Katollšk cerkven list. Tečaj TiMt. V Ljubljani 21. rožnika 1855. Ust Dobrova* (To narodni pripovedki.) Leži, leži dolinica. Dolinca lepa Dobrovska, Zelene trate in polje Se z poj zdi gostimi verste. Pastirček tam je pasel mlad Ovčice svoje nekdaj rad; Z\erine divje hal se ni. Od svoje čede jo podi. Zgodi se neki letni dan. Ko tropir svoj že ima zbraa, — Ovčičic dveh mu manjka »e, Kkat po sojidn urno gre. Ni dolgo v rnjzd« se mudil, — f Iv čiri ljubi je dobil: 41 k*« je on «*m ne ve, — klečali ste •▼čiri «»l»e. — Pr«*d njima b'l» po dobra je Blišrra Božje Mater*: In s«»ti strah obide ga. Milota rajska obdaja ga. Podobico |e koj pobral. In v mavho svojo skerbno djal. Domu hiti z ovčirami, Prigodbo pravi materi. In mati sprav' podobico. Ni mar ji zanjo toljko k'lo; Pri sebi sama prav1 tako: „Igrače to otroške soa. Pastirček zjutraj v gojzdu spet Podobco najde, kakor pred; — Domu hiti z ovčicami. In kaže spet jo materi. r€iotovo vzel si jo domatt. Zaverne mati sinčika, „Kako bi ta podobica V dobravo gosto sama sla ?tt In mati dene v skrinjo jo, 8kerbnejši hran', zaklene joj Prepričati se hoče zdaj, Ce res pri temu Ii je kaj. — Pastirček zjutraj v gojzdn spet Podobco najde, kakor pred; — Domu hiti z ovčicami, In kaže spet jo materi. In mater strah obide zdaj, Ker vid' dc čudniga jc kaj. Posebno vsim sc zdi le to, Postav'jo tain kapciico. Podobica se v nji časti. Pomoči mnoge Bog deli. In kmal potem zidali so Prijazno cerkev romarsko. fz daljnih krajev sem hite, Marijo tukaj počaste. In tudi še današnji dan Ta sveti kraj je dobro znan. Tu starih sedem lip je še Okolj prijazne cerkvire. Ki to svetiše varjejo. Ki to dogodku pričajo. Naj lepši tudi rožice Cvetejo tukaj , šmarnice . Naj lepši ptički tu pojo. Marii hvalo, čast /eno. Iz mesta in dežele še V doltneo to marskteri gr». I« reve. tugr zdanjih dni Potoži D"viei usmiljeni. — \. P. Aprninik. Wz srednje Aflrike. Pismo gosp. misionarja Joicfa Gostnrr-ja iz Harturna od 16 mat. trama 1H55. Ljubi prijatel! Prizanesi mi, ako te s tem svojim pisanjem razžalim: tukaj ne pomaga nič, vetliti vender Ic moraš. Pred 23 dnevi, ako sc prav spomnim, jc enkrat popoldne častili g. Lap potožil, de je ves pobit in de ga bole vsi udje. Svetovali smo mu, de naj se uleže. Kes se ulržc in preccj drugi dan ni več šel iz svojiga stanovanja ter je nekako liomeo-patiško zdravilo vžival. Dva ali tri dni je bilo znati, de bi se kaj hudiga celo ne bilo bati; on sam je rekel, de je le nekaki revmatizem, ki bo že prešel. V treh ali štirih dneh pa sc je razodelo, de ho blezo huda bolezen nastopila. Š homeopatijo si ni upal več in je želel zdravnika, kteri je precej prišel in po potrebah še večkrat na dan. Zdravnik je rekel, de bolezen ni druziga, kakor ena zmed mnogoterih Sudanskih merzlic. Bila je ta merzlica silo huda in se je posebno glave lotila. Bolnik je bil previden s sv. zakramenti. Gosp. zdravnik mu je med drugim zlasti kinin dajal. To pa Sudanski merzlici, ko se močno človeka loti, ni kos. fc>c le z arzenikam je bilo merzlično divjanje premagano. Ali huda merzlica je bila uboziga bolnika že tako zdelala, de je v smertnih slabostih na postelji ležal. Gosp. zdravnik je rekel, zdaj smo že dobri, in morebiti bi bilo tudi res mogoče, ako bi bil bolnik svoje lastne zdravnijske misli zdravnikovim podvergel. — Tako je terpelo ee več dni, de je poslednjič 12. tega mesca (mal. travna) zjutraj umeri in je bil po poprejšnim mertvaškim ogledu zvečer ravno tistiga dne pokopan. — Včeraj so perve ladije, z Bele reke se ver-nivši, tukaj prijadrile in so nam