5. štev.
V Kranju, dne 3. februvarja 1912.
XIII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
stane ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po po*ti ia celo leto 4 K, ta pol leta 8 K, ta Nemčijo 4 marke, ta Ameriko S dolarja. Posamezne številke do H) nn. — Na naročbe bret naročnine M ne "tira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 17. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo ta odo stran 60 K, ta pol strani 80 K, ta četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj*a oznanila se plačuje za patit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankitv ft. — Rokopisi se ne vračajo.
Trgovcem in obrtnikom!
Dne 13. in 15. fet uvarja bo velepomemben dan za Vas. Volili boa.te zastopnike v trgovsko in obrtno zbornico, to velevažno korporacijo, ki naj ščiti in zastopa Vaše stanovske koristi. Odločili bodete, ali naj Vas Se nadalje komandira ohromeli ia oslepeli liberalizem, ki si ne more pomagati več, ki ne more videti več socijalnih zahtev natega časa. ob čigar postelji že stoji neizprosna bridka smrt. ali pa naj stopi na čelo zbornice S. L. S., čvrsta in mlada, dalekovidna in razumna, prešinjena globoke in nesebične ljubezni do ljudstva, polna vroče skrbi in resnega dela za blagor in interes vseh stanov, tudi obrtnikov in trgovcev. Predno se odločite, predno greste na volišče, par stvari v pretres in pomislek !
Obrtnemu stanu se ni vedno tako slabo godilo, kakor sedaj. Nekdaj v srednjem veku je živel brezskrbne, lepe dni; v 15. in 14. stoletju je stal pri nas in v Nemčiji na višku razvoja in moči. Imel je trdno organfetacijo v svojih cehih, ki so skrbno čuvali interese obrtnega stanu ia ga varovali pred hudo, tujo konkurenco. Razmerje med vajenci, pomočniki in mojstri je bilo natančno urejeno, za bolezen in nezgode je bilo poskrbljeno. Bogate bratovske skladnice so skrbele za svoje člane, za vdove in sirote, in sicer za njih telesni in dušni blagor. Splošno lahko rečemo, da se je takrat obrtniku dobro godilo. Seveda brez truda in boja tudi tedaj ni šlo. Vendar pa so obrtniki uživali samostojnost in živeli varno v zmernem blagostanju; ni se jim bilo treba bati brezposelnosti, izkoriščevanja in bede. Toda prišla je doba, ki je proglasila neomejeno svobodo v vsakem oziru, v verskem in gospodarskem. Zavladal je liberalizem, ki je uveljavil svoje načelo: laissez faire, laissez passer -.pustite, naj vsak dela, kar hoče; naj vsak gre, kamor
hoče. Cehi so izginili, proglasila se je po vseh državah obrtna svoboda; napočila je, kakor so mislili tudi obrtniki, nova zlata doba. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Svobodna konkurenca je rodila kapital, ki je začel zidati velike tovarne; vstala je velika industrija in povzročila v obrti popolen preobrat. Kapitalistična veleobrt je začela daviti malo obrt: v nekaterih panogah jo je popolnoma uničila, v drugih pa je zelo skrčila njen delokrog. Tako je liberalizem zadal obrtnemu stanu najhujši udarec, pognal ga je v gotovo propast.
Slično se je godilo tudi trgovskemu stanu. Trgovec je posredoval v dobi cehov med producentom na eni in konsumentom na drugi strani. Trgovina se sicer ni mogla bogvekako razviti, ker je bila vezana na razne skladiščne pravice mest, na mejno carino, ker še nI bilo dobrih, velikih cest, ne železnic in parnikov, ne pošte in telegrafa. Gibala se je sicer v ozkih mejah, a nudila je dovoij dela, varnosti in zaslužka. Vstal pa je liberalizem in oznanjal brezmejni egoizem, brezobzirno, svobodno konkurenco. In v trgovskem stanu se je začel isti proces, kakor pri obrtnem: močnejši je začel pobijati slabejšega, veletrgovina malo trgovino. Kapitalizem je postal najhujši sovražnik malih trgovcev. Začel je ustanavljati veleskladišča in bazarje itt se je polastil tudiJrgovine na drobno.
Tako zgodovina. Kaj pa sedanjost? Kapitalizem si je usužnjil trgovino in obrt, razvija se in milijonarji žanjejo bogat dobiček, obrtnik in trgovec pa hirata in propadata. Veleindustrija in veletrgovina se družita v truste in kartele, z neusmiljeno, večkrat umazano konkurenco uničujeta malega trgovca ter obrtnika in ga tirata v naročje proletarijata. Veča se in širi propad med revnimi in bogatimi sloji, množi se groza bede in revščine.
In pri nas na Slovenskem? Kaj je storil li-
beralizem za prospeh in povzdigo obrtnega in trgovskega stanu, ki je bil poleg uradništva njegova glavna opora doslej? Ni spoznal njegovega težkega stanja, ni slišal njegovih prošenj in želj, ni videl njegovih nujnih potreb. Borih 10.000 K je določal v dobi svojega gospodarstva za pospeševanje obrti na leto in iz trgovske in obrtne zbornice je napravil korito za liberalne uradnike, ki pogoltnejo vsako leto tri četrtine vseh dohodkov, dočim se le ena četrtina porabi za trgovske in obrtne namene. Tako je skrbel liberalizem za trgovce in obrtnike in zraven jim je še izpodko-paval kredit v tujini s silovitimi sleparijami, ki so končale več denarnih zavodov slovenske liberalne stranke.
Šele S. L. S. je uvidela z bistrim pogledom važnost in pomen obrtnega in trgovskega stanu, spoznala je, da je ta stan dragocen zaklad ljudske moči, da je poleg kmetskega stanu najtrdnejši temelj države. In poprijela se je z vso resnostjo dela, da ga reši in otme. Ustanovila je v zvezi z zadružno slov. trgovsko šolo, kateri se bo pridružila kmalu ženska trgovska šola, dalje obrtno-pospeševalni zavod, kjer obrtnik lahko vsak čas dobi strokovnjaškega sveta in pomoči; prireja strokovne in izobraževalne tečaje, skrbi za obrtni naraščaj (vajeniški dom) in določa v proračunu 80000 K za pospeševanje trgovine in obrti. S. L. S. je zamislila idejo, naj dežela dobi vodne moči v svojo last in tako preskrbi obrtnikom poceni električno luč in obratno moč, S, L. S. je ustanovila deželno banko, ki bo velikanskega pomena ža povzdigo trgovine in obrti v naši deželi.
Končamo I Trgovci in obrtniki 1 Streznite se' zdramite sel Zgodovina vas uči, sedanjost Vas opominja. Pomagajte si in podajte roko S. L. S., kt Vas hoče rešiti iz žalostnega položaja in oteti pogina Ona Vam nudi izobrazbo in napredek, nudi izdatno pomoč.
PODLISTEK.
Talisman.
(Nedžet — Jarnik —z.)
,To je bila slavnostl Ahl Mož I to je bila slavnostl še zdaj mi zvene v ušesih glasovi kitar. Koliko je vsega! koliko bogastva! koliko rado-darnosti! Pri samem Allabu! Z očmi sem tako požirala kakor z usti Ne vem, ali so me bolj očarali biseri, dragi kamni in z zlatom vezeno blago, ali so mi bolj dišali kolači ali pilaf s cizrno. Ah! mož!"
Vsa ozarjena od slavnostnega obreda je prihitela Aiša in pripovedovala svojemu možu o možitvi muktarjeve hčere s podčastnikom, ki se je vrnil iz vojske. Turki so se vojskovali z grškimi neverniki Seržan je bil priden fant in je imel precejšno premoženje. Oba poročenca sta bila iz rodovine muktarjev. Ženin je bil vitke postave in je korakal roko v roki s svojo nevesto skozi množico žena, zastrtih z zavojem. Marsikatera mati si ga je želela za zeta in marsikatero dekle za moža in vsaka si je drznila kljub verski prepovedi malo odgrniti zavoj — ah! samo malo! — da jo vidi. ..
.In nevesta! Oh! mož! kako je bila lepa in ožnorana f . . Le predstavi si deset medžidij v dveh vrstah, širokih kakor dlan. Ali si moreš dobro predstaviti ?• Desetkrat je imela okolo vratu te cekine, žareče kakor solnce; mi bi za to kupili vse, kar imamo, našo hišo in hišo z zemljiščem mojega brata in hišo tvojega brata z njivami vred
Vse to obešeno okolo vratu. Ah 1 to je bil krasen pari..."
Mož se je zasmejal; vedel je, da je njegova žena Aiša malo lakomna. Toda Če sta bila seržan in nevesta lep par, ali nimate tudi onadva sama postavnega, prav brhkega sina, ki se more z vsakim meriti in je tudi vojak? Pred štirimi leti je odšel nekam v daljno arabsko deželo in kmalu ga bo-deta videla, kajti v kratkem Času bo izstopil iz vojaške službe. Že dve leti nista slišala o njem ničesar. Pri Allahu! Njun sin ima tako ceno, kakor vsi sinovi vseh muktarjev na svetu skupaj.
