Št 127 V Ljubljani, petek dne 8. julija 1910 Leto I : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Narodnost in socijalna demokracija. Nesporazumljenje med nemško in češko socijalno demokracijo še vedno traja z nepomanjšano silo. To kar se je zdelo pred kakimi tremi leti še kot slučaj ali kot nepričakovan dogodek, to je postalo danes preračunjeno dejstvo. Neoporekljivo, bolestno dejstvo je narodnostno vprašanje, ki je sedaj udrlo s tako neodoljivo silo med socijaliste. Pri glasovanju Stanekove predloge se je to dokaj jasno pokazalo. Dočim so zastopali češki sodrugi stališče, da treba narodnim manjšinam varstva, zagotovljenega po zakonih, so Nemci trdili samoglavo, da se mora vsaka manjšina s časom prilagoditi onemu življu, med katerega sta ga zanesla usoda in boj za kruh. »Tu govorimo vsak drug jezik; tu se nehamo razumevati*. To je bila sporna točka in pri tej so se sodrugi ločili, da zavijejo vsak svojo pot — dijametralno nasprotno. V Avstriji stojimo po volilni preosnovi neposredno pred dobo važnih konstitucijo-nalnih preinačitev, ki bodo provzročile, da se bode vsled preosnove volitev moč razredov in narodov na vseh poljih na novo presojevala. Socijalistovski kongresi zadnjega časa so se zatorej trudili, da bi pri-bavili sodrugom, bodisi češkim, bodisi nemškim ali drugim novo orodje enotnega narodnostnega programa, ki bi moderne zahteve bolj zadovoljeval kakor preživeli stari. Ali ta možnost je izključena, če se ne izprecizira brezpogojno odkrito in zahrbtno načelno naziranje o manjšinah. Gre se sedaj za to, da li more izpolniti socijalizem velikansko zgodovinsko nalogo, ki je predpogoj za obstoj Avstrije, ali ne: demokratsko organizacijo države, v kateri živi mnogo narodov. Sedaj še tega ni. Čehi hočejo zgraditi trdno državo na temelju enakopravnih narodov, Nemcem je pa na tem, da uničijo vse druge s tem, da si jih prilagodijo. Želeti bi pač bilo, da se osredno vodstvo socijalnih demokratov bolje informira o razpoloženju v češkem taboru. Če bode to storilo, bode pač lahko uvidelo, da besede o krizi niso pretirane in da se bodo samo pridobivale resnobe, če ne bodo nemški sodrugi izpulili iz šopka svojih želj in teženj prilagoditve raznih narodov nemškemu. To je povedalo glasilo čeških socija-listov nemškim sodrugom brez zadržka in jim je tako jasno namignilo, da ne more biti o tem nikakega dvoma več. Logika dogodkov je pač močneja nego človeška volja. Ni dvoma, da želijo nemški kot češki socijalisti, da se vzdrži prejšnja stara organizacija, ali če se bode to posrečilo, je vprašanje elementarne sile, ki se bode znala eventualno tudi proti enakim željam uvelja- viti. Obe stranki stojita nepobitno pod uplivom svojih rodnih bratov izven socija-listovske stranke: Nemški socijalisti zahtevajo prilagoditev nenemških elementov v prid nemškim nacijonalcem, nenemški sodrugi pa zahtevajo še nadaljen obstoj Slovanstva. Res, da se še niso nemški socijalisti popolnomo priklopili nemškonacijonal-nemu šovinizmu, ki bi rad vse drugo zatrl, ali oni so se vendar znatno približali temu stališču z zahtevo, da se ponemči vse, kar živi v nemški večini. In to_ bi bil začetek konca slovanskih manjšin. Če hočejo socijalisti Nemci resnično to, potem je pač sporazum nemogoč. Posledice započetega boja se dajo danes še samo slutiti, ker one same so produkt razvoja. To bi bil na kratko orisani proces, ki se je deloma že izvršil, deloma pa se še vrši med Nemci in Čehi; govorili pa smo o njem, ker je pravzaprav notranji boj med nemško in italijansko socijalno demokracijo na eni in jugoslovansko na drugi strani temu popolnoma enak. Res, da o tem še sedaj ne moremo javno govoriti, ker še ni z vidnimi znaki izbruhnil, a lahko že sedaj povemo, da bode moral slediti češkonem-škim uzorom, če nočemo pahniti svoje socijalne demokracije v tuje žrelo in da se bode moral končati na sličen razločilen način , ako nam je kaj na rešitvi našega tako narodnovažnega sloja. Nam Slovencem je ločitve socijali-stovskih duhov v narodnem oziru bolj potreba kakor Čehom ali komu drugemu, kajti mi imamo veliko manj odporne sile nego drugi narodi. Dosedanji internacijo-nalizem in strpnost, ki se propoveduje našemu delavstvu, dočim tujenarodni sodrugi ravnajo popolnoma drugače, je sam humbug. Lahko je pač mogoča mednarodnost dela, mednarodnost vzajemnih podpor, mednarodnost stanovske opomoči, ali mednarodnost narodnosti je nesramna laž. Zato pa, duhovi, ločite se, dokler ne bo prepozno! Družba sv. Cirila in Metoda — »Slovenska Straža“. Marsikomu se čudno zdi, zakaj so se naenkrat pričeli ogrevati naši klerikalci za mejno obrambo, a da imajo pri tem svoje namene, je gotovo vsakdo vedel. K temu jih sili samo njih napuh; šopiriti se hočejo s tujim perjem. Ako bi jim bilo za resno delo, ne bi vstvarjali gonje proti C. M. D., toda ker vedo, da jim bode ta krinka dobro služila in da bodo morali one sadove, katere je in bode rodila C. M. D. pripisovati svoji »Straži", če bodo hoteli kazati na uspehe, postali so čez noč največji častilci bratov Cirila in Metoda. Sedaj delajo in agitirajo za svojo »Stražo" in dosti nerazsodnega ljudstva jim bode sedlo na njih limanice. Ljudje bodo plačevali svoje doneske, a denar, katerega bode dobila »Straža", bode izginil v Ciril-Metodovem imenu v »dobrodelne namene" klerikalcev. Da bode »Straža" kar mogoče največ podpirala take .dobre* namene, je popolnoma jasno onemu, ki pozna cilje naših »novih" mejnih braniteljev. Že par let nabirajo