]85.it«llki
UHDb. I Ura* 11 BNOnfl IHI.
LI. leto.
takajs vsak dan crečer izvzemsl nedelje in praeslke kar valja po 31 a\ aa pol leta 12 K. aa četrt leta 6 K na en mešat 3 Ki Kder hodi tla lato SO K. S- Na narofi>o brea Istodobne vpeifilatve naročnine se — Dopisi naj se Izvoli Irankovad. — Rekeplsl ee ne vračajo. —
Vradatitra tttelM iL 34.
prejeman ea ponj, plača oalra. — Ea
rtrltlr aa vse lilo 25 K, ea pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|a*Ueno s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K, ea eetrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. - Za Veeaeilo celo leto 28 K. Za vaeldrnge deiele in Amerika ee plačuje od peteroetopne petH-viete po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflova aleak it S. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,>t j. administrativne stvari
pp li h. Upravnižtva telelon št 85.
Uelilio narodno sinule v Trstu.
Trst, 10. avgusta.
Veličastno, iniponujoce, prisrčno in dostojanstveno, kakor dosedaj še nobeno v Trstu, je bilo včerajšnje slavje »Narodne delavske organizacije«. Kronika mora pač včerajšnji dan zabeležiti na prvo važno mesto v razvoju tržaškega Slovenstva, kakor i Slovencev sploh, kajti Trst, ako tudi mesto preko 200.000 prebivalcev, kaj takega še ni videl.
Ves teden so dan na dan tržaški italijanski iredentistični in šovinistični listi uprav nesramno hujskali in poživljali meščane na odpor proti »slovenski provokaciji«. Ves teden so ti liujskajoči listi prinašali tendenci j ozna poročila, kako se zbirajo »meščani« (»cittadini) vseh strank na posvetovanja in pisarili so o »sklepih« raznih društev, koja so sklenila postaviti se »provokatornim« Slovencem (provocatori Sloveni) po robu. Raznašali so po javnih lokalih in zasebnih hišah pozive na meščanstvo za Slovence skrajno žaljive vsebine. Tam namreč so pozivali meščanstvo, naj došle Slovence zasra-mujejo in napadajo na oknih in na ulici. Da, šli so ti buffoni še dalje, apelirali so direktno na italijanskega zunanjega ministra Tittonija, da naj on posre iuje pri Aehrenthalu, da se napovedana slavnost prepove. Kot strašilo so vrgli v petek o polnoči pred »Narodnim domom« celo petardo, katera pa ni napravila nikake škode.
Ali vse to, vsa ta grozna in »tru-dapolna« gonja je bila — kakor smo že naprej prav dobro vedeli — popolnoma brezuspešna, bila je le bav-bav, katerega se danes niti tržaški slovenski otroci več ne bojijo.
Meščanstvo se je sicer odzvalo hujskačem v toliko, da je povsod, kjer se je pomikal naš velikanski sprevod, delalo špalir, in mirno opazovalo ponosno stopajoče slovenske korenjake. Par žvižgajočih podkupljenih, oziroma komandiranih otro-eajev naše vzorne mase niti od daleč ni moglo spraviti iz takta ali do kake razburjenosti. Bilo jih je premalo in preslabotni so bili, da bi se jih lotila ^ovenska pest. In tako se je vršila slavnost nemoteno, točno po naznanjenem sporedu.
Sprejem došlih gostov iz Istre.
Že pred 9. .uro nabrala se je ogromna množica našega ljudstva pred državnim kolodvorom. Kolikor
je bilo mogoče, je policija dovolila vstop na peron, ali masa je bila prevelika in za vse ni bilo prostora. Ob 9. uri 20 minut prisopihal je posebni vlak z izletniki iz Pule, na čelu jim buzetska sokolska godba. Kakor se je vlak prikazal, zaorili so po peronu iz nebroj grl gromoviti: Živeli Puljčani! v pozdrav. Ko so gostje izstopili, je bil pozdrav v resnici nekaj ganljivega. V imenu tržaške »Narodne delavske organizacije« je došle goste pozdravil predsednik g. dr. Mandič, zahvalil se mu je v iskrenih besedah predsednik puljske podružnice g. Lacko Križ, nakar je sokolska godba zaigrala »Lepa naša domovina«. Ob viharnih pozdravih navzoče množice in ob zvokih sokolske koračnice so gostje stopili s kolodvora na tržaška tla. Pred kolodvorom se je razvil velikanski sprevod, koji je tvoril — malo rečeno — šest tisoč našega naroda. Na čelu sprevoda so bili kolesarji društva »Balkan« in »Gorica«. Za njimi dve vrsti junakov »Narodne delavske organizacije«, za temi buzetska sokolska godba, potem mase našega ljudstva. Ta sprevod je bil naravnost triumfalen! Tržaško meščanstvo je delalo ob straneh vseh ulic, kjer se je sprevod pomikal, špalir in občudovalo moški in imponujoei nastop Slovencev. Ako tudi je bilo med gledajočim meščanstvom mnogo naših političnih nasprotnikov, vendar jih je nastop tako očaral, da ni bilo čuti niti najmanjše žalitve.
Šele pred velikim trgom — med Llovdovo in namestniško palačo — je tam zbrana mazinijanska mulari-ja žvižgala in hotela delati zgago. Ali zadostovalo je, par srepih pogledov od naše strani in par stražarjev, pa je ta žvižgajoča mularija in rešiteljica »italijanskega Trsta« — pobegnila tja preko velikega trga. Veselilo nas je, da so ta »špas« gledali gospodje z namestniške palače in se s svojimi očmi prepričali, kdo in kakšni so oni junaki, kojim gre tako nepremišljeno in brezumno na limani-ee tržaško italijansko novinstvo.
Na »ribiškem trgu« je sprevod nepreglednih vrst krenil v ulico »Gi-orgio Galatti« ter korakal ob zvokih glasbe in ob prisotnosti nebrojnega gledajočega občinstva pred »Narodni dom«. Sprevod je bil tako dolg, da so bili prvi že na »vojaškem trgu«, med tem ko so bili zadnji še ob morju. Na »vojaškem trgu« pred »Narodnim domom« so zopet poskusili »mazinijanski« mladeniči žvižgati in delati zgago, ali so bili takoj od prvodošlih Slovencev- oklofutani in nagnani, da so bežali kot zajci, tako,
da je bilo vsakega poštenega Italijana sram, koji je- ta prizor gledal.
Vojaški trg je bil nakrat natlačeno polen,, nakar se je pričelo zborovanje »Narodne delavske organizacije«. Kot prvi govornik je bil predsednik njen, g. dr. Mandić, kojega je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Drugi — burno aklamiran — gosp. Lacko Križ iz Pule.Potem sta govorila še neki Ceh in en Goričan. Navzoče delavstvo je vsem govornikom priredilo burne ovacije. Po shodu se je množica razšla — Tržačani na svoje domove, došli gostje na njim določene gostilne, kjer je bil pripravljen opoldanski obed. Pred »Narodnim domom« je pa bila živahnost ves čas nezmanjšana. Radovedni Tržačani so ves čas pasli svoja »zijala« na vojaškem trgu in pričakovali, kaj še pride. Mnogobrojna policija je pa »resnih lic« patrulirala po trgu in stranskih ulicah, boječ se, da bi kaka trda slovenska pest ne loputnila po morebitnem predolgem mazinijanskem jeziku.
Popoldanska slavnost. — Zbirališče društev   pred   »Narodnim domom«.
Točno ob treh zbrala so se društva — kakih 30) — na orjaškem trgu in se uredila v velikanski sprevod, v katerem je vihralo 12 razvitih društvenih zastav. Nabralo se je toliko naroda, da je bil ustavljen vsak tramvajski promet Barkovlje - Ro-jau- Opeina> Veličasten sprevod — na čelu mu kolesarski društvi »Balkan« in »Gorica«, buzetska sokolska godba in tržaški »Sokol«, se je pričel pomikati ob zvokih že omenjene in nabrežinske glasbe po ulici »Com-merciale« in »Belvedere« proti Bojanu. Prav nič pretirano, lahko trdimo, da je ta velikanski sprevod tvoril 10.000 našega naroda. Po vseh ulicah, kjer se je sprevod pomikal, je delalo špalir mirno meščanstvo, a iz natlačeno polnili oken tržaških palač je navdušeno ljudstvo — posebno dame — ploskalo in klicalo: »Živeli Slovenci!« Ponekod so vihrale raz oken tudi naše trobojnice. Na velikem slavnostnem prostoru — širnem Exnerjevem vrtu v Rojanu se je na-mah nabralo natlačeno polno ljudstva. Slavnostni prostor — to moramo priznati — je bil pač najokusne-je okinčan, kolikor smo jih do danes na kaki tržaški prireditvi videli. Ali urejeno je bilo tudi kaj izvrstno za osebne potrebe: bilo je šotorov, kjer se je točilo izvrstno vino in pivo ter šotorov, kjer je bilo na izbiro mrzlih jedi. Take točne postrežbe in še pri toliko tisočih ljudi tudi nismo bili vajeni.
Slavnostni program so otvorila pevska društva po določenem programu, nakar je imel predsednik »Narodne delavske organizacije« slavnostni nagovor. Lepim in navduše-valnim besedam gospoda predsednika je mnogobrojna množica burno aplavdirala. Ko je koncem predsednikovega govora zdrknila zavesa in se prikazala višnjeva zastava »Narodne delavske organizacije«, nastalo je po vsem širnem prostoru ne popisi j ivo navdušenje. Pristopil je nato puljski prvak in iskren rodoljub, predsednik puljske podružnice »Narodne delavske organizacije«, gosp. Lacko Križ, in v navdušenih besedah pripel zastavi bel trak, kot dar puljske podružnice. Istotako je neki gospod v imenu Sv. Jakoba »pipčar-skega kluba« s primernim nagovorom pripel novi zastavi rdeč trak, nakar so pevci vseh navzočih pevskih društev zapeli veličastno, nalašč za današnje slavje zloženo »Himno narodne delavske organizacije«. Po ofi-cialnem programu §e je pričela animirana domača zabava in živahen ples.
Brzojavov je došlo od vseh strani — izvzemši kakor čujemo iz Ljubljane — preko 70, od katerih iz Češke 48.
Odhod Puljčanov.