.Žena, ni ti treba nikomur zavidati bogastva. Kar nama je Allah dal, to nama je dal. Zastara leta imava dve roki svojega sina. Prosiva Boga, da nama ga vrne zdravega, in bodiva Bogu hvaležna brez godrnjanja." Na to je začela znova: .Življenje je trdo; komaj se preživiva . . . Ah! te medžidije, žareče kakor solnce 1"
In razjezila se je in obenem se ji je storilo milo, da je njen sin daleč, tako daleč. Polovico svojega deleža v raju bi rada dala, ko bi bil seržan, ki se je danes oženil, njen sin. Mož je po pravici lahko ponosen na svojega sina; toda ali mu bo dal kak muktar ali spoštovan občan svojo hčer? Ko sta vendar tako revna 1 Za njeni dekle z obleko, z zlatom vezeno, in z zlatim denarjem okolo vratu. Kako doto bo prinesla nevesta? Morda dva vola in deset ovac I . ..
Cel dan je mislila samo na to ženitovanje, na slavnostno pojedino, na vse to bogastvo, na
ponosnega seržana in njegovo ženo z dvema vrstama medžidij, žarečih ko solnce. Cel dan je na to mislila, cel večer in še celo noč. Sanjala je o tem in zjutraj na vse zgodaj je šla v hišo ženitovanja.
Slavnost je imela trajati tri dni; ves ta čas je bilo samo petje, sama zabava, jed, smeh in pravljice, ki so jih pripovedovali pri srednjih mizah.
V svat jeni sobi je nepremično sedela krasna nevesta na žametastem divanu v blazinah, v svojem prekrasnem lišpu, in dvojna vrsta desetih medžidij se ji je svetila na vratu kakor solnce. In Aiša bi bila vselej, kadar je vstopila v to sobo, najraje zajokala miline in jeze; toda naglo se je izgubila ven, ker se je bala, da bi ne napravila kaj nespodobnega, da bi je ne izpodili. Potem pa se je žalostno vračala domov, v neznatno bajto konci vasi, tako razdrapano in zapuščeno, da so se ponoči tatje potikali okolo nje; večkrat so morali iti zjutraj gledat, če ni izginila kokoš ali morda ovca iz staje, prislonjene k bajti. Toda tatje jih niso okradli nikoli. Čemu tudi? Ali bi jima mogli narediti kako večjo škodo? Za reveža je seveda ovca celo imetje.
.Želite, želite, duh pride; vem za čarodejno besedo, ki se ji pokori. Zdravje, moč, zlato, želite, duh uboga na besedo.*
Bil je to čudovit mož, sedeč na tleh, pri majhni mizici, polni prečudnih stvari: bila so tu jedra od rožičev, strti lev, čudovite kače, zobje
foppodarski dtf.
Denarna kriza in zadružništvo. {Dalje in konec.] Za nas je važno vp'ašanje ob sedanji draginji denarja. Kaj bi bilo. ako ne bi imeli na Slovenskem močne zadružne organizacije? Kaj bi Nlo? 1.) Pomanjkanje denarja bi bilo pri nas še bolj občutno, kot je sedaj, ker bi ljudje imeli manj prihranjenega. Naše Rajfaiznovke so v prvi vrsti zato, da ima zlasti kmečko ljudstvo priliko doma nalagati svoje prihranke.   Ako pa ne bi bilo toliko hranilnic po deželi, bi bil tudi marsikateri prihranek, ki počiva sedaj v hranilnici, že zdavna skopnel Kako pa pride tak prihranek sedaj prav, ko živimo v slabih let ina b! 2.) Denar pri nas bi bil še dražji, kot je sedaj Saj vemo, kako je bilo, predno so se začele uslanavjjati hranilnice in po sojilnice. Ako je hotel kdo imeti posojilo, se je moral zateči ali v mesto ali pa k domačemu »magnatu", ki je posojeval na velike obresti in imel dolžnike v  popolni  gospodarski fn politični odvisnosti To so bili hudi časi in teh Časov nas je rešilo le naše zadružništvo.   Zato so pa liberalci taka jezni na moč naše gospodarske organizacije, ker jim je ta moč strla njihovo moč. Res je, da nimajo v sedanjem času tudi naše hranilnice nič denarja odveč, ampak temu so krive slabe letine, ki so vsušile vire hranilnic t. j. hranilne vloge. Zato morajo naše hranilnice sedaj zelo previdno postopati pri dovoljevanju posojil. Vendar se ni bati ničesar hudega in veseli moramo biti, da je vsaj tako in ne hujše. Nerazumljivo pa je postopanje države, ki še vedno premalo podpira naše zadružništvo.   Na Ogrskem is, pr. imajo zadruge mnogo več ugodnosti, kakor pri nas v Avstriji. Največja državna banka, Avstro-ogrska banka, postopa pri nas ne samo po mačehovsko nasproti našim hranilnicam in posojilnicam, temveč jih naravnost odriva. In vendar so ravno te hranilnice in posojilnice največja dobrota kmečkemu ljudstvu, to mora uvideti vsak, kdor ni slep za gospodarski napredek našega naroda. Hranilnice in posojilnice so ustvarile podlago za vse druge naše gospodarske organizacije Brez njih bi se ne bile mogle tako vspešno razviti niti mlekarne, niti kmetijske zadruge in tudi izobra zeval ne organizacije bi ne imele toliko lastnih domov, ako bi jim marsikje ne priskočile na pomoč hranilnice in posojilnice Skratka: naša gospodarska, politična in izobraževalna moč korenini v naših kreditnih zadrugah. Ta moč se izvrstno kaže ravno v zadnjih letih, ko divjajo nad nami močne gospodarske krize. Upajmo, da bodo izšle naše zadruge iz teh bojev neomajane in še moč neje po izkušnjah slabih let.
Deželna banka je bila otvorjena ta teden v Ljubljani. Svoje prostore ima začasno v deželnem dvorcu Prepotreben denarni zavod je to! Banka ima v prvi vrsti namen, preskrbovati cenen kredit na hipoteke Dajala bo posojila na posestva na daljše obroke proti letnemu odplačevanju (amortizaciji). Vsi, ki vemo, kako zelo tarejo naše ljudstvo zemljeknjižnt dolgovi, n oramo ustanovitev lega novega denarnega zavoda z veseljem po adraviti in mu želeti, da se razvija v korist in blagor našega ljudstva.
HUekarna v Predosljih je sklenila svoje račune za preieklo leto in pokazala zopet lep do biček krog 4000 K Po kratki štiriletni dobi njenega obstoja ima sedaj mlekarna lastni dom in
dpbre sUoje popolnoma plačane in še nekaj kapitala naloženega. Pole* tega pa plačuje članom mleko po zelo visoki ceni. Kakor čujemo, ji bo pristopilo v kratkem več novih udov, kar je le želeti. V očigled velike koristi te gospodarske organizacije naj izginejo malenkostni krajevni in večkrat tudi osebni prepiri in dela naj se za skupni blagor cele občine. Saj je od moči in napredka te zadruge odvisen tudi napredek posameznih članov gospodarjev in njihovih družin.
Mlekarna v Št. Jurju pri Kranju je tudi že napravila računski zakliuček. Tudi temu mlademu, eno leto obstoječemu zavodu moramo priznati, da se navzlic težkočam. ki jih je imel v ustanovnem letu, lepo razvija. Ako bo med Jiudmi še več smisla za skupni napredek, bo ta mlekarna gotovo kmalu vredna posestrima drugih enakih zadrug v našem ok/aiu  Bog daj, da pj to bilo!
Gospodinjski tečaj se bo vršil v 'Št. Jurju v mesecu februvarju in marcu. To je vse k a ko veselo dejstvo. Želimo, da bomo mogli ob sklepu poročati o najlepšem vspehu.
Na deželni gospodinjski Soli na Vrhniki se pričnejo sledeči novi tečaji: 1.) Celoletni gospodinjski tečaj za zunanje gojenke iz vrhniške okolice. Gojenke prihajajo dva cela dneva na teden v šolo. Pouk je brezplačen, le za hrano plačajo gojenke za vsaki dan, ki so v šoli, 50 vinarjev 2) Polletni gospodinjski tečaj se prične 15. aprila in bo trajal do 15 oktobra t. 1. Gojenke morajo stanovati v zavodu. Pouk in stanovanje dobijo zastonj, le za hrano plačajo mesečno 30 K. Gojenke se poučujejo v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, zgojeslovju, zdravstvu ljudi in živali, živinoreji . prašičereji, perutniaarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, mlekarstvu, knjigovodstvu, računstvu i. t. d. Prošnje, opremljene s šolskim in zdravstvenim izpričevalom, je vložiti najpozneje do 1. marca 1.1. na vodstvo deželne gospodinjske šole na Vrhniki.
DOPISI.