prinesle zraven prav dolgočasniga popotniga načerta čast. gospoda Ueberbacher-ja tudi nektere verste od prečastitiga gosp. dr. Knobleher-ja. Iz vsiga se razodeva, de je g. Jernej Mozgan v svojim novim seliši zdrav, od prebivavcov ljubljen in spoštovan, kteri si okrog njega svoje koče delajo. Ljudje so obiskovali in ogledovali lepo ladijo „Zgodnjo danico", so svoje bolnike prinašali ter jih v molitvi Materi Božji pri-poročevali, ki so njeno lepo podobo v ladii vidili in se ji čudili. Dva taka bolna, otroka, že blizo smerti, sta bila keršena. Popotvanje je bilo prav počasno in je gotovo čez dva mesca terpelo. Znati je, de so sc kupčevavci to leto veliko boljši obnašali, in dosihmal se je bilo neki le prav malo kervavih prepirov primerilo. Tukaj smo zdaj vsi precej zdravi, in povsod se dela. Ako ne bomo že do deževja nektrrib stanovanj dogotovljenih imeli, vender ne bo veliko manjkalo. O velikonoči smo ženo kerstili, ki se k naj imenitnišim v Hartumu šteje , ima veliko umnosti in dobro serce. Precej po sv. kerstu je hila birmana in velikonočni dan je sv. Bešnje Telo prejela. Po jutrajšnim bo s svojim gospodam in lastnikam, nekim Francozam, postavno poročena. Z njo je bila šc druga žena, skorej v ravno tacih okolišinah, podučevana. Veliko saboto smo mislili obe kerstiti; ali hudič s svojimi pomočniki nam je eno naredil, de je za zdaj vsa reč poderta, in nesrečna ni smela keršena biti, desiravno je z velikim hrepenenjem kersta prosila. O Binkoštih bomo spet par fantov kerstili. Odkar so gosp. Provikar odšli, smo tri zamurčke odkupili. Kako de ho nadalje z odkupovanjem, ne vem prav povedati; od tukajšniga pašalata je bilo sicer oklicano, de se na tergu ne smejo sužnji nič več prodajati, in res nektere dni ni bilo nobeniga sužnjiga aa tergu viditi. t'ez 4 ilni pa gredo nekteri k pašatu in ga prosijo privoljenja, de bi smeli svoje sužnje na tergu prodajati. Bilo jim je privoljeno, in spet je bilo sužnjev na tergu na prodaj. Kolikor poznam, je viditi, de tukaj ne mislijo sužinjske ketine z enim mahlje-jeni presekati, ampak se po posebnih zadevah dežele ravnati ter počasi dognati, kar se na enkrat nc more zgoditi. Naj manj dve tretjini Sudanskiga ljudstva niste proste, ampak sužinjske, in ko bi bili vsi ti na enkrat sprosteni, kaj bi bilo iz tega, ker ti ljudje so prav čisto kakor ljuba živina. Ljubi prijatel, moli prav pogosto za nas in za naš terdo in obilno poskušam mision; tudi mi vas, ljubih misionskih prijatlov, ne bomo pozabili. M£qJ katoliška cerkev deta o izhod' nim vprašanji. Izhodno vprašanje, (orientalische Frage), kakor ga sedanji čas imenujejo, zadeva deržavne razmere med llusijo in Turčijo in zraven tega tudi med drugo Evropo. Ako se pa to vprašanje hoče jemati v svojim polnim pomenu, mu je pridevati ne samo razširjanje evropejskiga dušniga izobrazova-nja v jutrovih deželah, temuč zlasti novo uterje-vanje prave svete vere v tistih krajih, kjer je bil njen začetek , in kjer je nekdaj toliko lepo cvetla. Žastran deržavnih razmer, pod imenam: poganjanje zoper severno sirovost, se bi jejo v kervavi bitvi 3 vlade zoper eno, četerta stoji v bran pripravljena, in vse štiri skupaj so z uno dolgo časa poskušale pogodbo za mimo spravo. Za prid svete vere so te vlade toliko storile, de je zdaj za vse keršanske družbe enakopravnost z muhamedanci oznanjena v Turčii. Koliko pa de bo oznanilo pomagalo, ali kdaj de bo stiska za katoličane nehala v Rusii, to je pač neznano, in je v Božjih rokah. Pa še je neka samosvoja vlada na zemlji, ktera se je za to stran že pred sedanjo