Ob deseti uri zvečer je bil odhod Puljčanov, kateri so bili povsod, kjerkoli so se prikazali, predmet prisrčne ovacije — s slavnostnega prostora na državni kolodvor. Spremljala jih je vse do postaje velika množica Tržačanov. Slovo od puljskih rodoljubov in bratov je bil kaj prisrčno. Videlo se jim je, da so bili gi-njeni do dna duše, vsled izkazane jim simpatije in bratske ljubavi od strani tržaških Slovencev. Puljski bratje naj bodo prepričani, da tržaški Slovenci z vsemi simpatijami zasledujemo in sledimo njih trudapolnemu boju za narodna prava na vročih tleh tam doli ob Areni.
Po odhodu Puljčanov se je na slavnostnem prostoru dalje veselo rajalo in prijateljski veselilo vse do rane ure, brez da bi se bila zgodila vzlic toliki masi le najmanjša neprilika.
Demonstracije po mestu?
Razen že omenjenega žvižganja, je tržaška nahujskana mularija še nekoliko kričala pri kavarni »Volti Chiozza« in na velikem trgu. Ko se je pomikal sprevod Puljčanov na kolodvor, je poleg kavarne »Tomaso« zakričal nekdo »Abbaso i ščavi!«, nakar je bil tako tepen, da joj, in policija ga je le s težavo in golimi sab-
ljami rešila iz rok razjarjene množice. Tudi izpred neke kavarne blizu kolodvora so nekoji požvižgovali, ali ko so se naši junaki ustavili in vprašali kričače, hočejo li biti morda pošteno naklesteni, je bilo vse takoj mirno in tiho.
Ako omenimo še, da se je mazinijanska mularija »spasla« nad kano zdravnika g. dr. Mandiča pred Pren-dinijevo lekarno, smo  povedali vse.
To naj bi torej bila tista revolucija, tisti odpor »vsega tržaškega meščanstva« proti Slovencem, katerega so ves teden napovedovali šovinistični italijanski listi?! Res, ubogo ita-lijanstvo Trsta, ako ima take pred-stavitelje, kot so bili včerajšnji žviž-govci. Ta bleda mularija pač ni drugega dosegla, nego ubogim staršem stroške, kajti radi žvižganja so njih »piščanska pljuča« gotovo danes na »kosih« in je potreba izdajati novce za razna zdravila. Kakor čujemo, je bilo tekom dneva aretiranih več razgrajačev.
Včeraj je bila na nogah vsa tržaška policija, konsignirano je bilo vojaštvo in celo okoli 200 finančnih stražnikov so poklicali »pod orožje«. Ali ne mislite dragi čitatelji, da je bila ta varstvena odredba radi nas! O ne. Varstvena oblast je bila v strahu, da bi Slovenci izzivače pošteno nabili, in zato je vpregla ves svoj aparat. Sicer pa moramo priznati, da se je policija včerajšnji dan popolnoma taktno vedla.
Tako se je izvršil včerajšnji veliki slovenski dan v Trstu, tako zmagovito in triumfalno. je proslavila »Narodna delavska organizacija« svojo prvo obletnico in razvitje svojega znaka, pod kojim se bode od danes naprej zbiralo tržaško slovensko delavstvo.
Tržaško slovensko delavstvo je včeraj dokazalo ,v kojem taboru je, dokazalo je pa tudi vsem svojim nasprotnikom, kako resno in obenem odločno zna ono biti. Včerajšnje veličastno slavje naj odpre oči tržaškim someščanom italijanske narodnosti, da Slovenci niso izzivači, kakor to trobijo njih hujskajoči listi, pač pa, da hočejo sicer mirno, vendar pa neovirano živeti v našem Trstu in ob sinji Adriji.
Včerajšnji dostojni, mirni ali obenem zmagovalni nastop tržaških Slovencev na eni, in popolna blamaža gotovih tržaških hujskačev na drugi strani, naj pa že enkrat za vselej pouči slavno vlado — posebno ono na Dunaju — kako grozno so do danes proti nam grešili s tem, da so
LISTEK.
Ada.
((Spisal F. Mra|k) (Dalje.)
»Morda zato, ker je vedela, da pride Herbert.«
»To je prav lahko mogoče. Zdaj pa ne more oditi v mesto, zdaj mora tu ostati in se mora udeležiti naše zabave. Tedaj jo spraviva v dotiko z baronom, ne enkrat, nego večkrat. Opazovali bodeva njiju občevanje in spoznali, kaj je na stvari.«
Ada je nekoliko ugovarjala, češ, da se taka zvijača ne spodobi, toda energična Berta jo je ostro zavrnila.
»To je ne le najina pravica, nego tudi najina dolžnost,« je odločila Berta in pri tem je ostalo.
Ta komplot, naperjen zoper gospo Katarino, je poravnal zadnje nesoglasje med Berto in Ado in ju je združil na skupno delo zoper domnevano tekmovalko tako, da jima njiju lastno rivaliziranje sploh ni več hodilo na misel.
Zarotnici sta se bali, da najde gospa Katarina v zadnjem hipu vendarle še kako pretvezo ali kak izgovor, ki ji omogoči, odtegniti se z
veliko skrbnostjo pripravljani domači zabavi. Zaradi tega sta Berta in Ada vse te dni ravnali z gospo Katarino z največjo ljubeznivostjo in pozornostjo ter omenjali barona Her-berta kar mogoče malo, vsled česar sta mislili, da gospa Katarina zaupani ji tajnosti ne bo pripisovala prevelikega pomena.
Res je zadnji dan pred domačo zabavo začela gospa Katarina namiga vati, da bi najraje ostala v svoji sobi, češ, da je7hrupne zabave ne vesele in da bo slabo vplivalo na njene živce. Toda njeni gojenki sta ogorčeno ugovarjali tej nameri in toliko prosili, da se je morala gospa Katarina naposled vdati.
»Ta bi bila lepa, da bi vi ne bili pričujoči pri uspehih vaših go-jenk,« se je z ljubeznivo nevoljo Minila Berta. Naučili ste naju obnašanja; kar sva, to se imava vam zahvaliti, a nikdar nama še niste naredili veselja, da bi se prepričali, če vam delava čast.«
»Da, prav tako, kakor bi najn prav nič radi ne imeli,« je pritrjevala Ada.
Tako sta gospo Katarino pestili in podajali toliko časa, dokler ni ta-korekoč prisegla, da se udeleži zabave, samo če bo živa in naj bi jo trpinčile vse bolezni tega sveta.
Soboto,  dan  zabave,  sta se pa
Berta in Ada nekaj trenotkov skoro kesali svojega siljenja, ko je namreč bila gospa Katarina s svojo toaleto gotova in je prišla pozdravit prve goste.
»Poglej, kako je lepa,« je siknila Berta svoji sestrični na uho. »In kako okusno in fino se je opravila. Kakor kaka princezinja izgleda.«
»Da, lepa je, jako lepa,« je z očitno ljubosumnostjo pritrjevala Ada. »Ce naju bo baron z njo primerjal, ne bo dobro za naju.«
»Morda le ne bo tako hudo,« je menila Berta. »Lepša je pač in tudi elegantnejša, a preveč impozanttia. Komur taka lepota ugaja, ta se za naju itak ne bo nikdar zanimal, komur pa ugajajo dekleta najine vrste, ta se ne bo zaljubil v to brezkrvno kraljico.«
»Moški so veternjaški,« je milo zavzdihnila Ada. »Kdo ve ...«
»Da so moški veternjaški, pravijo samo tiste ženske, ki si jih je kak ljubimec naveličal,« je kategorično trdila Berta. »Kadar moški ljubico ali ženo zapusti ,je vedno kriva dotična žena sama,ker ga ni znala držati, ker mu je postala nadležna in ga je dolgočasila.«
»Od kod pa vse to veš! se je čudila Ada. »Tako govoriš, kakor bi imela vse polno življenjskih skušenj.«
»Skušenj še nimam nobenih, imam pa zdrave oči in dober sluh in vrh tega mi je Mina vse tajnosti zakonskega življenja razložila.«
Mina je bila kakih 30 let stara gospa, ki je stanovala v mestni hiši Mesesnelovi in ki se je z Berto jako dobro razumela. Mina je bila že deset let omožena in njen mož je bil vanjo še vedno tako blazno zaljubljen, kakor tisti dan, ko se je z njo poročil, vzlic protestom njegovega premožnega očeta in ugovorom njegove matere, ki nista hotela sprejeti za sneho gledališke koristke s precej temno preteklostjo.
Sklicevanje na to gospo Mino je veduo končalo vsak pogovor med Berto in Ado, kajti Ada se nikakor ni mogla sprijazniti z nazori te gospe, čeprav je vedela, da je kot žena vzorna v vsakem oziru, tako da sta ji še tast in tašča odpustila madeže njene mladosti. Kadar je Berta izigrala gospo Mino, tedaj je Ada vselej kapitulirala, ker ji je v takih tre-notkih bilo najbolj jasno, kako popolnoma drugačnega značaja in na-ziranja od nje je Berta. Sicer pa se ji tudi ni ljubilo prepirati se o vprašanju, če so moški res veternjaški ali ne, ker so ji ležale na srcu vse druge skrbi. Bolelo jo je, da ima za tekmovalko ne samo svojo sestrično, nego tudi svojo vzgojiteljico in bo-
lelo jo je še bolj, da je ta vzgojiteljica lepa in elegantna, kar jo je navdajalo z bojaznijo, da bo v boju za Herbertovo srce naposled zmagala gospa Katarina.
Bila je zbrana že skoro večina povabljencev, ko sta dospela baron Herbert in njegov prijatelj Milan Rakovec. Že Jko sta vstopila na vrt, ju je zagledala Berta in jima je šla nasproti.
»Danes, gospodična,« je koj po pozdravu začel Milan dražiti svojo »smrtno« sovražnico, »sem imel izreden užitek. Pripeljal sem se z vozom, na čigar vratih je naslikana baronska krona. Tri dni sem tak voz iskal, ker sem hotel vedeti, kako so baronski občutki. Rečem vam: nebeško. Da- nebeško je, če človeka samo smatrajo za barona, kako more šele biti, če je resničen baron. A kaj je vse to proti občutkom, ki jih mora imeti dama, ki je baronica.«
»Koliko časa ste pa danes obedovali, da imate tako vročo glavo in se vam že zdaj blede,« je zaničljivo odgovorila Berta in pokazala hrbet Milanu, ki se pa zaradi tega ni kar nič jezil, nego s svojo običajno predrznostjo nadaljeval svoje burke.