Izpod sv. Jošta. Dolgo, dolgo smo molčali, sedaj naj nam pa nihče ne zameri, ako zapišemo par vrstic iz naše občine. Zimo imamo dokaj milo, tako. da se ne moremo radi vremena kar nič pritoževati. Le nekaj nam ni po volji, tn sicer to, ker se nam zadnjič sv. Miklavž ni kar nič pbnesei. Namesto lepih jabolk nam je dal tako gnilih hrušk, da se govori o tej gnilobi že po sosednjih občinah. Morda je temu kriva vlaga, ki, kakor znano, sadovom škoduje Pa porečete: V suhi zimi kaj takega ni mogoče I Ali povedati moramo, da je pri nas tuintatn poplavljeno in da je barka zasidrana že tako dolgo, kakor je bila Npetova ob vesoljnem potopu. Čast se iz-premirijajo! Možje, ki radi stoje na svečnikih, naj le zlezejo pod ,merniki Zakaj? Zato, ker so včasih vladali, kakor srednjeveški vitezi — s pestjo — sedaj so pa premagani — z metlo! — Hoteli so druge ljudi učiti morale, pa so padli, da jih lahko v obraz nazivamo ..propalice — No, prevzetnost gre pred padcem, ali besniški povedano: „Vsaka pesem se enkrat izpoje." — Sedaj naj pa priskočijo na pomoč hujskači in pristaši, pa naj zopet po svoji stari maniri resnico poteptajo v blato, če si upajo! - Stvari same ne bodemo pojasnjevali in razkladali, ker je pregrda in prepohujšljiva. Mi sicer nismo nič odgovorni
za ta toli žalostni in sramotni dogodek, želimo samo to, da naj bi se za ljudi, ki so duševno ali telesno pohabljen1, bolje skrbeio, da ne bodo padali v roke kakih pohotnežev, ki nimajo srci za siromake. Če bo treba v tem oziru kaj jasneje govoriti, se oglasimo prihodnjič.
Ia Hošenj se nam poroča: Naš novoiz voljeni podžupan g Zabar obeta vsem svojim prijateljem zlate čase, ki se prično, kakor hitro zagospodari v občinah novi odbor: Vse bo drugače, če se bodo upoštevale želje liberalcev, in sicer: 1.) Bo v vseh krčmah dovoljeno igrati do slej prepovedane hazardne igre. 2.) Slivovko in jeruš bo smel vsak krčmar točiti brez potenta. brez daca, in brez vsake naklade. 3.) Da si bodo zlasti nekateri oštirji, ki doslej niso mogli nikamor, lažje naprej pomagali, bodo smeli točiti namesto pravega vina Muhovčev tefkovec in ja bolčmk, pobarvan in krščen s pravim vinom. Cena ostane pri starem: 96 vinarčkov ali pa kronico. — O, le korajžo krčmarji! „Vremena se vam bodo skor' zjasnila, zvezde lepše kot kedaj sijale"! — Naš volivni general s Posavca je pričel plačevati svoje obilne cehe krčmaricam in natakaricam na obroke. — Le potrpljenje! S časom pride vsaka na vrsto! — Deželni zbor je ločitev treh mošenjskih občin odobril v seji 25. jan ; sedaj čakamo še najvišjega odobrenja.
Križe pri Tržiču. Mrtvega so našli v po nedelfek, 29. jan., zjutraj v Koržmovem hlevu v Pristavi Matijo Pavšnarja. Doma je bil iz Prevoj v kamniškem okraju, star 70 let. Svoj čas je b<l vrvar, zadnje čase pa ni bil več za delo. Služil je rajši kralju alkoholu in hodil od kraja do kraja. Ze v nedeljo po dnevu se mu je bila udrla kri. večerjal je še, kri se mu je udrla zopet ponoči in nepreviden je šel v večnost. Bog mu bodi rnt lostljiv!
Iz Tržiča. Občni zbor društva sv. Jožefa se bo vršil jutri ob 4. popoldne v društvenih prostorih. — G. tovarnar in župan MaUy je odpp toval za dalj časa na morje. Pravijo, da gre celo v Afriko. Po svojem povratku v Tržič bo našel baje že nov občinski odbor — Brezalkoholni oddelek se je otvorit v gostilni na Skali, katero poseča rado naše delavstvo. S tem je dana ugodna prilika, piti neškodljivo pijačo za malo ceiio mesto strupenega alkohola. V tej gostilni in v gostilni g. Ruecha se nahajata nabiralnika .Slovenske Straže", ki naj nabereta mnogo doneskov za naše obmejne brate na Koroškem. Će že gremo v gostilne, obiskujmo edinole tiste, v katerih rabijo naše vžigalice in imajo naročene naše časopise. Odločno zahtevajmo povsod »Slovenca* in .Go renjca"!
Iz Radovljice. („Ravbarska gostilna ") Zadnji torek se fe vršita pri sodišču v Radovljici sodna obravnava radi razžaljenja časti. Mogočni liberalni gostilničar g. Doužan je pri sodišču na vsak način hotel imeti svojo gostilno za „rav-barsko gostilno" in urarskemu mojstru g. Murovcu se je komaj posrečilo dokazati, da to nt res. Ob času zadnjih občinskih volitev so liberalci Mu-rovčevega sina vrgli iz Doužanove gostilne, Mu-rovcu samemu pa pisali sramotivno dopisnico. Murovec je bil radi tega razburjen in je g. Dou žanu očital surovost njegove gostilne, hujšeg* izraza pa ni rabil. Nikdar pa ni imenoval nje gove gostilne .ravbarsko gostilno", kar bi bil rad dokazal g. Doužan. In ker se g Doužanu dokaz
indijskega tlča in razne masti. Ta mož se je pečal z zdravljenjem bolezni in s čarodejstvom. Dolga brada mu je segala do pasu; njegova glava, ovita z debelim turbanom, je bila podobna veli kanskemu gobcu.
Svojo majhno, prenesljivo štacunico je postavil nevestini hiši nasproti in cela množica se je gnetla okolo njega in kupovala zdravila za živino ali za žene in otroke ali zase; zaljubljeni so zahtevali čarodejno pijačo, ki jim bo pridobila ljubljeno srce, ali pa omehčala očetovo trdo-srčnost.
.Želite, želite, poznam čarodejno besedo, ki se ji duh pokori."
Aiša se je radovedno približala. Čudoviti mož je vračal nememu besedo in ozdravljal hrome.
.Želite, želite, poznam besedo, ki se ji duh pokori."
.Sveti mož," je prašala Aiša, ali uganeš, kaj muči moje srce?"
.Znani in neznani sta dve stvari: dan in noč sta dvoje", je odgovoril čudni mož. .Sova vidi ponoči, kakor duh v neznanem."
.Sveti mož, sveti mož, reci, kaj me muči."
.Miš je šlacunarjev strah. Zakaj? Prašaj razjedene vreče. Kaj je v njih drugega, kakor sladko, slano in poprano, vse, kar se z zlatom dobro plača. In zlato je cilj življenja ..."
Aiša je zadrhtela. Tam, ravno nasproti, ravno v ženhovanjski sobi, odkoder se je glasilo petje ki vzkliki veselja ...
.Sveti mož, velika je tvoja veda," je šepetala ganjena. .Videla sem mlado nevesto, ki je imela okolo vratu v dveh vrstah deset medžidij, žarečih kot solnce . . . Medžidije bi rada.-
Čudoviti mož je zamižal in godrnjal neke molitve, potem pa je potegnil iz predala mali trikotnik iz blaga, pokrit s Čudnimi napisi, in dejal:
.Žena, če mi daš toliko, kar veljajo trije merniki ječmena, ti dam talisman. Želi si, karkoli si more človeško bitje želeti, in duh te bo ubogal. Le jaz sam si od duha ne morem ničesar želeti "
Aiša se je opotekla, strašna cena treh mernikov jo je prestrašila ; toda čudoviti mož je hitro pristavil: „Vidim, da si dobra in pridna ženska, ki jo hoče Allah ohraniti. Vdihnil mi je, naj te obdarujem. Nočem od tebe treh mernikov ječmena, niti dvehinpol, da, niti dveh ne; samo poldrugi mernik hočem ; malenkost v primeri z neštevilnimi medžidijami, ki jih boš dobila."
Aiša ga je Še dolgo mečda in je dobila nazadnje talisman za en sam mernik.
.Žena," je ukazoval Čudoviti mož, .kroti svoje poželenje, kajti lakomnost je duhovom zoprna."
Potem pa ji je povedal, kako se zagovarjajo in kako kličejo duhovi.
.Porabi trenotek ko te ne more nihče videti, poljubi trikrat talisman in reci: .Rahmilmot!" — to je duhovo ime — .Rahmilmot!- S tem talismanom, ki je ključ k tvoji tajnosti, te pozivam,
da me ubogaš..." in potem reci, kaj želiš,, vsaka želja se ti izpolni"
Aiša je hitela domov vsa nemirna, redki talisman, dobro zavit, je skrila v nedra. Bala se je omeniti možu o njem. Bila je postavna in močna in se ni bala, da bi ji kaj storil; toda kdo ve, če bi čar ne izgubil svoje moči, če ga izda?
In tisti večer se ni več spomnila na medžidije, o katerih je govorila od včeraj neprestano; to je bilo vzrok, da je mož pripomnil:
,To je dobro, da, so te izkušnjave minule. S tem moraš biti zadovoljna, kar imava."
Hotela mu je reči, da je neumen, da ima zaklad, da bo imela na golo željo polno roko zlata, kaj pravi roko? obe roki in moževe roke in žepe in čepice, da, celo veliki meh. ki visi pod stropom. Nazadnje se je umirila; toda v duhu se je že videla krasno in ožnorano z dvema vrstama medžidij okolo vratu. Dve vrsti? Ne, štiri, pet vrst. Ah! Ahl Toliko bi jih želela, da bi b la muktarjeva hči proti nji uboga.