za »Mejno obrambo*, a računov, kako je ta denar naložen in kje in koliko se ga je porabilo, o tem do danes javnost še ne ve. Umljivo je, da bodo tudi v prihodnje vse račune pregledovali in sklepali o vsem samo gotovi gospodje pri zaprtih durih, svojim članom pa bodo nasuli vsakokrat peska v oči. Ako bodo taki ljudje, kakor so naši klerikalni prvaki Jeglič, Šušteršič e tutti quanti, branili naše obmejne kraje, tedaj se bode naše ozemlje tekom par let jako skrčilo. Gledali bodo v prvi vrsti, da ostanejo ljudje še nadalje v gotovi omejenosti in tako pod njih strahovlado. Da bi kje na meji zidali kako šolo, dvomim in ako bi jo tudi, poučevali bodo otroke prenašati vse po božji volji, katera nam Slovencem vedno izkazuje posebne milosti. Nabrani denar pa bode ponajveč izginil za zavode v Št. Vidu, za falirano posestvo v Gornjem gradu, za cerkve, klerikalne časnike itd. Ni drugo kakor sama pretveza, da se ta denar nabira za narodno okrepitev na mejah. Škof si menda ne upa več moledovati za svoje zavode pri ljudeh, ker bi bilo le preveč očito, da mora denar kam drugam izginjati. Zato iščejo novih načinov izžemanja. Nimamo popolnoma nič proti »Straži* in iz srca bi se človek veselil, ako bi vedel, da hočejo res delati; toda ker sami preganjajo ljudi, kateri ne trobijo v njih rog, a tembolj delajo za prosveto naroda, se jim mora že naprej reči, da so — hinavci. Oni, kateri bodo pristopili k »Straži", naj zahtevajo, da jim bode nje odbor vsako leto predložil natančen račun in tudi to, da se bode denar vporabljal samo za narodno delo, ne pa za naše raznovrstne cerkvene bratovščine. Bojimo se, da bode slovenska javnost že v par letih spoznala, koliko zla bode obmejnim Slovencem prizadejala »Slovenska Straža". Kdor pozna trud in delo naše C. M. D., ta naj jo po moči podpira in naj ji pridobiva članov, da bode mogla nadalje izvrševati svoj sveti namen v še večji meri. Stražarji pa roke proč od naše družbe; lavorike, katere si bodete sami vzgojili, z njimi se venčajte; delajte in po vaših delih vas bodemo spoznali! Drugače pa bodemo o vas sodili, kakor o bajki »pav in sraka". Iz slovenskib krajev. Vrhnika. Ponarejeni petkronski novci so že več časa sem krožili po Vrhniki. Imitacija ni bila posebno dobra, novci so bili mnogo lažji od pravih, poleg tega pa so bile tudi vinjete nerazločne in slabo izdelane. Čudno se je zdelo vsem, da se nahajajo ti novci samo na Vrhniki, ne pa v okolici. Iz tega se je sklepalo, da mora biti ponarejalec, oziroma njegov prijatelj gotovo na Vrhniki. In kakor se kaže, to domnevanje ni bilo brez podlage 1 V torek zvečer je namreč žandarmerija aretirala dva brata, Josipa in Ivana Polko, ki sta rodom Hrvata in sedaj nekaj časa uslužbena pri parni žagi g. K. Jelovška. Ta dva moža sta namreč plačevala vse svoje dolgove s ponarejenimi petkronskimi novci; do sedaj je znanih pet takih slučajev. To se je seveda ljudem čudno zdelo in na ta način je žandarmerija ukrenila vse potrebno. Če sta aretovanca v resnici kriva, se do sedaj še ne ve, a verjetno je to zelo. Na predvečer sv. Cirila in, Metoda so zanetili tudi naši vrhniški klerikalci svoj kres v čast onima svetnikoma, ki sta jim bila doslej toliko v želodcu. Spokorili so se, ti naši junaki in celo nadčuk kaplan Sedej, ki se je dosedaj kar križal, če je začul imeni slovanskih apostolov, je bil letos tako navdušen, da je pozno v ^noč streljal in spuščal rakete v zrak. — Čudna so pač pota božje previdnosti. Kočevje. Slovenska trgovina. V Kočevju je slovenska trgovina pomembno narodno podjetje kočevskega otoka, ki se sicer lepo razvija, a bi se lahko še bolje. Kdo je gospodar trgovine? Na papirju dobrovoljni g. I. Strašek, v resnici pa Kočevska posojilnica; a glavno besedo imajo gospodje Eri zvezi slov. zadrug in Agro-Merkurju v jubljani. Na hiši stoji napis K in kaj ta napis pomeni, ne zna živ krst. Komaj priborjeni napis »Prva slov. trgovina*, so zapovedali gospodje izbrisati. Zakaj ? — V ti, dasiravno narodni trgovini se tudi z nastavljene! škandalozno postopa. Tako mora n. pr. trgovski pomočnik spati v skladišču v kupu ovsa. Če se ne bode tukaj temeljito pomedlo, govorimo prihodnjič malo razločneje. Slovenska društva. Veliko so se že ukvarjale razne osebe za ustanovitev slovenskih društev v Kočevju. Kljub temu se ni uiesničila še nobena želja, ker se je vsako narodno delo do sedaj opravljalo le pri čaši vina v nemških gostilnah. Pretekle dni je prevzel službo tajništva pri slovenski posojilnici g. Reich. Ker se v omenjenem vidi srce odločnega in narodnega moža, se nadejamo, da se prične v kratkem temeljit obračun z — nadutimi Kočevarji. LISTEK. MICHEL ZŽVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [29] Po vsej poti so gruče zbranega naroda mrmrale, ko je jezdil Cezar Borgia mimo njih. On pa se je le malo menil za to mrmranje. Toda zdaj je nastajal takšen krik, kakor da bi se začenjala vstaja. In Cezar, ki se je doslej navidezno vdajal globoki zamišljenosti, je vendarle dvignil glavo. »Oho!" je dejal. »Moji Rimljani so danes zelo pogumni! Upajo se mi pogledati v obraz!" Ali mahoma je zapazil s presenečenjem, da se vse ti-sočerne grožnje, ki bruhajo iz naroda, ne obračajo proti njemu. »Corpo di bacco, kakor pravi moj častiti oče... Koga se neki lotevajo?" Poleg njega, na njegovi desnici, kakor mu je bil priporočil, je jezdil vitez de Ragastens. Malo dalje zadaj je sledil Astorra, razkronani ljubljenec njegov, in Rinaldo, in vojvoda de Rienzi, in še stotina drugih gospodov. Cezar se je naglo ozrl preko rame. Čudna reč: dvorjani, ki so se bili pač že dvajsetkrat v sličnih položajih stisnili okrog njega in dvignili meče, se v tem trenotku niso ganili. In celo to se mu je zazdelo, da se med nekaterimi gospodi in med množico menjavajo znamenja. Cezar je prebledel. Torej je bil izdan? Toda naglo se je pomiril. neli Ne! Saj njemu niso hoteli žalega! ... Kriki so vstajali zdaj, surovi in pomembni: »Smrt morilcu Francesca!" »V Tibero s prokletim Francozom!..." »Pravičnost! H krvniku ga ženite, morilca!" In pesti, ki so se stiskale, so se obračale proti Raga-stensu. Borgia se je zlobno nasmehnil. »Bogme," je dejal, »gospod vitez, ali slišite?