Berta pa je naglo prijela Her-berta za roko in ga peljala pred gospo Katarino.
(Dalje prihodnji«.)
ovirali naše mirne in nikogar izzivajoče nastope.
Italijanskim hujskačem pa povemo samo to, da gorje njim, ako jim pričnemo povraćati šilo za ognjilol Ako hočemo mi, nimate nikake prireditve in nikakih sprejemov več v Trstu. Ako se ne motimo, pridejo v nedeljo V Trst regničoli vaši bratci iz Milana1. Kaj, ko bi jim na kolodvor ru mi dokazali, da Trst ni ravno tako Italijanski, kot ga »malatc« vi. Uspeh tržaške »Ednosti« ^1 bil v tem pogledu gotovo veliko večji, nego pa vaš, o brezvestni hujskači.
Ogromni večini treznega italijanskega meščanstva pa vsa čast na včerajšnjem taktnem obnašanju proti nam. Z večino meščani pač lahko tržaški Slovenci lepo mirno skupno žive.
»Narodni delavski organizaciji«, nje voditeljem in tržaškemu slovenstvu sploh pa čast in slava!
Z včerajšnjim dnem in nastopom je tržaški Slovenec zapet glasno in jasno dokazal, da se preko njega več ne bode hodilo na dnevni red.
Reforma srednjih šol.
Dunaj, 10. avgusta. V najkrajšem času napravi naučni minister glede reforme srednjih šol zopet velevažen korak. Popolni učni načrt za 8razredne realne gimnazije je že izgotovljen ter se kmalu priobči. Istotako je za reformne realne gimnazije (četrti tip srednjih šol) že izdelan okvir za razdelitev učnih predmetov.
Konferenca s poljskimi voditelji.
Dunaj, 10. avgusta. Minister Abrahamovicz in načelnik poljskega kluba Glabinski prideta dne 16. t. m. na Dunaj, kjer bodeta imela važne konference z ministrskim predsednikom zaradi sklicanja gališkega deželnega zbora in zaradi nekaterih perečih galiških deželnih zadev.
Rauohovo vohunstvo proti Srbom.
Zagreb, 10. avgusta. Ban Kauch se je začel grdo maščevati nad Srbi, ker se niso hoteli vpreči v njegov vladni voz, temne so ostali zvesti koaliciji s Hrvati. Po celi Hrvaški in Slavoniji ima ban svoje vohune, katerih fantazija je izvohala med Srbi veleizdajo. Nedavno so zaprli v Krapini sodnega pristava dr. Pribi-čeviča, ki si je vsled sramu in žalosti skušal v ječi končati življenje. Bil je še skoraj v nezavesti, ko so ga znova zasliševali in na podlagi teh izpo-vedb so sedaj zaprli tudi njegovega brata, profesorja teologije v Karlovcu, Valerijana Pribičeviča. Tudi v Dubici so zaprli več uglednih Srbov zaradi veleizdaje. Preiskavo vodi zagrebško višje sodišče. Vsi aretovani so obdolženi, da so agitirali za veli-. ko srbsko propagando na Hrvaškem in v Slavoniji. Preiskava je baje dognala, da je »Srpski Sokol« vojaško organiziran, in sicer po načrtu, ki ga je izdelal načelnik srbskega generalnega štaba podpolkovnik/ Miškovič. Sokol bi baje naj tvoril jedro — vstaške armade (?). Člani Sokola nosijo baje znake kraljevine Srbije. Med prebivalstvo so razdelili razno nakitje s sliko srbskega kralja. — Vse skupaj so najbrže fantazije bana Raucha in njegovih vohunov, da bi vsled novih afer svet ne videl vsakovrstnih banovih blamaž in neuspehov.
Dunaj, 10. avgusta. Pisca znane brošure »Finale« o cetinjski zaroti, Nastiča, je načelnik zagrebške državne policije tukaj aretiral ter odvedel v Zagreb.
Ogrsko ministrstvo odstopi.
Budimpešta, 10. avgusta. »Uj Hirek« je prinesel baje iz zanesljivega dunajskega vira vest, da je ogrsko ministrstvo ponudilo kralju demisijo, ker vladar noče odobriti pluralne volilne pravice. Jeseni sestavi Kossuth neodvisno ministrstvo.
Zopet vihar v srbski skupščini.
B e 1 g r a d , 10. avgusta. Pri debati o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko so bili danes zopet viharji. Poslanec Agatanovič je zaklical sta-roradikalcu Dragoviču besedo »pandur«. Dragovič je bil mnenja, da mu je zaklical psovko narodnjak Geor-: gevič, zato mu je_ zabrusil nazaj: »Niti za babo nisi!« Vsled tega je planil Georgevič nad Dragoviča ter ga začel obdelovati s pestmi. George-vićevi pristaši so zgrabili stole ter šli nad nasprotnike. Razvil se je splošni spopad, in le ministri so preprečili krvave posledice. Po prekinjenju seje se je cela stvar pojasnila ter se seja mirno nadaljevala.
Dogodki na Turškem.
Nov mladoturški odbor.
Carigrad, 10. avgusta. Poleg vodilnega mladoturškega odbora
»Edinost in napredek Osmanov« se je ustanovil sedaj novi »odbor osmanskih pravic«. Ustanovitelji te družbe so večinoma turški časnikarji prve vrste, kakor Tevfifc Fikret begr Husein Džabit in ravnatelj dosedanjega dvorskega glasila »Ikdama«, Dževdet beg.
Zopet koncesija Mladoturkom.
Za policijskega ministra je imenovan Siver beg, dosedaj odvetnik in profesor na pravoslavni šoli v Solunu ter predsednik ondotnega mladoturškega odbora.
Nova sultanova prisega.
Mladoturški krogi so bili vznemirjeni, ker je bila po njihovih nazorih sultanova prisega, ki jo je sestavil prejšnji veliki vezir Said paša, nepopolna. Da prežene te pomisleke, je novi veliki vezir sestavil novo prisego, ki jo je izrekel sultan novemu ministrstvu ter se glasi: »Prisegam alahu, da se bom celo svoje življenje držal ustave. Alah mi bodi priča.«
Prisega ministrov.
Prisega, ki so jo storili novi ministri sultanu, je imela sledeče besedilo: »Prisegam, da se ne ganem nikoli od zvestobe, ki sem jo dolžan tvoji posvečeni osebi kot kalifu in da bom tvoji cesarski vladi verno in pravično služil po zakonu ustave.« Proklamacija mladoturškega odbora.
Mladoturški odbor za edinost in slogo razglaša v proklamaciji obžalovanje, da vkljub opetovanim pozivom odbora nekateri zlobneži in ne-spainetniki zavzemajo še vedno nedopustno stališče. Vlada je sklenila, da bo strogo nastopila proti takim ljudem, kakor tudi proti tistim, ki zahtevajo od sultana ali od vlade po-maknitev v službi ali zvišanje plač. Vsak pošten državljan naj zaupa popolnoma novemu ministrstvu ter naj opravlja svoje navadne posle.
Imenovanja   višjih dostojanstvenikov.
Bivši trgovinski minister Naum paša je imenovan za tajnika v ministrstvu zunanjih del; carigrajski prefekt Reuf paša je postal vali v Smirili, bivši policijski minister Ziver beg pa carigrajski prefekt. V Drino-polju je postal vali Rešid paša, bivši poslanik v Berolinu Galib beg je postal vrhovni ravnatelj za pošte in brzojave, dosedanji poveljnik bitolj-skega voja Oman paša je postal poveljnik 6. voja v Bagdadu.
Aretirani dostojanstveniki.
Zaprli so bivšega nadzornika vojaških šol Izmail pašo in generala Izmail Mahir pašo. Nadalje so odstavili valija v Mosulu Izzet pašo. Odstavljeni poslaniki v Parizu, Petro-gradu in v Washingtonu so dobili ukaz, naj takoj pridejo v Carigrad. Novi vojni minister je odredil, da se morajo vsi nesposobni častniki odstraniti iz armade ter se penzijoni-rati.
Suspendirana ustava v Perziji.
London, 10. avgusta. Na šahov ukaz zbrani državni svet je sklenil, da se suspendira ustava, dokler se ne zatre revoiucijsko gibanje.
Dopisi.
Od  Sv.  Trojice  nad Cerknico.