vojsko trudila, in se še ne-prenehamatrudi. In ktera vlada je to? Ni posvetna vlada, ampak duhovna, je sveta katoliška cerkev. Kako li vendeT tista? sej ni poslala vojakov na Donavo ali na Černo morje, sej ni sedela v zboru pervih evropejskih vlad na Dunaji, sej v njenih rokah, ali v njenih poslopjih se ne kaže nobena vojna priprava. O pač njenih vojakov, samo de so duhovniga značaja, je obilno v izhodnih krajih; druži se ona tudi z zboram mogočnih poglavarjev, samo de je na drugim mestu: in orožja ima pripravljeniga, in si ga še vedno množi, samo de je drugačnih lastnost. Med vojaki, ktere ima katoliška cerkev na Jutrovim, so nekaj možje miniškiga, nekaj nemi-niškiga stanu; zlasti so redovniki sv. Frančiška in armenskiga Mehitarja, dalje duhovniki iz semeniša rimske propagande in iz društva sv. Vincencja Pavljans k i ga. Vsi ti so šli v duhovni boj ne z drugim orožjem, kakor z mečem Božje besede, in s škitam svetiga križa, ob enim pa s pogumam keršanske stanovitnosti in poterpežljivosti. Obranili pa so v jutrovih straneh zaterane katoličane pred zmoto in odpadam, pridobili mnogo odcepljencov iu krivovercov v edinost rimske cerkve, kakor se je pred malo leti slišalo od mnogih evtihijanskih družin v Sirii, spre-obernili so tudi po samim marsiktere muhamedane, kakor so na pr. unidan časniki pravili od spreober-njeniga turškiga častnika. Tem vojakam svetiga evangelija so se pridružile vojakinje slabiga spola, pobožne usmiljene sestre, ktere hitijo v duhovno vojsko oborožene samo z zaupanjem v Kristusa in z močjo keršanske ljubezni do bližnjiga. One strežejo bolnikam v mirnih bolnišnicah in ra-njencam na kervavim boriši, in pri strežencih ne delajo razločka po stanu ali veri. Mnogim pravo-vernikam ohranujejo stanovitnost v poslednji uri, ali poterpežljivost v mukah ran in bolezen; razne zmo-tence pripeljujejo k spoznanju resnice, in sicer manj z besedo, kakor s tihimi deli postrežne ljubezni. Pa tudi med nevernimi turki pridobivajo spoštovanje z deli keršanskiga usmiljenja, bolni muhamedani in betežne turške in arabljanske žene išejo pri njih pomoči, ter se niso v stanu prečuditi, kako in zakaj de se te proste keršanske ženske tako serčno in voljno dajejo v strežbo revnih bolnikov: kakor se je na pr. pred malo dnevi bralo od prihoda usmiljenic v Nazareško mesto. Pa tudi v zboru mogočnih poglavarjev ima katoliška cerkev svoje poslance, to je namreč v nebeškim mestu, kjer so krog sedeža Božjiga ange li zbrani, ti mogočni varhi ljudi po samim in celih narodov. Bere se na primero pri preroku Danielu (Dan. 10, 12.), de je angel perzijanskiga kraljestva govoril pred Božjim stolam za priderževanje judovskiga ljudstva na Babilonskim, kjer se je po njem spoznanje praviga Boga razširjalo; de se je pa Mihael, visoki poglavar nebeške vojske, nasprot poganjal za prosto vernitev Božjiga ljudstva. Po enakim potu se nebeški varhi keršanski h narod o v in rajski oskerbuiki neverskih ljudstev po- menkovajo pred Narvišjim v nebeškim Jeruzalemu zastran pomirjenja keršanskih vladarjev, zastran obrambe katoliške cerkve in zastran spreobernjenja nevernikov. Katoliška cerkev pa v ta nebeški zbor pošilja svoje prošnje in molitve, kterih glas veliko velja pred obličjem nar višjiga Boga; ondi ima tudi odbrane svoje svetnike, kteri veliko premorejo pri Gospodu. Ona sicer kliče vsaki čas v litanijah: „l)e keršanskim kraljem in oblastnikam mir in pravo enovoljnost daruješ, de vsemu ker-šanskimu ljudstvu mir in edinost daš! Prosimo te, usliši nas, o Gospod!" Zraven pristavlja besede: „Vsi sveti