* »Slišim, Svetlost, toda ne razumem." »In vendar, saj vam govore v dobri laščini.. .* »Brrr! Takšna laščina je slabe vrste!" »Toda, recite vendar, kaj ste jim storili?" »To vedi sam hudič, Svetlost... Hol& ... saj so zbes-. . Pozor, Kapitan! . . Položaj je prihajal nevaren. In zares, valoveča množica, ki jo je nekaznjenost še bolj podžigala, je mahoma obdala Ragastensa s svojim vrtincem ter ga šiloma ločila od Cezarja Borgia. Vitez je zagrabil vajeti svojega konja, stisnil ga s koleni za rebra in ga postavil na zadnje noge. Borgia se je hotel obrniti in ukazati naskok na množico, ali ta hip so ga obkrožili dvorjani. Rinaldo je prijel njegovega konja za uzdo in zaklical: »V grad, Svetlost! Takoj se vrnemo z ojačenjem, da ukrotimo ta upor... Zdaj pa nas je premalo, tolpa nas bi raztrgala." Ragastens je ostal sam. Ni se vpraševal, zakaj ga množica dolži umora vojvode Gandijskega. Tudi meniha Gar-conija ni videl, ki je begal od skupine do skupine, oblečen kakor človek iz preprostega naroda. .Videl je samo, da je obkoljen od vseh strani. In sklenil je prodati svoje življenje za drago ceno. V tem skrajnem trenotku mu je za hip zasijala pred očmi prekrasna podoba Primavere. Vzdihnil je, kakor da bi nekaj obžaloval. »Pa kaj!" je zamrmral. »Nekoliko prej ali nekoliko kasneje, kaj to de... Pokažimo tem fakinom, kako zna umreti ubog pustolovec, ki nima drugega premoženja kakor svoje železo in svoje zaničevanje do smrti!“ In v istem hipu je zasadil ostroge v boke svojega Kapitana. Konj ni bil navajen takšnega ravnanja; vzpel se je kakor sveča, odskočil in razdelil okrog sebe celo vrsto strahovitih udarcev s kopiti. Preden bi človek trenil, je nastal naokoli velik prazen prostor. Dvignilo se je srdito tulenje množice, pomešano z ječanjem nekaterih napadalcev, ki jim je bil Kapitan zdrobil čeljusti. Ragastens je odgovoril kričanju z glasnim smehom. Za malo se mu je zdelo, da bi potegnil svoj meč, ki bi mu bil v boju s to gosto maso itak le malo pomagal. Toda — ponosno vzravnan na svojem sedlu, prsi izbočene, smejoč se z zvonkim smehom, je bil podoben Herkulu, ki se hoče čisto sam zagnati nad cel narod orjakov. Kapitan, ki ga je železna roka vitezova držala v oblasti uzde, je ljuto teptal, hrzal in glasno rezgetal: bojevita jeza mu je puhala iz širokoodprtih nosnic. Naenkrat pa je Ragastens popustil vajeti... Konj je poskočil in se zakadil naprej kakor vihar, ter udaril s svojimi podkvami po zraku .. . »Prostor! Prostor, fakini! Prostor razbojniki! Prostor, pritlikavci!* je grmel Ragastens. • »Smrt morilcu! Smrt Francozu!" je odgovarjal narod z besnim kričanjem. (Dalje.) Hrastnik. Hrastnik je ena najbolj ogroženih narodnih trdnjav na Spodnjem Štajerskem. Krepko se je razvijala narodna stvar, ustanavljala društva itd., toda hudi so bili tudi napadi naših narodnih nasprotnikov. Vendar pa se opaža v zadnjem času nekako hiranje in propadanje narodnega življa. Danes še molčimo, toda dotični razdirajoči elementi kateregakoli stanu naj bodo uverjeni, da bode vsa slovenska javnost izvedela, kakšno je njih narodno delovanje. Sramota, da se nahajajo med njimi ljudje, ki se smatrajo za elito hrast-niške inteligence. Da, da gospoda, ki bi Vam morala biti narodna stvar v Hrastniku najsvetejša dolžnost, Vas bomo pokazali v pravi luči. Slovanski Jug. Pismo iz Srbije. Bel grad, 19. VI. — 2. Vlil. 1910. Že v svojem zadnjem pismu sem Vam poročal o preganjanju srbskega elementa v Stari Srbiji. A to preganjanje je zavzelo tako velike obsege, da je vsa srbska javnost energično protestirala proti divjanju turških in arnavtskih razbojnikov. Tudi srbska vlada je protestirala, ker je ta politika, ako bi jo Mladoturki nadaljevali, v diametralnem nasprotju s pametno in resno sestavljenim turško srbskim dogovorom! Taka politika pa tudi nasprotuje svobodni bodočnosti Balkana. Ako sklepamo iz dogovora, ki ga je srbska vlada dobila od Porte, je nada, da bodo imeli ti protesti uspeh, saj je govoril Turkom užaljen, a vendar iskren prijatelj, ki je Porto opozarjal na pravo in skupno nevarnost, a obenem branil svoje rodne, nedolžne brate. Mladoturški komite zagotavlja srbski javnosti, da bo skušal na vsak način preprečiti postopanje napoldivje turške vojske v Stari Srbiji; ako so njih besede odkritosrčne, ako malo poznejše preiščejo vzroke tega nepravilnega ravnanja, se bodo pri Porti prepričali, da inscenirajo te vedne nemire s pomočjo Hamidovih pristašev agenti severozapadnega soseda, ki bi hotel razbiti komaj fiksirane srbsko-turške dogovore. Ako se pa ne zgodi to, ako nadaljujejo Mladoturki nasilno politiko otomanizi-ranja, potem naj bodo prepričani, da se uresničijo one vesti, ki prihajajo iz Stare Srbije, muzeja najsvetejših spominov srbske prošlosti, tamošnji Srbi bodo