Molče je povečerjala. Mož je izkušal razpresti pogovor, toda zastonj; naravnost junaško se je premagovala, da ni izgovorila besede, ki jo je imela na jeziku.
Kako bo prinesel duh medžidije? Ali bo videla duha? Mogoče, da najde medžidije zjutraj pod blazino? Samo da bi ne padla naglo v peč, ko bo kuhala. Ali pa jih bo našla kar pred vrati. Kako jih bo dobila? Kako?
Tisoč možnosti ji je prišlo na misel, toda pri nobeni se ni ustavila.
I. priloga „Garcnfcu" <ttv. 5 Ig 1.1912.
resnice ni posrečil in je g. Murovec odločno zatrjeval, da za enkrat še nt tako bndo v Lectarjevt gostilni, Četudi t terikalce venkaj mečejo, da bi bila vre dna tega nena, zato je g. sodnik oprostil g. Murovca vsake krivde. — Zadnji dopis v »Gorenjcu" iz Radovljice, v katerem občuduje neznani dopisnik velike sposobnosti sedanjega načelnika * Mestne hranilnice" je tako razvnel g. Ooužana, da ni vedel, kako bi očitno pokazal svojo hvaležnost do .Gorenjca", ki je tako odkrito povedal popolno resnico. Iz zadrege so ga rešili njegovi dobri svetovavci, naj .Gorenjca" javno na vrata svoje gostilne nabije. G. Doužan jih je ubogal in storil po njihovem nasvetu. Ljudje so hodili mimo njegove gostilne In so nešteto do-vtipov zbili na Doužanov račun
Deželni zbori. Gornjeavstrijski deželni zbor je odgođen, gahški razpuščen.
f Dr. Ebenhoch, bivši poljedelski minister, je dne 30. )«n. umrl na Dunaju. Bil je strogo katoliški mož.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil v Beroltnu prt krstu. Pripisuje se temu politična važnost, češ, da so se poravnala različna nesporazumljenja
Stotisoč kron je nakazala vlada namest-ništvu v Trstu za vzdrževanje hrvaških in slovenskih ljudskih šol v Istri. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo razglasbo tega cesarskega daru.
V Dalmaciji je obstrukcija pravašev v dežel, zboru. Kriv je liberalni glavar Ivčevič, ki ne pusti, da bi prišel na vrsto nujni predlog pravašev, s katerim bi se dovolila doklada plačam učiteljev.
Za nuncija na Dunaju je imenovan msgr. grof Scapineili, tajnik kongregacije za izredne duhovske zadeve v Rimu. Hvalijo ga, da je izvrsten diplomat.
Trializem. Vlada v Bosni je pograjala dr. Mandiča in svetnika Vancaša, ker sta se udeležila shoda v Zagrebu. Rekla je, da ne bo dovolila shodov triabstov v Sarajevu
Trializma se bojijo Ogri Prepovedali so, da bi časopisi ki se s tem vprašanjem pečajo, prihajali na Ogrsko.
Na Ogrskem so velike demonstracije za splošno in enako volivno pravico.
Hrvaški sabor razpuščen. Novi ban Čuvaj je dobro pričel. Kar po uradnem listu je razglasil, da novoizvoljeni hrvaški poslanci niso več poslanci, ker je hrvaški sabor razpuščen. Ta razpust je napravil veliko začudenje po vsem Hrvaškem. Zaplembe časopisov so na dnevnem redu. Stjepan Radič je bil nenadoma aretiran in Svetozar Pri-bičevič pozvan na sodišče. S-še bolj kruto silo, kakor njegov prednik, hoče novi ban ukrotiti Hrvate in deželo pomadjariti.
Prelivanje krvi v Zagrebu. Na vseučilišču je bil dne 31. januvarja shod dijakov, na katerem se je hotelo govoriti o silovitostih novega bana Čuvaja. Ban je pa nagnal na zborovavce veliko policajev in vojakov, ki so s sabljami mahali po ljudeh ter so težko ranili 17 oseb in mnogo jih zaprli. Med ranjenimi sta bila dva časniška po ročevavca. drugi pa večinoma dijaki. Iz vsega mesta je potem prihitelo ljudstvo skupaj in bilo grozno razburjeno Vlada grozi, da bo razglasila obsedno sta me.
Za Italijo so imeli rdečkarji na Dunaju shod, na kaierem so izražali srčne pozdrave italijanskemu narodu, t. j. anerhistom
Po večerji je osamela, poljubila trikrat talisman in poklicala duha.
.Rahmilmot, s tem talismanom, ki je ključ k tvoji tajnosti, te pozivam, da me ubogaš. Pri-nesi mi..
Omahovala je v številu, ker se je spomnila, da ji je sveti mož polagal na srce, naj ne bo la-komna. In srce ji je tolklo: Koliko naj zahteva? Deset medžidij? Dvajset? Trideset? Nazadnje se je odločila.
.Rahmilmot, prinesi mi dvajset medžidij "
Pri teh besedah je veter zganil vrata. Aiša se je prestrašila; zdelo se ji je, da je prvikrat zahtevala preveč. Morda bi se bila mora«a zadovoljiti z desetimi medžidijami, kakor nevesta. Ali naj še enkrat pokliče duha? Kaj, če ga razjezi...*
.Zahtevala sem dvajset" je vzdibnila in v srcu je prosila Boga, naj usliši njeno prošnjo; poten pa je legi* k počitka,
Aiša ni mogla zapreti očesa; premetavala se je in prem sijevala.
.Kako mi bo duh prinesel, kar sem zahtevala ? . .. Kako se vse izpremeni I . . . To bo denarja) ..   Zlato bom imela, samo zato!. . ."
Sanjala je o tisoč načrtih.
Pojavila si bo hišo, doli na sredi vasi; hišo, veliko in udot>no In tudi oni bodo priredili slav-nost, ko se bo oženit sin. In kakšno siavnosll Ona, mati, bo imela z zlatom vezeno obleko in okolo vraiu t liko vrst medžidij, da bodo segale do pasu in bodo žarele kakor solnee. Ah I Ah I Vse to bogastvo in posebno oni talisman bo po-
Italijanska grožnja. Na Goriško je prišel neki mož iz Italije, ki se je drzni! izgovoriti tele besede: .Ko končamo vojsko v Tripolisu, še bajonetov ne bomo obrisali, ampak s krvavimi bajoneti pridem • nad vas." Naši so napodili po-lentarja nazaj čez mejo.
Francoska in Italija. Italijani so pridržali francoski parnik »Tavignana" Preiskava v Tripolisu je dognala, da ta parnik na krovu ni imel nobenega vojnega kontrabanta V Tunisu je bila demonstracija pred laškim konzulatom, ker ondi križarijo laške torpedovke.
V Lizaboni je vlada razglasila obsedno stanje, ker so velike nemire povzročili anarhisti. Veliko anarhistov so vojaki vjeli in odvedli na bojne ladje Zgodilo se je več bombnih napadov — pa vse to brez klerikalcev!
Kitajska. Priplulo je 21 japonskih bojnih ladij v kitajske vode.
Na shod! V ponedeljek bo ob eni pop. v .Ljudskem Domu" v Kranju shod .Kmečke zveze" in precej nato društveni občni zbor. — Kmetje, .Zveza" je edina organizacija Vašega stanu v okraju, ki zagovarja in pospešuje Vale koristi. Oklenite se je, pridite vsi na shod in pristopite k Zvezi! Čem več nas je, tem močnejši bo naš glas!
Grozno smolo imajo liberalci. Zaradi od-slovijemb poslancev Ribnikarja in Reisnerja sta dr. Tavčar in dr. Triller do skrajnosti podkurila svojih pristašev jezo. Na shodu v .Mestnem Domu" v Ljubljani je kar lilo psovk na dr. Su-steršica, ko mu je .premišljeno" dr. Triller .dokazal, da je prelomil Častno besedo." Rokovnja čev in ciganov je mrgolelo drugi dan tudi v vseh, z najbolj mastnimi črkami tiskanih člankih liberalnih listov. Toda, o groza! S svojima podpisoma sta dan pozneje dr. Tavčar in dr. Triller v .Slov. Narodu" preklicala obdolžitve in dr. Su-steršiča oprostila krivde. .Dninarji" so bili pa potem jako hudi, da sta to storila, in so jima očitali, da sta se dr. Šusteršiča ustrašila, češ, da je na nju pritisnil z vso potitično močjo. Imenovali so .Dninarji" njuno izjavo juristovske zo ' fizme in so proglasili načelo, da je vseeno, če kdo v dobri ali pa slabi vezi prelomi dano besedo. — Take izjave kažejo popolno dekadenco .dninarske" morate.
V Cerknici je zmagala pri občinskih volitvah S. L. S.
V Ljubljani bo 11. t. m.ožja volitev v obrtno sodišče v delavski skupini, in sicer v veleobrtl med kandidati S. L S. in soc. dem. V mali obrti pa med soc dem. in liberalci.