Čudne razmere vladajo v naši fari odkar je prišel semkaj župni upravitelj Ludo vik Bajec. Za kar je postavljen,   se   presneto   malo briga, glavna stvar mu je politika, hujskanje in zdražbe, nasprotnega mišljenja ljudi uničevati, hinavščino uganjati ter oskrbovanje dvorane, oziroma šnopsarije, kojo imenuje za sestanek tretjerednikov a la Zore. Z nepotrebnimi posli   ima  toliko opraviti, da zanemarja svojo službo. Že tretjo nedeljo je imel mesto ob 10. ob 6. uri zjutraj mašo, in še to napravi vse površno, in to vsled tega,   da je prej prost, da porablja čas za druge namene, kakor pa za to, za kar je postavljen.  Ob  nedeljah  popoldne ni imel že trikrat zaporedoma nikakih cerkvenih opravil. Kadar je v cerkvi pa mesto da bi ljudi poučeval,ob-rekuje nasprotnega  mišljenja može. Največje veselje ima, ako more povzročiti kako  škodo tistemu,  ki ni njegovega mišljenja, bodisi s tožbami ali pa nahujska svojega kalibra ljudi, da se mora vsak faran popolnoma uničiti, kdor ne tiči pod njegovim kaftanom. Dokaz temu je, da ne ljubi resnice oziroma pravice, ker je nekemu  dekletu pri spovedi, mesto da bi ga poučil in posvaril, nasprotno rekel, da ne stori nikakega greha, ako staršem denar jemlje, da le denar dobro obrne. Kamt — Ce »Narod« bere, je greh, če krade, pa ni greh.  Res čudne razmere!  Kam bi prišli, ako bi takim božjim namestnikom verjeli kakor je Bajec. Ako se popiva po cele poldneve in pozno v noč v klerikalni izbi, pardon dvorani, se to odobruje in to je Bogu v čast; če ima pa napreden gostilničar
o žegnaojn, kakor je že običaj nor godbo, takoj je citati v »Lažiljubu«, kako se je vabila s- hripavo harmoniko v Petkov štibelc. Ali se to ne pravi krivico delati, gospod Bajeet Svetujemo vam, da bi se mak) bolj pobrigali za farovško drevje, plotove, aa uro v stolpu, za pravočasno zvone-nje, za cerkveno petje in orglanje, da bi ne bilo vse v neredu. To bi imelo večji pomen kakor pa ljudi hujskati, zdražbe delati ter v svrho tega se v kočiji okrog prepelja-vati. To kočijo je menda še Elija zavrgel. Tak mle-kozob kakor je Bajee še za enkrat ne bode nas faranov strahoval; mora imeti malo več petkov na rami. Pri nas jih ne bo doživel, ker je edino njegov adjutant očka Zbrec zanj vnet, ker je Bajec njegov agent in dela reklamo za njegovo štacnno in zakotno oštarijo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. avgusta
— V Kočevju — zopet korak dalje! V Kočevju se je začelo daniti, solnce ni več za gorami, — Slovenci se družijo, da stopijo v krepek odpor proti sovražniku  našega naroda — nemštvu. V nedeljo, dne 9„ t. m. se je ustanovila v osrčju Kočevstva slovenska  knjižnica,   katere namen je širiti   med   kočevskim slovenstvom narodno zavest, napredek in braniti slovenski živel j. V tem oziru spopol-njnje delo slovenske »Kočevske posojilnice«.   —   Slovenska knjižnica bode sedaj družila slovensko občinstvo, nižje sloje z višjimi na duševnem polju kakor posojilnica na gospodarskem. Klicala bo v svoje okrilje delavstvo. V tem zavednem, resnično naprednem, z dušo in srcem za slovenski narod vnetem delavstvu je naša moč, na to moramo v Kočevju vedno računati, ako hočemo napredovati. Da nam nikdar ne odtujijo teh, v tem mora biti naša skrb; da se širi med  njimi  omika,  da bodo ravno toliko vredni kot njihovi nemški tovariši, v tem morajo biti naše težnje!! Kočevski Nemci so kaj sirovi ljudje, posebno kadar se gre za njih narodnost, za njih »kočevariš«. Da, tedaj so naravnost divji! Od več dobro poučenih strani smo izvedeli, da je bilo tudi sedaj domenjeno, da zavratno napadejo Ribničane,   ki so v precej obilnem številu  pohiteli v Kočevje, ne da bi izzivali, ampak samo, da obiščejo narodne brate, vrnejo njihove obiske v ribniški dolini in se v njihovi družbi zabavajo in za-IX) j o nekaj   narodnih   pesmic. Svoj namen so dosegli Ribničanje popolnoma.  Ob V4II. so se  pripeljali z vlakom, šli nato v »slovensko posojil-nično hišo«, kjer so se udeležili otvoritve knjižnice. Omeniti moramo, da se je takoj ob otvoritvi posodilo že precejšnje število  knjig.   Po skupnem obedu, ki je bil v domači gostilni, smo se napotili v kočevsko pivovarno, kjer smo bili prijazno sprejeti in dobro postreženi. Tukaj se je razvila pozneje tudi kaj živahna prosta zabava.   Veseli  smo   bili tolike udeležbe.   Pele  so  se navduševalne slovenske pesmice  kakor  še redko-krat poprej v Kočevju.   Med udeleženci je bilo mnogo slovenskih rudarjev, ki so zatrjevali, da je današnji dan pač najlepši še izmed vseh dosedaj v Kočevju prežitih. Pri slovesu so prosili,   naj jih še večkrat obiščemo, in obljubili, da se tudi oui udeleže sokolske veselice v Ribnici. Težko je bilo slovo in ura odhoda je prišla vsem prehitro. Med narodnimi brati,  kočevskimi Slovenci,  smo se čutili popolnoma domače kot na naših rodnih tleh in izražati moramo željo, da se še večkrat  priredi kaj sličnega. Na kolodvoru smo zapazili sicer nekaj nemških buršev, ki so si kislih obrazov grizli od jeze ustnice. No, pa njih tevtonski črni pogledi nam nikakor niso kalili dobre volje. Prej ko se je jel vlak premikati, zapeli smo še navdušeno »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo« in  z  gromovitimi   »živio-klici« pozdravili svoje brate v nadi, da se zopet kmalu vidimo.   Odšli smo tako, kakor prišli in oni Kočevarji se nikakor niso motili, ki so prejšnji dan kaj takega zatrjevali. — Naši klici na kolodvoru so Kočevarjem popolnoma zaprli sapo in le nekaj »links, rechts in xfrajlc« je zavpilo »heil« s tresočim glasom, kakor bi jih kdo davil. Izvršilo se je torej vse v najlepšem redu in 9. avgust bo za vse udeležence   v   najlepšem spominu. Upravo knjižnice vodi g. tajnik kočevske posojilnice,   a nadzorstvo je drage volje prevzelo akad. fer.društvo »Prosveta«.
— Posnemajmo Nemce! V gra-ški »Tagespost« je poziv iz Spodnje Štajerske, naj Nemci povsod zahtevajo dosledno le samonemške poštne tiskovine, a dvojezične naj odločno zavračajo. Cim več povoda imamo Slovenci povsod dosledno zahtevati dvojezične tiskovine, ako ne zadostujejo Nemcem niti take, kjer je na prvem mestu nemščina. \
— T IX. eiaovai razred so pomaknjeni voditelji pripravnic za učiteljišča, oziroma srednjih šol: okrajni šolski nadzornik Ivan B u n c v Kast vi, Ivan Justin, v Podgori iau Henrik L e b a n v Trsta.
— Premeščenj a pri državni železnici. Strojni komisar Iv, Breda je premeščen iz Gradca v Trst, aspi-rant AL Š u b i c pa iz Gorice k ravnateljstvu v Trst.
— Učiteljska imenovanja na Tolminskem. V definitivno namesce-nje so predlagani: Anton Stres za Cerkno, Josip Semolie za Zalaz, Milko Kalan za Drežnico, Alnina G er ž e 1 j za Tolmin, Štefanija K o -m avl i za Žago, Ljudmila Zavrta n i k za Cezsočo, Marija P e r i n za Grahovo in Katica B r e z: a v -š č e k za Breginj.. Provizorično so imenovani: Koeh Izidor za Cezsočo, Rafael F a j g e 1j za Sedlo, Srečko B orštnik za Breginj, I v a n č i č Josip za Tolmin, Hude Karel za Strmec, M i k u ž za Log, T r e b š e za Kal, Matelič za Hudo južno, P e r k o za Idrsko, I v a n č i č Albert za Kamno, M a h n i č za Police-Vrh, B e r c e za Bovec, S t a n t a za Ota-lež, Marija R e p i č za Trebušo, M o-z e t i č za Cerkno, Strel za Breginj, P e r i n Ana za Plužnje, M a -rinič za Ponikve, Jevšček za Ruti, Miklavič za Kobarid, B r a-t i n a za Bovec, P a g o n za Jagršče, Bogataj za Drežnico, Zavrta-n i k za Borjano in. D r a š 1 e r za Bukovo.
Štrajk v papirnici   v Vevčah.
Štrajku v Medvodah in Goričanah so se sedaj pridružili tudi delavci papirnice v Vevčah. K temu se nam piše iz Vevč: V nedeljo teden je bil tu shod, na katerem je Moškerc huj-skal delavefe in delavke tukajšnje papirnice, naj začno drugi dan, v ponedeljek, štrajkati. Ko je ravnatelj zvedel o teh hujskarijah, je dal iz vsakega oddelka poklicati k sebi par mož in i h vprašal, zakaj hočejo štrajkati. Delavci so sploh izjavili, da ne štrajkaj o, le ženske, ki res malo zaslužijo, so bile za štrajk. S štrajkom v ponedeljek teden ni bilo nič. Vsled tega je imel to nedeljo zjutraj dr. Krek shod v Sostrem, Gostinčar pa pri Devici Mariji v Polju. Na obeh shodih se je pridušalo ljudi, naj štrajkaj o in da so tisti barabe, ki so obljubili, da bodo štrajkali, pa niso obljube držali. Da bi se štrajk toliko bolj gotovo uresničil, šel je v nedeljo popoldne Moškerc v Medvode k štrajkovcem, ki so poslali dva moža v Vevče, da sta pritiskala na delavce papirnice, naj začno štrajkati. Ženske so ustavljale v ponedeljek zjutraj stroje in proglasil se je splošen štrajk. Štrajkovci zahtevajo, da se spode iz službe ključar Novak, oddel-kovodja Smrdu in še neki drugi. Vzrok tej zahtevi je pa iskati le v strankarskem sovraštvu. Zahtevajo dalje višjo plačo zase in za soštraj-kovce v Medvodah. Mir se doslej ni kalil. Ali štrajk doseže svoj namen, ne vemo, ker delavstvo ni čisto nič organizirano. Kakor delavce v Medvodah in Goričanah, tako so tudi te v Vevčah klerikalci zapeljali v štrajk. Vprašali bi pa klerikalno stranko, za kaj sta prejšnji župnik in kaplan pri Devici Mariji v Polju vlekla od ravnateljstva vevške papirnice po 490 oziroma 200 K na leto? Gotovo zato, da sta držala delavstvo v pokorščini! O dobrodelnih namenih naj »Slovenec« kar lepo molči* *
danom .»Društva slov taški h knliievnikov in časnikarjnv1' I Vsi
Člani, ki so zaostali na dolgu s Članarino, se opozarjajo na društvena pravila § 7, ki določa, da preneha biti Član, kdor je ostal članarino 3 mesece na dolgu- To velja posebno za zunanje člane, ker ljubljanski Člani imajo večinoma plačano članarino za oelo leto. Nekateri zunanji člani se niti na doposlane položnice niso ganili. Z o žirom na predstoječi naš kongres, ki se ga smejo po pravilih osred. zveze udeležiti le Člani, pozivamo vse dosedanje Člane, naj takoj poravnajo zaostalo Članarino. Obenem vabimo člane slovenskih uredništev in slovenske književnosti, ki še niso naši Člani, da pristopijo v naš krog, da bo naše število pred slovanskimi brati impozantno.
V VII. seli oijega adbora dražba sv. Cirila in Metoda dne
13. m al. srpana se je obravnavalo poročilo o nadzorovanju družbenih šolskih vrtcev. Marljivo obiskani vrtec v Skednju pri Trstu ne zadostuje, ker ima prostora samo aa 40 otrok, a sprejeti bi mu jih bilo preko sto-tine; zato bode skedenjski podružnici naloga, da poskrbi vrtou aa večji prostor, družba pa se zaveže, da bo plačevala vrtnarioo. Šolski knjižnici pri Sv. Jakobu v Trstu se je določila stalna letna pripomoČ. „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovenoe na Koroškem" je odgovorilo. Odobril se je predlog, da se izdajo podobe slov. apostolov sv. Cirila in Metoda in drugin slovenskih veljakov v taki obliki, da bodo prikladne aa razdelitev šolski mladini.
