Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO Naše ljudstvo je nabralo v dneh III kongresa Partije GLASILO KOMIJMSTltNE PARTIJE S. T. O. preko 648.000 lir! OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 113 TKST SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1051. CENA 20 LIR III. KONGRES KP STO JE BIL VELIKA MANIFESTACIJA MEDNARODNE SOLIDARNOSTI Komunistična partija poziva na borbo za mir, delo, demokracijo in življenjske interese prebivalstva jev ko- ro- je- Tržaški Slovenci in Italijani so se strnili okrog svoje partije - Poročili tovarišev Vidalija in Šiškoviča Kot smo že zadnjič poročali se je v |ei3eteic zvečer začel v Kinu ob morju ik11 ■ kongres Kompartije STO. V svojih 'Uključnih besedah je tov. Vidali de-lal' da je bil naš kongres obdan od :~^lednarodne solidarnosti, ki je prišla do ^■raza v neštetih pozdravih, ki smo jih J^reJeli od vseh strani sveta, od jugoslo-’dnskih emigrantov, od vseh federacij ipI in od večjih tovarn Milana, Turi-Y Genove, od rudarjev in kmetov Ita-Hi- kongres naše Partije ni bil sano obdan od mednarodne solidarnosti, ib^eč tudi od ljubezni, zaupanja in ‘Olidarnosti vsega slovenskega in itali-'onskega demokratičnega ljudstva na-dòe5a ozerndid, ki čuti v teh hudih ča-( 'SL ’ sme d-Pati le na konkretno po-oflb komunistov, ki stojijo na čelu vseh 20 'zboljšanje življenjskih pogo-'ni00 in hranitev miru. eVb ^ s^idarnost tržaškega ljudstva je ■ tsla do izraza prav posebno z dele-- ki so prinašale pozdrave \1le0Vencev in Italijanov, in z denar-. ’ ki ga je naše prebivalstvo nabralo "He S,tro^ke kongresa. V treh dneh je na-5Z ' Vudstvo nabralo 648.000 lir, kar ^e^stavlja pravi plebiscit za Komuni-* 'Pr n° I>arJza nieno odločno, neiz-z‘ 05,10 ih dosledno borbo za vse pra-iC( r* ^Pbhoza ljudstva. Kdhgres Komunistične partije je S'ike Ve^kahska manifestacija proletar-®a internacionalizma, slovansko-CiCditjanskega bratstva, miru in borbe. ■ kongres Kompartije predstavlja ’ -)amik v zgodovini komunističnega gi-leI!j,nja v hdši pokrajini, ker se je vr-hisf0* 3°' obIetnici ustanovitve Komu-aj^ lčne partije in ker je dokazal, da k.!'.0 tržaški komunisti preboleli vse hi-,e’ ki jih je vnesla v njihove vrste f'lt°fašistična klika. da :i[- kongres KP STO je bila manife-;ns‘ acija enotnosti delavskega razreda, idi rbe za narodnostno enakopravnost v “hi A in B Tržaškega ozemlja, za živ-ilj^ujske interese vseh delovnih ljudi. 11 taki kan£rPS naše Partije je pozval v »3' Jubku svojega plodonosnega dela l^^ne ljudi, Slovence in Italijane, h/e • VeroizPovedh vseh političnih miš-naJ se borijo za mir, ker samo tako sanie dodo mogli rešiti svoje mesto . ! , seDe pred gotovo pogubo. Pozval -/L. . ysie ljudi, naj se združijo na podlagi jriaj° jubnih želja v borbi proti impe-0Siz Isi‘dhini provokacijam, proti titofa-Prvti vsakemu hlapčevanju tu-opr fifSp°dariePi, ki nimajo nobenega avka z interesi naših ljudi. j Jl'-.^res naše Partije je v svojih ir^krarfi1 začrtaI Unijo, ki jo bo demo-i^Prih n°, ljudstvo Trsta uveljavilo v jiiiyj .° votivni bitki, v kateri mora Sati ltÌ PreiSnje položaje in jih izbolj-n’ 'tjtj i „ . v- Paietta je v svojem pozdravu ,30j,a klpl dejal, da je naša borba 5č"‘h da em ozemlju mednarodne važnosti efr0(j'a Se tega moramo zavedati. Medna-Kon a in krajevna solidarnost z našim i kot sresom nam, torej, ne sme služiti le 'mar Priznanje za dosedanje uspehe, nam mora služiti tudi kot opo-{o ' ima naša Partija veliko od- 30j.a Ornost pred vsem svetom in da mo-0bf zat0 voditi dosledno borbo, da bo .0s vsem nalogam, ki izhajajo iz seda-]ega mednarodnega \°žaja. predstavljati predstražo jugoslovanskih narodov v borbi za strmoglavljenje ti-tofašističnega režima in za vrnitev Jugoslavije v bratsko socialistično družino, ki jo vodi velika Sovjetska zveza s svojim voditeljem tov. Stalinom. Vsi kongresi Komunistične partije po resoluciji IU so imeli značaj pravih kongresov komunistov. Toda III. kongres je v vsej svoji luči pokazal, da je naša Partija v resnici prehodila v skoro treh letih po izgonu titovskih agentov veliko pot in postala kljub vsem dosedanjim napakam in pomanjkljivostim prava Komunistična partija, ki je vredna članica velike družine bratskih komunističnih in delavskih partij vsega sveta. Velikanski pomen tega kongresa so občutili vsi delegati in povabljenci. Spremljali so z navdušenjem vsa izvajanja, poročila, pozdrave. Nikoli se niso oddaljili iz dvorane. S tem so dokazali, da čutijo veličino trenutka, ki ga preživljajo. Kongres se je začel v petek zvečer v ozračju velikega navdušenja. Vsa dvorana Kina ob morju je bila prav lepo okrašena z gesli, slikami voditeljev mednarodnega delavskega pokreta. O-der je bil v rdečih zastavah in na njih sta stali sliki velikih voditeljev mednarodnega gibanja za socializem in mir, tov. Lenina in Stalina. Na eni in drugi strani odra pa sta bili sliki tovarišev Gramscija in Jovanoviča, ki sta oba padla v boju za boljše in lepše življenje, za pravice delavskega razreda Italije in Jugoslavije. Pod njunima slikama sta bila dolga seznama naših padlih v borbi proti fašizmu s slikama Frausina in Kolariča. Tov. Leopoldo Gasparini je otvoril kongres, podal ostavko starega Central- nega komiteja in predlagal imena za častno in delovno predsedstvo. Burno odobravanje je sprejelo vsa imena predlaganih tovarišev. V imenu predsedstva sta spregovorila tov. Bonomo Tominez v italijanščini in tov. Angel Blazina v slovenščini. Oba govornika sta poudarila nevarnost, v kateri živimo zaradi blaznosti ameriških imperialistov, in pomen borbe za mir, ki jo vodijo vse množice sveta pod vodstvom Sovjetske zveze. Naša Partija se je v času med enim in drugim kongresom utrdila. Danes bolj kot kdaj koli prej je prišla do izraza politična kriza, v kateri se nahajajo vse ostale stranke, medtem ko je Komunistična partija pridobila na ugledu in množičnosti, ker je s svojimi akcijami dokazala vsemu prebivalstvu, da edino ona lahko brani celokupne interese naših ljudi. Kongres bo potrdil dosedanjo dosledno linijo Partije in bo dokazal, da Partija ne bo nikoli nehala svoje borbe proti imperializmu in njegovim hlapcem, v prvi vrsti proti titofašistom, za mir, blagostanje in svobodo. Nato je v imenu tržaške federacije PSI pozdravil delegate na kongresu Partije tov. Tainer, ki je potrdil s svojimi besedami bratsko vzajemnost med komunisti in socialisti, ki imajo skupen cilj. Zavezništvo med obema strankama bo razbilo vse razbijaške poskuse sovražnikov delavskega razreda, miru in socializma. Z velikim navdušenjem in stoje so tovariši delegati in povabljenci pozdravila avstrijsko delegacijo, ki sta jo tvorila tovariša Mitterecker in Kacianka. V imenu delegacije je prinesel pozdrav Centralnega komiteja KPA tov. Kacianka, Slovenec s Koroškega. Njegov pozdrav objavljamo v celoti na II. strani našega lista. Po teh pozdravih so prišle na oder prve ljudske delegacije. Med temi so bili zelo dobrodošli ubežniki iz cone B, neka tovarišica, ki je prinesla pozdrave političnih pripornikov, in še drugi predstavniki ljudskih množic. Pozdrav kongresa jugoslovanskim narodom in krajevnega po-Tega se morajo predvsem za-,L’edafi Slovenski komunisti, ki morajo Tretji kongres Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja pošilja prisrčen bratski pozdrav jugoslovanskim komunistom - inter-nacionalistom, ki se bore v svoji državi pod fašističnim terorjem in v smrtni nevarnosti za to, da dobe jugoslovanski narodi demokratične svoboščine, človeka dostojno življenje in državno neodvisnost. Pozdravlja v znaku solidarnosti tudi vse tiste, ki jim zunaj jugoslovanskih meja stoje ob strani in jih podpirajo pri delu. V trenutku, ko z razvojem mednarodnega položaja raste grožnja ameriškega imperializma, da zaneti strahoten svetovni požar, gleda slovansko in italijansko ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, zasedenega po ameriških, angleških in jugoslovanskih vojaških silah vznemirjeno, kako raste politično-vojaška zveza med satelitskima vladama ameriškega imperializma v Rimu in Beogradu, zaskrbljeno opazuje, kako se izpreminja Ozemlje, zlasti tržaška luka v vojno bazo za balkanski vojni sektor, kjer je bila izdajalcu Titu poverjena vloga Korejca Singmana Rija in je že pričel ustvarjati iz Jugoslavije odskočno desko za imperialistični napad na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije ter podvrgel jugoslovanske narode vladi strašne beue in zverinskega preganjanja, izzivajoč v sporazumu z vladama v Rimu in Atenan stalne obmejne spore s sosednimi državami ljudske demokracije, v katerih verno kaže namene svojih gospodarjev, spremljajo komunisti Svobodnega tržaškega ozemlja, Slovani in Italijani, bratsko združeni med seboj, junaško borbo jugoslovanskih intei nacionalističnih komunistov. Občudujejo njih zvestobo načelom proletarskega internacionalizma, marksiz-ma-leninizma-stalinizma in se divijo vsem njihovim junaškim naporom s katerimi skušajo preprečiti izbruh katastrofalne vojne, podprti od vse svetovne fronte miru, pod vodstvom Sovjetske zveze in njenega velikega voditelja Stalina. Z velikim veseljem sprejemajo vse vesti o njihovih dosedanjih u-spehih v borbi za demokracijo, blagostanje, neodvisnost in mir v državi, želeč hrabrim jugoslovanskim borcem še večjih uspehov. Naj živi Svetovna fronta miru! Naj živi internacionalistična K. P. Jugoslavije! živela Sovjetska zveza in njen veliki voditelj, tovariš Stalin! III. KONGRES KP STO ENOTNA SOCIALISTIČNA FRONTA POZDRAVLJA KP STO VOŠČILA BOLJŠEVIŠKE PARTIJE in odgovor tržaških komunistov Demokratično ljudstvo se zaveda dolžnosti, ki jo ima do svetovne fronte miru Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze pozdravlja delegate na III. kongresu Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja in želi komunistom Trsta uspeha v njihovi borbi za delo, mir, demokracijo in življenjske interese delovnih ljudi. CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE Tretji redni kongres KP STO posveča svojo prvo misel in pošilja svoj najtoplejši pozdrav Boljševiški partiji in njenemu velikemu voditelju, tovarišu Stalinu, modremu voditelju naprednega človeštva v borbi za mir. Te dni proslavlja KP STO 301etnico obstoja komunistične organizacije ■ na našem ozemlju. Komunistično gibanje, ki je nastalo v Leninovem imenu, se je tako v temnih desetletjih fašistične ilegalnosti kot v težkih časih osvobodilne borbe vedno zavedalo, da črpa svojo sposobnost usmerjanja m borbe, svojo moč in prepričanje v boljšo bo- AMERIŠKE IN TITOFASISTjČNE PRIPRAVE za sprožitev provokacije na Balkanu Najnovejše Babičeve izjave potrjujejo titovsko stališče o nadaljevanju "obstoječega stanja,, na STO in so Ponesrečena krinka vojnih priprav - Perkinsov obisk v Beogradu - Achesonove izjave o Jugoslaviji Ameriški po zu- y0z VeituliK1 lmiperiallsti pripravljajo #ba r1,,° nagllco vojno provokacijo ^slali kanu' V zvezi s tem --------------- naniPV Beo,§rad Podtajnika si;od Tit-Zadeve. Perkinsa> ki je prejel t«b «nrin m n-iegove tolPe zagotovila bovno ■ Vlienosti>) Jugoslavije. Po-isstvo le ameriško zunanje ministr-Achesona izjavilo, da ■oDA vsestransko pomagale v «Primeru napada», da .bodo atTitu Poslale ll''stroi>°Cio Potiskale *»4. vklOZN a ji'. I. Z’ «I mu letalstvo in orožje in na svoj volivni za izglasovanje resoti prepleskale ameriško-zao. tigni naPad na mir v Evropi 15' v s,a,V° OZN- terene apu teil Priprav so vse kon-Avivp6 ameriških poslanikov v Tel m v Ankari, kjer razpravlja- ;GM»J «•M ostai- zavez!ništva med *.--hmi fašističnimi Prejšnji sklenitvi napadal-Titom in ali na pol fa-vladami Turčije, Grčije VednSlednie izjave Achesona, Tita in držav .^gostejši obiski ameriških nikov v Jugoslaviji nam pre- / ihvner' d,?kazujej°. da bodo ameriški hi narTa ( .fusali sprožiti tisti voj-bo2arPad’ k* naì ^ razširil svetovni pij P® ^es svet in naj bi omogo-Profitg eriškim kapitalistom bajne iibilijonov3 ra^Pn krvl milijonov in je v nedolžnih bitij. v lUzno-vzhodnega dela Evrope ‘ hadalin^arilosti’ kar izpričujejo * ■l'ePUhr 6 Pr°VOkaeiip nrnti Hi tudi provokacije proti ljudski rtD— 1 Albaniji in obmejni inci- jih titofašisti izzivajo po nalogu svojih gospodarjev na mejah ljudskih republik. V to orzačje moramo postaviti najnovejša izzivanja z vprašanjem Trsta. Titovski gauleiter za Trst Babič je pred dnevi ponovno izjavil, da bo njegova podružnica vztrajala na stališču kršitve mirovne pogodbe, iskala sporazuma z De Gasparijem in se «borila» za obstoječe stanje, t. j. za anglo-ameriško okupacijo Trsta in za nadaljevanje titofašistične okupacije v coni B. Ker pa se bližajo upravne volitve, je titofašist Babič prepleskal te svoje stare zahteve z imenom «samostojnosti», tako da bi mogel preslepiti nekaj svojih pristašev, ki mu še verjamejo in ker ne more v vo-livno bitko z nesramnimi zahtevami po ohranitvi nevzdržnega obstoječega stanja, proti kateremu se združujejo vsi pošteni Tržačani. Njegove izjave imajo, torej, namen, da potrdijo vlogo, ki bi jo moral igrati Trst v provokaciji, ki jo s pospešeno naglico pripravljajo imperialisti s pomočjo Tita. Trst naj bi torej ostal pod anglo-ameriško okupacijo, ker bo le tako služil titofašistom kot vojaško in pomorsko oporišče, iz katerega naj bi prejemali od Achesona obljubljeno pomoč. To je torej bistvo Babičevih izjav. Vsa natolcevanja o «samostojnosti» Trsta s katerimi skuša Babič oviti najnovejše titofašistične provokacije proti miru na Balkanu in v Evropi, pa so le prazna in nevarna demagogija, ki jo je treba razkrinkati pred vsem našim prebi-vladstvom. Zanimivo' je dejstvo, da Babič v svojih izjavah, ki jih moramo vedno gledati v sklopu vojnih priprav na Balkanu in provokacij proti deželam ljudske demokracije, ne omenja niti z besedico cone B. Ze samo to dejstvo razkrinkuje pravi namen Babiča. Danes se ne more govoriti o «samostojnosti» Trsta brez združitve obeh okupiranih področij in brez umika vseh okupacijskih čet. Babič prav tako ni niti z besedico Pozdrav KP Kitajske PEKING — Vsem tovarišem delegatom na III. kongresu K. P. Trsta pošiljamo spoštljiva čustva ter želimo kongresu najboljših uspehov. K. P. Kitajske ne more poslati svojih delegatov zaradi prometnih tež-koč. — Podpisan: Liu Cao Si - sekretar CK KP Kitajske. namignil, da bi bil potreben umik anglo-ameriških čet iz področja A STO. Vse to nam torej potrjuje, kako hoče, prvič, izrabiti to priliko za ceneno volivno propagando v korist tržaški titofašistični podružnici; drugič za potrditev titofašističnih in imperialističnih načrtov glede Trsta. Vprašanje «samostojnosti» Trsta se, torej, ne more rešiti na podlagi imperialističnih in titofašističnih želja in niti ne na podlagi volivnih manevrov italijanske reakcije, ki skuša podžigati v tem poslednjem času nekaj upov med naivnimi ljudmi Vprašanje «samostojnosti» Trsta in vsega Tržaškega ozemlja se more rešiti le na podlagi spoštovanja Mirovne pogodbe z Italijo in ne na podlagi kompromisov med beograjsko fašistično vlado in rimskimi klerikalnimi krogi. Le spoštovanje mirovne pogodbe daje Trstu in vsemu ozemlju možnost boljšega življenja, ker zahteva odhod vseh okupacijskih čet, združitev obeh con, imenovanje guvernerja, normalizacijo življenjskih razmer in izvolitev ljudskega parlamenta, ki bo končno izraz ljudskih želja. V tem duhu bo Trst «samostojen». Zahtevati pa je «samostojnost» ne le za mesto, marveč tudi za cono B, ker samo tako bomo lahko rekli, da se je uveljavila mirovna pogodba. Brez umika tujih okupatorjev pa ni in ne more biti «samostojnosti». Zato je nujno, da se vsi Tržačani združijo v enotno fronto in zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe, ker samo tako bomo rešili naše mesto pred grozečo katastrofo, ki nam jo skušajo prirediti titofašisti. SVETOZAR NOVAK Seja CK KP Jutri, v nedeljo 18. t. m. bo ob 9. uri na sedežu Komunistične partije v Domu pristaniških delavcev seja novoizvoljenega Centralnega komiteja dočnost predvsem iz izkušenj Boljše-viške partije, iz naukov Lenina in Stalina in iz obstoja velike zmagovite dežele socializma, Sovjetske zveze. Komunistična partija STO se je po zaslugi Centralnega komiteja Boljševiške partije rešila iz titovskih pasti in je od junija 1948 smatrala kot svojo častno nalogo boriti se v prvih vrstah proti titofašistični tolpi, agenciji provokacij in vojnih priprav proti ZSSR v službi anglo-ameriškega imperializma ter se obvezuje, da bo nadaljevala borbo v duhu proletarskega internacionalizma, ki je tradicionalen za slovenske in italijanske delovne množice tega ozemlja, ob podpori mogočnih demokratičnih sil Italije in zdravih, vedno številnejših sil narodov Jugoslavije, ki se vedno bolj odločno uvrščajo v svetovno fronto demokracije, socializma in miru pod vodstvom Sovjetske zveze. V tej fazi, ko se z odkritim oboroženim napadom ameriškega imperializma proti narodom Koreje, Kitajske in Azije na splošno in z organiziranjem novih nacističnih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji ojačuje priprava imperialistične protisovjetske vojne tudi na balkanskem sektorju, gleda slovensko in