Za razvoj obrti na Kranjskem se biiga S. L. S., ki je dala v proračun letos 80.000 K podpore, prejšnja liberalna večina je pa dovoljevala za obrt le 10.000 K. Treba bo pa v trgovsko - obrtni zbornici paziti na to, da se ne bodo plače uradnikom zopet zvišale, ker so ti liberalni gospodje že sedaj preveč dobro plačani, ko se porabi vsako leto za pisarno in uradnike 54.531 K
Deželnemu poslancu dr. Novaku se je enkrat v tigovsko-obrtni zbornici soglasno izrekla nezaupnica kot zastopniku obrtne zbornice v deželnem zboru. Namesto, da bi bil mož tacaš odstopil, si pa upa sedaj celo agitirati zase
ložila v skrinjo; veliko poslov bo imela, da jo bodo branili pred tatovi... Ti tatovi, ah t
Vztrepetala je in pritisnila talisman z vso močjo na srce. E, kaj! Samo, da mine ta noč. Kdo pa ve, da imajo talisman v hiši? In pa: nikoli nas še niso okradli. Naj vzamejo eno ali dve ovci, če hočejo. Na ovci fti ležeče; ali ne bo imela dosti, da pokupi vso živino cele vasi?
In zakaj nI duha? In zopet je mislila, na kak način bi ji mogel dati duh medžidije. Nehote je segla pod blazino. Nič. Še malo je potrpela, potem pa je šla in preiskala meh. Tudi nič. V loncih! Nič, nikjer nič. Legla je nazaj v postelj. Njen mož je spal trdo spanje mirnega, ki ga ne moti nobena želja.
»Kako bo prinesel duh medžidije?"
Zaslišala je korake, daleč še, toda že se razločujejo ; nekdo gre po cesti. Duh! Oh! To je gotovo duh; ob tej uri more biti samo duh. Polna nade je cela tišina bitost čakala, prosila, klicala ... Tu je; že čisto blizu... k nam gre... na pragu je. . . vrata izkuša odpreti.
Kako ? Torej duh ne more skozi zaprta vrata ? .. .
Mož se je naglo prebudil.
.Tatovi, Aiša! ..."
.Tat ji?*
še vedno med sanjami in resnico je ponavljala:
.Tatje? Tatje?"
.1, seveda, tatje, ali ne slišiš? Kdo drugi bi izkušal vlomiti vrata?"
in za svoje kandidate. V korist trgovcev in obrtnikov v deželnem zboru ni storil čisto nič.
Premeščenje. Gospod Anton Čop, vodja boletnega urada v Kranju, je premeščen v Kočevje. Žal nam je, ker je bil g Čop zelo priljubljen v vsem okraju. Gosp. Valentin čop, dež. užit. uradnik, je pa premeščen iz Kranja na Jesenice. Želimo omema gospodoma zadovoljnost v novem službovanju.
Napad na družbo sv. Mohorja je napravilo glasilo liberalnih učiteljev v Ljubljani. Zastonj se naše ljudstvo ne boji takih učiteljev, ki bi najrajše uničili vse, kar je krščanskega.
Nova volitev deželnega poslanca za okraj Črnomelj in Metlika namesto odstopivšega pl. Šukljeja bo dne 14. marca
Napredek "Slovenca*. Po trafikah se bo odslej lahko kupoval .Slovenec" po 6 vin., le sobotna številka bo stala 10 vin. Ta napredek je hvale vreden, samo nekoliko se krha soglasje med nadrobno prodajo in skupno naročnino. Gorenjci bi si bili bolj želeli jutranjo izdajo .Slo venca", da bi tako kak naš list konkuriral z liberalnimi jutranjimi listi, ki nam dohajajo iz Ljubljane in Gradca z isto pošto, kakor ljubljanski večerni listi, pa prinašajo novejše vesti, n. pr. o rabukah v Zagrebu.
Protialkoholni odsek se je ustanovil v društvu kranjskih zdravnikov na predlog g. dr. Derganca. Zdravniki hočejo z združenimi močmi delati za treznost in zmernost naroda. Odsek bode v kratkem priredil mesečno zborovanje, na katerem bodo predavatelji razlagali z znanstvenega stališča pogubne posledice alkohola.
Od občine Pred osi je se hoče odcepiti spodnji det vasij te občine, tako da bi se zopet napravila samostojna občina Premskovo, kakor je bila nekdaj, z vasmi: Premskovo, Rupa, Gorenje, Klanec in Huje. Ker se interesi zgornjega in spodnjega dela predošljanske občine res ne strinjajo, so v zadnji seji občinskega odbora vsi odborniki soglasno sklenili, da se vloži prošnja za ločitev na deželni zbor
Prijatelj miru nam piše: Po celem Kranjskem, po vsi slovenski zemlji, se množe kazenske razprave zaradi razžaljenja časti, pravde zaradi motenja posesti, zaradi lastnine in služnosti in zaradi razveljavljenja poslednje volje, odškodninske pravde in tožb« zaradi plačila iz različnih pravnih naslovov. Tudi mobilarne in realne eksc* kuci je so na dnevnem redu. Na i kmet živi od dohodkov, ki si jih trdo prisluži; ou kot obde-lovavec zemlje, ki ne pozna trgovine ia industrije, mora imeti mir. Pravde pa vzamejo veliko časa ter denarja in povzročajo sovraštvo med sosedi. Kar si kmet v enem letu težko prihrani, vzame pogostoma nepotrebna pravda v enem tednu. Nasledki temu so, da izgubi posestnik veselje do dela. da se uda pijančevanju in da začne preganjati svojo ženo. To je hudo. V taki hiši izgineva sveti hišni mir, tudi večerna molitev ne prihaja iz srca. Naravno je, da se množe krive prisege. Skrbeti nam je, da se pravde kolikor mogoče omeje, da obrne naš kmet denar za povzdigo svojega gospodarstva in da ga ne izda po nepotrebnem Zi pravde Vše se more, Če se hoče, a hotel; moramo, ako želimo, da postane naš posestnik sam gospodar na svoji zemlji.
G. Hinko Rebolj, postajenačelnik v Ajdovščini, je imenovan za blagajnika na državnem kolodvoru v Ljubljani.
.Resi"
Aiša se je čisto zavedla.
.Tatje,- je Šepetala vsa prestrašena; .ali hočejo moj talisman? Ah! Vendar nel"
Hitro ga je skrila v nedra, vstala in vzela veliko sekiro za cepljenje drv. Mož je snel raz kljuko na steni staro puško in oba, tako oborožena, sta šla k vhodu in se skrila v temi.
Vrata so ječala. Bila so stara, in tisti, ki je hotel noter, je moral biti zelo močan. Morda jih je več? Kako bi si vendar upal en sam človek proti celi hiši? Vreskf Vrata so odnehala. V temi pri nejasni luči zvezd je vstopila visoka senca in stopala naprej pazljivo, polagoma in potihoma kakor bi se bala, da ne zbudi prebivavcev.
Aiša je skočila iz svojega kota z namerjeno sekiro . ..
Udarec, en sam udarec, In senca se je zgrudila brez glasu.
.Dolgo nam je že kradel. Zdaj ne bo okradel nikogar več."
Mož je ukresal luč.
V luži krvi je ležal s preklano glavo njun edini sin, ki je, oproščen vojaške službe, hotel svoje starše iznenaditi m se je vrnit nepričakovano.
Ko so drugi dan slekli mrliča, đa ga um i jejo, so našli za njegovim pasom dvajset zlatih medžidij, velikih kakor dlan in žarečih kakor solnce.
Bogokletstvo In tajnik nate svetniške dražbe. Najgrši slovenski list, .Glas svobode" v Ameriki, je prinesel o znanem zastrupljenju v Berolinu poročilo, na katero je natvezel grozna bogokletstva. Ta podla notica, ki kaže največje zaničevanje in Boga ter Marije svetnikov, se glasi t .V Berolinu je na .sveto noč" umrlo 75 proletarcev, brezposelnežev, na zastrupljeni jedi in pijači, ki so jo dobili v azilu za brezposelne. Tisti kristjsnski bog, ki ljudi tako nazarensko .ljubi", je pnpustil, da je v groznih mukah umrlo 75 človeških bitij. Kje je pa oitala Marija s svojimi .priprošnjami" za revne kristjane? Kaj se nje v .nebesih" več ne posluss? Hudič bi imel s človekom danes več usmiljenja, kot naši lonc-maniin .zaščitniki" v paradižu I" — Pripomnimo le, da je ravno v tej številki lista zopet članek bivšega sorskega župnika, sedanjega tajnika družbe sv. Cirila in Metoda. Res, žalostno!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani ne more več krotiti s.vojih gostov. .Zarja" se norčuje iz Ribnikarjevih sanjskih bukvic, iz glasila učiteljev. Učiteljem pa naravnost očita lenobo.
V Št. Vidu je dobila gimnazija v škofovih zavori h pravico javnosti.
Na gimnazijah so se uvedli strokovni nadzornk' sohke leiovadbe.
V Šmartnem pri Kranju se je oglasil zadnji torek novi veliki zvon, ki je prišel iz Sa-masove livarne v Ljubljani. Njegov tovariš v Kranju obhaja letos svojo stoletnico.