Družbe si je nabavila nekaj tisoč od-tiskov slik sv. Cirila in Metoda s* sprejemnio. Nadejati se je, da doke odjemalcev posebno med šolskimi, učenci, ki bodo s temi oddtiski okra-šali prvo stran svojih knjig.
Dražbi sv Cirila In Metodo je
koristno, kdor jo podpira gmotno, kdor uporablja blago, ki se prodaja njej v korist, kdor sodeluje pri podružničnih veselicah, kdor jo priporoča s pojasnjevanjem njenega plemenitega delovanja za obrambo slovenstva. Prijetni so naši družbi tudi računi, ki so sicer na njo naslovljeni, pa pokriti, ne da bi morala družba kaj plačati. Ključavničarski mojster v Ljubljani g. Rebek, ima prav lepo navado, da izvrši kako delo po družbi naročeno, plača pa svoj račun sam. Hvala!
iiProsveta". Ustanovni občni zbor dolenjske podružnice akad ferijalnoga društva „Prosveta" se vrši dne 14. t. m. v Novem mestu v gostilni pri „TuČki" ob 8 uri zvečer s sledečim*' dnevnim redom: 1.) Otvoritev po zastopniku osrednjega odbora; poročilo pripravljalnega odbora; 3.) volitev podružničnega odbora; 4. slučajnosti. Prijatelji društva dobrodošli! Osrednji odbor.
Vrtna veselico „Mubljanskega Zvona11. Včeraj smo prijavili poročilo o tej veselici, — prvi del poročila, — danes pa prijavljamo drugi del, — poročilo o finanoijalnem uspehu prireditve. Da spričo pičle udeležbe ni bilo misliti na kakšen uspeh razen moralnega, se je vedelo že naprej, danes pa po enoČi sklenjenem končnem računu lahko razode-nemo, da so se sklenili računi s fak tičnim defioitom 11 K 72 vin.! Da ni deficit še večji, je pripisovati zgolj dejstvu, da je društvo vse, kar se sploh da napraviti doma, izvršilo z domačimi močmi brezplačno. — In še nekaj! Poznamo ljudi, ki imajo polna usta ogorčenosti, če priredi kdo veselioo kje drugje kakor v „Narod-nem domu", vendar ravno tistih ljudi ni nikdar blizu, — ne takrat, kadar je v „Narodnom domu" veselica, pa tudi sicer menda nikoli.
„Politično, gospodarsko in iz* obratovalno društvo za vodmat-
Ski Okraj" priredi na „Grilovo" nedeljo, dne 13. septembra t. L, na vrtu gospe Marije DrašČkove v Bohoričevih ulicah št. 9 vrtno veselico v večjem obsegu, koje čisti dobiček je namenjen v svrho pomnožitve društvene knjižnice. 3 to veselico spojeno bo tudi kegljanje na dobitke. Kegljati se bo pričelo že dne 15. t. m. dopoldne, končalo pa na dan veselice, t. j. 13; septembra ob 10. uri zvečer. Razdelili se bodo takrat tudi dobitki. Prvi dobitek je 20 K, drugi 10 K, tretji 5 K in četrti Šaljivi dobitek za največ serij. Kegljalo se bo ob nedeljah in prazoikih od 15; t. m. po-čenši od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne, ob delavnikih pa razven srede vsak dan od 8. ure zvečer naprej.
Slov. abiturijentem je namenjena avgustova številka n< »mladine-, ki prinaša oelo vrsto informativnih Člankov o izbiri stanu. Ti članki bodo dobro služili našim absolvira-nim srednješolcem pri izbiranju poklica. Slovenske razmere zahtevajo nujno, da se število in strokovna razdelitev našega akademicnega naraščaja kolikor možno regulira, ako hočemo imeti na razpolago slovenski uradniški materijal, na drugi strani pa se izogniti nadprodukoiji v eni ah' drugi stroki. S tega stališča zaslugi ta dijaško - sooijalna številka „Omladine" tim večje priznanje
— Železnica Trebnje Št. Jani. Tudi županstvo o bČine Š m a r j e t a je sklenilo in odposlalo protest zoper predrznost vodstva te železnice, ki se je osmelilo na kolodvorskih poslopjih postaviti nemški napis na prvo mesto.
Bistriški »Sokol11 je poletel minulo nedeljo v Zagorje na Pivki. R zen Sokolov je šlo večje število bistriških dam in gospa v prijazno Zagorje. Po okrepčilu se je pričela pred M Faturjevo hišo javna telovadba. Zbralo se je takoj večje število narodnega občinstva, ki je s ploskanjem odobravalo vrle telovadce! Nadvse so prijale krasne skupine. Po telovadbi zbrali smo se pri g. M. Fa* turju, župana zagorskem. Le prehitro je minil čas neprisiljene proste zabave. Proti večeru smo se vračali domov z Na zdar-kiici narodnih Za* goroev veselo pozdravljeni.
Pečenje slovenščine. Ob električni napravi skozi Vintgar, in sioer že od Javornika mimo Dobrave do elektrarne se nahajajo na vseh drogib poleg nemškega tudi sledeči slovenski (!) napisi: „Totikanje te ispeljave j& smrtno nevarno." — In tako srama-tenje naše lepe slovenščine trpim0 mirno na svojih tleh, da se nam &e tujci posmehuje]o.
Vodstvo kmotilsko šole ai
Grmu priredi v soboto, dne 15. t. m» v Črnomlju in v nedeljo, dne 16« t. m., v Metliki popotni pouk. Prd" daval bode vodja V. Rohrman o samopomoči proti pomanjkanju krm6
in adjunkt R. Zdolšek o trgatvi in uporabi sadja.
(Iraško postno ravnateljstvo
m: s lij o razdeliti v štajersko in koroško poštno ravnateljstvo. Obenem bi se imenovala po praškem zgledu na čelu uraden predsednik in podpredsednik. Da Slovenci pri graškem poštnem ravnateljstvu niso primerno zastopani, je za naše razmere samo-obsebi umevno.
Umrl le na Bukovem žlaku pri Celju lastnik opekarne v Ljubezni Štefan Koželj, star 44 let. Pokojnik je bil dober narodnjak. — V Celju je umrl naddavkar v p. A. Vukovi č, star 79 let.
Ubil se le v nedeljo v Celju na Glaziju neki tovarniški delaveo. Splezal je na kostanj, da bi videl Tor-rero Tiberija in njegove umetnosti v areni, pa se je zlomila veja, na kateri je stal in je padel tako nesrečno na tla, da je bil takoj mrtev.
Moški in ionski zbor »Pevskega In glasbenega društva1' v Gorici napravi v soboto 15. t. m. izlet v Boh. Bistrico in k izviru „Savioeu, katerega spoji s pevskim večerom v hotelu „Triglav". Udelež-niki izleta prenoče po večini v Boh. Bistrioi ter napravijo prihodnji dan v nedeljo razne izlete po lepi Gorenjski. Želeti je, da se izletu glasbenega društva" pridruži kar največ prijateljev krasne narave in lepega petja.
Okrog 40 kadetov, namreč četrti tečaj, se mudi sedaj v Gorici. Prišli so z Dunajskega Novega mesta v svrho mapiranja.
Dva dezerterja sta bila aretirana v Gorioi. Služila sta pri mornarici v P ulju. Imenujeta se Ivan Weissenegger s Koroškega in Josip Koch s Štajerskega.
Dopust c. kr. dvornega svetnika in predstojnika o. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Predstojnik o. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, c kr. dvorni svetnik Herman Pattav je nastopil 10. t. m. daljši dopust.
Samomore V Glino je skočil TOletni Anton Rožano iz Celovca in utonil. Rožano je bil že več let bolan in je živel v hiralnici.
Pomiloščenje. Marijo Križanec, ki je bila od tukajšnjega porotnega sodišča obsojena na smrt, ker je umorila lastnega otroka, je bila od cesarja pomiloščena. Najvišje sodišče jo je obsodilo v 15 letno ječo.
Premembn posesti. Sedlarski
mojster g. Franc "V7isjan je kupil bišo št. 25 v Kolodvorskih ulicah v lijubljani za 26 000 K
Jubilejne dopisnice se izdado 13. avgusta.
¥ šolski odbor obrtno nadaljevalne tole V Kranju je imenovan za zastopnika nančne uprave vladni koncipist g. Henrik Steska.
Narodno binavstvo slovenskega Župnika. Iz Velenja na Spod-njem^Štajerskem nam poročajo: V Šmartnem pri Velenju  pas tir uje po
celi Savinjski dolini in Spodnjem Štajerskem dobro znani župnik Franc Cizej, neumorni agitator brezdomo-vinske S. L S. Ta mož je že neštetokrat poudarjal svojo neomejeno ljubezen do mile slovenske domovine ne samo na raznih, političnih shodih, nego tudi na prižnici in ob gomilah. Tega moža zasluga je, da je skupno v družbi svojega dobrega prijatelja, obČeznanega pristaša S. L. S., župana in krem a rja v Velenju, ki sliši na ime Skaza, pripomogel Nemcem in klerikalcem, da so v svoje roke dobili okrajni zastop Šoštanjski. Lep narodnjak je ta prečastiti slovenski župnik in strupeni ultramontanec! V rokah imamo izvirno pismo tega Škodljivca, ki v kaj čudni luči postavlja njegovo tolikokrat poudarjano in hvalisano narodno zavednost. To pismo začne: „St. Martin, am 20. August 1907. Vel. gosp.! itd." konča pa s sledečimi zelo karaateritičnimi besedami: „NB.: Na Veliki Šmaren je bila velika nemška veselica v Šoštanju. Slovenci hudo [poparjeni, jim privoščim ker so tako grdo  delaj i
z nami.....Klanjam  se itd.