italijansko prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja z vedno večjim vznemirjenjem na izpopolnjevanje zavezništva med sedanjima vladama Rima in Beograda, na škodo interesov lastnih narodov in neodvisnosti obeh držav in čuti z veliko zaskrbljenostjo, kako se poraja nevarnost, da se Ozemlje, posebno pa tržaška luka, spremeni v vojaško oporišče alpsko-balkanskega vojnega sektorja z vsemi strahotnimi posledicami, ki bi jih danes prinesel oboroženi spopad. V tem delikatnem trenutku, ko vedno novi milijoni ljudi vsega sveta gle- dajo na Sovjetsko zvezo kot na najmogočnejši branik miru, želi kongres KP STO narodom Sovjetske zveze novih zmag kraj velikih, ki so jih že dosegli na polju gigantskih miroljubnih graditev nove komunistične družbe po stalinskih načrtih. Zeli tudi Sovjetski zvezi novih uspehov v njeni modri in neomajni borbi, da reši človeštvo pred katastrofo nove vojne, želi njenemu velikemu voditelju, tovarišu Stalinu še dolgo let življenja v polnem zdravju, da bi človeštvo moglo uživati dobrote njegovega modrega in vztrajnega truda in obnavlja obvezo zvestobe načelom marksiz-ma-leninizma, zvestobe borbi svetovne fronte demokracije in socializma s Sovjetsko zvezo na čelu, kar pomeni zvestobo interesom in globoko občutenim težnjam narodov, ki želijo le svobodo, blagostanje, narodno neodvisnost, mir. Naj živi Svetovna fronta miru na čelu s Sovjetsko zvezo! Naj živi slavna KP (boljševikov) ZSSR in njen Centralni komite! Naj živi veliki voditelj naprednega človeštva, tovariš Stalin! Po teh delegacijah je prinesel pozdrave 170.000 beneških komunistov tov. sen. Pellegrini, član vodstva KPI. Poudaril je skupnost borbe tržaških in beneških komunistov. Beneški komunisti gledajo na tržaške tovariše s simpatijo in priznavajo v njih dosledne borce za mir in socializem. Skupna je bila pretekla borba, skupna je sedanja borba proti imperializmu in titofašistom. Skupna je zvestoba Sovjetski zvezi in socializmu. Tov. sen. Ravagnan, bivši glavni u-rednik «Lavoratora» je poslal pismo, s katerim pozdravlja kongres in želi tržaškim komunistom obilo uspeha. Nato so še pozdravili kongres sekretar federacije KPI iz Padove, tov. Caddi, sekretar federacije iz Benetk tov. Lizzerò, sekretar federacije iz Vidma tov. Zuliani. Tovariša Blazina in Tominec sta odgovorila tovarišem, ki so prinesli pozdrave in jim zagotovila, da bo KP STO vedno vztrajala na pravilni poti. Poslala sta v imenu kongresa plamteče pozdrave tovarišem Ninciju, Van-niju in ostalim, ki jih je sedanja italijanska vlada ukazala zapreti samo za to, ker so napravili svojo narodno dolžnost v domovinski vojni. Kongres je poslal tov. Nennlju, vodji italijanskih socialistov pozdrav in voščila ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu. Odgovorni urednik milanske izdaje «L’Unità» je poslal kongresu pismo, v katerem se opravičuje zaradi odsotnosti. Pozdravlja pa vse delegate in jim želi obilo uspeha. Zahvaljuje se KP STO za velike akcije širjenja tržaške izdaje «L’Unità» in ji obljublja vsestransko pomoč komunističnih urednikov. V tem vzdušju velikega navdušenja se je kongres nadaljeval v soboto in nedeljo. Zelo težko je opisati vse primere solidarnosti našega ljudstva z našo Partijo. Vsak bi bil moral doživeti, da dobi pravo sliko teh veličastnih dni, v katerih je postalo jasno, da je Komunistična pa-tija vod išče. Borba ki jo vodite za enotnost in idejno utrditev partijskih vrst proti vsem razbijačem delavskega razreda, proti tito-babičevski fašistični kliki, je znaten doprinos gibanju za utrditev miru v svetu kakor tudi pomoč narodom Jugoslavije v njihovi osvobodilni borbi za čim prejšnje uničenje Titove fašistične tolpe in osvoboditev Jugoslavije. Vašo borbo podpira vse svetovno delavsko gibanje, kateremu stoji na čelu S.Z. in velika Boljševiška partija pod vodstvom tov. Stalina. Vašo borbo podpirajo narodi Jugoslavije kakor tudi vsi politični revolucionarni emigranti, ki žive v ZSSR in v deželah ljudske demokracije. Naj živi III. kongres KP STO! Naj živi Komunistič- na partija STO in njen voditelj, tovariš Vittorio Vidali! Iz sosednje Italijanske republike je prispelo nešteto brzojavov in volilnih pisem, ki dokazujejo solidarnost italijanskega ljudstva, ki se kot mi bori za svoj obstoj, boljše življenje in mir. ...Italije... Iz vseh federacij K.P.I. od glavnega in vseh večjih mest pa do najmanjših mest in krajev so nam poslali bratske pozdrave, z željami da bi naša borba žela vedno večjih uspehov, da bi dosegli združitev obeh con in našo končno osvoboditev. Te dni so bili v svojimi pozdravnimi brzojavkami z nami tovariši iz Rima, Torina, Bologne, Reggio Emilia, Modene, Grosseta, Catanije, Pesara, Lecce, Raguse; iz Bari, Ferrare, Salerna, Terni, Firenc, Pistoie, Parme, Belluna, Pavije, Trapani, Bolzana, Pordenona, Potenze, Enne, Ta-ranta, Cagliari, Bielle, Beneventa, Via-reggia, Brindisi, Agrigenta, Asti, Nuora ter raznih drugih krajev in federacij, ki bi jih bilo predolgo vse naštevati. Tudi posamezni tovariši so nam poslali svoje pozdrave, med drugimi vdova tovariša Gigante, našega tržaškega heroja. Pri tem niso izostale niti neštete tovarne s vsemi svojimi delavci iz raznih krajev Italije, rudarji, kmetje in koloni. Toda nismo prejeli solidarnostnih pozdravov le od naših neposrednih sosedov in najbližjih bratov, resničnih predstavnikov jugoslovanskih narodov ter od italijanskega ljudstva. Prispeli so pozdravi iz vseh bratskih slovanskih dežel, iz ljudskih demokracij iz vse Evropske celine. ...iz vseh dežel ljudske demokracije Razen pozdravne borzojavke velike dežele socializma, ki jo objavljamo na drugem, mestu, nam je poslala svoj pozdrav K. P. Češkoslovaške, ki nam v imenu vsega češkoslovaškega ljudstva želi uspeha v naši borbi proti onemogočanju titovskih spletk in poizkusom, da imperialisti in sateliti izpremenijo POZDRAV TOV. KACJANKE V IMENU KPA NAŠA SKUPNA BORBA Govori avstrijskiAIelegat tov.'Kacjanka. (Ivan Kacijanka, član CK WP Avstrije, ki je prebil pred vojno 5 let v jugo-slovanskih zaporih in katerega se spominja v svojih delih preminuli slovenski pisatelj Prežihov Voranc-Lovro Kuhar). Tovariši in tovarišice, delegatje na tretjem kongresu! želim vas predvsem pozdraviti v imenu KP Avstrije, posebne borbene pozdrave pa Vam po meni pošiljajo Vaši slovenski koroški tovariši. Tovariši in tovarišice! zagotavljam vas, da se KP Avstrije močno zanima za razpravljanja in odločitve na kongresu naše bratske partije iz Trsta in to radi naslednjega: 1) Ameriški imperialisti so v svojih imperialističnih vojnih načrtih odločili STO enako vlogo, kakoi našemu avstrijskemu ozemlju. Ze samo to dejstvo nas združuje v skupni borbi in nam nalaga skoro identično nalogo. Verjetno vam je vsem že znano, da obstoja neki anglo-ameriški vojaški načrt, po katerem naj bi postal j Avstrija ena izmed glavnih vojaških con — tako imenovana alpska trdnjava — nekak strateški načrt, ki ga je prav za prav izdelal ze sam Hitler. Po' vojnohujskaških ameriških načrtih je Avstrija že določena za odskočno desko za vojaški napad na države ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo. Ker je Trst važen pristan je določen za oskrbovalno luko ameriških vojnih ladij in za vojaško bazo, ki naj bi zagotovila oskrbovanje napadalcev. Tovariši in tovarišice! Prepričaani smo, da bodo končno ti gospodje, ki delajo načrte -s svinčnikom v roki in ne morejo razumeti, da ljudje niso avtomati brez volje ali kar navadne številke, poraženi tako kot so bili drugi pred njimi. Delali so račun .brez krčnarja, ne upoštevajoč dejstva, da tržaško prebivalstvo enako kot avstrijsko ne želi tega, da bi postala njih zemlja torišče krvavih spopadov. Delavno ljudstvo želi le eno: trajen in resničen mir v vesoljnem svetu! Iz dneva v dan nam dogodki, ki se razvijajo v svetu, govore o tem, da ljudje ne samo mir žele, marveč si ga hočejo tudi za vsako ceno pridobiti. In samo to dejstvo, nas je prepričalo, da Trst ne bo postal ameriška vojaška pomorska baza, pa tudi Avstrija ne ameriška vojaška baza. Tudi Trst in Avstrija bosta postali deželi miru, katerih prebivalci ne bodo krvaveli za interese finančnikov in ameriških vojnohujskaških magnatov, marveč bodo zbrali vse svoje sile za ustvaritev splošnega blaga in najtesnejšega sodelovanja med vsemi miroljubnimi narodi sveta. Tovariši in tovarišice! V zadnjem času je plačani avstrijski reakcionarni tisk mnogo pisal o tem, da so se Američani precej razgovarjali o usodi Trsta s svojim slugo Titom na eni strani in De Gas,peri jem na drugi. Ta gospoda očividno misli, da se da kar tako trgovati z usodo ne kega ljudstva in z njegovo pripadnostjo k določeni državi. Podobno barantanje vrše z delom avstrijske države, s Koroško, ki je tudi moja rodna zemlja. V skladu z vojaškimi načrti, ki sem jih prej omenil, so Američani že odkazali Titu Koroško kot okupacijsko cono. V misli nam nehote prihaja pri tem podoba lovcev, ki si dele medvedovo kožo še prej, ko so zverino ujeli. Prepričani smo, da se bodo ti načrti Američanov in vseh njihovih lakajev podrli, kot so se že mnogi drugi, ker imajo danes končno besedo o usodi narodov, narodi sami in ne več poedini avanturisti. In mi vemo dobro, da volja vašega in našega ljudstva ne gre roko v roki z načrti Američanov in nijho-vega hlapca Tita. Tovariši in tovarišice! V zvezi s tem obstoja še eno posebno vprašanje, ki čvrsto veže vašo borbo z našo: 2. Kot na STO1, tako je hotela Titova klika tudi pri nas v slovenski Koroški izkoriščati pošteno nacionalno zavest koroških Slovencev za svoje lastne temene načrte. Vendar pa vam. lahko danes povemo, da je doživela pri tem Titova banda, ki je v službi velikega ameriškega kapitala, velikanski polom. In zastonj so bili vsi ameriški dolarji, s katerimi so zalagali svoje številne agente ter papirnate ofenzive, ki so jo sprožili titovci z brezplačnim vsiljevanjem svojega časopisja. Resnica je bila močnejša od laži, dolarjev in korupcije. Večina koroških Slovencev je spoznala sramotno izdajalsko vlogo Tita in obrnila hrbet titovskim agentom. Titovi kliki je ostala zvesta le peščica pokvarjenih in prodanih politikantov, ki se iz dneva v dan bolj pogrezajo v špijonstvo in izdajstvo, da se sami med seboj več ne spoznajo. Pošteno delovno ljudstvo slovenske Koroške si je vedno bolj na jasnem, da si bo prava nacionalno svobodo pridobilo samo skupno s Komunistično partijo in v tesni -povezavi z veliko socialistično Sovjetsko zvezo! Tovarišice in tovariši! V imenu avstrijske Komunistične Partije in njenega Centralnega Komiteja, želim vašemu tretjemu kongresu kar naj-; lepšega uspeha. Trst v vojno oporišče. C. K. KP Bolgarije, nam v svoji brzojavki pošilja borbene pozdrave in želi, da uspešno utrdimo vrste delavskega razreda Trsta v borbi za mir, demokracijo in svobodo. Enotna delavska partija Poljske, pozdravlja naš kongres in Partijo, ki nosi zastavo napredka in demokracije v težkih pogojih borbe proti anglo-ame-riškemu imperializmu ter zatrjuje, da so delovne množice Poljske z vsem srcem solidarne z našo pogumno borbo ža mir, spoštovanje mednarodnih sporazumov, za osvoboditev izpod tuje okupacije in poraz vseh titovskih manevrov. Delavska partija Romunije, v imenu vsega romunskega naroda pozdravlja III. kongres K.P. STO in mu želi najboljših uspehov v borbi za obrambo življenjskih interesov ljudskih množit, za ojačenje fronte miru in demokracije, katerega nepremagljivi branik je Sovjetska zveza na čelu z modrim voditeljem in neomahljivim branilcem miru, tovarišem Stalinom. Delavska partija Madžarske izraža prepričanje, da bo naš kongres dal moč in vzpod-puno za nadaljevanje borb ter predstavlja nadaljnji korak do končne zmage, ki jo do naša bratska Partija izbojevala proti vsem sovražnikom v duhu Lenina in Stalina, Delavska partija Albanije izraža v svoji brzojavki solidarnost vseh albanskih delavcev z našo vztrajno borbo proti trockistični titovski kliki in imperialističnim netilcem vojne. Iz Berlina je prispelo daljše pismo Enotne socialistične partije Nemčije s podpisom voditeljev nemškega demokratičnega ljudstva tov. Piecka in Gro-tewohla. Med drugim pravi pismo, da se nemško ljudstvo bori proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije, za združitev vse Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe in odhod vseh okupacijskih čet. V tej svoji borbi se nemško ljudstvo čuti tesno povezano z borbo vseh ljudi, ki ljubijo mir in svobodo, želijo obenem mnogo uspehov v naši trdi borbi ter izražajo prepričanje, da bo naša Partija vodila pravilno borbo za rešitev tržaškega vprašanja, za obrambo miru. Ravno tako pozdravlja naš kongres K. P. Belgije, ki pozna tragični položaj STO in z občudovanjem sledi naši borbi na čelu delavskega razreda za mir, blagostanje in neodvisnost Pismo pravi: «Borba za mir in socializem, ki jo vodite vi na vratih Mladinci in pionirji! V prihodnji številki «Dela» izide druga številka in četrta številka Poskrbite za širjenje teh dveh prilog našega lista. Balkana je ista, ki jo vodimo mi na mejah Zahodne Evrope. Velika solidarnost povezuje naše delovno ljudstvo z vašim». Tudi K.P. Danske pozdravlja naš kongres v zaupnem prepričanju, da bo pripomogel do novih zmag v skupni borbi za mir, svobodo in napredek. Ravno tako pošilja svoje bratske pozdrave in voščila tudi Švicarska delavska partija. In še dalje gre solidarnost z našim kongresom in borbo, kar potrjuje, da je naša pot pravilna, v sklopu ogromne armade, ki se pod vodstvom velike Sovjetske zveze in tovariša Stalina bori za boljše življenje in trajen mir. Iz Velike Britanije nam pošilja tamkajšnja K.P svoje najtoplejše pozdrave in zavedajo položaja častne borbe ki ga zavzema Komunistična partija STO v borbi za mir, proti naklepom in spletkam anglo-ameriških imperialistov in njihovih umazanih titovskih hlapcev. Celo iz Izraela je naš kongres preje! iskrene in tople pozdrave tamkajšnje K.P. Vedo, da je naša Partija v zelo težkih pogojih dosegla uspeh, da je mobilizirala široke množice Italijanov. Slovencev in Hrvatov pod zastavo proletarskega internacionalizma. Tudi v Izraelu vodi Komunistična partija isto borbo proti imperializmu, ki skuša spremeniti Izrael v vojaško bazo na Srednjem vzhodu za napad na Sovjetsko zvezo in vse narode, ki ljubijo mir in svobodo. Veže nas skupna bor- Delovanje Kontrolne komisije nam nudi možnost, da napravimo nekatere ugotovitve političnega značaja, ki pa so obenem v splošnem interesu ter so za Partijo mnogo večjega pomena, kot pa gola prikazovanja obravnavanja primerov. Podkomisija je ugotovila, da je bilo knjigovodsko poslovanje uprave Partije v največjem redu. Zato ob tej priliki izreka tovarišu upravniku zasluženo priznanje. Kontrolna komisija je morala poseči v reševanje dvanajstih primerov, ki so se tikali enakotolikih oseb. Število «primerov» večjega političnega značaja je bilo zelo nizko. Tako nizko, da ga ni mogoče primer- Vsi udeleženci so z zanimanjem sledili poteku kongresa. ugotavlja, da je naša borba proti vojni politiki anglo-ameriških imperialistov in njihovim zaveznikom, titovcem velike važnosti za stvar miru in demokracije. Važno je pismo K.P. ZDA, ki opisuje v kakšnih pogojih se je vršil njen kongres, ko so se napadi vladajočega razreda, da bi postavil ameri-šo Partijo izven zakona, povečali, Toplo pozdravljajo naš kongres in se ba za mir proti istemu sovražniku Želijo nam, da bi bil naš kongres velik doprinos pri ojačenju naše borbe za to, da bo Trst postal branik miru in demokracije. Slične pozdrave je poslala tudi Ame-riško-italijanska nacionalna komisija pri Komunistični partij ZDA, kateri je dodal še svoj osebni pozdrav njen tajnik, po rodu iz Trsta. jati v odstotkih, temveč komaj v tisočinkah. Zaradi tega povsem lahko trdimo, da je Partija temeljno zelo zdrava. Potrebno je, da rešujemo disciplinske zadeve v organizacijah na bazi. Le v resnejših slučajih je potrebno, da jih rešuje Osrednja kontrolna komisija. Vsa reševanja pa morajo bit: povsem vsestransko objektivna iskrena. V času po drugem kongresu je bil predvsem važnega pomena ukrep, pq katerem sta bili izločeni iz Partije dve frakcionaški skupini in sicer skupina Virgilija Ressauerja, Nedocha i. dr. ter skupina Liče Kerševanove, Rajče-viča in Marzija. Partija je imela s tema dvema skupinama, zlasti pa s skupino Ressauerja izredno veliko potrpežljivost ter prizanesljivost. Vendat pa ni mogla dopuščati nadaljnjega rovarjenja v vrstah Partije. Kako sta se v resnici ti skupini izražali? Tolmačili sta mišljenje tistih italijanskih malomeščanskih skupin, ki uvajajo pravcato brezkončno akademsko razpravljanje in kritiziranje ter zavzemajo gotove abstraktne pozicije v pogledu državne pripadnosti Trsta; pri tem pa se ne drže in ne priznavajo načina, po katerem Partija navadno deluje ter stoji ločena od delavskih množic. Vsemu temu naravno sledi nepoznanje obstoječih vprašanj predvsem etničnega vprašanja našega ozemlja ter prisotnosti titovskih provo-vokatorjev. Skupina Liče Kerševanove Rajčeviča in Marzija je pričela uvajati kritike že leta 1948. Te kritike so težile predvsem