angeli in arhangeli! Vsi svetniki in svetnice Božje! Za nas Boga prosite!" Posebno pa je klicala, in prosila nebeškiga kralja o prazniku pre-svetiga Resnjiga Telesa: ,,0d kuge, lakote in vojske! reši nas, o Gospod! Daj svojim služabnikam tak mir kakoršniga svet ne more dati!" Katoliška cerkev pa si še vedno pripravlja novih vojaških množic, in si oskerbljuje močniga in nepremagljiviga orožja. Duhovne vojaške novince ona nabira v mis ionski h semeniših, zlasti v semeniši rimske propagande ali naprave za razširjanje svete vere. V tistih hišah se sicer nabirajo misijonarji za vse kraje sveta; vender posebno se ondi ozera na potrebe izhodne cerkve. Svoj del v tem opravljajo tudi samostani frančiškanov in materinske hiše usmiljenic, v kterih novincev in novink ne primanjkuje, kteri dostikrat obilnost bogastva in visokost stanu veselo zapušajo, de bi Kristusu služili v svojih revnih bratih in sestrah. Tem svojim vojakam in vojakinjam pa cerkev orožje pripravlja v naukih svete vere, s kterimi jih obilno soznanuje, v vajah pobožniga in zderžniga življenja, ktere skerbno zanje pripravlja, tudi v vsakte-rih pomočkih za pridobitev nevernih ali v zmoti zapletenih sere, ktere pomočke jim previdno in modro v roke daje. \amesti strahovitiga bojniga ve-liciga orodja pa ima sveta cerkev zopet častito in tolaživno znamnje svetiga križa, svoje sv. zakramente, svoje prošnje in molitve. Zlasti je pomniti njene vedne prošnje v litanijah: „De sovražnike svete cerkve ponižaš! Prosimo te, usliši nas, o Gospod!" Pomniti so tudi njene obilne prošnje o prazniku presv. Rešnjiga Telesa, kjer med drugim tudi moli: „V tvojo milost, vsigamo-gočni Bog! ponižno kličemo, de braniš pred vsim nadlegovanjem sovražnikov tiste, ktere si po telesu in kervi svojiga Sina od večne smerti odrešil". Pomniti je tudi bratovšine ss. Cirila in Metoda, ktera vsak dan k Bogu kliče za soedinjenje izhodnih odcepljencov s katoliško cerkvijo. To je tedaj priprava, delo in trud katoliške cerkve o izhodnim vprašanji. Kdo de bo tukaj več dokončal, ali pozemeljska vojska vladarjev, ali duhovna vojska cerkve, tega slepi svet sicer ne bo hotel spoznati, vidno pa bo pred Božjim obličjem in pred očmi vseh pobožnih vernikov. Hicinger. Zastiran »opazke* r iisiu „\ovic~* Iz „opazke", ktero so Novice v 48. iistu zastran našiga pristavka prinesle, z veseljem vidimo, de pisavec „pismica" ne taji čeznatorniga zamaknjenstva, kar na besedo radi verjamemo, desiravno moramo spoznati, de iz „ pismi ca", ki smo ga pred in potlej večkrat pazljivo brali z drugimi gospodi vred, ktere smo tudi za njih razlago vprašali, nismo mogli in ne moremo tega posneti; vender pa več oči več vidi, in več glav bo- lje sodi. Pisavec tedaj mora saj spoznati, de svojih misel ni dosto določno naznanil, in nam bo tolikanj ložej prizanesel, de smo besede: „skoz in skoz napčno", ktere so se nam, kakor tudi drugim prav brihtnim bravcam zdele kratek zapopadek vsiga pismica, nikakor „per errorem loci", ampak s premislikam na čelo pristavka postavili. Tudi bi bil ,,opazkar" to, česar v spominu ni imel, iz kazala Danice prav lahko razvidil, de je namreč Danica 1. i85t v 47. in 48. listu prinesla prav lep sostavek od zamaknjenih, ki gaje bil z modro previdnostjo na vse strani marljivi gospod Hicinger spisal. — Tudi se ne more že naprej ter-diti, de bi bile zamaknjenstva, ki jih doživljamo v naših časih, zgolj na t orne. Bog se ni spremenil in njegova roka ni prikrajšana, in tudi človeška natora in zadeva do Boga je ravno tista. Moč odrešenja je vesoljna in nikoli ne jenja, in delavnost gnade, ki je za vse čase, nikoli ne opeša. Tudi nam nihče ne more povedati dobe, v kteri bi bila ta čeznatorna prikazin nehala, ko so v pri-stavku imenovani zamaknjeni svetniki živeli od 12. do 16. stoletja, in g. Hicinger spomni v svojim sostav-ku neke pobožne zamaknjene nune Veronike, ki jc umerla v pretečenim stoletji, in je bila 1. 