VaŠ udani Cizej s. r." No, prečastiti gospod župnik Cizej, odgovorite nam kaj na to Vaše lastno pisanje, najsi je naslovljeno moškemu ali ženski? Že iz nemškega datuma slovenskemu pismu je razvidno, kako Vam je na srcu jezik naših narodnih sovražnikov, s katerim se pajdašite, da ubijete lastne rojake. Fej takemu narodnjaku! Mi pa is tega slučaja zopet lahko sklepamo, kako je narodno čuvstvo zbesnelih agitatorjev S. L. S., katere veliko veČino tvori samo naša slovenska prečastita duhovščina! Še marsikaj nam je znano o tem Čednem župniku, kateremu tu javno pritiskamo na drsno katoliško čelo pečat narodnega hinavca in izdajalca. On seveda meni, da so njegova početja zagrnjena s strogo tajnostjo in se bo nemalo začudil, ko bomo razburkali že itak zadosti razburkano valovje v Šaleški dolini.   Kaj ko bi
Sričeli priobčevati njegove ljubavne oživljale izza časa njegovega kape-
lovanja v Št. Pavlu a orno žen o Mici
Z____! itd.
»Dllaikl odsek" za oskrbo ljudske knjižnice v Šmarjah na Goriškem prosi oenj. rodoljube, naj bi podpirali snujočo se knjižnico v prid narodove prosvete z darovanjem knjig ali pa a denarnimi prispe tki. Naj jim bo izrečena tem potem najprisrčnejia hvala. Vivant sequentes!
OfOn|. V Spodnji Hudinji pr Celju je v nedeljo zvečer zažgala hudobna roka pri posestnioi Jožefi Drča, ki ji je pogorel koaoleo, pod in drvarnica. Škoda je zelo velika, ker je obenem zgorelo mnogo krme in žita. Pri tej priliki se je pokazala oeljska požarna bramba, koliko je vredna. Prišla je k ognju, ko je malo dane vse pogorelo. A še zdaj so brizgalnioo pustili na cesti in gledali, kako je gorelo. Neki Nemeo se je oelo grobo izrazil: „Sollen wir aufs Feuer br . . ., wir sind nioht dazu da, um Wasser zu sohleppen. (Ali naj na ogenj šč . . ., mi nismo zato tu, da bi vodo nosili.) Nato je nekdo zatrobil odhod in gospodje so šli na cesto nazaj. Nato je nastal prepir med okoličani in Celjani, dokler se niso ognje-gasoi vrnili z brizgalnioo. Ta slučaj kaže, da je o stan o vite v lastne poiarne brambe v celjski okolici nujno potrebna. Ako imajo male vasi lastne požarne brambe, zakaj bi je ne imela občina s 5—6 tisoč prebivalci.
Državno subvencija Kmetijska družba Kranjska je dobila 20.000 kron državne podpore za pospeševanje reje govedi in drobnice.
Črnomaljske gospodično pri rede v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1., ob 4. popoldne na „GriČku" ljudsko veselioo v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vstopnina prosta. Igra Črnomaljska mestna godba. Gostje od blizu in daleč dobrodošli!
V pokol stopi ravnatelj tobačne tovarne g. Moller. Provizorično vodstvo tovarne je prevzel g. Gla-vaček.
¥ smrt za prijateljem. V Splitu se je ustrelil upokojeni uradnik Bian-kini. Njegova smrt je prijatelja upokojenega sodnega cfioijala Antona Rozo tako pretresla, da je še on vzel samokres in se ustrelil.
Iz strahu se le obesil pri Dja-
kovem Gjuro TomaŠevie. V pijanosti je nekoga pošteno premikastil, ko se je pa streznil in so mu zagrozili, da ga bodo naznanili orožnikom, se je šel is strahu pred kaznijo obesit.
TahlalO se je v mestni klavnici ljubljanski od 26 julija do 2. avgusta 80 volov, 7 krav, 3 biki, 132 prašičev, 194 telet, 74 ko struno v in kozlov in 8 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 2 prašiča, 2 teleta, in 283 kg mesa.
Društvena godba ljubljanska
k on cer tuje jutri, v sredo zvečer pod osebnim vodstvom g. kapelnika V. Tali oh a na vrtu meščanske pivarne (A. Dekleva), Sv. Petra cesta. Vstop prost. Začetek ob 8. uri zvečer.
Kolo poneveril. V nedeljo je prišel na Glince st. 32 k izposoje vale u koles Jožefu Pleškotu neki okoli 20 let star moški in si proti plačilu izposodil kolo za cel dan. Neznanec pa kolesa ni pripeljal v nedeljo nazaj in ker ga tudi v ponedeljek ni bilo, je Pleško takoj sumil, da mu je kolo poneveril. Mestna policija je dognala, da je še v nedeljo neki mlad moški prodal kolo starinar j u Vidu Bratušu za 36 K, kateremu je rekel, da se piše Franc Klemenčič in da je po poklicu krojaški pomočnik. Dognalo se je pa, da je bil prodajalec kolesa Ciril Novak, krojaški pomočnik rojen 1890 v Dolu, pristojen pa v Litijo, ki je sedaj neznano kam pobegnil.
Signal za ogenj. Včeraj zvečer je čuvaj na Gradu okoli 8. ure naznanil s strelom ogenj na Ilovci. Takoj se je podal tja oddelek požarne brambe. Dospevši tja niso našli drugega, kakor goreči kup papirja, katerega je bil tja pripeljal posestnikov sin Ivan Šusteršič iz Mahrovega zavoda. Požarna bramba je ogenj takoj pogasila, radovedno ljudstvo pa se je že na poti vrnilo.
Poljski tat. Včeraj je vsled lakote zašel na ljubljansko polje 49-letni Jakob Kante že 15krat zaradi tatvine predkaznovan in si nakopal vrečo krompirja. Ko ga je ravno hotel odnesti, sta ga opazili dve ženski in poklicali ravno mimo idočega stražnika, kateri je Kanteta odpeljal radi poljske tatvine v zapor, ukradeni krompir pa se je izročil lastniku nazaj.
Ušel je danes zjutraj iz hodnika na Starem trgu št. 4 skalni jereb ali kotorna (Steinhuhn). Ima velikost goloba, rdeč kljun, sive peroti in je spodaj rumeno pisan. Odda naj se istotam.
Cirkus Villani pride v Ljubljano v soboto in bode imel predstavo isti dan ob osmih zvečer in Bicer na Miklošičevi cesti, nasproti justične palače v lastnem šotoru.
Izgubljeno in najdeno. Natakarica Katarina Širakova je izgubila dolgo zlato verižico z zlatim križč-kom kot obesek in sicer na potu od Conžka do nunske cerkve. Odda naj
pošteni najditelj verižico pri Conž-ku, kjer dobi dobro nagrado. — Ga. Marija Bočkajeva je izgubila nekje v mestu srebrno žensko uro brez verižice. — Delavka Alojzija Jankovi-čeva je izgubila srebrno žensko uro z dolgo verižico, vredno 22 K. Našla je gospa Ivana Murma jer jeva dva obeska od verižic, katerih je eden srebrn, drugi pa zlat. Obeska sta pri Mariji Silbestrini, zasebnici na Sv. Petra nasipu št. 67.
Drobne novice.
— Umrla'je v Belgradu najod-ličnejša srbska gledališena igralka Zofija Gjorgjević, imenovana splošno Čoča, stara 28 let. Bila je prva traged inja belgrajskega narodnega gledališča.
— Za načelnika pruskega civilnega kabineta je imenovan vladni predsednik Bud. pl. Valentini.
— Nesreča na železnici. Blizu Deve na Ogrskem je nekdo nalašč razdejal železniški tir na novo grajeni železnici, vsled česar je materijalni vlak zdrknil s tira, pri čemer so bili razen strojevodja še trije delavci ubiti.
— Dinamitni atentat na sodnika. V ogrski občini Nodasu je nekdo vrgel dinamitno bombo v hišo sodnega svetnika Szatuja. Hišo je bomba hudo razdejal a, vendar je ostal sodnik nepoškodovan.
— Za grofa Zeppelina zbira knez Biilow prispevke za častni dar. Prestolonaslednik je prevzel protektorat za pomožno akcijo.
— Knez Eulenburg peša čimda-lje huje, tako da ni misliti na nadaljevanje obravnave.
— Kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju izkazuje v prvem polletju 7,942.770 K čistega dobička.
— Za predsednika trgovinske in obrtne zbornice v Spljetu je izvoljen Mate Vidovič. Veliki župan varaždinski dr. Jellachich de Buzin je postal komornik.
— Španski kralj in kraljica prideta 24. septembra na Dunaj ter ostaneta štiri tedne v Avstriji.
— Rojstvo dvojčkov v mrtvašnici. V rumunskem mestu Buzeu je prišla v bolnišnico noseča ženska, ki je kmalu umrla. Prenesli so jo v mrtvašnico, a ko je pozneje prišla komisija, so našli pri mrtvi ženi enega živega in enega mrtvega otroka. Žena je prvotno le omedlela, a med porodom pa je res umrla, ker ni bilo pomoči.
— Umrl je škof v Veliki Kaniži dr. Smreesanvi, rodom Slovan, a hud madžaron.
Razne stvori.
* Kje je domovina našega so-čivja? Na to vprašanje odgovarja »Revne seientifique«: Artičoke so oplemenjena vrsta divje artičoke, ki je doma na Madejri, Kanarskih otokih, v Maroku, južni Franciji, na Španskem, Italiji in na sredozemskih otokih. Šparglji so iz Evrope in iz zmerne vzhodne Azije. Kje je domovina fižola, ni znano; ravno tako tudi ne, kje je bila najprej leča, zelen grah in kiherjev grah. Pesa je doma v celi Evropi, Mali Aziji, Sibiriji na severnem Kitajskem, v Abesiniji in v severni Afriki, kakor tudi na Madejri in na Kanarskih otokih. Ravno tako obširno domovino ima zelena.Krebulja je doma v vzhodni Aziji v zmernem pasu, peter-šilj v južni Evropi in Alžiru, kislica v Evropi, severni Aziji, gorah Indije in Severne Amerike, špinača pa v severni Aziji. Paradiževec je prišel naj preje iz Peru, kumare j z Indiio, buče p_a iz Gvineje.
* Mačka doji miško. V Duevillu blizo Vičence ima neki posestnik lepo lisasto mačko, ki. ima štiri mladiče, a kot peti sesa ž njimi — miška. Stara mačka ima miško ravno tako rada kakor inačico ter jo liže in se igra ž njo. Tudi mlade mačke se z miško igrajo kakor s svojo so vrstnico. To nenaravno čudo je privabilo toliko gledalcev, da je posestnik napravil šotor za mačko in miško, kjer je videti to nenavadno družbo proti vstopnini 10 centimov.