za tem, da bi omilile borbo proti Titovi kliki. Zaradi proti-partijskega in frakcionaškega delovanja je bila skupina izključena iz Partije. Njena obramba, ki je bila objavljena v titovskem časopisju je dokončno potrdila, da ni bila skupina nič drugega, kot navadna titovska agentura. Tu se zdi potrebno podčrtati nekaj stvari, ki se nanašajo na ideološko e-notnost, pravice in načine kritiziranja ter frakcionaštva. Naša Partija ki je od vsepovsod obdana od številnih sovražnikov, bo lahko vodila uspešno delo le, če bo delovala kompaktno, kot pravi strnjeni blok. Moč Partije je predvsem odvisna od enotnosti delovanja vseh organizacij ter članov. Enotno delovanje pa je možno le če obstaja enotnost mišljenja, čustvovanja in volje, t. j. ideološka enotnost. Partija ni zveza posameznikov ali skupin različnega ali celo nasprotujočega si mišljenja z neprestanimi protislovji v zadržanju. Partija mora graditi in izpopolnjevati svojo kompaktnost na ideološkem polju. Boriti se mora proti kakršnem koli pojavu frakcionaštva. S tem pa ni rečeno, da mora odstraniti kritiko, kajti do kritike, ne le da ima pravico vsak-član, temveč je konstruktivno kritizi- lim 1 rati tudi dolžan. Seveda mora kriti težiti za tem, da utrjuje in izboljm je Partijo, ne pa da jo razkraja. X ' tika mora biti izrečena ob pravem su in na primernem mestu. Vsak čl pa je tudi dolžan, da tudi samega \ be kritizira. Samokritika je poseb karakteristika Komunistične partije ((,j. ima namen, da popravlja lastne pake ter da izboljšuje njeno deloiQjjjg nje. Toda, če hočemo, da bo samokri^^^ ka uspešna, ne sme postati le formalna. Partija mora stremeti S)jee tem, da neprestano vzgaja svoje ter da si tako ustvarja svoj resen zfSntei čaj. Člani Partije morajo znati n(jn ^ zorovati same sebe ter misliti predi)S(seija na Partijo in šele na to na svoje pore sebne zadeve. Komunisti se morajo ku "''smo vedati dejstva, da so predmet, ki sli ali pa škoduje Partiji, predvsem Mdi 2 kjer zavzemajo odgovorna mesta teki gotovih področjih delovanja bodisi 2an: Partiji sami, kakor tudi izven nje. Prede tija mora povečati svojo revoluciomnaci no budnost ter borbo proti vplivu či. ; infiltraciji razrednega sovražnika. Kprai nas sovražnik ne more zadeti na cžem črti nam poskuša škodovati od zlšimi traj in sicer s tem, da ruši enotnobaši tam seveda, kjer le more. Pri tem Hov poslužuje vseh mogočih sredstev, ku j Sovražniku bomo preprečili možn(stdi manevriranja predvsem s tem, da iSiba mo iz naših vrst odstranili najšibke^ans točke ter popravili lastne napake. P'v v i tifi moramo dati zdravo notranje ž:Pro^ Ijenje. Poleg tega pa moramo učl®61^ stiti pravo ozračje bratskega in Isebojnega razumevanja ter lastne I je. Odstraniti moramo vse, kar utein sc ‘motiti ali ovirati notranje življei Partije. Truditi se moramo zato, da čimbolj dvignili ideološko raven I politično raven članov Partije, pr< vsem pa kadrov in aktivistov. V obdobju 16 mesecev, t. j. od kongresa pa do danes, se je central p, ustroj Partije mnogo izboljšal. Mnčngjj so se povečale zmogljivosti kadri Tudi delovanje raznih komisij se tike izbolšalo. Vendar pa je prav na ('nosi polju še mnogo izboljšati. Central komite se je pogostoma shajal ter t vloj lektivno izdeloval linijo Partije v P kan nih fazah našega delovanja. sto\ Paziti moramo, — je zaključil U razi Gasparini — da ne nasedemo na P1 Posi vokacije in da ne pademo v nje. G Van dati moramo, da premostimo vse, tt Ijuč najtežje ovire. Rojeni smo v nevit in 1 v nevihti smo tudi zrasli, zato pa I liki dimo gotovi ,da bomo uspešno prežtf Z li še poslednje nevihte. Vez, -.Pog 1 a ' levi z diskusije na III. kongresu KP I ter kuj iem TOVARIŠ MUSLIN razpravlja o vprašanju tržaške luke, ki je postala v zadnjem času nekaka prometna posredovalka: tržaške luške naprave počivajo in ne nudijo mestu ni-kake koristi. Govornik podčrta navzočim rovarjenje titovcev in VU, -ki hočejo razbiti strnjene vrste luških delavcev. Razmere v dolinski sekciji osvetli TOVARIŠ MONTAGNA in poudari, da imajo mnogi tovariši stike s titovskimi oblastmi onkraj meje dostikrat proti svoji volji. Partijsko delo naleti tu tudi na Agnelettove «belčke», povezane z demokristjani in župnikom. Besedo povzamejo še mnogi drugi delegati, tako zastopnik sekcije LUXDMBURG, PODLONJER, iz MILJ, SV. BARBARE itd. Miljski župan tovariš Pacco omeni, da se celice in drugi partijski organi premalo ukvarjajo z občinskimi zadevami. To je napačno zlasti iz razloga, ker je potrebno izdelati na pragu novih volitev skupen načrt, tako glede volivnega programa, kot sestave občinskih svetov. Kar se naših političnih nasprotnikov tiče je reči, 'da smo jih pozvali v občinski odbor in vse obstoječe komisije. S svojim političnim delom pa so oni oslabili svoje pozicije in pasivizirali mase, kar priznavajo sami demokristjani. Skoraj dveletne upravne izkušnje SO’ nam dokazale, da občina lahko prikliče ljudstvo in mu poveri reševanje raznih vprašanj, kot n. pr. glede ladjedelnic Sv. Roka, stavke v preteklem februarju, borbe za mir, proti Trumanovi izjavi, za Božič otroka, zimsko pomoč itd. Demokratična občina se mora krepko naslanjati na ljudstvo in ne sme pričakovati, da bi se ono zanimalo za probleme, ,pač pa ga je treba o njih poučiti. Tudi naši svetniki morajo imeti več stika s Partijo, sicer se jim lahko primeri, da postanejo pravi birokrati. Tov. Poggiolini... Tov. Poggiolini je diskutiral kot delegat podsekcije Visintin iz Barriere (iz celice Acegata) in je prinesel kongresu več dobrih izkušenj. Najbolj se je tov. Poggiolini zanimal za sindikalna vprašanja in orisal vse akcije, ki so jih komunisti izvedli na sindikalnem polju, ko so organizirali zamenjavo izkušenj med tržaškimi občinskimi uslužbenci in u-službenci podjetij za javne usluge iz Bologne in Genove. Obiski tržaških javnih uslužbencev po Italiji so imeli nalogo, da pridobe tržaškim delavcem nekaj izkušenj za praktično delo. Prav tako so komunisti v Acegatu vodili akcijo za enotnost s člani Delavske zbornice. Proti tej akciji so vedno nastopili voditelji Delavske zbornice, ki so se večkrat razkrinkali kot zakrknjeni sovražniki enotnosti delavskega razreda. Prav tako so komunisti na čelu delovnih ljudi Acegata zahtevali imenovanje delavskega sveta; proti kateremu se je postavilo ravnateljstvo. Tov. Poggioimi se je nato dotaknil borbe proti titovcem in je podal kritično in samokritično sliko delovanja komunistov v Acegatu. Poudaril je, da se je zanimati za mlade kadre, .ugotovil je nekatere primere nediscipliniranih celičnih sestankov, formalizmu, poudaril potrebo po poostritvi borbe proti titofašizmu s konferencami in sejami itd. Prav tako je tov. Poggiolini dejal, da se. morajo člani osrednjih partijskih organo v krepkeje povezati z bazo, da bodo do podrobnosti poznali vsa vprašanja množic. V zaključku je tov. od Acegata pozval Kongres na poostritev revolucionarne budnosti. ...tov. Troj er... Tov. Trojer je prečital poročilo sekcije Skoljeta, v kateri je podrobno analiziral, kako so tovariši izvajali na praktičnem delu partijsko linijo. Poudaril je velike težave, ki so nastale zaradi avtonomije sekcij v VOMu, v Pisoniju, v Pečarju in na Skoijetu in predlagal, naj bi se ponovno vse te sekcije združile v eno samo sekcijo, kar bi po njegovem mnenju olajšalo delo na vseh poljih. Ugotovil je, da je sekcija Skoljet vodila uspešno borbo proti titovcem in jih na vsakem polju razkrinkala na podlagi konkretnih dejstev. Organizirala je večje število mladincev v mladinsko demokratično organizacijo. Dejal pa je, da se opaža med komunisti Skoljeta nekaj neodločnosti pri izvajanju organizacijske linije Partije, kar je treba predvsem odpraviti z globoko prepričevalno in ideološko akcijo. Negativno je tudi dejstvo, da se komunisti Skoljeta niso predobro zavedali važnosti odborov miru in zato jim niso nudili vsestranske pomoči, kar je nujno potrebno za uspešno vodenje miroljubne akcije in za razširitev vrst partizanov miru. V zaključku je tov. Trojer zagotovil v imenu sekcije, da bodo odpravili vse negativne strani delovanja. Istočasno pa je pozval vodilne organe ZDTV, naj se pobrigajo za zdravstveno stanje športnikov. Go voi* tovariša Pogassija Občinski svetovalec Pogassi prikaže delo komunistov v posameznih občinah Tržaškega ozemlja. Poudari uspehe naših občinskih uprav v Miljah, Zgoniku in Dolini ter konstruktivno kritiko in predloge naših svetnikov v korist tržaškega prebivalstva. Tovariš Pogassi lepo osvetli težko borbo naših tovarišev, ki jo vodijo napram demokristjanom in njih sate litom, ki branijo interese privilegirancev v veliko škodo delovnega ljudstva. To se kaže posebno očitno v davčnih vprašanjih, ki se rešujejo tako, da pade vse davčno breme na rame delavstva. Svetnik Pogassi govori obširno o namenu tako imenovane vladne večine, ki si skuša ustvariti v občini nekak monopol, s tem, da hoče izločiti opozicijo iz različnih komisij in ji vzeti vsakršno možnost nadzorstva; to spominja na «stare lepe čase», ko,je vso upravo imenovala VU, ko so bile seje še tajne in nanje nista imela vstopa ne opozicija ne tisk. K zaključku svojega poročila omeni tovariš Pogassi še bližnje volitve in v zvezi z njimi priprave večine glede volivnega zakona, katerega si žele demokristjani takega, ,kot je v italijanski republiki, da ne bi izgubili svojih stolčkov. A mi bomo znali, pravi tovariš Pogassi, voditi vo-livno borbo tako, da bomo svoje postojanke učvrstili, ne pa jih izgubili. .tov.^Passalacqna... Tovarišica Marija Passalacqua je govorila v imenu ženske celice sekcije Tomažič. Njeno poročilo je bilo zelo samokritično. Poudarila je vse negativne strani delovanja, ki izhajajo predvsem iz nezadostne ideološke ravni tovarišic, kar je oviralo celico v uspešni borbi proti titovcem, ki so na področju delovanja celice aktivni skupno z belogardisti in italijanskimi klerikalci. Tudi kar se tiče kampanje proti revščini nismo napravili, kar bi bili mogli napraviti, ker smo imeli vse pogoje za uspešno delovanje. Ne smemo pozabiti pa pozitivnih strani našega dela: nabiranje podpisov proti atomski bombi,, včlanjevanje v Partijo itd. Tov. Passalacqua se je zadolžila v imenu ženske celice sekcije Tomažič, da bodo tovarišice zboljšale svoje delo in razširile vpli v na široke ženske množice. tijska vrata mladincem in nudile veliko pomoč za razširitev vrst ZKM. V tej zvezi je tov. Beltrame pozval vse starše, naj se zanimajo za svoje sinove in naj jim nudijo možnost delovanja v mladinskih vrstah. Dejal je tudi, da je največja pomanjkljivost sekcije ta, da ne zna izkoristiti uspehe v določeni akciji za razširitev partijskih vrst in par tijskega vpliva nad drugimi množicami. Prav tako se opaža neka «avtonomistična» tendenca v tovarniških celicah, ki so del sekcije. Te celice ne pozivajo svoje člane, naj se udeležijo sestankov uličnih celic, v katerih bi lahko veliko pomagali, ker bi prinesli med tovariše izkušnje iz svoje vsakdanje prakse v tovarni. Zato je potrebno, da se CK Partije zanima, da se bo povezava med uličnimi in tovarniškimi celicami okrepila, ker je to predpogoj za uspešno delo. V imenu na novoustanovljene celice «Magajna» je govoril tov. Sintič, ki je kritično analiziral stanje celice in njeno delovanje. Predvsem se je dotaknil vprašanja komunistične mladine, ki še ni mogla razširiti v zadostni meri svojih vrst, ker ji celica ni nudila dovolj pomoči. Prav tako se opaža med člani celice nekaj sektaštva, ki ovira razširitev .tov. Polla.. Tov. Polla je v imenu celice Visi-ni-Kastanja ugotovil, da je kampanja za včlanjevanje v Partijo šla zelo dobro, kar se tiče števila novih tovarišev, a ni bila tako pozitivna, kar se tiče kvalitete sprejetih članov. Pozival je, naj se Partija zanima za pronicanje med vse množice predvsem v središču mesta na podlagi diferenciranega dela. Prav tako se je dotaknil vprašanja Delavskih zadrug, obrambe miru in odpravljanja sektaških pojavov. Tov. Beltram je govoril v imenu sekcije Sv. Jakoba. Dejal je, da se v tej sekciji opaža pojav nerednega zahajanja na celične sestanke. Vzrok tega pojava ga moramo poiskati v prepogostem menjavanju voditeljev.' Položaj se je v tem poslednjem času izboljšal, ker so se vse celice polnoštevilno sestale, izvolile celične komiteje, otvorile par- partijskih vrst in vpliva Partije na širše ljudske množice. Vse te pomanjkljivosti, ki jih je opaziti v tej celici, izhajajo iz titovske zapuščine, ki jo moramo popolnoma odpraviti. ••.tov. Gigliola» Tov. Gigliola Destradi je v imenu sekcije Mitnica dejala, da je bila ustanovitev dveh ženskih celic zelo pozitivnega značaja. Včlanjevanje v Partijo je bilo zelo pozitivno, a je treba še mnogo dela. Treba ie načeti vsa vprašanja žena in mladine na podlagi konkretnih zahtev. Kampanja za podpise proti atomski bombi je bila zelo uspešna, a se ni ustanovil širok odbor miru, kar je največja pomanjkljivost na tem področju dela. Primanjkuje dobrih kadrov. Opaža se tudi, da se še ne dela na podlagi kolektivnega dela in da sekcija še ni predobro povezana s celicami. Sestanki celic morajo po- .»og stati zanimivi, zato je treba zb» Vge. sati vsebino teh sestankov. Tr«j gja je diskutirati zelo resno vprašal Slovencev in razširiti partijske ' jjp ste z ljudmi, ki so volili za nas. ì ja nimati se je tudi za srednje ste k; j ki smo jih preveč zanemarili. i2(j. pa mora CK poskrbeti, da bodo in’ jan le celice in sekcije veliko materi* ind na razpolago. Bec bor ..•lov. Trocca... 'n ‘N Tov. Troka iz Magdalene se ST( dotaknil vprašanja tiska. V .el SIJ tromesečnega tekmovanja so se i sto segli dobri rezultati, a jih nisi1 odr vedeli utrditi v poznejšem čai i2 j ker je imelo v rokah to vprašaf______ le malo tovarišev in tovarišic,, niso zmogli vsega dela. Vsak to'1 riš mora postati kolektor in im okrog sebe dva ali tri simpatizer Treba se je zelo zanimati, da bo1 naši ljudje stalno prispevali za skovni sklad našega tiska. Tako V' spevanje mora postati železni obiii vseh naših ljudi. Tovarišica Jakončič, delegatka ( lice «S. marec», ki spada k sekt Curiel, je ugotovila, da se Part na tem področju dela, to je v sre šču mesta, ni znala tesno povezat vsem prebivalstvom. Ta pomanjk! vost izhaja iz dejstva, da je šte’/i članov celice nezadostno za konti lo nad tako obširnim področjem J šega mesta. Zato je treba včlaniti mnogo drugih tovarišev in -azšiJ delovanje na vse sloje prebivalst’ Pozvala je vse tovariše, naj po Ijajo lastne žene na delo in prav tako iznesla več primerov uspešno delo med vsemi ljudmi. Tov. Quagliotti iz Sv. Ivana l vori predvsem o vprašanju mno^ nih organizacij in pravi, da je mnogo neizkoriščenih možnosti razširitev sindikalnih vrst. Prav ; ko se je dotaknil vprašanja 'jud® prosvete. V tem pogledu je izne' primer krožka «Škamperle», ki ’f tem poslednjem času razvii doH delo med vsemi delovnimi ljudi1 Prav tako je pozval tisk, naj n' več podpore ljudski prosveti. .tov. Mazzoni.. Tov. Mazzoni je govoril kot gat celice «Dorini» iz Skednja in risal težko stanje izgnancev iz s; novanj, ki živijo v nepopisnih -1 Ijenjskih pogojih. Zato poziva P‘ tijo, naj začne široko akcijo za 1 šitev tega vprašanja. Prav tako. ugotovil, da ima škedenjska sekf velike možnosti za razširitev pan skih vrst in prav tako podčrtuje J trebo po odločni borbi proti tilof* stom, ki imajo v Skednju veliko f čanih agentov. Orisal je tudi delo' nje žena in mladine. Dejal je, je zelo dobro uspela kampanja nabiranje podpisov proti atorn-' bombi in da se je v tej zvezi usta* vil zelo širok odbor miru. Prav ko je analiziral vprašanje širjo’ tiska, ki mu je treba posvetiti V* ko večjo pozornost, vprašanje S*1 časa, ki so ga zanemarili, športna prosvetna vprašanja, delova* agitpropa in partijskih upraV* poslov. (Nadaljevanje na 6. strani) Poročilo tovariša Vittorija Vidalija na III. kongresu KP STO DELOVANJE IN NALOGE NAŠE PARTIJE V borbi za mir, svobodo in blagostanje «Ta kongres je za nas posebne Važnosti, ker sovpada s proslavo 30 Obletnice naše Komunistične organizacije. Uveljavljamo ob tej priliki pravico do vseh tradicij delav-skega razreda te pokrajine, ki so Mbile vedno tradicije proletarskega a>nternacionalizma, razredne borbe "‘'n bratstva med narodi». S temi besedami je začel tovariš Vidah svoje ■poročilo, ki ga objavljamo v izvlečku. «Spominjamo se teh tradicij ter ’srno ponosni na njihovo trajnost tu-wdi zaradi tega, ker je bila'in je pretekla doba našega ljudstva pjdka-sizana po sovražniku delavskega raz-Pjreda, to je buržoaznih in slovenskih '^nacionalistih v docela potvorjeni lu-'l či. Naša dolžnost je, da zadostimo Upraviči preteklosti ter s tem pove-cžemo našo sedanjo borbo z najbolj-zfšimi revolucionarnimi tradicijami tonašega delavskega razreda in nji-r hove Partije. Titovci so se že v teku narodno osvobodilne borbe polastili vodstva našega demokratičnega [gibanja ter z umori likvidirali itali-■ gjanske in slovenske elemente, ki so pv vodstvu Partije zvesto zastopali ^Proletarski internacionalizem. Na-čiPeh so vse sile, da bi na podlagi n- v italijanski republiki ta odstotek 4.5. V primeri z letom 