dokazali z delom, da niso zastonj vnuki Miloša in drugih srbskih junakov. Hrvatska in adresa ogrsko-hrvatskega državnega zbora. Zagreb, 7. julija 1910. V včerajšnji seji skupnega državnega zbora je prebral referent adresnega odseka Ludovik Lang tekst adrese, ki pričenja z lojalitetno izjavo, našteva še enkrat vse reforme, navedene v prestolnem govoru in izraža poleg drugega upanje, da najdejo mesta, nanašaje se v prestolnem govoru na Hrvatsko-Slavonijo v Hrvatski oni odmev, ki naj bi omogočil složno rešitev vseh važnejših vprašanj. Pasus, nanašajoč se na Hrvatsko-Slavonijo, v adresi se glasi: V zadevah, tičočih se Hrvatske-Slavonije delimo z Vašim Veličanstvom upanje, da se bo posrečilo pri popolnem varovanju interesov ogrske države, pri varovanju naših obstoječih zakonov in ozirajoč se na principije prava in pravičnosti ta vprašanja urediti. To upamo toliko bolj, ker nas bo vodila pri zjedinjenju, temelječem na zakonu iz 1. 1868., kakor do sedaj, tudi v prihodnjem bratska naklonjenost. Ogrska je vedno toplo želela procvita bratskih dežel in gre v tej točki do skrajnih mej možnostiindopustnosti. Upamo pa tudi, da bo naša naklonjenost našla v hrvatsko-slavonskih deželah priznanje in smo prepričani, da bodo obravnavanja za oba dela spremljana z zaželjenimi uspehi. —č. Splošni pregled. Trgovinska pogodba s Srbijo. Pogajanja v svrho Poročati Vam moram tudi o končanem zasedanju naše skupštine, ki je zboro vala od 1. oktobra 1909 pa do 12. junija t 1. po starem datumu. Dasi je bilo delo tega skupštinskega zasedanja razmerno najuspešnejše, ali vendar niso rešena vsa projektirana vprašanja! Bile so pač ovire na vseh straneh! Pa vendar je skupština naredila velik korak naprej, kar se tiče za-konodajalnih reform in demokratskonacijo-nalnega preporoda svobodne kraljevine Srbije. Največjo pozornost je posvetila skupština reformam, ki se tičejo zakonov o deželni upravi, prosvetno - ekonomskem napredku in vojaški reorganizaciji. Da skupština ni mogla izvesti vseh načrtov in rešiti vseh predlog, krive so temu čudne razmere v vladnih in opozicij skih strankah. Opozicijski stranki (napredna in narodna) sta sicer mali in slabi, a svoje delo sta izvajali bolj s sovraštvom nego resnimi razlogi, pa tudi v radikalni stranki (stari in mladi samostalci), ki tvorijo večino sedanjega koalicijoniranega radikalno-demo-kratskega režima je bilo mnogo poslancev, ki so žalibog kršili strankarsko disciplino, da so bile mnoge vladne predloge in zakonske osnove kljub veliki večini sprejete z malo glasovi večine. Ta okolnost je pri-vela vlado, ki je sestavljena iz voditeljev obeh ladikalnih grup, do misli, da podajo kralju demisijo. Ta demisija Pašičevega kabineta se je komentirala posebno pri naših »starih prijateljih" na precej čudne načine. Edini vzrok demisije je pa ta: demonstracija proti izticanju osebnih interesov nekaterih radikalnosamostalnih poslancev nad vseobče državne in strankine koristi.^ In res, vladina taktika je bila v tem slučaju pametna in uspešna. Oba centralna odbora radikalne in samostalne stranke sta obsodila principijelno to kršenje strankarske discipline, a one poslance, ki so grešili proti nji, sta izključila iz svoje srede. S tem sklepom je dobil Pašičev kabinet popolno zaupnico, a vladni protest proti kršenju discipline so vzele stranke večine na znanje! Zato je pa tudi kabinet preklical svojo ostavko, katere pa že tako poprej kralj ni hotel sprejeti! To so razlogi in vzroki zadnje ministrske krize, ki se je o nji iz Zemuna pisalo toliko tendencioznih stvari. To je pa tudi eden največjih uspehov, ki jih je doseglo zadnje skup-štinsko zasedanje: disciplinirano razumevanje demokratskih načel [naših v narodnih strankah. D* B sklopitve novega trgovinskega dogovora med Avstrijo in Srbijo se še sedaj vršijo med diplomati. To kaže, da še dogovori niso uspeli do tehniških posameznosti in da se stremi še le za tem, kako bi se dal ustvariti dostojen temelj novemu trgovinskemu sporazumu. Kakor stoje reči sedaj, je med obema državama še dovolj ovir in te bi obe radi odstranili, predno se diplomati osebno sestanejo, da govorijo nadalje. Diference se tikajo v prvi vrsti svinjskega uvoza iz Srbije v Avstrijo. Med zahtevami, ki jih Srbija sedaj tozadevno stavi in med maksimalnimi dovolitvami, kar je pristala Av-stro-ogrska, zeva vratolomen prepad in avstrijski poslanik Forgach v Belgradu je prejel naročilo, da obvesti Srbijo o mnenju avstro-ogrske države. Avstrijska in ogrska vlada ste delali v tem oziru namreč popolnoma sporazumno. Poznanjski nadškofovski sedež. Neka berolinska korespondenca je izvedela, da bode prišel na že nekaj let izpraznjeni nadškofovski sedež v Poznanju nov mož in to ob priliki blagoslovljenja poznanjskega cesarskega dvorca. Nekateri nemški konservativni listi so tej vesti pri klopili dvom, da bi se to sedaj izvršilo. V Vatikanu namreč vedo, da zahteva pruska v zadevi zasedenja poznanjske škofovske stolice posebne garancije, ki se ne bodo dale tako lahko izpolniti, če bode postal Poljak naslednik Stablewskega. Pričakovati pa je tudi — tako poročajo nemški listi — da ne bode ugodil Vatikan sicer zelo gojeni, a ne izrečeni vladini želji, ki hoče, da bi prišel na mesto Stablewskega — Nemec. — Bil bi res velik greh na polj skem narodu, ako bi v srce njegovega pruskopoljskega ozemlja, v Poznanj, prišel Nemec za škofa. Če se to zgodi, potem ni za Poljake na Nemškem sploh nobene pravice več, zlasti, če pripomnimo, da