Romanje v Rim priporoča .Bogoljub". Odhod iz Ljubljane bo v ponedeljek po beli nedelji, dne 15. aprila, ob 11. uri čez Gorenjsko na Pontebo. Ker pojdemo letos Slovenci na evha-ristični shod na Dunaj, naj bi romanje v Rim eno leto počakalo. Na dve strani vabiti je preveč.
V Celju je umrl minuli teden trgovec g. Anton Prevc iz znane meščanske rodbine g. Antona Prevca v Kranju  N. v m. p!
Razstave. V Mariboru bode letos od 15. do 29. septembra rokodelska razstava. Na Dunaju bo od 16. do 27. marca razstava za kuharstvo. Meseca avgusta bo pa v Haagu razstava za kmetijstvo
Na Štajerskem pri občinskih volitvah zmaguje Š. L. S. zoper liberalce, Štajercijance, socij. demokrate in nemčurje.
V Celovcu je 29. januv. umrl g. Valentin Janefič, c kr. nadšiabnt zdravnik, star 80 let.
Železnica Iz Kranjske v Dalmacijo. Ogrska vlada je dovolila zgradbo železnice Ogulin Otočac. Za zgradbo proge Novomesto - Met lika se delo prične spomladi. Tudi proga Metlika ■ Karlovec je dovoljena. Napravila se bode tudi ielefnn*ka zveza iz Trsta v Dalmacijo.
V Št. Petru pri Čedadu se je ustanovil nov dekanat za ondotne slovenske župnije, ki so poprej spadale k dekanatu v Čedadu Prvi dekan je postal šentpeterski župnik. Videmskt nadškof je baje Slovencem precej naklonjen.
Razstava za cerkveno umetnost bode na Dunaiu za časa evhansti« nega shoda. Poka zali bodo razni narodi Avstrije, koliko so napredovali v cerkveni umetnosti. Prav bi bilo, da bi se pokflzali tudi slovenski umetniki
Vsi na pomoč koroškim Slovencem!
Podpisana .Zeza" priredi meseca februvarja >9 2 prvo veliko t o m b o l o v prid koroškim Slovencem. Blag in važen namen zvezinega delovanja itak poznate: Buditi Slovence od laške do štajerske meje, od starodavne Gospe Svete do Karavank, izobraževati ljudstvo po neštevilnih shodih na na rodnem, gospodarskem in verskem polju, započeti moderno socijalno delo v vsaki vasi, kjer se Še si ši slovenska beseda, nadomeščati koroškim Slovencem glede materinega jezika ljudsko šolo, zastaviti pot pruskemu pročodrimovstvu, ki prodira proti jugu, z namenom, Jugoslovanom iztrgat« vero in narodnost ter jih tako pripraviti za prihodno vsen 'mško društvo. Te nad vse težavne naloge se je pa lotilo par ubogih privatnih oseb, in čedalje bolj se zavedajo, kaj so oni in kaj je sovražnik .Zveza" za svoje delo nima niti enega rednega dohodka, odvisna je večalimanj od milih darov; zato si mora na različne načine iskati sredstev. Prirediti torej hoče veliko tombolo meseca februvarja 1912 ter poživlja vse prijatelje, da ji pošljejo ali v denarju ah v drugi obliki kakšen dobitek. .Zveza" hvaležno sprejema vse da'ove, slike, knjige, albume, vsakovrstne okraske pa tudi koristne stvari, n. pr. nože, ure, pisalno orodje. V pivi vrsti pa želi .Zveza" zbrati darila, ki so kmečkemu ljudstvu koristna, tako n. pr. poljska, hišna in kuhinjska orodja, sploh sprejme .Zveza" hvaležno vsak tudi najmanjši dar. Darovi naj se pošiljajo na naslov: .Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško", Celovec, Pavličeva ulica 7 — Slovensko kršč soc. Zveza za Koroško.
Nesreča. Hlapcu Mengeške pivevarne sta se dne 1. t. m. v klancu pod mestom v Kranju splašda konja En konj, vreden 300 K, se je ubil, hlapcu se ni nič zgodilo.
Iz krogov trgovskih pomočnikov v Kranju smo prejeli že več dopisov, v katerih se zahteva, da naj se določi ura za odpiranje in zapiranje trgovin, posebno v nedeljah. O tem se vrše nadaljna poizvedovanja.
Sejmi prihodnjega tedna na Gorenjskem. V pttek 9. februv. v Mengšu.
•Gorenjska knjižnica*. Prvi zvezek te knjižnice, ki Je ravnokar izšel v naši tiskarni, prinaša na 48 straneh to-le vsebino: Kukmakova pesem, Božič v Bosni, Prosjak Martin, Kako si je Špancev Janez izbral nevesto in Friderik II., grof celjski, na Oorenjskem. To naše podjetje je pri izobraževalnih društvih našlo prijazen odmev. Naj se knjižnica le hitro naroči ali pri .Tiskovnem društvu" ali pa v knjigarni .Iliriji" v Kranju. Cena 30 vin. za vsak zvezek s poštnino vred je nizka. Kdor pošlje 3 krone, bo prejel 10 lepih zvezkov.
„Prijatelj narave", list za vrtnarstvo in rejo malih domačih živali. Ta list je začelo izdajati .Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov" v Kranju Prva številka tega mesečnika je prav lična in prinaša poučne in zanimive sestavke ravnatelja Dolenca in drugih strokovnjakov. Vsi prijatelji vrtov bodo novi list z veseljem pozdravili, ker so že dolgo želeli, da bi dobili Slovenci za to stroko svoje glasilo. Naročnina za celo leto znaša 4 K in naj se pošlie v Kranj na upravo lista.
Sankališče na Bohinjski Bistrici je vsted na novo padlega snega zopet porabno in v dobrem stanu. Vojaški detahement s smuči 35 vojakov in 5 častnikov je že en teden in ostane še en teden na Bohinjski Bistrici.
Novi nabiralniki „Slovenske Straže" — došli! Pisarna .Slovenske Straže" je pričela razpošiljati nove nabiralnike vsem tistim, ki so jih naročili. Ako bi slučajno kdo izmed teh ne dobil tekom par dni nabiralnika, naj blagovoli to po dopisnici sporočiti .Slovenski Straži" v Ljubljani Vse prijatelje .Slovenske Straže", posebno pa njene podružnice, prosimo, naj gledajo na to, da bo v vsaki gostilni, kamor zahajajo naši ljudje, in sploh v vsakem javnem lokalu vsaj en nabiralnik .Slovenske Straže"!
Na tedenski semenj v Kranju dne 29 m. m. je bilo prignanih : 101 glava domače govedi (za mesarja 71), 4 teleta, 33 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 48 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 96 h, za srednje pitane vole 86 do 90 h, za nepitane 80 do 84 h, za bosensko goved 68 h za teleta 1 K, za pitane prešiče 1 K 18 h. - Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K, ječmen 23 K, oves 21 K, koruza 21 do 23 K, ajda 25 K, proso 23 K, krompir 9 K, fižol (rdeč) 44 K, koks 42 K, detelja 166 K, slanina kg 1-80 do 190 K; drva (trda) 18 K; drva (mehka) 12 K; maslo 280 K, jajca 8 v., seno 10K.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (4.) sv. Andrej Korz ; ponedeljek (o) sv Agata; torek (6) sv. Doroteja; sreda (7.) sv. Romuald; četrtek (8.) sv. Janez Mat:; petek (9.) sv. Apolonija; so bota (10.) sv. Skolastika.
#  * *
Zrakoplovec Fischer iz Belgije se je dvignil z dvema sopotnikoma v 50. minutah do vi-sočine 1350 m.
Kip Matere božje ubil lopova. Nedavno se je v Poli, malem mestecu bluu Rima, pripetil čuden dogodek. V cerkvi tega mesta je kip Mi-tere božje, ki ga tamošnje ljudstvo zelo spoštuje in ki je okrašen z mnogim dragim kamenjem. Ta kip je poklonil cerkvi papež Pij IX Ica 1865. ob priliki 500 letnice te cerkve. Papež je tedaj tudi okrasil kip z dijamantno krono, ki je veljala 20000 K Pred dvema tednoma pa je neki delavec po rodu Nemec, vlomil v cerkev ter hotel ukrasti krono s kipa Ker je stal kip na visokem podstavku, se je vspel na njegovo vznožje, pri čemur pa je izgubil ravnotežje. Zagrabil je za kip, ki pa se je ž njim vred prevrnil na tla in ga tako pobil na glavi, da je obležal na mestu mrtev. Drugo jutro so našli ljudje pod kipom Matere božje mrtvo truplo. Cerkev so morali na novo posvetiti
Andreja Markuna, z Okroglega doma, iščejo po A nerik'. pa ga ne najdejo.
Na Angleškem ie bilo 100.000 tkavcev v volni indu-.tr.ji odpuščenih od dela. Kriva je bila neka ženska, ki m hotela pristopiti k zvezi delavcev in delodajavci je niso hoteli odsloviti iz to varne, v kateri so delali samo tkavci, ki so bli v zvezi.
Strašen potres je bil na jon<k<h otokih V razvalinah so našli 30 oseb umtih in veliko nevarno ranjenih. Poškodovane so cerkve in druga poslopja.