1938,. se je položaj zelo poslabšal, tudi če upoštevamo nazlično širino tržaške province iz leta 1938 v primeri s sedanjo cono A. Takrat so brezposelni predstavljali 8.639 odst. aktivnega prebivalstva, dočim predstavljajo danes 14.141 odstotkov. Vzroki kri- ze so razvidni v glavnem iz pretirano visokih proizvodnih stroškom naše industrije. Dejansko pa so možnosti izvoza naših proizvodov omejene predvsem, ker je naša cona sestavni del ERP-a, kar pomeni prepoved trgovanja z evropskim zapadem in da je praktično nemogoče izvažati v cono šterlinga. Med temi deželami obstajajo namreč prednost-' ne carinske tarife, ki pospešujejo trgovanje med Anglijo in Dominio-ni, na škodo ostalih dežel. Druge dežele, ki se nahajajo izven treh omenjenih področij šterlinga in dolarja, so prav tako revne kakor je naša dežela in so v glavnem preplavljene z ameriškimi izdelki Ce z druge strani pregledamo kakšni so razlogi visokih stroškov, nam bo razvidno, da so razen A-quile in Gaslini v splošnem naše industrijske naprave precej zastarele in ne odgovarjajo današnjim tehničnim potrebam. Začetne predpostavke ERPa za Trst so bile, da se bo sklad lir, ki predstavlja izkupiček prodaje uvoženih poizvodov ECA, vložil za obnovo industrijskih naprav te cone. Toda to je bilo izvedeno docela površno. Vprašanje zastarelosti naprav je zelo resno, posebno še za 1LVO, ladjedelnico £>v. Roka in vse male ladjedelnice, ki se nahajajo v zelo težki krizi. ijsUmovljen je bil Center za gospodarski razvo-j, k'i pa nima načrta za i-baovo industrijskih naprav, pač pa uvaža v našo cono ameriške strokovnjake, da jih postavlja ob stran domačinov, ki jih hoče naučiti, kako se lahko zniža stroške in to verjetno- potom odpuščanja z dela velikega števila delavcev. Kar se tiče krajevnih industrij, za katere izhaja da delujejo, dobro (kot. Aquila, ladjedelnica Sv. Marka, Tovarna strojev), je pa treba ugotoviti, da njih proizvodnja ni stalnega značaja. Zaradi pomanjkanja ali znižanja nakazila iz ERPo-vega sklada, primanjkuje in se niža tudi proizvodnja-. Glede prometa preko naše luke — ker se pač govori, da so bile številke iz leta 1938 podvojene in da smo že blizu tistih iz prve predvojne dobe — pa je treba ugotoviti, da današnjim številkam ne odgovarja obseg delovanja, ki smo ga imeli v navedenem razdobju. Tržaška luka ni danes več skladišče iz leta 1913 in se navedeni promet nanaša skoro ši dokaz temu iso prav menični protesti: leta 1948 lir 178.420.364; leta 1949 lir 31(1.618.693; leta 1950 (o osmih mesecih) pa lir 320.818.872. Iz -predvidenega proračuna za leto 1951 lahko črpamo, da je komaj 13 odstotkov vseh izdatkov namenjeno za javna dela (1.750 milijonov), dočim bi bilo potrebno samo za gradnjo stanovanj najmanj deset milijard. V pogledu davkov pa izhaja, da plačuje letno vsak prebivalec približno 7.000 lir različnih davkov. Davčni sistem, ki ima svojo podlago v največji meri na neposrednih davkih, bremeni pretežno na delavce. Glede življenjske ravni je teritorialni urad za delo cenil, da je septembra lanske- ga leta družina s petimi člani potrebovala za mesečno potrošnjo 36.834 lir. Zelo dvomimo, da bi se petčlanska družina lahko vzdrževala s to vsoto. Vsekakor pa imamo primer kovinarjev, ki imajo nižje plače kot je ta, že itak dvomljiv minimum, dočim so druge stroke še na slabšem. Poudariti je treba, da se omenjeni podatki nanašajo na september 1950, Od takrat pa se je gospodarsko stanje znatno poslabšalo in se iz dneva v dan stalno slabša. Temu je kriva nova usmeritev kapitalističnega gospodarstva po imperialističnem napadu na Korejo, ki je povzročil povišanje cen in pospeševanje oborožitve, vse to na stroške proizvodnih investicij. Vse atlantike vlade, s temi De Gasparijeva in Vojaška uprava se pripravljajo na. odgovor proti neizbežnim protestom vseh delavcev, s tem, da si prisvajajo gospodarska polnomočja, ki naj bi prinesla zagotovitev vsiljenih plač in zadušila vsak delavski protest. Jasno je, da je bilo pred takimi perspektivami najavljeno znižanje posojil za gradnjo ladij in posledica tega bo občutljivo znižanje programa za gradnje. S tem pa je dejansko dokaj bedno propadla vsa visoko doneča propaganda ERPa kakor tudi vsa propaganda amerikaniziranega tiska. Spomnimo se, da so ob začetlču uvajanja Marshallovega načrta komunisti vsega sveta, oboroženi s svojo znanstveno maksistično-leni-nistično teorijo, predvideli ves razvoj dogodkov in sedaj moremo dokazati, da je bede v Trstu kriva amerikanska politika, ERP, oborožitev. In naj nam ne pravijo, da naše stališče izhaja iz predsodkov. Podatkov, ki smo jih navedli, nismo vzeli iz «Pravde» ali «Izvestij», temveč smo jih našli v službenih listih ustanov, ki niso «osumljene» komunizma! Kakšno je stališče raznih krajevnih političnih skupin do te situacije? Vsi naši nasprotniki, od krščanske demokracije do «indipen-dentistov» se na vse načine trudijo, kako bi dali verjeti, da se v Trstu dobro živi in da se ni za kaj pritoževati. Med enimi in drugimi se vodi polemika, ali je Tržaško o-zemlje manj ali več samo sebi zadostno. Polemika ima odvajalen namen in ti polemiki niso nikdar niti z eno besedo pokazali vzrokov tržaške krize in kdo je za to odgovoren. Zato se ne moremo strinjati niti z enimi niti z drugimi; kajti oboji so z ameriškim imperializmom, za ERP, za Schumanov načrt, to je, oni so s tistimi in za vse ono, kar je glavni vzrok naše bede. Tudi na ekonomskem polju smo mi za mir proti ameriškemu imperializmu zato, da bi Trst obnovil svojo trgovsko mornarico- v korist prometu s svojim zaledjem in bi tako dvignil slavne tržaške la . djedelnice ter vso svojo industrijsko' in obrtno delavnost, ki sta z njimi povezani. Mi želimo, da bi Trst obnovil svojo industrijo in ponovno postavil svoje izdelke na mednarodno tržišče. Krajevno ekonomsko stanje ne more privesti kot do postopnega poslabšanja življenjskih pogojev delavstva. Ni kategorije delavstva, ki ne bi bila vodila trdih bojev proti ofenzivi delodajalcev in Vojaške u-prave. Komunisti so bili vedno na čelu teh borb in v nekaterih okli-ščinah so uživali popolno podporo vsega prebivalstva, kot na primer v stavki v februarju 1950, v sporu pri poljedelskem podjetju, v obrambi ladjedelnice Sv. Roka. Anglo-a-merikanci so pa s svoje strani podžigali nacionalizme, podpirali in pospeševali sindikalno razdvojenost in prišli do ustanovitve fantomskih sindikatov ter nezališanega vmešavanja v sindikalne organe, kot je to zadnji primer pri pristaniščnikih. Kraj tega vo-di ZVU celo kampanjo diskriminacije proti Enotnim sindikatom. Delovne množice se odločno upirajo kapitalistični in vladni ofenzivi. V teku je velika borba proti bedi, brezposelnosti, v obrambo upokojencev, izganih iz stanovanj, brezdomcev in v teh borbah se duh e-notnosti utrjuje. Velik napredek k enotnosti je dejstvo, da se vse sindikalne akcije vršijo na podlagi akcijske enotnosti in da je ta enotnost posebno čvrsta na bazi. Ce vztrajamo in zmagujemo, moramo to pri- pisati prav tej n osti množic. enotnosti in borbe- V. f Wi2t enotnost vsega delavstva Temeljni problem je zato utrjevanje enotnosti s preprečevanjem manevrov nekaterih lažnih sindikalistov in titovskih agentov. Mi smo se in se še vedno strinjamo s predlogi, ki jih je tov. Radich postavil kongresu Delavske zbornice za enotnost delavskega razreda, za eno e-dino sindikalno centralo. V tej borei za utrditev enotnosti ki dosego organizacijske enotnosti se ne smemo utrujati in ne izgubljati poguma; prožiti moramo svojo roko vsem delavcem, pri vsakem vprašanju, ki jih zanima v posameznih deloviščih, v vseh sektorjih proizvodnje po vsem ozemlju. To pomeni da moramo delati v prvi vrsti na bazi, tolmačiti da sindikalni razkol služi le gospodarjem in vojni. E-notni sindikati so na tej poti zelo napredovali, ugled sindikatov je med množicami narastel. Vse delovanje Enotnih sindikatov dokazuje, da predstavljajo silo, da so najboljše organizirani, da imajo delavsko vodstvo, ki uporablja pravilno linijo. Treba je zato nadaljevati z zaupanjem; organizirati je treba delavce, ki še niso vpisani v nobenem sindikatu, še bolj izboljšati povezavo z bazo, ojačiti stike z italijanskim delavskim razredom, ki predstavlja dragoceno pomoč našim borbam. Z jačanjem slovansko - italijanskega bratstva, naj se v sindikatih prekaljuje proletarski internacionalizem. Tudi na polju drugih množičnih organizacij je naše delo komunistov napredovalo. Tovariši so dobro delovali, množične organizacije so dokazale večjo sposobnost pripravno reagirati na dogodke in so bolj učinkovito kot v preteklosti prevzele obrambo interesov socialnih slojev, katere predstavljajo. Pri naštevanju uspehov posameznih sektorjev, je tovariš Vidali po dal nekaj kritičnih pripomb k aktivnosti komunistov v posameznih množičnih organizacijah v cilju, da se delo izboljša, da se poveča hitrejše izvajanje pobud, spoznavanje problemov, predvsem pa borbenost množičnih organizacij. Treba je tem organizacijam dati obširnejši značaj, ki bo mobiliziral najširše množice. Ne smemo pozabiti da je sektaštvo najboljši zaveznik naših sovražnikov in je zato naš največji sc vražnik. V teh organizacijah moramo uresničiti široko in smelo politiko zavezništev. Na podlagi dejstev in posennih značilnosti sedanjega položaja mednarodne politike ter značilnosti in politike do našega ozemlja, naša (Nadaljevanje na 5. strani) Avstrijska delegata Mitterecker in Kacianka ter italijanska delegata Pellegrini in Cicalini. PROGRAM KOMPARTIJE STO Politična resolucija, ki jo je odobril Kongres Na podlagi dejstev in značilnosti, ve, ki naj bi rešile STO pred impe- izključno na ročno delo iztovarjanja in utovarjanja, ne glede na dejstvo, da je to promet izvanrednega značaja (30 odstotkov pomorskih prihodov, so v prvih mesecih leta 1950 predstavljale prav dobave ERP-a in zaloge za čete v Trstu in Avstriji) in je vse to povezano z izrednim stanjem. Tudi izvan-redni promet lesa, ki predstavlja zelo visoke odstotke uvoza po železnici in izvoza po morju, je povezan z izrednim stanjem in je le predhodnega značaja. Tržaška trgovska mornarica pa je še v oblakih, z izjemo Lloydovega ladjevja, ki je še v pripravah in za katerega se ne ve, v kateri luki bo registrirano. Srednji sloji, ki so tesno povezani z usodo in življenskimi pogoji delavskega razreda, zelo občutijo posledice poslabšanja krize. Najbolj- sedanjega političnega položaja v , rialističnu napadalno poliPko in do-mednarodnem in krajevnem merilu, > segle uveljavitev stalnega statuta ki so razvidna iz poročila tov. Vit- OZN: torija Vidalija, naša Partija pozival a) garancijo «odprtega mesta» Tr-delavski razred in ljudske množice stu jn Ozemlju; b)imenovanje komi-na enotnost in akcijo za uresničenje sjje vs OZN, sestavljene iz pred-nasiednjega programa: stavnikov njegovih sta'nih članov za 1. javna obtožba vseh vojnih na nadomestitev obeh sedanjih okupa-črtov, dogovorov, priprav, izzivanj, cijskih vojaških uprav, anglo-ameri-vojne propagande in izdajstva na- ške in jugoslovanske, cionalnih interesov v mednarodnem J 4 Borba za uveljavitev mirovne merilu s posebnim ozirom na naše pogodbe kot sklepa, ki ga je že pod-ozemlje; podpora vsaki iniciativi aii pisalo 21 držav in ki je edina reakciji za utrditev miru v pravic-1 šitev, ki dovoljuie združitev obeh cialdemokracijo kot njene najreak cionarnejše osti se nam postavljajo naslednje naloge: skih, delavskih in kulturnih zahtev. 9. Okrepitev in razvijanje proletarskega internacionalizma v najšir- a) s široko argumentacijo nada- §jj1 ljudskih množicah z neomajno Ijevati njeno razkrinkanje na poiju borbo in obtežitvijo vsake manife-ustmene in pisane propagande, oja stacije buržoaznega nacionalizma, čujoč prav posebno tiskovno kam- podisi italijanskega ali slovanskega panjo; b) promovirati in organizira- jZvora| jn proti kozmopolitizmu, ki rati vse one akcije konkretne soli- nas skušajo odtrgati od mednarodne-darnosti z jugoslovanskimi narodi, ga demokratičnega pokreta, z borbe-ki naj jim pomagajo v borbi za str- *Ilimi akcijami, ki naj izražajo in o-moglavljenje titofašistične klike; c) krepijo vzajemno solidarnost našega poostriti borbo proti tej kliki v kra- prebivalstva z ostalimi narodi. Sl-jevnem merilu, voditi proti njej rok razvoj akcijam in borbam, ki množično in organizirano borbo na naj privedejo do tesne in bratske nem, demokratičnem in trajnem du-!Con STO, osvoboditev izpod vojaške' vsa_ke™ poliu> ker.Je t0 nabp,jša P°‘ povezave z italijanskim ljudstvom hu, v mirnem sožitju miroljubnih okupacije in ustanovitev demokrat č- narodov ter v spoštovanju bratstva med narodi in njihovih zahtev do nacionalne neodvisnosti proti imperialističnem zatiranju in izkoriščanju; pomoč odborom miru na našem ozemlju v njihovi borbi za: a) popolno prepoved vsega atomskega orožja, vseh množičnih uničevalnih sred-tev ter mednarodno nadzorstvo nad uveljavljanjem te prepovedi; b) proglasitev one vlade, ki bi prva uporabila to orožje, za vojnega zločinca; c) postopno sorazmerno in istočasno zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve pod mednarodnim nadzorstvom; č) mirno in demokratično rešitev korejskega spopada, vseh azijskih vprašanj in vsakega spopada; d) uveljavitev potsdamskih dogovorov za denacifikacijo, razorožitev in ustanovitev enotne, demokratične in neodvisne Nemčije. 2. Populariziranje politike miru v mednarodnem merilu in gospodarskih, znanstvenih ter tehničnih pridobitev ZSSR in dežel ljudske de mokracije v vzhodni Evropi, Nemške demokratične republike in velike L, R. Kitajske. Razvoj močnega gibanja za prijateljstvo s S.Z., da bi se boljše seznanilo širše sloje našega ljudstva z zmagami, pridobitvami in borbenim doprinosom mednarodnemu gibanju Dežele socializma, ki jo vodita VKP (b) in tovariš Stalin. 3. Nuditi vso podporo predlogu pokreta miru našega ozemlja, da bi uresničili s pomočjo demokratičnih gibanj ostalih dežel naslednje zahte- nega režima, v katerem bi imelo slovensko, italijansko in hrvatsko prebivalstvo STO — ako bi želelo — možnost samoodločbe v interesu miru, demokracije in blagostanja. 5. Obramba naše industrije in trgovine proti politiki podreditve našega gospodarstva ciljem imperialistične vojne; borba za enotnost delavskega razreda in sindikatov v o-brambo delovnih ljudi (delavcev, kmetov, obrtnikov, itd.) in ljudskih množic proti brezposelnosti, povišanju cen, revščini; za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj upokojencev, izgnancev iz stanovanj, brezdomcev; za politiko demokratičnega obdavčenja ter za vsako gospodarsko ter politično zahtevo delavcev, delavk in mladine, proti vsaki obliki izkoriščanja in deklasi-ranja. 6. Obramba in izbojevanje vseh demokratičnih svoboščin s konkretnimi akcijami širšega in borbenega značaja proti vsakemu nasilstvu s strani vojaških okupacijskih vlad obeh con, proti politiki fašistizacije, proti zadušljivi zakonski ureditvi in uveljavitev zaA nov in uredb, ki bodo zagotavljale svobodno izvajanje političnih, sindikalnih, kulturnih in narodnostnih pravic. 7. Zaradi končnega razkrinkanja titofašistične klike kot najneposred-nejšega, najzahrbtnejšega protikomunističnega in protisovjetskega pomočnika imperialistične napadalnosti in njene vključitve v desno so- moč jugoslovanskim narodom injv borbi proti Degasperijevi vladi in najboljši način za izvršitev nalog, L jugoslovanskimi narodi v borbi ki nam jih je postavil mednarodni jpro{j izdajalski titofašistični kliki, pokret pod vodstvom ZSSR; č) napraviti vse, da postane borba proti titofašizmu ne samo izrecna naloga komunistov, marveč od vseh miroljubni ljudi občutena naloga; d) o-krepiti revolucionarno budnost na organizirani in množični podlagi, dvigajoč ideološko raven Partije, delavskega razreda in ljudskih množic, tako da naj postanejo proletarski internacionalizem, slovansko-italijansko bratstvo in prepričanje o vodilni vlogi ZSSR in tovariša Stalina mogočno orožje proti provokacijam titovcev; e) organiziranje politične in gospodarske borbe proti titofašizmu cone B in bratske ter borbene pomoči demokratičnega gibanja cone A slovenskemu, italijanskemu in hrvaškemu prebivalstvu cone B v njihovi junaški borbi proti titovskemu terorju z vztrajno obtožbo zapostavljanja, kateremu je podvrženo ter s konkretno in odločno budnostjo proti barantanju, ki ga skušajo rimska in breograjska vlada konkretizirati z njunimi takoimeno-vanimi «neposrednimi sporazumi», da bi s tem prispevali vojnohujska škim imperialističnim namenom. 8. Nenehna borba za narodno ena kopravnost, posebno pa da odstranimo vsako diskriminacijo na škodo slovenskega in hrvaškega prebivalstva Cone A, na škodo italijanskega prebivalstva Cone B, bodisi v pogledu uporabe jezika v javnih uradih kakor v pogledu šol- ki prav tako kot rimska vlada hlapčuje vojnohujskaškemu imperializmu. 