Gospodarske stvari. Nekoliko zdravih načel, po kterih se pride do zboljsanega in požlahtnjencga plemena domace Zivine, poscbno molznih krav. (Konec.) Dva pota sta, po kterih brez velikih stroškov in labko do dobre krave mlekarice prideš in sicer: 1. da domače krave, ktere se po obilnosti dobrega mleka odlikujejo, spuščaš k najlepšim bikom, kteri so od mlekaric, po obilnem in dobrem mleku znanih, storjeni; 2. da se od domačega plemena dobre krave spuščajo k inostranim ne pretežkim bikom ravno tiste vrste. Prvi način se imenuje zboljševanje živine po lastnem domačem plemenu in zasluži prednost pred ostalimi načini. Na Angleškem si je pridobil B a k e w e 11 velike zasluge za zboljšanje živine s tem, da je paril najboljše krave z biki domačega plemena. Vsak kraj ima svoje pleine, ktero se je tukaj tako vdomačilo, da mu krajne okolnosti najboljo denejo. Med tem plemenom, da si je sicer tudi malo in neugledno, najdejo se krave, ktere se po dobroti in množini mleka odlikujejo. Ravno tako se najdejo biki, kteri so od izvrstuih mlekaric storjeni. Izvrstne domače mlekarice gre toraj spuščati k bikom domačega dobrega plemena, da se požlahtni domačo govedo. Glede na dobroto mlekaiic je treba razun krme tudi pred očmi imeti način, po kterein se imajo molsti. Tudi najboljaa mlekarica bode na mleku izgubila, ako se nemarno molze. Ce danas nekoliko, jutre zopet nekoliko nepomolzenega mleka v vimenu pustiš, se bode krava za ravno toliko posušila, kajti se po zaostalern mleku izločevanje novega mleka zadržuje. Vrh tega zaostaja, ako ne pomolzeš krave do čistega, v vimenu ravno najboljše mleko, kar je s tem dokazano, da smetana najprej pomolzenega mleka proti smetani najposlej pomolzenega stoji v razmerju 1:8, t. j. najposlej pomolzeno mleko ima 8krat več smetane od najprej pomolzenega. V Belgiji je to tako občno znano, da se tamkaj mleko v tri posode molze; mleko iz prvih dveh posod porabi se za sir, iz onega v tretji posodi se pa puter dela. Ako še pa n e m a r n a dekla krave molze, ter po pol piiita (bokala) mleka popušča v vimenu, je zguba še veča, kakor bi se na prvi pogled mislilo. Kajti po razmeri, ktero smo poprej omenili, izgublja se poleg pol pinta zadnjega, v vimenu ostalega raleka, toliko putra, kolikor ga dasta dva pinta prvega mleka. Vsled nemarnega molzeuja ne izgubljajo krave samo na mleku, ampak zaostalo mleko je dostikrat povod mnogim boleznim v vimenu. Še bolj pa se kvari krava, ako je dekla vrb nemarnosti tudi še zlobna in kravo bije iu bunka; kajti dosti primerljejev imamo, da krava tako sirovi dekli še kaplje mleka ni spustila, v tem ko se je drugi blažnejši roki db kapljice dala pomolsti. Na vse to mora tedaj skrben gospodar gledati, če hoče dobro in lepo živino imeti. (Po nGosp. listu Zagr.") Popr'avek. V poslednjem listu se je na strani 400 v sostavku: ,,Nekoliko zdravih načel itd." vzadnji vrsti moteča tiskarska pomota vlezla. Brati je namreč: krava, a ne ,,hrana". Gologlavcein pomoč! Kdo že ni sliaal ali bral o čudodelnih mažah, s kterimi naj bi si spodredili gologlavci spet goste lase? Sama smešna slcparija! Da pa tudi mene ne proglasite za sleparja, Vam povem jako prost pripomoček, s kterim si je letos, kakor sem vidil sam, prido~bil blizo 701etni oskrbnik grajščine N. spet lepe lase. Umival si je vsak dan golo glavo (a ne, kadar mu je vroče bilo !) z mrzlo vodo in priprostim mivalom (žajfo), in to tako, da je z roko od čela nazaj gladil* na isti način je pogladil glavo potem z gostim glavnikom. V tednu po enkrat pak jo je pomočil s starim vinom — in danes ima zopet lasi kakor mladeneč. Gologlavci, poskusite ta pripomoček; ako ne pomaga, vsaj ne škodi! J. G. Zoper vranični prisad pri svinjah (Milzbrand). Za to boleznijo je letos mnogo svinj pocepalo. Po mnogih skušnjab je zoper njo zares izvrsten pomoček, ki se imenuje: Arsenicum album, tekočina, ktere se dobi blizo pol maselca za 1 goldinar pri gosp. Hutterju (landscbaftliche Apotbeke, Sackstrasse) v Gradcu. In s pol maselcem se sbaja na več let. Te tekocine se da boleni svinji, ako je velika, po tri kaplice, ako je mala, po eno ali dve na kosu kruba; in to se stori na dan po 2- do 4krat. Vselej pa se mora flašica dobro pretrositi, predno se ta pomoč rabi. V kraju, kjer pisalec teh vrstic živi, je neka blagosrčna gospa letos na ta način mnogim donesla pomoči. Tudi zdravim svinjam se časih sme te tekočine dati, da se nevarnost bolezni odstrani. J. G. Kdor si spomladi prav zarana želi pod milim neboin lepih kumar ali murk prirediti, njemu pviporočamo takole ravnati: Nabere naj si kolikor mogoče še najbolj celih jajčnih lupin, da so kakor mali lončeki. 0 svojem času, to je: tri do štiri tedne pred navadnim sejanjem murk, naj napolni te lupine z dobro črno prstjo, v ktero položi po jedno murkino seme, in to vse v toplo sobo ali izbo postavi. Tu ostanejo lupine s prstjo in semeni do sejanja. Male rastlinice se prav hitro začnejo razvijati, ki se potem, ko pride navadni čas setve, z lupinami vred na vrt v prej pripravljene gredice posade. V lupine se morajo prej drobne luknjice narediti, da zamorejo tanke koreninice mladib rastlik skozi nje lezti. Da se pa nježne rastline slane obvarujejo, treba grede z subim smrekovim vejem pokriti, ktero tudi pozneje na gredah ostane, da morejo odrastlike skozi nje vdarjati in se okoli njih ovijati. Te veje imajo dvojno korist: prvič varujejo rastline mrazii in potem pa murke črnih pcg, ktefe rade po njib nastajajo, posebno o deževju. Ravno tako se da tudi z dinjami (tikvami) ravnati. Dobro seme ninrk, dinj, buč je le tisto, ki blizo receljna sedi; to rado žene in je rodovitno, ono bliže mube ne poganja tako rado in se za sajenje ne priporoča.