je bila katoliška cerkev edina, ki na Poznanjskem Poljakom ni delalo očito krivice. Ona se je kazala vedno pravično, če se jej je gle dalo — na prste. Italijanski šolski zakon. Italijanska državna zbornica je spre jela načrt novega šolskega zakona in predlog, s katerim se vse ljudsko šolstvo po Italiji podržavi. To je važen preokret v Italiji, kjer cvete klerikalizem za Španijo najbolj — izvzemši seveda Avstrijo — in kjer je šolstvo tako v povojih. V Italiji je bilo za ljudsko izobrazbo zelo slabo pre skrbljeno. Kjer ni bilo šol po večini to itak samo eno- ali dvorazredne so imeli klerikalci lahko delo; ljudstvo je ostalo v temi in nevednosti, kjer je pa bil kak učni zavod, je pa bil pod klerikalnim vodsstvom. Sedaj je država uvidela pogubnost tega stanja in je dovolila nad 200 milijonov za samo osnovno šolstvo, dočim je ob enem uredila, da mora biti šola samo državna. Klerikalizmu in obči mizeriji se bode s tem že lahko prišlo nekoliko v okom, a še ve liko bolje bi bilo, če bi država nadzorovala tek raznih vsot, ki vse gredo v Avstrijo v naročje društva „Lega nazionale", ki gradi za Slovane italijanske šole, dočim jih v kraljestvu za italijanski narod ni. Levstika „In vstali so divji psalmi1*, ki je izšel v posebni knjižici pod naslovom »Svoboda". Brošura se dobiva za ceno 20 vinarjev v našem upravništvu in v vseh knjigarnah! Kokaljenje in Žrjavljenje! Radi izvolitve dr. Tavčarja v odbor »Družbe sv. Cirila in Metoda" se je vnela peresna vojska med Mladinom in Starinom. V celjskem »Narodnem Dnevniku" protestira Mladin, da se v »Družbi" ne sme kokaljiti, a v »Slovenskem Narodu" pa pravi Starin, da se v njej ne bo žrjavilo) Po našem mnenju je vseeno, kdo sedi v odboru naše šolske družbe samo, da dela zanjo; ravno zato se nam pa zdi ta polemika popolnoma neumestna, ker je osebna! Ako se hoče na Slovenskem izbojevati boj med mladimi in starimi, gospoda, naša družba ni prostor, kjer bi se začel ta boj! V »Družbi sv. Cirila in Metoda" se ne bo niti kokaljilo niti žrjavilo, ampak delalo za slovensko mladino! Zato prenehajte v »Družbi" z osebnimi boji, Mladin in Starin naj se v družbi pomirita, zunaj nje pa naj kokaljita in žrja-vita, kolikor jih volja! Povodom zadnjih slovenskih slavnosti je največ trpela ljubljanska mestna policija, ki je po navodilu in ukazu svojega šefa, ki ni mogel prevzeti nobene odgovornosti napram vladi, opravljala dolgotrajno službo! Po štiriindvajset ur so imeli stražniki službe na ulici, a potem so morali biti še na dispozicijo po dve uri na magistratu, kjer so jih kar po dvajset stlačili v ozko in zaduhlo sobo, kar ni posebno hi-gijenično in tudi ne kaj ugodno za ljudi, ki so bili nepretrgoma 24 ur v službi! No pa gospod šef ima danes mirno vest, Slovenci smo bili popolnoma mirni in lahko bi tudi on prevzel odgovornost, da bi ne gledali, kako je vodil Gerlovič po mestu orožniške patrulje. Nam se pa le smilijo mestni policijski stražniki, ki morajo opravljati tako službo. Skrajni čas je že, da se pomnoži njih število, ki je za Ljubljano absolutno premajhno! Anton Kristan ponavlja v zadnji številki svojega osebnega glasila psovke, ki jih je svoj čas rabil Etbin proti našemu listu! Povod temu psovanju je sumničenje Antona Kristana, da je g. Ivan Kocmur našemu uredništvu izdal znani rekontr! Z ozirom na svojo včerajšnjo izjavo nimamo temu ničesar pripomniti, odločno pa odklanjamo neokusno psovanje, pa naj ga že začne Anton ali pa Etbin! Svoječasno smo izjavili, da se ne pustimo izzivati od nikogar do skrajnih mej! Ako pa sedaj Anton ponavlja in si izmišlja nove laži, naj bo pa prepričan, da obračunamo tudi z njimi Umazano perilo nemške krščansko-socljalne stranke in naši klerikalci. Veliki prijatelji naših klerikalcev, nemški krščanski socijalci, se sedaj strašno lasajo med seboj. Nekdaj tako mogočna stranka, kateri so se naši klerikalci učili vseh pri Dnevne vesti. Cenjenim naročnikom našega lista. Vsem cenjenim naročnikom našega lista javljamo, da dobe kot prilogo nedeljske številke »Jutra" tudi' ponatis podlistka Vlad. dobrih in slabih lastnosti, stoji danes pred razsulom in treba je samo še enega udarca, da vse skupaj ne pade na kupe. Iz njih tabora vejejo sedaj neprestano le še raz lični smrdljivi duhovi, vsled katerih ji grozi sramoten pogin. Ljudje so spoznali, na kak način so jih ti koristolovci preporajali v krščanskem duhu in kak dobiček imajo sedaj od njih. — Posebno v hudi zadregi so pa vsled nezgode svoje posestrime naši klerikalci in zato molče kakor grob o nemških klerikalnih lumparijah. Seveda, saj jim je dobro znano, da je v njih stranki še mnogo več nenasitnih žrel, ki pod pret vezo, da hočejo naše nepokvarjeno ljudstvo braniti pred napadi na edino zveličavno katoliško vero, izsesavajo ljudstvo kolikor morejo in si tako polnijo svoje žepe. Isti proces, ki se je vršil pri nemških »krščan skih" voditeljih se odigrava tudi pri naših klerikalcih. Naši klerikalni generali si preskrbujejo na kupe 'različnih mastnih služb, skrb za ljudstvo pa jim je pri tem deseta briga. Toda prijatelji, tudi v vasi stranki bo nastopil enkrat kak Hraba in takrat bo pokalo, da bo joj, toda prepozno. Mahrova trgovska sola. Svoječasno smo poročali o oliki pedagoga in ravnatelja tega zavoda g. Mahra, kako postopa s svojimi učenci posebno pa še s Srbi in Hrvati. Večina srbskih in hrvaških listov je to našo notico ponatisnila in opozorila stariše, naj v vzgojo svoje sinove! je postalo malo tesno pri se