10. Udeležba na prihodnji volivni kampanji, zahtevajoč volitve na proporcionalni osnovi in na podlagi demokratičnega organiziranja in nad-zodstva. Nastopiti na volitvah na o-snovi najširšega demokratičnega zavezništva s programom obrambe miru, .demokratičnih pravic in gospodarskih interesov najširših ljudskih slojev prebivalstva, s katerim naj se uresniči š;roka in enotna borba slovenskih in italijanskih ljudskih množic. Ta borbeni program bomo uresničili s tovariši tržaške federacije PSI, s katerimi imamo prijateljsko zavezništvo, ki smo ga skupno proslavljali z nepozabno manifestacijo ljudske radosti. Obljubljamo, da bomo okrepili že tesno povezavo s temi tovariši in prijatelji, ker z njimi smo del enotne vojske, ki se bori za isto stvar, za socializem. Da bomo uresničili ta ali del tega programa mi podajamo roko vsem, ki so pripravljeni boriti se v korist trajnemu in pravičnemu miru, da odstranimo nevarnost nove vojne, da rešimo naše prebivalstvo pred j uničenjem, da branimo interese delavskega razreda, demokratične svoboščine in nacionalne pravice narodov Ozemlja, da zagotovimo mir in blagostanje naši zemlji. REFERAT TOVARIŠA KARLA SISKOVICA - MITKA NA III. KONGRESU KP STO BORBA PROTI TITOFAŠIZMljI Tovariš Karel Siškovic - Mitko začenja svoj referat z globoko analizo vseh titofašističnih natolcevanj, s katerimi skušajo prevarati ljudi in se postavljati kot politična struja. V potankosti preučuje vse takozva-ne «teorije» teh izdajalcev socializma in dokazuje, pobijajoč vse te obrabljene «ideološke novosti», kaj predstavljajo titofašisti v mednarodnem in krajevnem merilu. Ta analiza je bila potrebna, kljub temu da veljajo v svoji celoti postavke tov. Vidalija v njegovi brošuri o titovstvu in njegovih člankih v našem tisku, ker so se v poslednjem času pojavili novi elementi, ki so do podrobnosti osvetlili resnični značaj titofašistične tolpe in njene politike. Titovstvo igra vlogo psa-čuvaja anglo-ameriških imperialistov, pravi tov. Mitko, najostrejše vohunske in provokatorske osti ameriškega finančnega kapitala. Toda ta tolpa hoče igrati to vlogo pod lažno krinko, pod krinko novih «teorij», novih «iznajdb» in nove «ideologije», ker je to funkcija, ki jo je prejela od svojih imperialističnih gospodarjev. Zato je treba preučiti te takozvane teorije, da se lahko dokaže njihova lažnivost, neutemeljenost, brezznačajnost in hipokrizija. Ako pogledamo globlje, pravi tov. Mitko, bomo videli, da to ni nek nov pojav. Zato pa citira nekaj Leninovih, Stalinovih in Višinskega odstavkov, ki zelo natančno označujejo trockiste in ki prav zato zelo jasno označuje vlogo titofašistične klike, ki je postala najzanesljivejše orodje imperialistov zaradi svoje povezave z imperialističnimi obveščevalnimi službami. In njihove «teorije» niso nič drugega kot premlevanje vseh prejšnjih renega-tov: od Bernsteina do Buharina, od Kauckega do Trockega. Oni so jih le malo spremenili, da bi odgovarjale sedanjemu položaju v svetu. Toda ta prenovitev, pravi tov. referent, prihaja do takih absurdnosti, da jih opazijo celo najbolj slepi ljudje. Djilas hoče natolcevati, da so se pojavili neki «novi» odnosi med kapitalističnimi državami. In ti «novi odnosi» naj bi pretvorili v «nezainteresirano, prijateljsko in na podlagi enakopravnosti» tisto pomoč, ki naj bi jo nudile ZDA zaostalim ali od vojne porušenim deželam. Zato pa titofašisti pojejo slavo ERPu, na katerega gledajo vsi sloji, ne pa samo komunisti v vseh marshaliziranih deželah kot na najbolj odurno obliko zasužnjevanja, ki prav gotovo ne temelji na enakopravnosti. Kardelj pa se po drugi strani zelo rade volje ustavlja na «naprednem značaju» ameriškega imperializma. Po njegovem mnenju ni progresiven element tisti, ki gleda na stare kapitalistične oblike, marveč je progresiven tisti, ki gleda «pravilno» na vse «zaostale» družbene oblike: zato pa on zaključuje, da je Sovjetska zveza reakcionarna dežela, češ da v njej vlada državni kapitalizem,, medtem ko ZDA «igrajo napredno vlogo». Te in druge falzi-fikate marksistične-leninistične teorije vsebujejo takozvane iznajdbe titofašistov, ki postavljajo na glavo Leninovo znanstveno odkritje o ne- monopolov, marveč predstavlja same monopole, ki se ne zadovoljujejo s svojimi lutkami na oblasti, marveč so sami prevzeli oblast. Zato pa je sedanji ameriški režim najbolj reakcionarna in najodkritejša diktatura imperialistične buržoazije, ki stremi za svetovno hegemonijo. V ZSSR pa ne more biti državnega kapitalizma, ker ne obstajajo več izkoriščevalci in izkoriščanci, ni več razredov v buržoaznem smislu in država postaja vedno očitneje organ za organizacijo in vodenje gospodarstva, kar je eden izmed znakov, da se je v ZSSR začelo prehajati iz nižje v višjo fazo komunizma. Kar se dogaja v Jugoslaviji potrjuje pravilnost resolucije IU iz leta 1949, ki je dejala, da je titovska klika prešla iz stališča buržoaznega nacionalizma v fašizem in k odkritemu izdajstvu nacionalnih intere- sov Jugoslavije. Titofašizem je fašizem brez lastnega finančnega kapitala, v službi tujega finančnega kapitala, v danem primeru v službi angleškega in ameriškega finančnega kapitala. Obtožujoče priče tega fašizma so desettisoči in stotisoči jugoslovanskih sinov, ki ječijo po ječah in koncentracijskih taboriščih, je propast njihovega petletnega načrta, je kapitalistični razvoj jugoslovanskega gospodarstva, je pospešena oborožitev, kateri so dodelili 70 odst. vsega državnega proračuna. In zato pa Tito kliče v tej puščavi vojnohujskaškega blata, naj se Jugoslovani združijo v «nacionalno unijo», prav tako kot delajo Pleven in De Gasperi, Attlee in Truman ker so tudi v Jugoslaviji prišle do organiziranega izraza miroljubne, demokratične in internacionalistične sile. Proti vsakemu nacionalizmu V trenutku, ko se poostruje razredna borba med kapitalizmom, ki postaja vedno bolj agresiven, ker čuti, da se z dolgimi koraki bliža njegov neslavni konec, in socializmom, ki je živa stvarnost za ves svet, je titovska klika izbrala pot vojne histerije, vojnih provokacij, borbe proti socialističnim silam, katerim na čelu stoji ZSSR. Zato je jesno, kakšne morajo biti naše naloge. Predvsem moramo gledati resnici v obraz, ko preučujemo obdobje od leta 1944. do 1948., ker je to najbolj kritično obdobje našega komunističnega in demokratičnega pokre-ta. Ze v narodnoosvobodilni borbi so titofašistični agenti v naših vr- stah napravili vse, da bi z dualizmom med KPI in KPS, ki sta ga diktirala Kardelj in Kidrič, razdru-žili slovenske od italijanskih komunistov in tako preprečili enotno slo- vansko - italijansko fronto proti na-cifašizmu. Ker so že takrat postavili vprašanje državne pripadnosti te pokrajine k Jugoslaviji, so odprli pot poznejšemu globokemu razdoru na podlagi šovinizma med množicami naše zemlje. Tako postavljanje vprašanja je razkrinkalo namero titofašistov, ki so hoteli osamiti in likvidirati slovansko-italijanski pokret in razbiti slovansko-italijansko bratstvo, ki je temelj vsake naše akcije. Prav pri vprašanju Trsta so tito-fašdsti skušali izvesti eno izmed največjih vojnohujskaških provokacij proti Sovjetski zvezi in miru, ko so leta 1945 zahtevali od ZSSR, naj jim nudi vojaško pomoč za svojo od imperialistov zamišljeno in organizirano vojno pustolovščino, ki je imela namen nadaljevati vojno proti SZ. To bi bilo gotovo pomenilo vojno, po načrtih Churchilla in vseh anglo- ameriških najreakcionarnejših skupin. Ce ni prišlo do nadaljevanja vojne, se moramo predvsem zahvaliti revolucionarni in boljševiški budnosti Sovjetske zveze in njenega voditelja tov. Stalina, ki ni nikoli sprejela provokacij proti miru. Dejansko so titovski agenti bili, direktno ali indirektno povezam z italijanskimi nacionalisti in so vse svoje akcije vodili v povezavi ali z njihovo pomočjo. Skušali so razbiti s svojim gnilim nacionalizmom in s svojimi provokatorskimi metodami v vsem obdobju svojega regi-ranja tržaškega demokratičnega po-kreta slovansko-italijansko bratstvo A kljub temu so pravili in pravijo, da je slovansko-italijansko bratstvo njihov sad. To ni res, ker slovansko, italijansko bratstvo se je skovalo še pred petdesetimi leti v skupnih borbah slovansko-italijanskega proletariata, in se je kljub nasprotnim poskusom titofašistov okrepilo v narodnoosvobodilni borbi ter izšlo iz krize še bolj utrjeno. Postavlja se vprašanje, ako je bilo pred resolucijo IU kaj opozicije v našem pokretu proti titofašistične-mu vodstvu, ki so se ga zločinci polastili po likvidaciji slovenskih in italijanskih internacionalističnih voditeljev v letu 1944. Danes moremo reči, da je v našem pokretu obstajala taka opozicija proti titofaši-stom. To opozicijo so predstavljale partijske množice, slovenske in italijanske demokratične in miroljubne množice, ki so vedno ostale zveste proletarskemu internacionaliz-mu, Sovjetski zvezi in velikemu Stalinu in so zaradi tega svojega značaja predstavljale nepremagljivo oviro za uresničenje titofašističnih načrtov. Tem množicam se je zahvaliti, ako titofašisti niso napravili še večjega zla našemu mestu in o-zemlju. Ako ne bi bilo tako, danes ne bi imeli take Partije, kot jo imamo, t. j. priznano voditeljico vseh miroljubnih in demokratičnih množic našega ozemlja. Ako ne bi bilo tako, danes tie bi imeli tako mo-gočnega pokreta miru, ki predstav- lja velikansko oviro za imperialiste in njihove hlapce, v prvi vrsti tito-fašiste v ostvarjanju provokatorskih in vojnohujskaških načrtov. • Na tem mestu začenja tov. Mitko- kritično analizo naše borbe proti titofašizmu od objave resolucije IU do danes. Partija je v -svoji -množični celoti reagirala proti titofašistič-nim poskusom da bi še nadalje ohra- giedati v njej prvoboriteljico na vseh poljih vsakdanjega dela in borbe. Te uspehe je pripisati predvsem veliki pomoči, ki nam jo je nudil mednarodni delavski pokret, tradicionalnemu proletarskemu in-ternacionalizmu naših slovenskih in italijanskih demokratičnih množic in veliki pomoči, ki nam jo- je nudil s svojim izurjenim vodstvom lov. Vi vztrajna, dosledna in revolucionarna akcija naše Partije in vsega demokratičnega pokreta, ki ni dal miru titofašističnim izrodkom in jim je preprečil vsako povezavo z množicami. Jasno je, da so titofašisti prejeli največji in najtežji udarec na slovenskem polju, kjer so Slovenci, zvesti slavnim tradicijam proletarskega internacionalizma, Sovjet- 'vrop urno zveze. Na ta način smo pravilno rientiraii množice in jim razkrili b. J ’ stvo teh zakrknjenih imperialisti,, ^ nih agentov. V tem- drugem obdobju so skl u um iod i enee šali prodreti med Slovence z nacijttJ-afl nali-stičnimi in iredentističnimi ges;j se in med Italijane z indipendentizmo»a d| in kozmopolitizmom. Tudi v tej f:n 2£ zi smo pravilno vodili našo borbij(i p kljub nekaterim napakam in P>enst manjkljivostim. Nismo se dovolj pf prv služili, kakor bi bilo treba, kapilaie d( nega razkrinkanja titofašistov. Pra^0pit tako na slovenskem polju, kljub tf30rei mu da smo edina in najdoslednejš,;^^ partija, ki more in mora voditi bol bo za nacionalne pravice vseh ■ rodnosti, so nas kakšenkrat prehiti li in so svojo akcijo vodili na obf čajen demagoški ter provokatofsk način, tako da so jo obsodili na n? .v,; v,: Kif Nekaj izmed številnih delegacij, ki so prinesle pozdrav demokratičnega ljudstva Kongresu KP STO. nili svoje carstvo nad našim pokre tom. Njene akcije in njen duh so bili in so revolucionarni. Tako je začela tisto novo pot, ki ji omogoča, da postaja vedno bolj dosledna, da se ideološko in organizacijsko krepi in da si pridobiva dan za dnem vedno večje zaupanje in večji ugled med tržaškimi množicami, ki so začele dali, ki je voditelj mednarodnega značaja. Razdeliti moramo našo borbo proti titofašizmu v tri obdobja. Pr vo obdobje se je začelo ob objavi resolucije IU in je trajalo do popolne izključitve titofašističnih agentov iz vrst demokratičnega pokreta. Značilnost tega obdobja je bila stalna. POZDRAV TOV. PAJETTE V IMENU KO M PA RTI JE ITALIJE «Tržaški Slovenci naj se zavedajo odgovornosti pred jugoslovanskimi narodi» V začetku svojega govora tov. Giancarlo Pajetta pravi, da je zelo srečen, ker sta mu vodstvo KPI in izrecno tovariš Togliatti neročila, naj prinese najtoplejše, plameneče in tovariške pozdrave III. kongresu KP STO. Dejal je, da je na Kongresu opazil ozračje mednarodne solidarnosti, vedrega revolucionarnega optimizma, ki je značilnost komunistov, ki se zavedajo u-spehov in težav in da bo njihova borba zmagoslavna. Kongres dokazuje, da ima KP STO pozitivno bilanco, kar je razvidno iz referata tov. Vidalija in iz plodonosne diskusije, v kateri se nega in pozitivnega doprinosa Infor-1 macijskega urada, kako so uresničili slovansko - italijansko bratstvo, ter dokazali, da znajo braniti pravice tu živečih narodov. «Ne dopuščajte da bi se kdo polastil teh dragocenih pridobitev», ker KP STO izraža potrebe Trsta in je v resnici Partija Trsta. So bili nekateri, ki so si mislili, da bi Trst kot «trdnjava amerikanstva» in kot stara Sangaj Jadranskega morja, predstavljal korist za Tržačane in mesto samo. Tržačani pa so dokazali, da tega ne mislijo, povedali so vsemu svetu, da ni tako, razkrinkali so značaj imperializma, njegove raznarodovalne metode, njegov kolonializem. Delavci Tovarne strojev izročajo darila tov. Pajetti. enakomernem razvoju kapitalizma in skušajo natolcevati, da to pravilo kapitalistične družbe ne velja več za kapitalizem, marveč le za socializem. V socialistični družbi torej, naj bi se razvijala neozdravljiva protislovja, medtem ko so ta protislovja odpravili v kapitalističnih deželah zaradi «napredne vloge» ZDA in zaradi «organiziranosti» kapitalistične družbe v «hiperimperia-lizmu». Zato pa prihajajo tudi do absurdnosti, da se ne more več govoriti o nekem kolonialnem sistemu, ker pravijo, da se je kolonialni sistem razvil v «nove» oblike zaradi «nezainteresirane» pomoči ZDA kolonialnim deželam, ki — po njihovem mnenju — nimajo nobenega imperialističnega namena, ker hočejo trgovati s kolonialnimi deželami na podlagi «enakopravnosti» ali «polovice in polovice» kot pravi Djilas. Ta «nova» kolonialna politika imperialistov, ,naj bi torej bila «porok» za nacionalno neodvisnost kolonij ! Zato pa trdijo, da je ZSSR kriva, ako se Amerika oborožuje, in na ta način opravičuje lastne, «enakopravne» odnose z Ameriko in tesno povezavo s fašističnimi deželami, provokacije proti ljudskim demokracijam, -stališče v OZN itd. Medtem ko tov. Mitko razkrin-kuje vse te zločinske budalosti ti tofašistične klike in njene protiljud ske, protisovjetske, protikomunistič ne in protimiroljubne akcije, po-stavlja tudi na pravo mesto zgodo vinsko resnico, ki jo skušajo titofašisti falzificirati. Na podlagi marksizma-leninizma dokazuje, da državna oblast v ZDA ni več «poslovni odbor» ameriških udeležuje toliko tovarišev. Iz Kongresa postaja jasno, da je Partija povezana z množicami in delovnimi sloji, in problemi, ki se jih dotika Kongres, so problemi Slovencev, Hrvatov in Italijanov tega ozemlja. Kongres je tudi potrdil .kakšne so naloge Partije in pomen borbe na STO. Tov. Pajetta je poudaril, da je KP STO predstražni oddelek mednarodnega komunističnega pokreta. Eden izmed razlogov ponosa tržaških komunistov je dejstvo da je KP STO aktiven, deloven, odločilen faktor političnega položaja in da je njena akcija prekoračile meje STO. Vse sile proti vojni «Vi ste Partija miru — je dejal tov, Pajetta — ker ste v središču intrig, provokacij in priprav na novo vojno». Zato postajajo akcije tržaških komunistov popularne na mednarodnem polju, kot se je zgodilo s kampanjo proti atomski bombi, ki je predstavljala veliko pomoč mednarodnemu gibanju za mir, s protestno akcijo proti izto-varjanju orožja iz Exilone. «Zato ste Partija miru ne samo za Trst — je nadaljeval govornik — in ste Partija, ki se bori proti titovski provokaciji» Tov. Pajetta je nato podčrtal mednarodno važnost naše vztrajne borbe proti beograjski kliki in je predvsem poudaril evropski pomen borbe slovenskih tovarišev, njihove pomoči jugoslovanskim delavcem, njihovega doprinosa v borbi proti titovskim provokacijam v italijanski republiki. «Vi ste Partija komunističnega internacionalizma» je rekel tov. Pajetta, poudarjajoč, da so tržaški komunisti vedno čutili in se zavedali vodilne vloge ZSSR, občutili važnost konstruktiv- Titofašizem sovražnik miru Ponovno se je tov. Pajetta dotaknil naše predstražne vloge v borbi proti titofašizmu in naših pridobitev v tej veliki borbi proti najzarkrknjenejšim sovražnikom miru, socializma in Sovjet ske zveze. Tov. Pajetta je v tej zvezi dejal: «Do podrobnosti je treba razumeti važnost borbe Slovencev in Hrvatov proti titovstvu. Oni imajo posebno važno nalogo. Oni so narodnostna predstraža Jugoslovanov; oni imajo nalogo, da branijo zgodovinske pridobitve Jugoslovanov pred vsakim napadom titofašizma, ki skušajo natolcevati, da so Jugoslovani izdali lastne tradicije in da so se povezali z imperialističnimi sovražniki človeštva in lastne domovine». Podčrtal je, da se morajo Slovenci Tržaškega ozemlja zavedati te svoje vloge. Nikoli ne smejo pozabiti, da morajo biti v prvi vrsti odgovorni pred Jugoslovani in vsem svetom za Jugoslavijo, za jugoslovansko zgodovino, za jugoslovanske narode. Ne sme se zgoditi, da bi pozabili to svojo vlogo. In tu na STO