1S3S) po papežu Gregorji XVI. slovesno med svetnike prišteta. Sploh sv. Cerkev in vsi bogoslovci terdijo, de se čudeži, in sicer ne le natorni, (kakoršnih pis-mice opomni), ampak tudi čudeži v pravim pomenu, po potrebi časov in po Božjih namenih v Kristusovi cerkvi še vedno gode in se bodo godili do konca časov, čeravno včasih obilniši včasih redkeji. Res cerkev še nobene zamaknjene osebe današnjih dni ni za čeznatorno spoznala, in dobro ve sv. cerkev, de so natorne in tudi s sleparijo sklenjene zamaknjenstva veliko bolj pogostne, posebno v našim času, ko znajo ljudje to prikazen tudi z umetnijo zbuditi; pa cerkev se ne le sicer ne prehiti s svojo razsojo, ampak ona sploh ne preiskuje čednost, čudežev in tudi zamaknjenstva nc, dokler je človek še pri življenji. Ali kdaj je ona kakiga živ iga svet-nikam prištela (kanonizirala)? — Tudi spe? in spet omenjeni razglas Monakovskiga višiga škofa reče-nimu ni nasprot. Zakaj sleparija in prav nevarna goljlija se je tam prec od začetka pokazala. Tako je neka zamaknjena bledla, de sv. zakramenti za zveličanje niso potrebni, ter de sploh niso bistevni v sv. veri. Neka druga je, kakor razglas sam pravi, nauke izrekovala, ki so bili sicer podobni naukam sv. cerkve, pa so tudi že zdaj očitno na popačenje (Reform) sv. vere kazali. Ali niso take očitne sleparije dovolj obilne dokaze, de zamaknjenstvo ni pravo ? Ali pri takih okolišinah ui sv. dolžnost škofova, ki je od Boga postavljen čuti nad sv. vero, de svoj glas vzdigne, in vse, duhovne in neduhovne pred nevarnostjo svari, in ako ne poslušajo, tudi dostojno kaznuje? Kjer pa ni takih nevarnost in nobeniga znamnja sleparije, tam pa tudi škofje niso sicer lahkoverni, pa tudi ne zaveržejo vsiga a priori, in nobenih razglasov ne naznanujejo, kakor vidimo pri škofih na Tirolskim, kjer žive že okoli 20 let zamaknjene brez vse nevarnosti za vero, in se še nobene napčne (negative) znamnja niso prikazale. Kakor tedej sploh, tako tudi dan današnji ne smemo a priori vsiga zavreči in brez gotovih znamenj soditi; kar nam bo brez zamere vsak poter-dil, komur je za resnico mar. r. Ogied po Slovenskim. Iz Ljubljane. Vredništvo „Danicea je te dni iz Jabtanke v avstrijanski Silezii pismo častite M. Bo-naventure Sobot ke iz reda sv. Elizabete prejelo, ki jc 12. rožnika pisano in sledečima obsega: „Božja previdnost mi je v revnih tatranskih gorah bolnišnico v skerb dala, ki jo je dobrotljivost takajšniga duhovniga pastirja ustanovila. Iz usmiljenja do revnih hribovcov so namreč blagoserčni gospod vse svoje premoženje f8000 gld.) v napravo tolikanj potrebne bolnišnice vložili in tudi še majhno prebivališe za nektere sestre iz reda sv. Elizabete prepustili. Z velikim trudam sim iz-bano za bolnike in kapelico sozidala; pa zidovje je še vse prazno; nioiamo ne vrat, ne oken, ne postelj za bolnike ne cerkvene oprave za kapelica. Zavoljo tukajšne velike velike revšine ne morem v teh krajih nobene pomoči pričakovati. V Jezusovim imena toraj na Vase usmiljeno serce terkam in Vas serčno prosim, pomagajte naši revni bolnišnici po svoji moči, ter bodite prepričani, de bodo vsi mili darovi ne samo v telesni, ampak tudi v dušni prid ubozih bolnikov obračani, in če se