* Na|vee|l dnevnik na sveta „Werld>c. Novojorški dnevnik „The World" (Svet) je praznoval 10. maja letos svojo petindvaJ8etletnioo obstanka. Izdajatelj in urednik mu je najimenitnejši časnikar amerikanski Jos. Pulitzer. Obletnico to je H«t obhajal v resnici po ameriško izdavši jubilejno številko res velikansko po obliki in vsebini. Ta številka je imela 900 strani in obsegala 21 in 18 palcev angleške mere. Ko bi se iz tega papirja enega izvoda napravile knjige v osmerki, dobili bi 10 (deset) knjij po 240 strani tiska. Pripomniti se mora, da je poume-aen tist stal 5 centov! Basen dnevnih novic, 36 strani, je bilo vrne-šcenih mnogo odstavkov, nanašajočih ae na jubilej ter * ogromni oddelek malih omenil, koja so popolnoma pokrila to velikansko iadajo žurnala!
Kar pa je nad vse čudovito, to so številke tičoče se lista is početka do danes. V prvem lata je buo tiskanih 10 milijonav, zadnje leto pa — čez 26? milijonov izvedo v t V prvem letu je bilo 137 000 oznanil — leta 1907 pa 1,400.000! — V četrtstoletju se je plačalo samo za papir 22 milijonov dolarjev ali 110 milijonov kron nase vrednosti; cena sa papir v zadnjem letu znaša 1,700.000 dolarjev ali okolo 8 milijonojr kron! Ako se pomisli, da tehta papir, potrebne sa ta dnevnik v enem tedna 1,600000 angleških fantov in da izhaja mnogo takih ogromnih listov v Zedinjenih državah, ki vsi rabijo papir iz lesa — potem ni nič Čudnega, da se ispolni prerokovanje — kar je tudi „Narod" že objavil, — da bode amerikansko Časopisje v nekaterih desetletjih popolnoma uničilo amerikanske pragozdove! — Še nekaj številk naj navedemo tičočih se tega velikana-žurnala: tiskarna njegova ima 63 strojev, ki imajoči 1750 konjskih sil, natisnejo v eni uri 1,300.000 izvodov na osmih straneh in da so brzojavi v preteklem letu (brez plač pošiljateljem!) stali 152 723 dolarjev ali okolo 763 tisoč kron!
* Sedenutalst let ndltlonnr, ne na bi o tem kal vedel« je kavarniški natakar Goldschmidt v Ve--saillesu, ki mu je bil pred tolikimi leti v Senegalu 1. 1891. umrli stric zapustil 3 milijone frankov. G-old-sohmidta so iskali dolgo lasa, ne da bi ga mogli najti. Ker so bili njegovi natakarski dohodki premajhni, je njegova žena morala plesti vence in krone iz pisanih steklenih biserov. Ko pa je te dni prišel po opravkih v Lyon, je zvedel tam slučajno, da ga že leta in leta išče zaradi neke dedščine neki tamošnji notar. In tako je po naklučju prišel do svojih treh milijonov.
* V papirnati ladji čez ocean. V newyorško luko je prispel majhen Čoln kapitana J n r j a W. Johnson a. Ta čoln je narejen iz Časopisnega papirja. Kakor Johnson pripoveduje, porabil je zanj 3000 velikih ameriških časopisov. Čoln je naredil, daje posamezne dele lista namazal z gumi jem in jih pritisnil drugega na drugega. (Drugače menda tudi mogoče ni!) Ves čoln je dolg 6 in pol metra.
Zamotano lane. V drugem bataljonu linkolnširskega polka služi poročnik, ki ima neobično dolgo ime: L v Qointu3 Tollemaohe - Tollemaohe de Orellana Plantaganet Tollemaohe-Tollemaohe. Mladi mož je obupaval pod tolikim bremenom imen ter sedaj razglaša v „Timesu", da se bo V bodoče imenoval le Lev de Orellana Tollemaohe.
KnJIieunost
— Dni Bandenwesen In Ma-
kOdOnlOD* Ein Greheimberioht an die Bulgarische Regieruug mit Kommen-taren. Berlin 1908 Verlag von Alfred TJnger. Ćena 1 K 50 v. Brošura dolži Angleško, da je dogovorno z Bolgarsko provzročevala nemire in krvave izgrede v Maoedoniji, hoteč, da se iz njih izoimi dokaz o potrebi reform. Malo prekasno!!
— Slovenakemn naroda: Spoznaval OO sam To je naslov brošuri, ki ima namen, obrniti pozornost posebno slovenskih olikanih krogov na slovenske razmere v celoti, zlasti v šolstvu ter na veljavo slov. jezika ? javnem življenju. Cena 30 v.
Vae tn naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjig ar. al« na Jurčičevem trga it. S.
Slovenci, kupujte najboljše }. Kebrovo čistilo za čevlje v korist družbi sv. Cirila in jKletoBa!
Telefonska in brzojavna poročila.
Petarda pred uredništvom .Edinosti' razpočlla.
Trat, 11. avgusta. V petek opolnoči je pod okni uredništva .Edinosti" zadonel silen strel, kakor bi bila počila bomba. Zažvenketale so Sipe in ruloji na oknih. Ko so hiteli uredniki k oknom, zapazili so pred seboj na cesti sledove tleče smole in smodnika. Stopili so na cesto in našli petardo. Obstajala je ia 2 dm dolge, 1 dm iiroke in ravno tako visoke pločevinaste ikatlje, v kateri je bilo veliko ovite železne žice, par komadov smole in patrone. Vsa petarda je bila jako nerodno napravljena, kajti počil je le pokrov. Sicer bi bila nevarnost velika in bi bila petarda lahko kakega mimoidočega usmrtila. Policija je zaplenila petardo, junaki, ki so jo postavili in prižgali netilno nit, so pravočasno uili. Postavljena je bila petarda zaradi nedeljske slavnosti „Narodne del. organizacije." Taka je laika dvatdsočletna kultura!
Regniooli umorili Slovenos.
Trot 11. avgusta. Snoči sta brata Lazar in Ernst De Carli, regnioola is provincije Froli v Italiji, umorila 34-letnega delavca Štefana P rele a. Prelo je po neprevidnosti prevrnil ikaf vode matere obeh bratov, vsled česar sta ga napadla. Lazar je potegnil samokres in ustrelil dvakrat nanj, Ernst ga je pa nato Se na tleh ležečega udaril s sekiro. Ranjenec je umrl par ur nato v bolnišnici. Napad se je izvršil iz narodnega sovraštva. Italijana sta Preloa, zavednega naiod-njaka, vedno pitala s „ pore o de &Čavoa. Policija je napadaloa zaprla, kakor tudi Ernestovo ženo.
Zadovoljno turško časopisje.
Caragrad, 11. avgusta. List »Ik-dam« slavi v oznešenih besedah ro-doljubje sultana Abdul Hamida, ker je obljubil, da bo iz svojega žepa poravnal vse stroške za zgradbo parlamenta. Isti list beleži tudi te-le sultanove besede: Ves narod je eden veliki mladoturški odbor. Na čelu tega odbora stojim jaz in skupno z narodom bom storil vse, kar bo v blagor domovine.
Novi tajni svetniki.
Dunaj, 11. avgusta. Uradni list »Wiener Zeitung« razglaša uradno, da so ministri dr. Fiedler, dr. Eben-hoeh, dr. Gessmann, Prašek in Geor-gi imenovani za tajne svetnike. Deželni glavar goriški.
Gorica, 11. avgusta. Uradna »Wiener Zeitung« priobčuje imenovanje dr. Alojza viteza Pajerja za deželnega glavarja goriškega, dr. Antona Gre gorica pa za njegovega namestnika. To imenovanje je vzbudilo veliko senzacijo, ker je vlada imenovala namestnika deželnega glavarja iz slovenske manjšine klerikalcev, ne pa iz slovenske večine— naprednjakov, kakor bi bilo pravilno.
Gorica, 11. avgusta. Vest, da je imenovan za namestnika deželnega glavarja dr. Anton Anton Gregorčič, je vzbudil v naprednih krogih silno ogorčenje. V prvi seji deželnega zbora bodo slovenski napredni poslanci ostro prijeli vlado radi tega njenega nezaslišnega čina. Nadejati se je, torej, da pride v bodočem zasedanju goriškega deželnega zbora do zelo burnih prizorov.
Gospodarstvo.
Dobavni razpis. Oskrbovalna komisija o. kr. domobranskega polka v Ljubljani pošilja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pregled naturalnih predmetov, ki jih potrebuje od 1. ok. 1608 do 30. novembra 1909 postaja v Ljubljani; predmeti, ki jih je dobaviti so: oves, seno, slama, premog in drva. Ponudbe je do 19 avgusta t. 1 10. ure dopoldne vložiti pri oskrbovalni komisiji 27. domobranskega pehotnega polka v Ljubljani. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Jako znamenit činitelj
pri hranjenju otrok je moka „Kofeke", katera provzročuje vsled bogate vsebine redilnih snovi močan razvoj mišio in okostja. Ta moka je tako lakko prebavljiva, da jo lahko najslabši želodček dojenčkov prenaša. Ne dopušča nikakih nepravilnosti v prebavi in odstranjuje pri otrocih tako pogosto nastopajoče črevesne katarje, driske in bruhanja itd. „Dojenček", jako poučna knjiga, dobiti jo je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kuieke, Dunaj I. 2847
Grand Cirque
Freres Villand
(prej :E3.
pride v nekoliko dneh s posebnim vlakom, obstoječim iz 22 vagonov u &fzK v^iBifijano. 2786
I S i
SS t * a o
neutrpljivo krepilno in osvežil sredstvo za vse,  ki se čutijo bedni in onemogli, kakor sploh
zo nervozne In slabotne.
Vec nego 7600 profesorjev tn zdravnikov ga je sijajno potrdilo. Dobiva se v lekarnicah in dro-
_   , gerijah.       2514—1
Brošuro pošlje lutonj ln pošt. nlne proato Baner A CieBerilu
mi U**ata*aE
BTOgGffllEBg Spretni agenti
Borzna poročila.