morajo slovenski, hrvaški in italijanski komunisti predstavljati obtožujoča priče terorja v coni B. Govornik je nato orisal važnost borbe Tržačanov, ki so s svojo dosledno akcijo veliko pomagali pri razkrinkanju De Gasparijeve vladne politike. Trst predstavlja živo obtožnico proti hlapčevski politiki De Gasperijeve vlade, ki se je prodala ameriškim imperialistom. Trst je bil vedno za klerikalno vlado Italije predmet podlih vo-livnih špekulacij in protikomunističnih manifestacij in provokacij. Je bil tudi pesek v oči italijanskim volivcem ob priliki znane trostranske note, po kateri je prišlo do pravega izraza izdajstvo De Gasperijeve vlade, ki je za lažno menico — kar je prav dovro vedela — prodala Italijo ameriškim vojnim hujskačem. De Gasperi, ki se je prej od časa do časa iz demagoških razlogov skliceval na Italijane cone B, je popolnoma opustil sleherno tolažilno besedo, ko mu je ameriško zunanje ministrstvo ukazalo, naj se poveže s Titom. To je storil že tik pred tržaškimi volitvami na Velikem trgu v Trstu, ko je začel pridigati o «ribjem miru». Izdajstvo je danes zelo jasno. Ubežniki ga občutijo z vso silo. Zelo pomenljivo je, da pravi gospod Bartole, ki se smatra za predstavnika Istranov v italijanskem parlamentu, da je treba plačati kompromis s Titom, da Tito ne predstavlja glavne nevarnosti, marveč da jo predstavlja ZSSR. Zato je za demokristjane vseeno: naj titofašisti zatirajo prebivalstvo cone B, naj le pustošijo in zažigajo hiše v tej nesrečni coni, samo da pride do kompromisa Govori tov. Giancarlo Pajetta med Titom in De Gasparijem, Pomembno je tudi, da grof Sforza ob tragičnih volitvah v coni B ni protestiral proti pomen, ki ji je dala Sovjetska zveza, zločinom titofašistov, marveč je zahteval od prebivalcev cone B, naj mu prinesejo v Rim vse pritožbe in seznam vseh ljudi, ki nasprotujejo titovskemu režimu, ker ga misli poslati v Beograd kot «dokumentacijo». Večjega zločina in Izdajstva od tega ne more biti, saj bi bil grof Sforza na liniji sporazuma med italijansko klerikalno in beograjsko fašistično vlado predal UDBi vsa imena nasprotnikov titovskega režima v coni B in jih izpostavil še večjemu zatiranju in terorju. Nato je tov. Rajetta prešel na vprašanje STO. Danes je v teku diskusija o Trstu in o guvernerju: Kakšen pomen ima ta diskusija, ,ta borba? Ima ko je v svojih notah obtožila zahodne velesile, da so spremenile Trst v ilegalno vojaško, strateško in pomorsko oporišče, in zahtevala v duhu mirovne pogodbe izpraznitev STO s strani angleških, ameriških in jugoslovanskih čet. Proti tem predlogom ZSSR so se združili Amerikanci, demokristjani in titovci. Pravijo nam, da mi hočemo guvernerja, medtem ko oni ga nočejo. Vprašanje pa se postavlja na popolnoma drugi podlagi. Oni že imajo svojega guvernerja, tujega generala. Oni nočejo ljudske skupščine v Trstu, nočejo umika vseh okupacijskih edinic, bojijo se uveljavitve mirovne pogodbe, ker bi s tem Trst izgubil pomen središča provokacij in trenja. Zato je jasno, da je borba KP STO po tem vprašanju miroljubnega značaja. Vsi vojni hujskači se zaganjajo proti KP STO in KPI, ker pravijo, da se za zahtevo mirovne pogodbe skriva nekaj drugega. Cesa se torej ti ljudje boje? Boje se, ker vse mednarodne obveznosti predvidevajo popolno razorožitev Japonske in Nemčije, izročitev kitajskega Taivana Kitajski, združitev Koreje. Tega se oni boje in temu se upirajo, ker spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo pomenja nuditi možnost Trstu, da si izvoli lastni parlament in da postane središče miru in mednarodnega sodelovanja. Kakšno vlogo pa igra Tito? On ne igra vloge «nacionalnega upornika», on nima nobenega računa z ZSSR. On je s svojim izdajstvom odprl račun med seboj in jugoslovanskimi narodi. Tito je tisti, ki je izdal, ki je ponudil imperialistom topovsko meso v zameno za dolarje, ki je kriv lakote v Jugoslaviji in je podvrgel jugoslovanske narode krutemu izkoriščanju. Proti beograjski kliki-agenturi imperializma Pravijo, da so komunisti «protina-rodni elementi»! Danes šovinizem ni izraz blaznosti nekaterih posameznih skupin, marveč je rak, ki skriva izdajstvo nacionalnih interesov, je krinka protinarodne politike, amerikanizma in kozmopolitizma. Največjo nevarnost za človeštvo predstavlja ta nacionalizem, s katerim se pokrivajo novi borzni agenti, ki prekupčujejo s topovskim mesom. In imperialisti so našli v Eisenhowerju Mac Arthurja za Evropo in v Titu balkanskega Singman Rija za novo pustolovščino korejskega kova. To je velika nevarnost za mir. «Evo vam zakaj — je zaključil Pajetta ta del svojega govora — se moramo skupno boriti proti beograjski kliki, proti kateri pritiskajo narodi Jugoslavije in morajo vzdigniti svoj mogočni glas, s katerim naj oživijo slavna junaška dejanja preteklosti. Mi pošiljamo naš pozdrav, našo srčno in bratsko solidarnost narodom Jugoslavije v borbi in se moramo zahvaliti KP STO, ker se tu sliši glas onih, ki v Jugoslaviji ne morejo govoriti». Tov. Pajetta je nato analiziral trdno in vztrajno politiko miru ZSSR, stalno krepitev fronte miru, ki je zajela vedno večje število ljudi, ki so se s preučitvijo sovjetske politike prepričali, da ZSSR, noče vojne, kljub temu da jim natolcujejo, da deluje proti miru. Zato se začenja opažati, da se v sovražnikovih vrstah pojavlja nezaupanje in nezadovoljstvo, kar je ugotovil tov. Togliatti. Na STO je ta pojav širši, zato je treba razširiti delovanje med vsemi, ker je to najpravilnejša pot. V zaključku je tov. Pajetta ugotovil veliko važnost prihodnjih volitev v Trstu. Te volitve ne bodo le velike važnosti za Trst in niti ne le za Italijo, marveč za vso Evropo. Komunisti Trsta bodo ob tej priliki izvršili politično nalogo, na katero bodo gledali iz vsega sveta. Oni bodo odgovorili NE De Gasperiju, NE Titu, NE Trumanu, NE vojni in njihov odgovor bo posvaril vojne hujskače in bo predstavljal velik doprinos borbi partizanov miru. Zato bodo morali tržaški komunisti napraviti iz svoje Partije, Partijo množičnega značaja, bodo morali vključiti v njene vrste še veliko število novih tovarišev, povišati število in moč celic,, okrepiti zavezništvo s tržaško federacijo PS. Močna Partija s širokim zavezništvom in na čelu demokratične fronte: to so pogoji za uspeh. Sledila je zelo močna obtožba proti manevrom imperialistov in De Gasperijeve vlade, ki jim je vdinjana, ki skušajo natolcevati ljudem, da je Sovjetska zveza «agresor». «Komunisti — je dejal tov. Pajetta — se zadolžujejo, da se bodo borili proti vsakemu napadalcu, naj pride od koder koli. Ce pa delovni ljudje gledajo na Vzhod, od koder naj bi prišli «napadalci», gledajo zato, ker tam vidijo le ljudi, ki so s svojim junaštvom v Stalingradu, Leningradu in pri Moskvi omogočili poraz naci/ašistov in tako omogočili o-svoboditev Italije in ostalih dežel Zahodne Evrope. Komunisti prav zato, ker so dosledni branilci miru, gledajo na ZSSR kot na garancijo, da bodo še enkrat prijatelji, branilci miru zmagali nad napadalcem in da bo vojno-hujskaška zločinska roka ustavljena Komunisti kot pravi domoljubi so zvesti Sovjetski zvezi, k\ je vodilna sila vseh ljudi, ki ljubijo lastno domovino* SKevolueionarna budnost Tov. Pajetta je zaključil svoj govor, ki je žel val odobravanja med vsemi delegati in povabljenci na III. kongresu Partije, z ugotovitvijo, da patriotizem je internacionalizem; kdor ni pravi internacionalist ne more niti biti pravi domoljub, ker podreja interese lastne dežele koristi ameriških imperialistov, ki hočejo doseči nadvlado nad vsem svetom in zasužnjiti vse narode sveta, da bi jih mogli na lažji način izkoriščati. Prav tako je v svojem zaključku tov, Pajetta analiziral pravi pomen izdajstva Cucchila in Ma-gnanija v Italiji. Amerikaniziran tisk je ob tej priliki organiziral velikanski trušč, da bi skušal zbegati ljudi in da bi napravil slona iz mušice. Protiljud-ski elementi so ob izdajstvu Cucchija in Magnanija upali, da bo ta primer vnesel razdor v vrste italijanske delavske partije. A to je ostalo le v njihovih željah. Cucchi in Magnani sta dva izdajalca, ki nista imela nobene odločilne vloge v KPI. Bila sta voditelja, dokler sta hlinila, da sta prava komunista. V trenutku ko sta zapustila vrste KPI in se pokazala kot podla a-genta titovstva in imperializma, je vsa njihova «popularnost» izginila in vse partijske množice so se z gnevom, prezirom in studom odvrnile od njiju, ki sta ostala osamljena. Borba italijanskih ljudskih množic ju je še pred vsakim pričakovanjem prisilila, da sta se odkrila kot člana vojnohujskaškega bloka in danes se zanimajo za njiju le amerikanizirani listi in protiljudske stranke. Medtem ko je Kongres sprejemal njegove zadnje besede v valu sploskanja in vzklikanja bratski Kompartiji Italije, je tov. Pajetta dejal, da ponovno pozdravlja našo Partijo v imenu skupnih borb, v imenu padlih za stvar socializma, v imenu Frausina in Kolariča, Tomažiča in vseh ostalih. Nato sta dva delegata iz Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka izročila tov. Pajetti, ki je načeloval delegaciji italijanske Partije, dve darili, ki sta izraz hvaležnosti našega delavskega razreda za solidarnost, ki nam jo izkazuje italijansko delovno ljudstvo v skupni, težki borbi za mir in socializem. ski zvezi in tov. Stalinu in zdravemu patriotskemu duhu izključili iz svojih vrst kot garjave pse te nacionalne izrodke, ki so se prodali 'tujemu gospodarju. Oni so računali na slovensko prebivalstvo. Zato pa so vedno skušali vriniti v njegove vrste nacionalno sovraštvo do italijanskih bratov. A vse to jim ni prav nič pomagalo. Gotovo je, da smo imeli v tem obdobju nekaj pomanjkljivosti, ki so predvsem izhajale iz neizkušenosti. A vse te pomanjkljivosti so bile odpravljene od revolucionarnega e lana naših množic Slovencev in Italijanov. V tem obdobju je demokratični pokret pod vodstvom Komunistične partije premagal titofašistič-no tolpo in jo osamil. Prišla je druga, faza, faza popolnega razkrinjanja titovske tolje. Ta faza traja še danes. V tem obdobju je prišla v celoti do izraza pomoč, ki smo jo dobili od mednarodnega komunističnega pokreta: procesi proti titofašističnim agentom v Albaniji. na Madžarskem in v Bolgariji in izključitev njihovih agentov iz vseh mednarodnih demokratičnih organizacij so predstavljali veliko pomoč naši borbi. Glede izključitve titofašističnih agentov iz vseh demokratičnih, množičnih organizacij smo prehiteli mednarodni pokret zaradi ostrine vprašanja in zaradi naše prizadevnosti, ker smo imeli o-pravka s kliko, ki nam je skušala izpo-dnesti položaje, da bi jih uporabila proti miru in socializmu. V tem obdobju smo zelo jasno dokazali, da so titovci navadni zločinci, gnili nacionalisti, ,zakleti sovražniki delavskega gibanja in Sovjetske uspeh. V tem primeru mi bi bi' lahko napravili več. Prav tako sn> nekoliko zanemarili vprašanje bori za narodnostne pravice Italijanov coni B, ki so izpostavljeni najolkrU nejšemu raznarodovanju in nasilji Ako hočemo biti v resnici revolucin nama Partija, Partija delavskeg razreda in predstavnica vseh demc kratičnih množic, moramo z vso sil postaviti tudi to vprašanje, da sna memo tit-ovcem krinko- «dosledni! borcev za narodnostne pravice il enakopravnost». Res SnternaeionalisM Po drugi strani pa si nekateri to varisi slabo zamišljajo internaciona ližem. To tudi zaradi posledic prejš nje titovske politike. Zamišljajo si namreč, da biti internacionalist ni pomenja zavedati se svoje narodno’ sti. Prav nasprotno je: biti internacionalist pomenja biti najboljši Slovenec, najboljši Hrvat, najboljši5oui Italijan. ske Je pa še nekaj tovarišev, ki misli-^015' jo, da imajo le Slovenci nalogo, ds J10 se bijejo proti titovcem. Ta misel-„ ou nost je zelo nevarna in jo je slov, treba odpraviti, ker najnovejši dogodkiTtan nam dokazujejo, kako titofašizen'! .Jane ččini dela v mednarodnem merilu in P>’ droben letopis, in naja-ao v-1 a prPl°d mladega literarnega rodu. 1 8a je združila okoli sebe. Namen Čebelice je bil, dvigniti višino slo-'’enske kulture nad vsakdanje prak- tične "ten potrebe ljudi, prikazati jim po- umetne poezije in odkriti lepoto ^Popačene slovenske narodne pesmi, e takoj ob prihodu je zadela na hud odpor metelkovcev s Kopitarjem na e u- Očitali so ji nemoralnost in po-a njšljivost. Zahtevali so, naj jo oblast Prepoue. Razvil se je pravi kulturn: a slovenskih duhov, ki se je kon-;n Goriški Slovenci! Oprostiti nam morate, ker ta teden nismo mogli objaviti «goriškega Dela». Zaradi velike važnosti III. kongresa KP STO smo posvetili večji del našega lista njegovemu materialu. Prepričani smo, da nas boste razumeli in nam opro-ftili. V prihodnji številki nomo objavili veliko več vesti 2 Goriškega. čal z zmago mladine pod vodstvom Čopa in Prešerna Ustanovitelj, urednik in založnik novega glasnika je bil sicer Miha Kastelic, njega duševni voditelj pa dejansko Matija Cop iz Žirovnice na Gorenjskem, po poklicu profesor in dober poznavalec evropske literature Citai jo je v izvirniku, kar kaže na njegovo obsežno znanje jezikov (okoli dvajset!); nič čudnega, da ga Prešeren naziva «velikana učenosti». S književnim delom začne šele po vrnitvi v Ljubljano iz Lvova, kjer je bil nazadnje univerzitetni profesor. V Ljubljani opravlja službo knjižničarja do svoje rane smrti leta 1835, v valovih Save. Cop je opisal in ocenil slovensko literaturo, a delo je izšlo šele po njegovi smrti, ocenil je tud; Čebelico, v kateri izraža hvaležnost Prešernu, ki je uvedel s svojimi pesmimi v slovenski jezik vse glavne pesniške oblike, katerih prej nismo poznali. Pisal je tudi razprave k slovenskemu črkovnemu boju. Na zunaj sicer neopazno, zato pa nič manj važno ie bilo njegovo delo pri Čebelici, kjer ie dajal potrebnega znanja mlademu pesniškemu naraščaju in mu odkrival bogastva svetovne književnosti. Tudi Miha Kastelic je bil uslužbenec ljubljanske licejske knjižnice, po študijah pravnik. Razen urejevanja Čebelice je zanjo pridno pesnikoval, dasi ni imel kakih posebnih pesniških darov. Pri Čebelici je sodeloval še knjižnični sluga Jurij Kosmač, drugi njeni sotrudniki pa so bili Ignacij Holzap'el iz Tržiča, Jakob Zupan in Blaž Potočnik, znan tudi kot skladatelj. Važnejši od teh naštetih je Janez Cigler, s prvo izvirno slovensko povestjo «Sreča v nesreči». Najmočnejša pesniška narava Cebe-ličarjev je bil France Prešeren. Rojen 3. decembra 1800 v Vrbi, vasici oddaljeni kako uro hoda od Bleda, se odpravi mlad in nadebuden deček u šole, kjer mu je na ljubljanski gimnaziji ravnatelj Valentin Vodnik. Od to ga «uka žeja» spelje na cesarski Dunaj in se 28 leten vrne v Ljubljano, da si poišče službo, stopi kot praktikant v odvetniško pisarno, nato dela dve leti brezplačno na državnem finančnem uradu, pa spet pri odvetniku. Po opravljenem odvetniškem izpitu vrši posel odvetniškega konci-pienta vse do leta 1846., ko ga imenujejo po petih zavrnjenih prošnjah za samostojnega advokata v Kranju Tam umre 8. februarja 1849. zaradi vodenice, še bolj pa nemara zaradi duševne zagrenjenosti, ki mu je vzela še zadnje veselje do življenja. Vsa leta, ki jih je Prešeren preži- vel, so bila borba velikega umetnika s primitivno okolico, ki spletkari m ščuva proti njemu, ki ga — pritlikava kot je bila — ne razume, niti noče razumeti. Vodil je večen boj s predstavniki tiste državne in družbene ureditve, ki je stiskala slovensko ljudstvo v suženjskih sponah, izvzemši kratke štiriletne dobe francoskega nad-vladja in ki je popustila nekoliko vijake le pod težo velikih dogodkov leta 1848, ko se je pesnik nekako že poslavljal od življenja. Prešeren je stal vse svoje dni sko-ro osamljen sredi puhlega malomeščanskega sveta tedanje več ko provincialne Ljubljane, katere prebivalci so bili tujega, nemškega rodu ali vsaj v veliki večini ponemčeni. Slovenski jezik je govorilo le ljudstvo v okolici; izobraženi Slovenci so ga — razen rednih izjem — z zajemanjem tuje učenosti pozabili ali se ga sramovali, ker izražati se v njem ni bilo «fino» Edina prava prijatelja, Čopa in An- MATIJA ČOP dreja Smoleta, dobrosrčnega in za slovensko literaturo vnetega ljubljanskega trgovca, je le prekmalu izgubil. D. B. (se nadaljuje) JL0YIIR0 (Prežihov Varane) Slovenski pisatelj Prežihov Varane. Lovro Kuhar ali Prežih, kakor so ga na kratko imenovali, se je rodil 10. avgusta 1893. leta v revni družini grofovega najemnika v Podgori pri Kotljah na Koroškem. Ze v rani mladosti je začel pisati ter poslal svojo prvo napisano črtico «Smrt pijančka» pisateljici Zofki Kvedrovi, ki je tedaj urejevala mesečnik «Domači prijatelj» v Zagrebu. Črtico je objavil pod psevdonimom Vasi. V tem mesečniku je tedaj objavil nad 20 črtic. Da bi se rešil tesnih domačih razner je leta 1910. odšel v Trst, kjer pa ni dobil zaposlitve ter se je moral kmalu na to vrniti. Ves čas je pisal črtice; toda prekiniti je moral pisateljsko delovanje, ko je moral za časa prve svetovne vojne v vojake. Zaradi ovadbe domače žandarmerije, ker je odobraval Sarajevski atentat, se je pričel njegov vojaški križev pot iz čete v četo, iz bojišča na bojišče, dokler ni leta 