Iz razvalin Equitable poslopja v Novem Jorku so po nevarnem in trud tp dnem delu srečno rešiti iz kleti vrednostne listine merkantilne družbe v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Največ škode je napravil ogenj odvetnkom, ki so imeli v tem poslopju svoje pisarne. Zgorele so jim prav važne listine, kakor tudi neki zavarovalni družbi, pri kateri pa vendar lastniki polic ne bodo trpeli Škode. Gašenje požara je stalo mesto 92.000 dolarjev. Ognjegasci so veliko trpeli vsled silnegi mraza. Nekaj trupel še niso našli. Rešilo se je 380 milijonov dolarjev.
108 letnega starčka so dobili v Filadelfiji v njesovt-m stanovanju zmrznjenega
Življenje Slovencev v Ameriki. »Ponosne »u iahko d.ćne gospe i i g >sp nlične članice slavnega društva sv. Ge ove'e št. 108 a. S K. J na sijajno uspelo veselico, ki so jo priredile v Jednotinih prostorih (v Jolietu) na novega leta
večer. To je bila veselica vseh veselic, kar smo jih imeli zadnja leta. Zbran je bil cvet našega ženstva v tako impozantni množini, da so mnogi vnani gostje kar strmeli nad očbidnim procvitom naše lepe naselbine. In tudi molki dorasli zarod naše fare je bil zastopan po svojih najboljših močeh. Seveda je bilo potemtakem naše plesišče mnogo premajhno in vsakdo je lahko na lastne oči raz videl, kako nam je za slične prireditve nujno potrebna kaka velika dvorana, katero no ramo prejalislej dobiti, ako želimo v družabnem oziru še večjega razvoja, in tega moramo želeti vsi, ki smo za vsestranski napredek naše naselbine. Toda — končajmo, in sicer z vzklikom : Čast društvu sv. Genovefe." (.Am. Slov.") — .V nedeljo, dne 31. decembra, je priredilo slov. podporno društvo sv. Frančiška* K. S. K. J. (v Novem-Yorku) svojo običajno zabavo na Silvestrov večer, ki se je, kakor čujemo, prav dobro obnesla. Plesalo in rajalo se je do ranega jutra in tudi za drugo zabavo je bilo vsestransko preskrbljeno. (.Glas Naroda"). — Čudne pojme imajo res amerikanski Slovenci o življenju in posnemanju svetnikov! — Zato jim pa nič ne ugajajo državne naredbe, ki se uveljavljajo za varstvo javne morale. Meščanska liga v Novem Yorku ima svojega zastopnika v zakonodaji državnega glavnega mesta. Temu je naročeno, da naj izsili pri prihodnjem zasedanju novojorške legislature sprejem nekaterih zakonskih predlog, ki se tičejo morale. To-čaji v saloonib (gostilnah) bodo morali prositi za dovoljenje točenja in nositi kovinske znake, da jih bode mogoče ob nedeljah, ko je prepovedana prodaja opojnih pijač, lažje spoznati in jih obsoditi. Zakon o točenju pijač naj se tako izpreraeni, da bodo tisti, ki ga kršijo, od porotnikov bolj gotovo obsojeni. Pivovarnarjem in prodajavcem opojnih pijač naj se prepove izvoz opojnih pijač v kraje, kjer je vpeljana temperanca in kjer so prepovedani salooni. Kinematografska gledališča ne smejo biti odprta ob nedeljah. Namerava se poostriti postavo za ločitev zakona .Kdo bi si upal," vsklika ves nevoljen .Glas Naroda", ki to poroča, .v nazadnjaški in čisto klerikalni Avstriji priti s takimi predlogami? Seveda pri nas v svobodni in napredni Ameriki pa smejo terorizirati prihuljeni svetohlinci svobodno amerikansko ljudstvo '"
Denarja kot smeti. V novoletni noči se je zabavato več kmetov v neki gostilni nedaleč od Steverja. Neki kmet se je pri tem bahal, da ima denarja kot smeti in da mu ni nič za par tisočakov. Ker se mu je to oporekalo, se je razburil, potegnil iz žepa listnico, vzel iz nje tisočkronski bankovec ga zvil skupaj in si prižgal ž njim cigareto. Bankovec je popolnoma zgorel. Nato so kmetje pili še naprej. Ko je popolnoma upijanjen kolovratil domov, je izgubil svojo listnico s 450 kronami denarja
Kardinala Farleua so v Novem Jorku slovesno sprejeli, ko je prišel iz Rima. Pozdravile so ga razne družbe, 800 duhovnov in šest tisoč šolskih otrok. Katedrala je bila zvečer čarobno razsvetljena, ker je gorelo 40.000 žarnic. Te Deum je pelo 320 vseučihščnikov.
druStuh.
V »Ljudskem domu" v Kranju se bodeta
jutri ob pol 4. uri popoldne ponovili obe igri, ki sta se predstavljali predzadnjo nedeljo z. najboljšim uspehom. Đ lo je po zadnji predstavi splošno mnenje, da tako izvrstnih humoristov, kakor so se pokazali pri tej predstavi na našem odru, nima lahko kako veliko mesto Kdor se hoče prav iz srca nasmejati, naj pride jutri v v Krani. Vstopnina je zelo znižana.
»Meščanska zveza" v Kranju je imela v ponedeljek dne 29. p. m svoj redni letni občni zbor pri .Jelenu". Po obliga'nem poročilu načelstva je bil izvoljen za predsednika društva g. prof. Anton Sušnik, odbor je ostal stari Pri slučajnostih razvi h se je živahna debata o smeri društvenega delovanja za bodočnost
Telovadni odsek .Orel" v Smledniku priredi miri v nedeljo ob treh popoldne ve*ebco s petjem m veseloigro: »Vesela deteljica ali kratkočasi rapor"
Kat. slov. izobr. društvo v Št. Jurju pri Kranju je *melo pre*rk5^ nedeljo svoj občni zbor v lastni dvoran>. D'Uštvo se lepo razvija, marljivo deluje, želeti je ie več navdušenja med člani, zlasti med starejšimi. Odkar ima društvo lastno dvorano, prireja prav pridno predavanja in predstave. Občnega zbora sta se udeležila tudi poslanec Zabret in Iv. Podle^mk.
Kat. slov. izobr. društvo v Križih pri Tržiču je imelo zadnjo nedeljo občni zbor Ho-ločila so pokazala, da se je v društvu pridno delalo Izvolil se je nov odbor takole: Jožef Jane, predsednik; Franc Poljanec, tajnik; Jožef Sitar, blagajnik; Franc Perko, knj«žnjičar; Janez Za-bukovec. Janez Lomšek. in Jožef Perne, odborniki.
Podružnici kmetijske družbe v Križih
je pristop lo precej no vb fhuuv. Veseli smo, da imamo med seb^j v 'tiaetijstvu in zlasti v sadjarstvu i .iuancga g. Rudolfa Simončiča v Ži-ganji Vao*. Upnmo, da bode pristopilo k tej koristni družbi še več novih članov.
iloDeJSe pesti.
f Josip Zalokar. Dne 18. jannvarja zjutraj ob 1. uri je izdihnil svojo blago dušo 6 g. Josip Zalokar, župnik v Bridgeville v Ameriki. Rojen je bil 14. aprila 1854 v Gorjah. Kot trnovski kapelan je šel 1. 1838. v Ameriko, kjer je ustanovil župnijo in sezidal cerkev sv. Barbare. Rojstnemu kraju je bil velik dobrotnik. Želel je, da bi počival v domači zemlji, pa se mu ta želja ni izpolnila. N. p. v. m. I
V seji kranjskega deselnega zbora dne 2. febr. je poslanec Dular poživljal vlado, da naj reši Kranjce ciganske nadloge, dr. Pegan pa, da naj orožniki preveč ne šikanirajo županov. Deželni glavar je zavrnil liberalce zaradi krivičnih napadov na poslance S. L. S. ob Izključitvi dveh poslancev. Liberalci so morali molčati. Sprejel se je Lampetov predlog, da se napravi v Ljubljani velika deželna klavnica in mesnica. Predlogu so liberalci ugovarjali, češ, da se s tem koristi le živinorejcem in znabiti tudi kupavavcern mesa, ne pa mesarjem. Poslanec Povše je omenil, da bo dežela dobila za klavnico kakih 400.030 K vladne podpore. Sprejela sta se predloga o upravi premoženja meščanske korporacije v Kamniku in o uravnavi reke Sore od Godešča do Goric.
Uravnava vodfi na Kranjskem. Uredila se bo struga Sore, kar bo stalo pol milijona, in struga Kamniške Bistrice, kar bo stalo 2 milijona kron. Denar za .vodo" se bo zahteval od vlade kot odškodnina za dovoljene kanale na severu. Včeraj je bil shod alpinskih poslancev na Dunaju. Dr. Šusteršič se je čvrsto potegnil za jugoslovanske dežele.
V goriškem deželnem zborn se je dovolilo 100.000 kron za zgradbo železnice Šv. Lucija—Idrija in izrazila se je želja, da bi se zvezala Goriška še s kakšno postajo gorenjske železnice.
Zoper kranjsko deželno banko delajo liberalci, in sicer iz tega razloga, ker se „s posojili hočejo pokupiti duše kranjskih kmetov" iz trdih pestij znanih .Tavčarjevih oderuhov." Ko bi liberalci še imeli odločujočo besedo, bi se lahko poprijeti načela: „Všo moč, pa tudi vso odgovornosti" Se .Glavni" bi na noge pomagali, ko bi imeli še . . .