približuje konec šol-ves spremenil, njegova usta so polna najslajših besed, posebno je pa začel ceniti Srbe; na vse načine opravičuje svoje psovke, ki so po njegovi izjavi bili le »dovtipi" včasi mogoče ponesrečeni! Namen te njegove spremembe je pač pro zoren, hoče se samo prikupiti dijakom, da ne bi v domovini potrdili vsebine naše notice! No, Srbi in Hrvati, ki smo v Mahro vem zavodu, se pa ne bomo dali premotiti! Naša čast, naš ponos zahteva, da storimo svojo dolžnost, ker psovati in žaliti v narodnostnih zadevah se ne damo od nikogar najmanj pa ravno od Mahra. Nočne posodice na cesarjevem spomeniku. V noči od ponedeljka na torek je nekdo položil dve nočni posodi na cesarjev spomenik. Naše mnenje je, da je to storil pazijo, kam dajo Ravnatelju Mahru srcu in sedaj, ko skega leta se je brezdvomno kak Nemec; mestna policija se trudi na vse načine, da bi izsledila storilca. Stražniki hodijo od hiše do hiše in poizvedujejo, če kje manjka kaka nočna posoda. Ljubljanski nemški trgovci nameravajo s prvim avgustom začeti izdajati v Ljubljani dnevnik v slovenskem jeziku. »Nemci že kričijo", ker je ljubljanski knezoškof pristopil za ustanovnika k »Slovenski Straži", je naslov nekega včerajšnjega »Slovenčega" članka. Vsak trezen človek in tudi klerikalci se morajo smejati tej »Slovenčevi" nadutosti. Saj je vendar vsem dobro znano, da je naš škof velika narodna ničla, posebno pa, da pleše, kakor želijo Nemci. »Slovenec" naj si dobro zapomni, da se naši ljubi Nemci ne bodo toliko časa niti zmenili za vse kričanje »Slovenske Straže", dokler ji bo načeloval nemškutar Jeglič. Prijatelji, čim bolj boste kričali, tem manj se vas bodo bali Nemci. Sicer je pa že skrajni čas, da ste se tudi vi enkrat spomnili, da je naša domovina v nevarnosti’. Prvi slovenski doktor tehničnih znanosti. Da Dunaju bo dne 16. julija promoviran doktorjem tehničnih znanosti Slovenec Milan Vidmar, sin ljubljanskega občinskega svetnika. Vidmar je tudi znan kot eden najboljših šahistov v Evropi. Novemu doktorju naše najiskrenejše čestitke. Promocija. V soboto, dne 9. julija t. 1. bode promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Ivan Močnik, pravni praktikant pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani. Čestitamo! Veselica v korist družbi. V Kranju prirede napredni abiturijenti dne 9. t. m. na vrtu ge. M. Mayer vrtno veselico. Iz prijaznosti sodeluje salonski orkester »Sloga" in moški zbor »Narodne čitalnice". Ker je čisti dobiček namenjen prepotrebnemu dijaškemu podpornemu društvu »Radogoju", naj se vsak naprednjak udeleži te veselice, da se doseže popolen gmoten in moralen uspeh. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob polu 9. zvečer. Vstopnina: prostovoljni doneski. Nabiranje za družbo.. Na predvečer blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se je nabral v veseli družbi na Rakeku namasto kresa vsled ljubeznjive požrtvovalnosti gdč. Lojzike Lešnjak znesek K 15’50 za našo toli potrebno šolsko družbo. Bog jo živil Za veliko veselico »Cirilmetodarije" dne 24. t. m. v »Strašnem dolu" išče se primeren vrtiljak in tudi amerikanska gugalnica. Posestniki istih naj se izvolijo oglasiti pismeno ali ustmeno do 15. t. m. pri »Podružnici C. in M. družbe" Prestranek Notranjsko. Za C. M. D. je darovala in nabrala za stavo, da bode na jubilejni veselici deževalo, g. Pepica Krebljeva iz Ilirske Bistrice po upravništvu »Jutra" K 370. Hudiček iz Vrhnike istotako K 5. Dosedaj izkazanih K 27'95. Učiteljstvo ljubljanske okolice je imelo včeraj, dne 6. t. m. svojo letno konferenco, ki je trajala od 9. ure dop. do 4. ure pop. z odmorom 1 0 minut. Slomškarji so prvič poskusili svojo srečo pri volitvi v stalni odbor. A so pogoreli. Vodil jih. je učitelj Mihelič iz Št. Vida. Več o priliki. Izlet v Belgrad. Vsi p. n. izletniki in pevci, ki se udeleže izleta v Belgrad se prosijo, da se gotovo zbero danes ob 2. uri popoldne na južnem kolodvoru. Kadilnikova koča na Golici. Kakor poročajo obiskovalci te koče se je v njiej letos promet dokaj povzdignil. Čuje se splošna zadovoljnost. Oskrbnik in oskrbnica vestno skrbita za dobro postrežbo, čednost in red v koči. Partija na Golico je brez težav. Flora je krasna in obširni razgled z vrha diven. Esperantska slovnica je ravnokar izšla v drugi izdaji. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. S poštnino stane K 1'30. Tovariši abiturijenti! Te dni vzapu-stite srednje šole in stopite v svet. Široko so vam odprta vrata na vse strani. Odločiti se morate, kam se obrnete sedaj. Slišali in čitali ste o boju za slovensko vseučilišče; zgodovina boja za laško univerzo je pokazala, da je dijaštvo samo važen faktor v tem boju. Da pa celo zadevo dobro in uspešno osnujemo, je neobhodno potrebno, da se slovensko dijaštvo kolikor mogoče koncentrira v enem mestu. In da je za to v sedajnem času najprimernejše mesto Praga, o tem se boste lahko sami prepričali. Vabimo vas prijazno v svojo sredino. Na eni strani imate v naši »Zvezi" bogata sredstva na razpolago, da se izobražujete v vseh, posebno za Jugoslovane važnih zadevah. Imate za to na razpolago krasno knjižnico, časopise in revije v slovenskem, češkem, hrvatskem ali srbskem in nemškem jeziku. Na drugi strani najdete med nami odkritosrčne tovariše, ki vam bodo šli z nasveti in dejansko povsod na roko. Tu v Pragi se boste tudi sami prepričali, kako silna je slovanska kultura in kako malo je v tem pogledu resnice v različnih tujih nam knjigah in