1916. Razgovor z zastopnikoma Komunistične partije Avstrije III. kongresa KP STO sta se udeležila tudi dva delegata bratske avstrijske Partije. Bila sta to člana Centralnega komiteja tov. Hermann Mitterecker in tov. Ivan Ka-cianka, ki je po rodu Koroški Slovenec in dolgoletni borec socialističnega gibanja. Mimo 'grede naj omenim, da je bil tov. Kacianka obsojen na pet let težke ječe že v bivši kraljevi Jugoslaviji; za časa zadnje svetovne vojne pa je bil v raznih zloglasnih taboriščih v Avstriji in Nemčiji. Ob razpadu nacizma je bil v nekem zaporu skupno s pok. tov. Prežihovim Voran-cem; kateremu se ima tudi zahvaliti, da je ostal živ. Približal sem se austrijskima tovarišema ter jima stavil nekaj vprašanj, na katera sta mi kaj rada odgovorila in jih deloma opisujem tu spodaj. Tovariša, ali bi mi povedala nekaj o vaši borbi na Koroškem? To namreč zelo zanima naše čitatelje. «Z ozirom na poseben položaj, v katerem se nahajamo v Avstriji in zo ozirom na dejstvo, da je pri nas tista stoletna tarča, kjer sta se podžigala dva zagrizena nacionalizma m Prešernove proslave: PD Vesna bo proslavilo v Križu pri Trstu velikega Prešerna v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri. Na sporedu bo domača godba, orkester, pevski zbor, recitacije in govor. V petek 23. t. m. ob 20.30 bo PD Skedenj priredilo Prešernovo proslavo s sodelovanjem pevskega zbora in drugo. * * * PD Lonjer-Katinara bo priredilo v soboto 17. t. m. ob 20. uri prosvetni večer s petjem, recitacijami in kratkim predavanjem, na katerem bodo sodelovali domači pevski zbor, govorni zboV mladincev sv. Jakoba, Gerlanc, Košuta in Bernetič. Predavanja: V soboto 17. t. m. ob 20. uri bo predaval v Mačkovljah tov, Bujon o razvoju in pomenu slovenske knjige. V četrtek 22. ob 20.30 bo PD Ravbar na Greti priredilo svoj prosvetni večer. Predaval bo tov. Bernetič o gospodarskem in kulturnem razvoju na Madžarskem. Občni zbori; PD V. Vodnik v Dolini bo imelo v soboto, 17. t. m. ob 20 uri svoj redni občni zbor. * * * PD Fr. Prešeren v Boljuncu je imelo v petek, 9 t. m. svoj redni občni zbor. Pred otvoritvijo so pevci zapeli eno izmed pesmi pesnika, po katerem nosi društvo ime ter z njo razgibali navzoče. Potek občnega zbora je bil zelo živahen ter nad vse hvalevreden in razveseljiv je bil nasvet tov. Žerjala, naj se mladina čvrsto oprime učenja glasbe, za kar hoče prevzeti sam ves teoretični in praktični pouk. Tov. Bu-fon je za SHPZ pozdravil prisotne ter poudaril pomen prosvetnega delovanja in povezal z življenjskim jubilejem slo- venskega ljudskega pisatelja F. S. Finžgarja. Občni zbor je bil dobro obiskan. V soboto 10. t. m. je imelo PD Marušič v Rocolu svoj redni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno dokaj živahno kulturno delovanje, kajti kljub pomanjkanju prostorov za prireditve je društvo imelo v preteklem letu 11 kulturnih prireditev in več predavanj. Kljub nasilnemu fašističnemu raznarodovanju, kateremu so bili Rocolčani posebno izpostavljeni, se slovensko napredno ljudstvo Roccia oklepa svojega prosvetnega društva ter goji slovensko besedo za kar so dokaz trije na stopi dramskega odseka v skromni gostilniški dvorani pri Zajcu in dve gostovanji pri sosednih prosvetnih društvih. Zastopnik SHPZ je izrekel nekaj vzpodbudnih besed ter poklonil v njenem imenu društvu skromen knjižni dar. * • * PD «Finko Tomažič» bo imelo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri na društvenem sedežu v. ul. Dei Leo svoj redni letni občni zbor. Vabljeno je vse članstvo. V soboto 24. t. m. ob 20. uri priredi PD «F. Marušič» v prostorih gostilne Zajc v Rocolu zanimivo predavanje o pomenu slovenske knjige. Predaval bo tov. Bufon. Vabimo vse člane in prijatelje lepe slovenske knjige. * * * Pionirska prireditev na Opčinah. V nedeljo 18. t. m. ob 16. uri bodo gostovali v Prosvetnem domu na Opčinah pionirji iz Padrič-Gropade, ki bodo uprizorili Maršakovo socialno pravljico «Mucin dom». Sodeloval bo tudi pevski zbor Padriče-Gro-pada in openski orkester. kjer je našel nacizem ugoden teren za svoj razvoj, lahko trdiva, da so naše borbe zelo uspešne. Z uvedbo dosledne in prave politike nam je uspelo, da smo podžiganje nacionalizmov že dokaj ublažili. Ta politika je tudi doprinesla važen delež pri denacifikaciji baze. Naša Partija se kljub vsem oviram, ki izhajajo iz raznih faktorjev bodisi domačega, kakor tudi tujega izvora, vedno bolj širi- in jači, bodisi številčno, kakor tudi ideološko. V podkrepitev teh izjav naj omeniva na tem mestu velike stavke širom vse dežele preteklega oktobra. Tedaj je namreč stavkalo na stotisoče delavcev. V mestu Steyer,, kjer so velike tovarne strojev, je bila splošno stavka. Tovarniškim delavcem so se pridružili tudi drugi meščani, trgovci in obrtniki. Policija je le s težavo zlomila odpor delavstva. Nekaj za tem so bili odpuščeni z dela vsi vodilni komunisti v sindikalnih organizacijah, Tako se je akcijam vladnih organov in delodajalskih magnatov pridužila še sindikalna organizacija, upajoč, da bo z odstranitvijo komunistov iz svojih mest dosegla zaželeno pasivnost. Zgodilo pa se je obratno. Prav ti ukrepi so dovedli do večje borbenosti in zavesti med delavstvom». Iz vsega tega je razvidno, da Partija v Avstriji uspešno napreduje in da se razredna zavest deiavnega razreda vedno bolj dviga. Zdaj pa dovolita, da vama stavim še naslednje vprašanje: Titovski tisk se neprestano hvali o de’u, ki ga vrši med Koroškimi Slovenci. Človek bi skoroda mislil, da so oni edini voditelji tamkajšnjih Slovencev. Povejta mi koliko je na tem resnice, kajti to nedvomno zelo zanima naše balce. «Vloga titovcev na Koroškem je kaj bedna. Res je, da so Koroški Slovenci že od nekdaj z velikim zaupanjem gledali na Jugoslavijo. To je sicer popolnoma naravno, ker so v Sloveniji videli svoje matično narodno telo. In vsled tega so titovci spočetka imeli med njimi dokaj vpliva. Ta vpliv pa so popolnoma zgubili že ob zgodovinski resolucij IU, ali pa kmalu za tem. Danes je mala, neznatna peščica ljudi, ki jim sledi, toda ne zaradi zaupanja in preda-noisti, marveč za iz interesa, ki ga imajo od tega. To so torej ljudje, ki dobivajo razne podpore od njih, ali pa so neposredno ali posredno v njih službi in prejemajo torej razmeroma zelo dobro plačo. Danes bi nedvomno z lahkoto našteli koroške Slovence, ki so še s titovci». Ali je res da se titovska takoime-novana Demokratična fronta poteguje za pravice Koroški Slovencev? «Ne, ni res. Lahko rečemo, da titovci kve jemu je škodujejo nacionalnim interesom Slovencev na Koroškem. Dovolj zgovorno nam potrjuje že dejstvo, da so ob priliki, ko smo komunisti predlagali in zahtevali, naj bi se ustanovila posebna slovenska deželna zbornica aa Koroškem, bili proti njeni ustanovitvi in da so se že tedaj povsem strinjali s stališčem, ki sta ga zavzeli napram našemu predlogu Figlova krščanska ljudska stranka in pa takoimenovani «neodvisniki», ki so, kot je vsem znano, bivši nacisti, To se pravi, da so titovci že tedaj stali neomajno na strani najzagrizenejših nacionalnih šovinistov in fašistov. O tem vprašanju bi lahko našteli še mnogo primerov, da se pa ne bomo spuščali v prevelike podrobnosti, kar prav za prav se niti ne splača, naj omenimo še en primer, ki dovolj zgovorno priča kako branijo titovci interese Slovencev. V Zitavi vesi so kandidirali na zadnjih volitvah skupno titovci, pristaši Figlove nacionalšovinistične stranke in bivši nacisti. Med slednjimi je bil tudi neki Stajmahar, ki se je za časa nacizma posebno znašal nad Slovenci in trdil, da jih mora za vselej iztrebiti iz vasi». Kako pa je s šolstvom? Ali obstajajo slovenske šole na Koroškem? «Po vaseh, ki so izključno slovenske imajo učenci osnovnih šol nekaj ur pouka v materinščini. Ta pouk vodijo isti učitelji, ki poučujejo nemško in ki čestokrat niti sami ne poznajo slovenščine. Figlovim de-mokrščanom in nacistom pa je tud: to preveč. Zadnje čase snujejo načrte, kako bi še ta malenkostni pouk v slovenščini odstranili. In pri tem prebegnil z južnotirolskega bojišča v Italijo. Svoje vojaške doživljaje je obdelal v svoji knjigi «Doberdob». Ostal je v ujetništvu, kljub temu, da je prosil, naj bi ga poslali med jugoslovanske prostovoljce, do leta 1919. Po vrnitvi je zaposlen v domačem kraju na ravnah v tamkajšnji jeklarni in tam vodi delavsko-bratovsko skladbico, hranilnico in posojilnico v Guštanju ter bil duša delavskega izobraževalnega društva «Svoboda». Leta 1920, je ustanovil v domačem kraju celico Komunistične partije ter jo aktivno vodil vse do leta 1930. Pred šest januarsko monarhojašistič-no diktaturo kralja Aleksandra v Jugoslaviji je Prežihov pobegnil leta 1930. v Avstrijo. Prepotoval je potem velik del Evrope, bil v Berlinu, Pragi, Parizu, živel in politično deloval na Norveškem, več kot leto dni v Romuniji, potoval kot delegat K.P. na kongres v Moskvo itd, V domovino se je vrnil ilegalno v letu 1940. Dote-daj je razen drugih spisov izdal št knjigo Pošganica, 1940. je izšel Doberdob; tedaj je zasnoval že svoj tretji roman Jamnica, ki pa ga je zaradi izbruha tretje svetovne vojne izdal šele leta 1945. Jeseni 1942. sredi najhujše vojne vihre, ki je razgibala vse naše delovno ljudstvo združeno v OF, smo nenadoma izvedeli, da so tudi Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca na nekem stanovanju v Ljubljani, zajeli fašisti. Nekaj časa potem sem bil še sam deležen fašistične ječe. Prišel sem v Sentpetrsko vojašnico in glej: izvedel sem, da se v istih zaporih nahaja tudi Prežihov. Pozabil sem na vse gorje. Edina moja želja je bila, da bi ga videl od blizu, prav od blizu, vsi smo mu hoteli biti blizu. Kajti on je bil naš vodja, on je bil ves naš, del našega ljudstva in v ječi ga drugače nismo imenoval, kakor naš očka. Sreča mi Je bila mila. Prišel sem z njim v skupno celico. Spoznaval sem ga prav od blizu. Bil je plemenit ih borben, bil je ne samo oče vseh jetnikov., temveč je tudi iz ječe vodil Osvobodilno borbo na terenu ter dobival neprestano korespondenco od zunaj, na katero je stalno odgovarjal in dajal nasvete. Bil je v pravem pomenu človek, ki ga ni zmedla še tako nevarna situacija. Nekoč je prebil 70 dni v temni samici, a s svojim junaškim zadržanjem je prisilil celo fašistične krvnike, da so morali imeti do njega neko posebno spoštovanje. Prežihov je bil vedno nasmejan in veder in v najtežjih dneh nas je bodril: «Fantje kmalu bo! vilno organizirane. Fhi tem pa moramo zavzeti stališče širokega de- Partije poziva k akcijski enotnosti : ^rl0^,ra^^'neSa sodelovanja ter spre ves delavski razred in ljudske množice na podlagi sledečega programa: 1. Razkrinkati in obsoditi je treba vse načrte, provokacije in priprave na novo vojno bodisi na mednarodnem polju, kakor tudi v pogledu našega ozemlja. Podpreti moramo vsako demokratično pobudo za utrjevanje in sodelovanje med narodi, kakor tudi pobudo za utrjevanje in spoštovanje bratstva med narodi, za izbojeva-nje nacionalne neodvisnosti ter za rešitev izpod jarma zatiranja in iz-koriščevanja po imperialistih. Podpreti moramo odbore za mir v njih borbi za: 1. prepoved vsega atomskega orožja, kakor tudi vseh drugih orožij, ki imajo značaj množičnega pokončevanja ljudstva in borbo za uvedbo prave kontrole nad atomsko silo; 2. za obsodbo tiste vlade, ki bi prva segla po teh orožjih in za njeno proglasitev za vojnega zločinca; 3. za -postopno razorožitev vseh oboroženih sil pod mednarodnim nadzorstvom; 4. za mirno in demokratično rešitev korejskega vprašanja; 5) za uveljavitev potsdamskega sporazuma o denacifikaciji Nemčije. Popularizacija politike miru ZSSR Delegati navdušeno pozdravljajo pozdrav VKP (b) titovci, kakor tudi drugi slovenski konservativni krogi niti ust ne od-pro». . Dovolita tovariša, da vama za zaključek stavim še naslednje vprašanje: Kakšne vtise sta dobila na našem kongresu KP? «Najini vtisi so vsestransko zelo pozitivni. Najbolj je naju presenetilo pravo slovansko-italijansko bratstvo in pa tista zdrava, pristna proletarska zavest delavskega razreda. Iz dela in intervencij na kongresu sva razvidela, da je vaša Partija tudi ideološko na razmeroma zelo visokem nivoju. Tudi ob priliki najinega obiska pri Sv. Barbari sva imela priliko govoriti z navadnimi delavci. Iz tega obiska sva odnesla najlepše vtise. Skoda je le ta, da nimava več časa na razpolago in da se ne moreva dalje pomuditi pri vas. Sicer pa upava, da se bova še povrnila med vaše delavce». MILIVOJ DOLANC Prišla bo svoboda, zavedajte se, da je naš položaj vzvišen!» Prežihov Varane je bil na samo velik umetnik, začetnik socialnega realizma v slovenski književnosti, ki mu je bil stvaritelj veliki Maksim Gorki, temveč je bil prav v Gorkega smislu človek, pravi človek in že izgovarjanje njegovega imena je bilo za časa osvobodilne borbe vsem v veliko uteho. Ko so Nemci po raisulu Italije leta 1943. prevzeli oblast v Ljubljani so našli Prežihovega v tamkajšnjih zaporih ter ga odpeljali v taborišče Begunje, na to v Sacksenhausen in na to v Mathausen. Po vojni se je povrnil spet u svojo domovino, a zaradi bolezni, ki je bila posledica trpljenja v taboriščih in ječah ni mogel zajeti svojega literarnega dela v tolikšni meri kot si je želel in nameraval. Zadnji udarec pa so mu zadale v domovini titofašistične razmere, da je dokončno omahnil ter zaprl oči pred grozotami, ki se tam dogajajo. JUSTO KOŠUTA ,, ..^° sta Prekinila pogovor, je Jakob zamišljeno vzdihnil in rekel: in zdi se, da ni konca temu morju. . . seboj trì^e 50 molče Pagledali v puščavo pred kob ■ -"•e k* vse ^ zem'ia! — ie vz!kliknil Ja- in široko zamahnil z roko. — In še črna prst! . . . 10 ^ bilo oranje! in Glej ga! — se je dobrohotno zasmejal Vasilij zarrl ,<:>*aravai0če 'Pogledal sinu v obraz, ki je celo jet e ’ *;ako je bila ta želja močna. Bilo mu je pri-p 0 slišati o sinovih besedah ljubezni do zemlje, cat' 't*11 tudi’ da bi ute§nila ta ljubezen pokli-st . ^oba kmalu in nevzdržno od varljive pro-0 s 1 obrtniškega življenja nazaj na vas. Sam pa ane tu z Malvo in vse pojde po starem. . . v ^'0 leP0 povedal, Jakob! Kmet mora biti njej .rn®,; i6 močan samo na zemlji: dokler je na fcro, 2ivi’ k° se Pa odtrga od nje, propade! Kmet / u. _ L > * — Jaz? — je nedolžno vprašal Jakob. — Cernu nekii? — Saj to je, čemu se neki smeješ . . . Umolknila sta. Skozi šumenje valov so se slišali vzdihi, morda so bili vabeči klici. bj.° ^halje je drevo brez korenike: za delo je do- g0 . Pa oe more živeti in začne trohneti! Tudi tjg 116 lepote ni v njem, obglodano je, obstruženo, M'ao!' ' ' Lepe besede si tu povedal, Jakob, bežni °rie je sPreiel° sonce v svoje nedrije z iju-Viln' - glasbo Pljuskanja, valov, ki so jih poslo-lenjh Zarki sonca odeli v čudovit škrlat neizrečeno ljen. °dtenkov. Božanski vir luči, ki ustvarja živ-hoisu6’ 86 ^ tu Poslavljal od morja s čudovito ubra-§led-r barv’ da bi nekje daleč od treh ljudi, ki so biB_f 1 za ujma, prebudil spečo zemljo z radostnim orn žarkov vzhoda. . čece -Duša se topi v meni, ko gledam, kako son-ofa>-y,,Zabaja . . . Zares, pri Bogu! — je rekel Vasilij leu k Malvi. smeh)”3 moléala- Modre Jakobove oči so se deli v'"16 in b*°dlle v daljave morja. Dolgo so se-Pnelj 51 triie. in zamišljeno gledali tja, kjer so ko-ln ugašali poslednji trenutki tega dne. Pred njimi je tlelo oglje pod čajnikom. Za njimi je že noč razgrnila po nebu svoje sence. Rumeni pesek je temnel, galebi so nekam izginili, — vse naokrog je nastala sanjava, božajoča tišina. . . In celo neumorni valovi, ki so se vzpenjali na obrežni pesek, se niso glasili tako veselo in šumno, kakor podnevi. — Čemu tu sedim? — je rekla Malva. — Moram iti. Vasilij se je naježil in pogledal sina. — Kam se ti mudi? — je nevoljno zamrmral. — Počakaj, da bo mesec vzšel. — Kaj mi bo mesec? Tudi tako me ni strah. . . saj ne grem prvič ponoči od tod! Jakob je pogledal očeta in prižmuril oči, da bi zatajil nasmešek, ki se je lesketal v njih; potem je pogledal Malvo — tudi ona ga je pogledala in bilo mu je nerodno. — No dobro. Pojdi. . . — je odločil Vasilij nejevoljno in mračno. Vstala je, se poslovila in počasi šla vzdolž brega zemeljske kose in valovi so se ji motali pod nogami, kakor da bi se hoteli igrati z njo. Na nebu so vzplamtele zvezde — njegove zlate cvetice. Svetla Malvina bluza se je oddaljevala od Vasilija in njegovega sina, ki sta jo spremljala z očmi, in se izgubljala v mraku. Dragi moj. . . nikakor se več ne mudi! Da — ah! Pritisne se na moje grudi! — je zapela Malva z visokim in rezkim glasom. ustavila in — nalašč 6. Vasiliju se je dozdevalo, da se je čaka. Ogorčeno je pljunil in pomislil: tako dela. . . draži me, vražja ženska! — Slišiš, kako poje!. ... — se je nasmehnil Vasilij. Pred njima je lebdela zdaj zgolj siva pega v mraku. Ne bodi žal ti mojih grudi, belih dveh labodov! — se je razlegal nad morjem njen glas. — Kako poje! — je vzkliknil Jakob in se z vsem telesom sklonil tja,, od koder so prihajale zapeljive besede. — Torej nisi bil kos domačiji? — se je razlegel surovi in polni Vasilijev glas. Jakob ga je začudeno pogledal in zopet sklonil. Toneč v šumenju valov, so prihajale do njunih ušes posamezne, pretrgane besede zapeljive pesmi: . . . Ah . . . spati mi ni moči . . . sami v taki noči! Minila sta dva tedna in zopet je bila nedelja, zopet je Vasilij Legastov ležal na pesku poleg kolibe, gledal na morje in čakal Malvo. Samotno morje se je smejalo, se poigravalo z odsevajočim soncem, v iegionih so vstajali valovi, se vzpenjali na pesek, stresli nanj peno svojih griv, se zopet pomaknili v morje in se stopili v njem. Vse je bilo tako kakor pred štirinajstimi dnevi. Samo Vasilij, ki je poprej čakal ljubico z mirno samozavestjo, jo je danes čakal nestrpno. Prejšnjo nedeljo je ni bilo, danes pa mora priti. Ni dvomil, da pride, želel je, da bi prišla čimprej. Jakob ju danes ne bo motil: predvčerajšnjim se je odpeljal po mreže z drugimi delavci in povedal, da pojde v nedeljo v mesto kupovat srajce zase. Udinjal se je ribiški zadrugi za petnajst rubljev mesečno, že nekajkrat se je peljal na ribolov ter je bil zdaj videti čvrst in vesel. Kakor vsi je tudi on dišal po soljenih ribah in kakor vsi je bil umazan in raztrgan. Vasilij je vzdihnil, ko se je spomnil na spomina. — Da bi se le ne pokvaril. . . razvadil se bo. . . in tedaj se mu bržčas ne bo hotelo, vrniti se na vas. . . Sam bom moral iti. . . — Vroče je! — je vzkliknil koprneče Vasilij in se premetaval po pesku. —; Noč je že. . . pa je vroče! Prekleta dežela. . . — To je od peska. . . segrel se je podnevi. . . — je rekel Jakob — zatikalo se mu je — in se obrnil na drugo stran. — Kaj ti je? . . . Smeješ se bržčas, — ga je vprašal oče. Razen galebov ni bilo nikogar na morju. Tam, kjer je bilo morje oddeljeno od neba s tanko progo peščenega brega, so se na tisti progi pojavile včasih majhne, črne pike, se premikale po njej in izginjale. Čolna pa še ni bilo, čeprav je bilo že poldne; sončni žarki padajo na morje skoraj navpično. Ob tem času je bila Malva vselej že tu. (Se nadaljuje) 2. Popularizirati moramo politiko miru na mednarodnem polju ter gospodarske socialne in znanstvene pridobitve Sovjetske zveze ter dežel 'ljudske demokracije Vzhodne Evrope, Nemške demokratične republike ter velike Ljudske republike Kitajske. Popularizirati moramo razvoj močne fronte gibanja prijateljstva s Sovjetsko zvezo ter seznaniti ljudske množice z zmagami in pridobitvami države, kjer vlada socializem pod vodstvom VKPB in tov. Stalina. 