žitne cene v Budimpešti
Dne ll. avgusta 1908 Termin
Pivnica s« oktober . •
Bi  za oktober   -   . . .   sa 50 kg K
Koruza za avgust . . .  za 5» kg K
,    za maj 1909 . . za 50 kg K
Oves za oktober . .   za 50 kg K
er~htiv
f 5 vin. ceneje
sa 50 kg K 11 09
920 7 68 717 812
Meteorolositno poročilo,
VKfaw n»d morjem 30«. Srednji emeni tlak 7S6-9 ~m
ta "S s >	Cas opazovanj«	Stanje barometra v mm	• o 2o o. **	Vetrovi	Neb«
ia	9. zv.i	735 4	17*9	slab jug	jasno
11.	7.zj.	735C	l°-2	brezvetr.	soparno
•	2. pop.	7328	267	si j j zahod	jasno
Srednja včerajšnja temperatura 18 3 norm 193> Padavina v 24 urah 00 mm
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem  kataru ter pri katarih v sapilih. 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasniku in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
UŠ6l Je danes zjutraj
skalnijereb
ali kotorna^(Steinhnhn)
iz hodnika na Starem trgu štev. 4.
Ima velikost goloba, rdeč kljun, sive peroti in je spodaj rumeno pisan. Odda naj se istotam. 2788
2 stanovanji
z dvema sobam« In pritlklinami
za dva oženjena uradnika se i d četa v bližini južnega kolodvora. 2735—2 Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošljejo na naslov: Oddelek za vzdržavanje Južne železnice v Ljubljani
■-
I*
Hiša.
v trgu Gornji! grad na Štajerskem se bode dne
dne 14. avgusta
po eksekutivni dražbi prodala velika enonadstropna hiša, še jako v dobrem stanju s 7 sobami In 2 kletmi. Zraven je veliko gospodarsko poslopje, lep vrt, 2 njivi, S oralov gozda in velike planinske pravice. Hiša je pripravna za hotel ali za vsako drugo obrt. Dražb en a cena je 9200 kron. 2779
Jutri, v sredo, IZ. augusta
bode
v meščanski piuorni
(preje jfafner) Sv. petra cesta 47
K0NC6RT
popoln«
Ljubljanske društvene godbe
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika
Vaclava Tallcha.
Začetek ob 8. Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabi
2787
A. DEKLEVA
restavrater.
Vsak petek sveže morske ribe.
privatne odjemalce, se iščejo v vseh krajih. Prav doblčkanosno in stalno opravilo. Velika provizija ozir. stalna placa. Ponudbe na W. Wl«aaaalar, Kaaptpoat-lagernd Monaaovo (MtJichen L). 2648- 9
Izjava.
Podpisani Ivan Boroiln iz Radovljice obžalujem, da sem razžalil g. Alojzija teli Mika in preklicem
vse razžalitve, ki sem jih izrekel.
Badovljioa, 28. avgusta 1908.
2781
Jvan 3(oro£in.
Najboljši
in najmodernejši
KLOBUKI
vmeh vrat v nalzoga-
v a^lifciisuaj pri
Klobuki so sprejemajo v popravo.
Benitna ponudba.
Železniškipoduradnik, 28 let star, se Seli tahoj poročiti 3 20—30 let Staro gospodično, najraje 3 dejjele in ft ima najmanj 1000 kron premoženja.
Gospodična, ki md" veselje do možitve, naj pošlje do 15. t. m. svojo Sliko pod šifro „8. A(. 28.'% poste restante v Gorico 4
/feugajajoče se pošlje takoj nazaj. 2755—2
The Eojal lite Bio
Tko eji-Mtsst Blo-Tkeater mi tka
WOrld. 2783
Danes, ll„ jutri, U. avgusta
velika
predstava
v Lattermannooem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček Is sporeda: Pogladi iz ivice. 9. Švica pozimi 2. Proga Montreaux - Oberland 3. Slap R*>na pri Schaffhausenu — Mana vri ncmke mornarice. - Medvedji lov v Sibiriji. — Na* kruh. - Umetniške točke is Blo-Varlete: 1. Punčka z udi. B? Plesalka po vrvi. 3. Čudovita senca. (V barvah). 4. Spretna komornu sobanca — Napad na železnico v nivjem zapad«. — Krovčeva hčL Prizor iz življenja v več slikal). — Veselo vsako-vrstnostL — tlveče cvetlice. (V barvah), — V deželi sanj. Prizor v barvah po Jules Verneu.
Začetek ob poln 9. 1 večer — Ob nedeljah In praznikih tndi popoldne ob 4. nrL
Cone: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1*00 K; 1. prostor 1*20 ni II. prostor 80 vin.i
III. prostor 00 V. i IV. prostor 40 V.
L Geni H. GovrlC
ravnatelj. poslovodja.
Oeo. kr, avstrijsko    {£t    državna žalaznfoe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1 Odkod Iz L|«bl|sno fmz. zaLi
8-90 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
705 .jutra). Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. žn Trat, c kr. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Celovec, Prago.
7 o7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*26 predpeldne. Osebni vlak v smeri: itsenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
11-38 »redpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž, žeL. Trs dri, šel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
i-OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
348 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. želn Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7io zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbla, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
iO-40 peneoi. Osebni vlak t smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. icL, Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
maja 1908. leta.
Sonod v L|»M|aao laz. ioLi
6-ee zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka fui žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsti, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. H-22 prodpoldno. Osebni vlak  ia Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel., čez Podrožčiec In Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne.. Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-B6 popoldne. Osebni vlak ia Beljak* Juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čer Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča
6-50 z voćar. Oseb. vlak iz P^age, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc O 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-4S zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. i*;, Jesenic, Tržiča.
II-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, C* lovca. Beljaka (čez Podrožčico) Tref dri. žel. Gorice drž, žel., Jesenic
Dobod v Ljubljano dri. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. IO 59 prodpoldno. Osebni vlak ia Kamnika
Odhod ls Liukljano drit kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
6 10 zvečer. Osebni vlak lz Kamnika. O 89 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (5a* c ob nedeljah in praznikih
(Odhodi In prihodi so označeni v srednje tvropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic ▼ Trste.
Prodaja vina.
Velevažno za gostilničarje in zesebnike, ker morejo dobiti vsak čas izvrstnega, naravnega belega in rdečega vina v vsaki množini nad 50 litrov.
Kupeo naj ima svoje posode in plača za
hektoliter belega   vina 40 K (20 gld.) rdečega   „   36 „ (18  „ )
katero se nahaja v glaaovitem vinogradu Levičarjev breg
pri Jesenicah ob Savi na Dolenjskem, železniška postaja Breiloo. — Naročila in vprašanja sprejema
J. Levičar
posestnik
ki zna laSko in preoej dobro hrvaško, tiče mesta.   2695 3
Cenjeni dopisi pod ltDr. X." na uprav. „Slov. Narodaw.
Za graščino v Slavoniii se k finim ljudem liče perfektna
kuharica
sli gospodinjo, ki zna prav dobro kuhati. Imela bi v kuhinji dekle. Plačilo 36 kron. 2763—3 Dopisi z izpričevali in sliko na uprav. „Slov. Naroda".
2716     Slavna zaloga v lekarni 5
Ub. pl. Trnkčczyja o Ljubljani.
f
6
■
t
S
S
«
£ »
Primarius
dr. 0. Gregorič
L.jixt>i jaua
Kronska ustno vodo
EUODIN
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 3o 15 kapljic v kozarec vode. Cena 2 kroni.
t
9
(i m
7
m
m
«
9 t)
I 9
r
8
a
s
s
9
Slavu uloga v lekarni
Ub. pL TrnkdczvJo v LJubljani.
Jurist
s prvim izpitom ieli vstopiti v službo pri notarju. i 781 \
Ponudbe in pogoji na upravni« Stvo „Slov. Naroda" pod „Jurist 24",
Gostilna
z gospodarskim poslopjem, v najboljšem
stanju, zraven vrt s sadnim drevjem. iQ
trsvnlkl, vzdržuje se 8 goveje Živine in 1 konj,
se proda
v Lescah pri Bfajnlkn na Gorenjskem
zaradi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Zraven v bližini gostilne se gradi nova pivovarna, kar kaže najboljšo bodočnost. 2782 1
2777
bukov gozd
308 orsloVf vseskozi za posekanje, blizu železnice, se za 88.000 kron
proda
proti tfotovensn aalaaa^llu.
Pojasnila daje g. Anton Pribo-schitz v Ljubljani.
Naznanilo.
čast mi je p. n. naznaniti, da sem svojo
odjemalcem
Pred   SkolijO Štev. 21 (lokal Perše
danes prešel*la za vodo na Franco-vem nabrežja štev. 7 ter se še z&
nadalje vljudno priporočam.
S spoštovanjem 2780—1
Fani Fabjan
Francovo nabrežje štev. 7, Ribji trg.
Štiri posestva
eno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelana ter leieča v rodovitnem kraja Istre ob
istrski železnici Trst-Baje
—■= so pod ugodnimi pogoji naprodaj. ==
Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; eno posestvo je posebno ugodno za kakega trgovca z vini.
Natančnejšo poizvedbe pri g. Edvardu Dolenca, veleposestniku v Orokkn pri Prestranka ali pa pri g. dr. Mateju Pretnerju, odvetniku v Trsta. 2771—1
5 Za vsako ceno prodajam
od L do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
nSleSko skladišče oblek11
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
z
to
z
St. 26.392.
Razglas
2785-1
Vsled razpisa o. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 7. avgusta 1908 St. 18 601 se z ozirom na to, da se je dokszala steklina pri enem psu, ki se je klatil po Viču in Glinoah in skoraj gotovo tudi po Tržaški cesti ter je v občinah Vič in Brezovica ugriznil več psov, odreja na podlagi § 36. zakona z dne 29. februarja 1880 drž. zak. it. 36 za mesto L'ubijano od današnjega
dno naprej do preklica
pošlo Rontomodlo
V tem Času morajo imeti vsi psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki popadanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumaoije prosto ali brez dobro napravljene torbe letali okrog, bo konjač polovil in pokončal, proti lastnikom se bo pa kazensko postopalo.
JfCestni magistrat ljubljanski
dne 10. avgusta 1908.
Podružnici i sujeto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
sprejema
vloge* na knjižlom in
Podružnica o Celovcu-
ftrttaiiovo nlieo štev. 2.
ta. teko6i vaiun ter jih obrestuje od dna vloga po
4
iLOl
o
Kupnja In prodaja wwt
ntnom kuvzu.
izdajatelj in odguvorni urednik Beeto Eoitosleaiiet
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*,
41