časopisih. Pridite torej v Prago, v slovansko središče v pravem pomenu besede in črpajte tu sil za nadaljni boj, za nadaljno življenje. Združena jugoslovanska društva v Pragi „Hrvat“, „ Ilirija", BŠumadija“. Za hrv. akad. društvo „Hrvat“: R. Giunio m. p. t. č. predsednik. Za slov. akad. društvo „Ilirija“ Mil. Bogataj za t. č. predsednika. Za srbsko akad. društvo „Šumadija“ Škerovič t. č. predsednik. Ogrinjača se hrani v pisarni C. M. D. Kdor jo je izgubil, se naj javi v „Nar. Domu", Ljubljana. Rdeč kmečki dežnik se je izgubil na jubilejni veselici v Tivoli. Prosi se, da ga najditelj odda pri „Jutru“. Pozabljena sta bila dva predpasnika v nedeljo v nekem fijakerju. Najditelj naj jih odda v upravništvu „Jutra“. Izgubila se je v torek zvečer na poti od „Južnega kolodvora" do sela denarnica z vsoto 20 K. Pošten najditelj naj jo odda v naši upravi. Društvene vesti. Telovadno društvo »Sokol 11“ priredi v nedeljo dne 10. julija t. 1. svojo II javno telovadbo z veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju. Prepričani smo, da ga ne bo Ljubljančana, ki bi^ v nedeljo zamudil obiskati to prireditev. Že dejstvo, da se veselica priredi v že toliko občudovanem in opisovanem Hribarjevem gaju, na tem senčnatem, bajnem otočiču, kjer človek pozabi za vse svoje skrbi in težave in se čuti prostega vseh vezij, srečnega in zadovoljnega, je izborna reklama. Poleg tega pa vabi še javna telovadba mladega Trnovsko- St. Jakobskega telovadnega društva z zanimivimi točkami vsakega res slovensko čutečega Slovenca. Za vse notranje zadeve bodo v zadostni meri skrbele naše narodne dame z izborno domačo kaplico in z okusnimi jedili. Sodeluje sl. Slov. Filharmonija. Plesalo se bode ob posebni godbi. Torej prijatelji sokolstva in domače, neprisiljene zabave, v nedeljo vsi v Hribarjev gaj. Vstopnice so v predprodaji pri urarju Mil-kotu Krapešu, Jurčičev trg. Nazdar! Pozor! Dne 24. t. m. ne bo veselice v Tivoli temveč v »Strašnem dolu" pri Matenjivasi (Prestranek —Notranjsko) in sicer bode to cela republika s svojimi zakoni, lastnim denarjem. Več svetovnih bank napravi omenjenega dne tam svoje filijalke, kjer se bode brez izgube kurzne vrednosti zamenjaval vsak veljaven denar za „Ciril-metodarskega". V različnih šotorih dobilo se bode pristnega vipavca, metličana, istrijanca itd. po 80 vin. liter, pivo delniško in senožeško po 24 vin. vrček, mrzla jedila delež po 30 vin., dalje na ražnju pečeni janček, kava, likerji, mleko, slaščice itd. itd. Zabava bode v vseh ozirih popolna, sploh kakor dne 3. t. m. v Tivoli, samo s tem razločkom, da dne 24. t. m. ne bo prav nič dežja, prvič ker bodemo takrat že izven Medardove štiridesetdnevnice, drugič pa se med „Ljudovlado Cirilmetodarije" in ministrstvom za vremenska dela vodijo že več časa kompromisna pogajanja za lepo vreme. Sporazum se gotovo doseže — če ne pa tudi dobro — Pluvius nas zna rad imeti, napravimo pa veselico teden pozneje. Torej nič strahu! Prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica »Pivka" družbe sv. C. in M. priredi v proslavo 25 letnice glavne družbe veliko veselico, ki se vrši v nedeljo dne 10. julija t. 1. v Narodni gostilni v Št. Petru na Krasu. Na vsporedu je tudi znana Meškova drama „Mati“. Slovenci, prihitite iz vseh krajev in pokažite, da veste ceniti velike zasluge naše družbe. Vstopnina znaša na veselico 1 K. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Zadruga krojačev in krojačic naznanja, da se bo vršil strokovni krojni tečaj za krojače in krojačice, ki ga priredi »Obrtno pospeševalni urad". Kdor izmed članov in članic zadruge želi obiskovati ta tečaj, ki bo brezplačen, se vljudno prosi, da se nemudoma zglasi pri načelniku krojaške zadruge Fran Jeločniku. Občni zbor »Zadruge mizarjev Ljub-ljana-Vič-Spod. Siska in Moste" vrši se v nedeljo dne 10. julija ob 10. uri dopoldan v prostorih »Zveze obrtnih zadrug", Kongresni trg št. 14. z običajnim dnevnim redom. Načelstvo. Podružnica jugoslovanskih železničarjev v Kranju vabi vse svoje člane in člane bratskih društev, kakor tudi slavno občinstvo na javno veselico, ki se vrši dne 10. julija t. l. na vrtu gospe M. Rant v Kranju. Na veselici nastopi prvič slavna godba kranjske požarne brambe. Veselica se prične ob 3. uri popoldne, vstopnina znaša 50 vinarjev, člani društva so prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. Ni^BOvejša telefonska in brzojavna poročila. Slovenska obstrukcija in profesor Ma-saryk. Dunaj, 7. julija. Češki poslanec profesor Masaryk je včeraj na nekem shodu pred svojimi poslanci izjavil, da slovenska obstrukcija ni toliko naperjena proti ustanovitvi laške fakultete na Dunaju, kakor proti sedanjemu vladnemu sistemu, Iki je Slovanom, posebno pa Slovencem skrajno sovražen. Uspeh obstrukcije je po njegovem mnenju samo poraz sedanjega vladnega režima, ne pa tudi poraz Italijanov. Dunaj, 7. julija. Krščansko-socijalna stranka je imela včeraj pod predsedstvom ministra dr. Gessmanna sejo, v kateri so konstatirali, da je političen položaj vsled slovenske obstrukcije skrajno neugoden, posebno pa za njihovo stranko. Dunaj, 7. julija. Poljski poslanec baron Bataglia je včeraj naznanil »Poljskemu kolu" svoj definitivni izstop iz na-rodno-demokratičnega kluba. Debata o adresnem načrtu. Budimpešta, 7. julija. Debata o adresnem načrtu se prične danes in bo trajala najbrže deset do štirinajst dni. Takoj pri prvi seji se bo oglasil k besedi zastopnik vladnih strank grof Stefan Tisza, razven