bo v naši bolnišnici kakšen bolnik z Božjo pomočjo na pot pokore pripeljal, bo zasluženje le blagim dobrot-nikam prištcvano". — Vredništvo bo vse dotične darove, ki bi jih dobroserčni Slovenci dajati utegnili, z veseljem sprejemalo, in častiti M. Bonaventuri vJablunko poslalo. Iz Horjula. „Marijne Šmarnice" smo končali. Zares ima ta slovesnost nekaj posebniga. Ko je bilo vsako nedeljo več častivcov v cerkvi ostaJo, ki so Bin-koštDe praznike skor vsi k sv. zakrameotam pristopili, smo Binkoštni pondeljik popoldne se litanije Matere Božje slovesno zapeli. Odpevali so vsi pričujoči, združeno: O Marija, cista, sreta, čez r se poezdignjena, Ti brez madeža spočeta, prosi za nas Jezusa! Le prenaglo je vse minulo; poslednje tri dni smo se nekoliko bolj slovesno to počešenje opravljali, in smo poslednji dan s peto sv. mašo in litanijami končali. Od Verhnike. V sredo zjatraj ob sedmih so prišli prečastiti in prevzvišeni Goriški viši škof in knez Dr. Andrej Golimayr na poti proti svojima duhov-nimu stola v naš kraj; sprejeti so bili, kar je bilo mogoče slovesno, kakor naš metropolit. Strel in veselo zvonilo jih je sprejelo, duhovšina jih je pričakovala pri cesarski poštni hiši in spremila do nove farne cerkve, ktero so prečastiti višji pastir blagovolili ogledati, ondi pa jim je naprot stopila še šolska mladost, praznično napravljena, dečki s šopki cvetlic v rokah, in deklice z venčki na glavah. mnogi tudi s svečami v rokah. Celo uro so se prevzvišeni veliki škof tukaj mudili, dokler so jih bili spremili visokočastiti gospod korar Janez Novak; po tem so šli med slovesnim glasam zvonov in serčuimi vošili pričujočih dalje svojo pot. Bog jih ohra-nuj in vodi v višini pastirstvu s svojo vsigamogočno gnado! Iz Gorice 18. rožnika X. — Preteklo saboto je bila mestna županija razglasila predpis slovesniga vhoda našiga željno pričakovaniga kneza in višiga škofa. Danes okoli desetih so se začeli ljudje shajati. Vse ulice, kodar so se imeli prevzvišeni knez peljati, so bile kaj zalo in bogato ozaljšane. Po oknih so bile cvetlice v lepih posodah izpostavljene, povsod so visele lepe preproge in venci od okna do okna. Od laškiga predmestja do grf. Lantieri-tove palače — začasniga stanovanja prečast. višiga škofa, ker poprave nadškofovskiga poslopja niso še doveršene — je bila razpostavljena naj popred šolska mladost; pred veliko cerkvijo so čakali bogoslovci in 3 doma ostali korarii s stolnimi vikarji ▼ cerkveni opravi; sledili so vojaki z novo vredeno in pomnoženo mestno godbo in zadnjič čez 60 belo oblečenih deklic z jerbaščiki polnimi cvetlic. Pred mestam se je bila zbrala mestna gosposka z županam na čelu, iu mestna duhovšina, kar je po svoji službi drugam ne spada. V Nabrežini, na meji viši škofije, je bil napravljen časten obok in dva visokočastita korarja sta se bila že dan popred tje napotila. V Mirnim, dobro uro o-ce je ta kralj mater, ženo in brata pokopal, zdaj pa spet svojiga otroka. Lahko človeku v misel pridejo šibe, s kterimi je Bog terdovratniga Faraona v Egipta obiskoval. Jftiii darovi* 7ja bolnišnico r Jablunki. ,,Bolan sim bil, in ste mi stregli" 5 gold. — Dobrotnik 1 gold. — Za katoliško rokodelsko družbo v Ljubljani. Gospod Ed. Još 10 gold. — Dobrotnik 2 gold. — Fremembe duhovšine. V Ljubljanski škofii. Brezovška fara je podeljena ondotnimu kaplanu gosp. Janezu Potočnik-u. Kopajnska loka-lija gosp. Antonu Namre-tu. Gotniškiinu lokalistu, Brezovška kaplanij a pa gosp. Jaknpu I n d i h a r - j u. Odgovorna vrednika • Andrej Zamejc in Luka Jeran. — Založnik: Jožef blatnik.