Iz cerkljanske okolice. Pritožba treh modrih Ahlinovega Jankota, Ropotarja in Pogačar-jevega Jančeta proti občinskim volitvam v Cerkljah je deželna oblast končnoveljavno odbila Prihodnji torek, to je 6. febr, se bodo vršile pa volitve novega župana in ostalega starešinstva. Ker si imenovani trije ne upajo več v žerjavico po kostanj za druge, se tolažijo pa ostali .napredni ra Jitojuiki," ka«or so se bbiralci tukij pre -stili, v svoji širokom »ta titi in plitvi učemsti, z novo pritožbo. Nikamor drugam, kakor na Gradec in Dunaj se bodo pritožili tako tuhtajo sedaj skriti v svojih brlogih. Svobodno Vami kamorkoli hočete, četudi na luno, saj vas menda že itak pošteno trka. Samo to vam iz usmiljenja povemo, da ne bodete prav ničesar opravili, četudi je vam v novejšem času priskočil na pomoč neki .pater" in neki pravdar, ki hočeta v kalnem nekaj ribariti. Toda ne bode nič, ker novega župana] bodo volili možje Slovenske Ljudske Stranke in sicer, v najlepšem soglasju, kakor je nam znano iz dobrega vira Ako hoče pa dosedanji župan, kateri je svojo osebnost docela razodel, kot prikrit liberalec, pri obč. volitvah in stem tudi doigral svojo vlogo v javnosti, samega sebe voliti, nimamo nič proti temu. Bode vsaj enoglasno izvoljen. Sploh pa namerava, če smemo verjeti, seveda govoricam, izstopiti iz obč. odbora. Odkrito povemo, da bi obžalovali ta izstop, ko bode treba pač poskrbeti tudi za smeh in kratek čas pri obč. sejah. Uživali bi ga pa dosti, ko bode sedanji župan moral dajati pojasnila za to ali ono tekom svojega županovanja. Kdo bo novi župan, za danes še ne izdamo naznanili vam bomo pa že njego\o ime po volitvi. Rečemo le toliko, da liberalci nimajo prav nič o tem govoriti
Dvoje umetnostnih predavanj je napravilo s skioptikonom društvo .Kranj". V nedeljo je razlagal g. dr. Mantuani slike iz starogrške umetnosti, na svečnico pa g. dr. Perne umetnostne Marijine podobe. Bilo je jako fino obojno predavanje za odrasle, razumne ljudi
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo dne 19 februvarja ob 9. uri dopoldne v dvorani .Uniona" v Ljubljani
TržaSki Skof dr. Andrej Karlin se je povrnil iz Rima, kjer je bil 25. jan. sprejet od sv. Očeta.
Zagreb. Vsi hrvaški listi, razen uradnih, so zaplenjrni Zaprli so 14 dijakov.
Carigrad. Policija je zaprla Črnogorca Bu-lanoviča Odkrita je zoper črnogorsko vladarsko hiša velika zarota, ki ima aedež v Belgradu ia Ameriki.
JLizabon. Zaprtih je že nad 3000 ljudij, ki so se puntali z rdečkarji zoper vlado in pomagali metati bombe na vojaštvo
Od Tripolisa nič novega. Turke, katere so dobili Italijani na Francoski ladiji, so izpustili, ker so bili sanitejci.
..Gorenjska knjižnica".
Splošno se čuti, da primanjkuje dobrega zabavnega berila za ljudstvi. Podpisano .Tiskovno društvo v Kranju* bode tedaj izdajalo leposlovne brošure, obsegajoče po tri tiskovne pole, pod naslovom »Gorenjska knjižnica". V tej knjižnici bodo nattsnieae povesti, pri m rne za ljudstvo, ter kratki poučni in zabavni sestavki, ponatisnjeni iz »Gorenjca*. Prva taka brošu-rica je izšla te dni.
Vsak zvezek »Gorenjske knjižnice* bo za-se celota, le pri daljših p 3 ves ti h se bo-.deta izdala po dva zvezka skupaj. Naročnina znaša za 10 zvezkov 3 krone, za vsak posamezni zvezek pa 30 v s poštnino vred.
K obilni naročbi vabi prijatelje lepega berila
„Tiskovno društvo v Kranju",
Strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju
priredi
v nedeljo, dne 4. februarja 1.1. ob 4. uri popoldne v prostorih g. Rebolja (hotel „pri Slonu")
pustno veselico.
Vstopnina za osebo društvenih članov 30 vinarjev, za nečlane 60 vinarjev.
Prebitek je namenjen društveni blagajni. Prepla-čila se hvaležno sprejmejo.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
97 odbor.
100 3-1
Naprodaj Je
hiša na Lužah
pri Šenčurju it. 83
s vsemi gospodarskimi toslop'1, s njivami ln goadi pod kupno cono.
' Več se ife pri posestniku Ivanu Jeraju v Smledniku štev 1.
£ IG
(prva moč) se sprejme tako) pod ugodnimi pogoji v večji trgovini s š ponori Jo in deželnimi pridelki na Gorenjskem.
Kje? pove upravništvo .Gorenjca".   98 2—1
--.-1-1—
Lahek zaslužek
za na dom, za fante in dekleta že od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do 40 vinarjev na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vinarjev v znamkah, katere se mu pa vrnejo, ako delo sprejme. — Israsljarska trgovina, trg Lem-berg, Šmarje pri Jelšah. 96 3-i
mali Vestnih.
Sobni sllksr lahko dobi delo. — Več pove upravništvo Usta.
V nekem kraju m Gorenjskem potrebujejo knjigoveza. — Več pove upravnUtvo Usta.
Kuharice se išče m neko župniiče. — Več pove
upravniStvo lista. •
-—-___
milijoni uporabljalo proti
• -  kašlju  - -
hrlpavostl, kataru, zaslUenJu, krčevitemu in hrzntmu kailju
Katserjeve prsne karamele
m tremi Jelkami.
20 24 -9
fiOSfl not' over*iznričeval od zdravnikov in privatnikov Wt#W zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni In dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri
KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
P#ieraCi(jarettes
Glinaste peci
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne in ceni priporoča
71 52 44
Avgust Drelse
prva in najvaoja tovarn« p«6i in mlinaatih izdalkov v LJubljani.
LidA/ ^vmm/ AAj^vm^f a^My^ 4
kot /i>anxn>a&uy vjtuajmhsr i in/rtu juttuufvom/IGattinauMn/.
Otvoritev trgovine
BOS
Dovoljujem si p. a. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoiil v Krasio, na Glavne« trgu štev. 191 v hiši g L. Matiašič popolnoma na novo urejeno o* 26-2
trgofil« 5 steblo«, poredno« i« Špecerijski« blage«.
Obenem naznanjam, da sprejemam tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Zagotavljam, da se bom potrudil cenj. odjemalce solidno postreći ter se priporočam z odličoim spoštovanjem
Franc Barjak«
Razglas!
Natančnejša pojasnila daje in vabi k obilni udeležbi
Pavla Saj ovi c
veleposestnika soproga v Tacnju.
Vsi gozdi rajnega gosp. Franceta Omersa Iz Kranja, kateri lete v Besoicl in kateri
so postati last gospe Pavle Sajovic iz Tacnja pod
Šmarno goro, prodali se bodo na 95
javni prostovoljni dražbi dne i februarja 1912.
Ti gozdi se bodo prodali po posameznih parcelah, katere merijo približno J do 4 joho. — Vsakdo, ki se zanima za nakup teh gozdov naj
pride dne 6. februarja 1912 ob 8. ari zjutraj v Besnloo k „Nabava"
od koder se podajo vsi udeleženci naravnost v gozd na lice mesta k dražbi.
gdč. Pavle Babic
v Kranju, glavni trg št. 186
je promil podpisana in se priporoča slavnemu občinstvu mesta in okolice.
Dobiva se ta iigetovijena obleka za ■oike, ionske in otroke, pelerine, perilo, ovratniki, kravate, predpasniki, modercl, krstna oprava in raznobarvni trakovi
Nadalje je tu velika zaloga vsakovrstnih nagrobnih veLjev, šopkov in cvetlic za cerkvene potrebe, birme, mrliče in za poroke.
Dobivajo se tukaj tudi raznovrstni glavniki, krepala, krtače, čopiči in omela domačega izdelki.
Postreže se točno in po najnižji ceni.
82 i3-4 Uršula Anzelc.
PISHa, OKROŽNICE, CENIKE, RflfONE, U =a J »»»EBTE tf IZITH1CE i. t. i
Ti lr v   P" potreboval marsikdo za
društva tekočc ,ct0 19,2
Kdor hoče toraj biti dobro in poceni postrežen. pa dobiti fino in najelegantnejše blago, naj se takoj obrne ::::  na to tiskarno
v Kranju
: Goren«sko:
"U
f
Pivovarna Jul. S
§S|^ef priporoča
#T svoje priljubljeno pivo kakor marčno
pivo
I. In II. vrste, bavarsko vležano v
sodčkih in steklenicah pričakujoč
obilnih naročil.
Ustanovljeno leta ISIS.
88 26-3
«^4-a*aT<