njega pa še štirje drugi člani. Opo-zicijonelne stranke so sestavile svoj lastni adresni načrt. Debate se udeleže tudi narodnosti in agrarna stranka. Trgovinska pogodba s Srbijo. Budapešta, 7. julija. Včeraj popoldne se je glede trgovinske pogodbe s Srbijo dosegel popolen sporazum med poslanci obeh parlamentov. Avstrijski poslanec grof Forgach je nato takoj odšel s srbskim generalnim konzulom Jovanovičem v Bel-grad. Vojna nevarnost vsled krečanske narodne skupščine. Pariz, 7. julija. Pariški »Matin" poroča, da so izrazile vse evropske velevlasti bojazen, da nastane vsled sklicanja krečanske narodne skupščine najbrže med Turčijo in Grško vojna. Carigrad, 7. julija. Velevlasti so sklenile, da bodo takoj, kakor hitro se kre-čanska narodna skupščina ne bo hotela pokoriti njih zahtevam, v Kaneji izkrcale moštvo in otok zasedle. Atene, 7. julija. Grška vlada je izdala na vse Krečane opomin, naj se pokorijo zahtevam velevlasti, kajti sicer je vojna nevarnost med Grško in Turčijo neizogibna. London, 7. julija. Kakor poroča »Reuter-Bureau" so sklenili diplomati vseh velevlasti, s skrajnimi sredstvi prisiliti krečanske poslance k pokornosti, da se tako prepreči eventualna vojna nevarnost. Protlgrški bojkot- Carigrad, 7. julija. Bojkotni komite je sklenil, da se ne sme iz nobenih grških ladij, najsi bodo obložene z blagom katerihkoli narodnosti, blago izlagati. Velika zarota proti Mladoturkom. Berolin, 7. julija. Iz Carigrada poročajo, da je tamkajšna policija prišla na sled veliki zaroti, katere namen je bil umoriti vse sedanje mladoturške ministre in diplomate in tako strmoglaviti vso mlado-turško vlado. Naš korespondent se je o tej stvari informiral in izjavil, da na to ni polagati posebno velike važnosti, ampak da je to samo posledica nezadovoljnosti pristašev stare vlade, ki bi rada vrgla ves sedanji režim, kar ji pa nikakor ne bo mogoče. Protinemško gibanje na Ruskem. Berlin, 7. julija. Iz Petrograda poročajo: Nemški poslanik v Petrogradu je včeraj zaradi protinemškega gibanja na rusko-nemški meji interveniral pri vladi in kar najodločnejše protestiral proti proti-nemški gonji na Ruskem. Rusko-japonska pogodba. London, 7. julija. Kakor poroča »Times" je besedilo rusko-japonske pogodbe že natančno znano. Obe velevlasti sta sklenili glede mandžurskih železnic prijateljsko zvezo, da ne smeta drug drugemu konkurirati. Obenem sta se zavezali obe državi, na vsak način obdržati na Daljnem Vzhodu status quo, če bi se pa vmešale v tamkajšne razmere druge države, v tem slučaju popolnoma solidarno postopati in storiti vse korake za ohranitev miru. Kuga na Ruskem. Petrograd, 7. julija. V tverski guberniji so se zopet pojavili znaki kuge. Dosedaj je umrlo že 15 oseb. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan'Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal-matinsko vino Kud najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4-—. Br. JVovaliovič, Ljubljana,. Kuč Mali oglasi. Izurjeni mizarski pomočniki se sprejmejo takoj proti dobri plači pri P. Majdiču, valjčni mlin v Jaršah-Mengšu. Prednost imajo oni, ki so vajeni mizarskega dela v mlinih. 93/3—3 Deklica, ki je dovršila šest razredov ljudske šole vstopi takoj kot učenka v kako trgovino z ma-nufakturnim ali mešanim blagom. Ponudbe na uprav-ništvo .Jutra" pod .Deklica". • 118/3—3 Gostilna N. D. O. nlica Karadori St. 18. Trst se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra" kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. . 77/12—11 Išče se pripravil a ženska oseba na deželo’ zmožna mora biti v gospodinjstvu. Nastop takoj. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*. 120/2—2 Hiša s prodajalno tik Ljubljane se po jako ugodni ceni proda (K 11.000). Poizvedbe na inseratni biro ,Jutra*. 124/6—1 Glasovir in dru*o pohištvo se radi odpotovanja ceno proda. Rožna dolina 216. 125/3—1 Norost. Rastlinski sok bolji in zdravejši kakor malinovec razpošilja 1 liter a K 1’60 Brandt, Šiška. 122/5—1 Hiša z prav dobro idočo gostilno in prodajalno s špecerijskim blagom ob glavni cesti poleg Ljubljane, kjer se sedaj vrše regulacijska dela, se radi bolezni gospodarja takoj proda, oziroma da v najem. Več se poizve v Mostah št. 81. pri Ljubljani. 128/3-1 MllllllllllllltMHIIHIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMIIIIHMMIHIIIHIIIIIIIIIIHItHIIItllltlMItll KORESPONDENCA. Lidija B ... k YNS. Zakaj molčiš? Mislim vedno nate, imam mnogo važnega sporočiti. Čakam v soboto ob 8. uri zvečer pred mojim stanovanjem. Tvoj Ž. 127/2-1 Naprodaj sta dve jako lepi, novi Istran z lepim vrtom v Ljubljani. Plačilni pogoji najugodnejši. Kje, pove upravništvo »Jutra". so zopet odprte. Slav. občinstvu se vljudno priporoča Kavarna „Prešeren“. Specialna trgovina finih, ročnih del Toni Jager v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Lepa nova z vso opravo se odda takoi v najem. Prodajalna je oddaljena 15 minut od Novega mesta in komaj eno minuto od tam kjer se bo gradila nova železnica. Več se poizve pri Mariji Kalinger na Drskl pošta Novo mesto. 0 K 0 TapetnikD.Puc Ljubljana, Marije Terezije c. 16 se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni. Ceniki zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri FR. ČUDNU urar in trgovec, Ljubljana Delničar In zattopnlk Švicarskih tovarn »Union* v Blelu In Oenovl. Uhani, prstani, briljanti. 8/10-1 o) Vsak dan svež Q sladoled v kavarni, slaščičarni in pekarni J. Zalaznik Stari trg štev. 21.40-2,