3. Podpreti moramo predloge tržaškega gibanja za mir, ki podprto od solidarnosti demokratičnih gibanj drugih dežel zahteva izvedbo ukrepov, po katerih bi bilo Tržaško o-zemlje obvarovano pred napadalno politiko imperialistov. Ti predlogi so: 1. priznanje in. jamstvo «odprtega mesta» za Trst in ozemlje; 2. imenovanje posebne komisije Varnostnega sveta, ki bi bila sestavljena iz stalnih članov in bi zamenjala dve obstoječi okupacijski vojaški u-pravi t.j. anglo-ameriško in jugoslo-nega obdavčenja ter za vsa druga koriščanjem kakršne koli vrste. 4. Boriti se moramo za uveljavitev mirovne pogodbe, ki jo je podpisalo 21 držav, in ki predstavlja edino možnost združenja obeh con STO, osvoboditev iz vojaške okupacijske oblasti in vzpostavitev demokratičnega režima, ki bi omogočil slovenskemu, italijanskemu in hr-vaitskemu prebivalstvu vsega STO >- če bi to zahtevalo — da odloča o lastni usodi v interesu miru in demokracije. 5. Boriti se moramo za ohranitev naše industrije in trgovine, proti politiki zasužnjevanja in podrejanja našega gospodarstva imperialističnim vojnim načrtom in ciljem. Boriti se moramo za enotnost delavskega razreda, za enotnost delavcev, kmetov, obrtnikov i.dr. ter za enotnost ljudskih množic proti brezposelnosti, draginji in bedi. Boriti se moramo za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj .naših upokojencev, brezdomcev in izgnancev, za uvedbo pravičnega in demokratičnega obdavčenja ter za vse druge izboljšanja, ki jih zahteva delavski razred in delavna mladina pred izkoriščanjem kakršene koli vrste. 6. Boriti se moramo za obrambo vseh demokratičnih pridobitev in svoboščin s konkretnimi akcijami širokega in borbenega značaja, proti samovoljnemu in nasilnemu ravnanju okupacijskih vojaških uprav v obeh conah, proti vsakršnemu kratenju demokratičnih pravic ter proti vsiljevanju zakonov in odredb, ki nasprotujejo demokratičnim sinda-kalnim, političnim, kulturnim in nacionalnim pravicam. jeti program obrambe miru, demokratičnih pravic ter ljudskega blagostanja, v katerem bo realizirana najširša enotnost borbe slovenskih in italijanskih ljudskih množic. Ta program bomo izvedli skupno s tovariši tržaške federacije Italijanske socialistične stranke, s katerimi bomo še bolj utrdili najtesnejše vezi. Za uresničitev tega programa, kakor tudi za rešitev njegovih posameznih delov, ponujamo roko vsem, ki so pripravljeni boriti se za mir, za demokratične svoboščine, za nacionalne pravice prebivalstva vsega STO ter za zagotovitev varnosti in blagostanja naše zemlje. Naša Partija, ki uživa mednarodno solidarnost, je povečala svoj prestiž ter razširila svoj vpliv. Znatno se je izboljšala v pogledu svojega notranjega življenja. Reorganizirali smo naše sekcije in povečali število celic. Voditelji so se bolj neposredno povezali s terenom in množicami, pojačano se je tudi razvila vzgojna aktivnost. Znatno so se izboljšale kritika in samokritika, demokratični centralizem. Po resoluciji je število članov trikrat večje. Organizirali smo številne ma nifestacije in se s tem povezali s tisoč elementov, ki so oddaljeni od nas. Sedaj korakamo naprej hitreje m z večjo strnjenostjo. Doseženi napredki pa nam ne smejo preprečiti, da ne bi ugotavljali naših pomanjkljivosti, odkrivali njihove vzroke ter iskali sredstva, da jih odpravimo. To je naša metoda za izboljšanje vsake ga našega delovanja. Ponos, domišljavost in lahkomiselnost bi nam ovirale napredovanje, ter bi nas priLsilile, da gremo nazaj. Zaradi tega bomo morali izvajati boljše metodo kritike in samokritike in to v konstruktivnem smislu, prežeti s predanostjo Partiji. Partiji je pridobiti novih članov, posebno med delavci, ženami in mladino ter se odločno boriti proti sektaštvu. Se druga pomanjkljivost, ki jo moramo odpraviti, je odsotnost na sestankih. Zaradi tega je treba boljše razdeljevati naloge, vršiti vzgojno delo ter v naprej pripraviti sestanke. Vsak član Partije je dolžan da stalno izboljšuje svojo politično vzgojo in to potom študija marksi-zma-leninizma, da se aktivno udeležuje partijskega življenja, ustvari najtesnejšo povezavo z množicami brez stranke ter da jim nakaže pravilnost linije naše Partije. Med osnovnimi nalogami partijca je ta, da plačuje članarino, da razen čita-nja tudi podpira in širi naš tisk Dobro delovanje Partije je odvisno od njenega ustroja. Vodilni organi od centra pa do baze morajo dobro delovati s svojimi učinkujočimi delovnimi komisijami. Največjo skrb je treba posvetiti kadrovki politiki. Okrepitev revolucionarne budnosti Borba proti titovstvu v coni B 7. Organizirati moramo politično in gospodarsko borbo proti titofa-šizmu v coni B ter gibanje bratske in borbene solidarnosti v coni A, katera bo podprla borbo slovenskega, italijanskega in hrvatskega prebivalstva v coni B v svoji zmagoviti borbi proti titofašističnemu terorju. Neprestano moramo razkrin-kovati vsa nasilstva, ki jih počenjajo titofašisti. Odločno se moramo čuvati pred vsakovrstnim baran- Danes lahko trdimo, da je bila sprememba v primeru z deformacijami, ki jih je vneslo titovstvo, v resnici temeljita in da sta demokratičen centralizem ter disciplina postali takšnega značaja kot ga morata imeti v pravi komunistični partiji. V tem smislu pa moramo še izboljšati ter imeti v vidiku nauke Lenina. Za našo Partijo je življenjske važnosti utrditev budnosti, bodisi na organizacijskem, političnem kakor tudi ideološkem polju. Izboljšati moramo torej tudi ta značaj našega delovanja. Nadalje moramo reagirati na dogodke z večjo prožnostjo, biti vedno na čelu množic, povečati našo borbenost, posvetiti največjo pozornost množičnim organizacijam, vsem in tudi malim konkretnim akcijam. Uspešno delo smo vršili na področju agitacije in propagande, ki je doprinesla za popularizacijo naše Partije ter znatno ovirala protikomunistično, nacionalistično in titovsko propagando. Izboljšati moramo naše delo podrobne propagande ter boljše in točnejše poznati po samezne probleme. To je mednarodna situacija in situacija našega Ozemlja; to je bi lanca naših uspehov in naših napak, naših pomanjkljivosti in slabosti; to so sredstva s katerimi moramo te pomanjkljivosti premagati, izboljšati in popraviti naše delovanje; to so naše naloge. V 17 mesecih, ki nas delijo od prejšnjega kongresa je tudi svet na predoval v levo smer; še vedno na preduje in se obrača na levo k so ciaiizmu, kljub provokacijam, na Črtom vojnohujskačev in terorizmu taniem med vladami Rima in Beo- Dober vzgled nam nudijo korejski grada, ki se sklicujeta na takoime- bratje, ki se že osem mesecev upi-vane «direktne sporazume», katerih rajo združeni mednarodni reakciji ozadje pa je prepleskano z vojno-hujskaškimi cilji imperializma. 8. Vztrajno se moramo boriti za uveljavitev nacionalnih pravic, predvsem pa za odstranitev sleherne diskriminacije, ki se dogaja na škodo Slovencev v coni A in Italijanov v coni B, bodisi v kolikor se tiče rabe jezika v javnih uradih, kakor tudi v pogledu zahtev na šolskem in kulturnem polju. 9. Utrjevati moramo duh proletarskega intemacionalizma v najširših ljudskih vrstah. To bomo storili tudi, če bomo neprestano raz-krinkovali tudi najmanjše pojave boržoaznega nacionalizma bodisi na Italijanskem, kakor tudi na slovenskem polju, ter proti kozmopoliti-zmu. Vsi ti pojavi namreč poskušajo, da bi nas ločili od mednarodnega demokratičnega gibanja. Podlpreti moramo razvoj akcije, ki učvršč-uje tesno in bratsko solidarnost bodisi z italijanskim narodom, ki se bori proti De Gasperijevi vladi, kakor tudi z jugoslovanskimi narodi, ki se borijo proti titofa-šizmu, ki je prav tako, kot De Ga-sperijeva vlada v službi vojne in imperializma. 10. Udeležiti se moramo bodoče votivne kampanje ter zahtevati volitve na podlagi proporcionalnega sistema. Zahtevati moramo, da bodo volitve res demokratične in pra- in ki bodo od podpori kitajskih pro stovoljcev in solidarnosti medna rodne demokracije, kmalu izgnali iz svoje zemlje živinskega napadalca O tem ni nobenega dvoma. Povečale so se in okrepile sile miru in socializma. 800 milijonov človeških bitij živi že v režimih socializma in ljudske demokracije Druge stotine milijonov se borijo, da bi sledile njihovemu vzgledu. Da bi nam vzeli pogum pravijo, da smo stisnjeni v anglo-ameriških, titovskih in De Gasperijevih kle-ščih. Z našo borbo smo dokazali, da ni lahko streti naše Partije in slovansko italijanskega demokratičnega gibanja. Mi bomo kot vedno korakali naprej, zvesti proletarskemu internacionalizmu, slovansko-itali-janskemu bratetvu, nerazrušljivi solidarnosti z italijanskim in jugoslovanskimi narodi, z veliko Sovjetsko zvezo, z njenim in našim velikim voditeljem Stalinom. Vedno bomo prisotni v prvih vrstah v borbi našega hrabrega In borbenega delavskega razreda, za njegove ekonomske in socialne zahteve, v obrambi demokratičnih svoboščin, da zagotovimo tem krajem Na delo in v borbo, tovariši. Dvi-varno in .srečno bodočnost, gajmo vedno više lepo rdečo zastavo, da si osvojimo svet miru, napredka im socialne pravite. TUPATAM, VRNIL SE JE — Titovsko časopis-1 je je pred časom napovedalo, da bo '' Djilas šel na romanje po Zahodni Evropi in da bo predaval v Veliki '■ Britaniji, o «nevarnosti, ki prihaja 1 z Vzhoda». V resnici je Djilas šel po-' dajat roko angleškim laburistom, ki so prav dobro znani zaradi svojega : «socializma», ki ga z roko v roki s Churchillom «uresničujejo». Sedaj pa ■ se je Djilas vrnil v Beograd. Ne vemo, kaj je prinesel domov. Vemo le 1 to, da je le težko smatrati za «komunista» človeka, ki hodi na «romanje» v eno izmed postojank kapitalizma in k ljudem, ki so znani zaradi svojega protisocialističnega mišljenja in delavnosti. Zakaj je Djilas šel na Angleško? Ali morda, da dobi nekaj injekcij za svoje zelo znane članke o «despotizmu v ZSSR»? Ali pa zato, da priključi samega sebe izprijenim socialdemokratom, ki so popolnoma falzificirali vse pojme o novi človeški družbi, v kateri naj bi bil človek enak človeku? Zelo nas zanima, kaj bo Djilas povedal ob svojem povratku v Beograd. Najbrže bo hvalil angleške laburiste in dejal, da «gradijo socializem». Drugega ne more reči, ker je šel tja z namenom, da še krepkeje «prepriča» angleške kapitaliste, ki se nekako upirajo ameriškemu imperializmu, o «neizbežnosti» vojne proti SZ in o potrebi po pospešenem oboroževanju. Vsekakor pa bo moral Djilas priznati, da je s tem obiskom zgubil vso svojo dosedanjo «neodvisno» vlogo in da je tudi vidno postal hlapec starih revizionističnih idej, ki so bankrotirale skupno s skrahiranjem II. internacionale. «NAŠEL SE BO NEKDO ...» — O-ziroma: «Pobožne želje titofašistov in stvarnost». V svoji nedeljski številki so uredniki «Primorskega» napisali, da se bo na kongresu KP STO «našel nekdo», ki bo postavil nekaj vprašanj kongresu in Pajettl. V resnici smo pričakovali, da se bo ta «nekdo» pojavil sredi kongresa in stavil ta vprašanja, a ... ga ni bilo. «Primorski» je torej tudi v tem primeru propadel, njegova provokacija se je Izkazala kot gola demagogija in kot pobožna želja ljudi, ki nimajo več nobenega resnega cilja pred seboj. Ah pa je bil morda ta «nekdo» tako dobro «zakonspiriran», da je bil . .. a ga ni bilo? Želeli bi vedeti, kako se je zgodilo, da ni prišel s svojo besedo na dan kljub vreščečemu pozivu «Primorskega», ki je verodostojen vir «čiste resnice». DEL NESRAMNE ŠPEKULACIJ E Z US V ALIDI IS PADLIMI TITOVCI PREJEMAJO OD VU D0V0LJ1 denarja, a ga ne razdeljujejo upravičencem] ES so prejeli pismo VU o invalidninah in pokojninah, ki bi jih morala titovska vlada redno plačevati - Agitacija uslužbencev Javnih skladišč - Solidarnost z luškimi delavci Kot je že znano, je zveza upokojencev ES večkrat nastopila pri VU, da bi prejela pojasnila glede pokojnin in invalidnin, ki bi jih morali naši ljudje prejeti od jugoslovanske vlade. Znano je tudi, da je zveza upokojencev mnogokrat poslala svoje predstavnige na tukajšnjo jugo slov. gospodarsko delegacijo, kjer je vedno prejela odgovor, da slednja ne more izplačati določenega števila invalidnin in pokojnin našim ljudem, češ da ji VU ne stavlja na razpolago potrebnega lirskega sklada. V zvezi s tem je Oddelek za delo' pri VU odgovoril zvezi upokojencev ES s pismom, ki nosi datum 15. II. t. 1. Pismo pravi, da ne odgovarja resnici trditev, da VU ne stavlja na razpolago jugoslovanski gospodarski delegaciji lirskega sklada za izplačanje pokojnin in invalidnin, ker VU vsak mesec dodeljuje isti primerno vsoto denarja. Res pa je — ugotavlja pismo — da delegacija v prvih mesecih ni uporabila vse vsote. Zato pravi oddelek za delo pri VU, ni nobenega vzroka, ki ne bi dovoljeval rednega plačevanja in ureditve vprašanj. Isti oddelek pa javlja, da je pripravljen na preučitev vseh onih posameznih primerov invalidov in sorodnikov padlih, ki imajo pravico do pokojnine ali invalidnine in ki je do sedaj še niso prejeli. Pismo je podpisal načelnik oddelka za delo pri VU ing. De Petris. S tem pismom se je pokazala v pravi luči še ena izmed številnih laži titovcev, ki so do sedaj na vsako prošnjo naših ljudi glede pokojnin in invalidnin, ki jim pripadajo’ in ki so jim bile priznane, odgovorili, da nimajo denarja. Denar torej obstoja. Titovska gospodarska delegacija dobiva vsak mesec določeno vsoto denarja od VU, kar predobro in zelo precizno potrjuje pismo VU. Kam je, torej šel do sedaj ta denar? Komu in za katere namene ie služil? Sedaj nam dogodki da- jejo prav. Pravili so nam, da špekuliramo na račun invalidnin in pokojnin. Dejstva pa govore drugače. Dejstva dokazujejo, da so lipovci tisti, ki špekulirajo z denarjem, ki gre po vsej pravici našim ljudem, ki so žrtvovali v NOB. Oni so med invalidi in sorodniki padlih napravili politične razlike, so špekulirali s tem denarjem, so pritiskali in še vedno pritiskajo s tem denarjem na vse ljudi, ki imajo pravico do plačila. Izkazalo se je ponovno, da so titovci največji lažnivci, špekulanti in nesramni izsiljevalci. Naše ljudstvo naj na podlagi tega novega dejstva, zahteva od titovcev qdgovor, ker so titovci dolžni izplačati vse kar pripada upravičencem. V zvezi s tem javlja zveza upokojencev ES, da sprejema od vseh ljudi, ki imajo rešiti to vprašanje in ki imajo pravico do invalidnine ali pokojnine in je še niso prejeli ali jim je bila odvzeta po resoluciji 1U, prošnje za ureditev njihovega položaja. Upravičenci naj sestavijo pregled lastnega primera v dveh izvodih s pomočjo svoje organizacije, zveze invalidov in družin pad-dih, katere sedež je na trgu Ponterosso 6, II. * * * V četrtek zvečer se je zvedelo za izid referenduma med uslužbenci Javnih skladišč. Od vseh upravičencev v službi je volilo 92,52%. Proti predlogom ravnateljstva pa je bilo 81,51% glasov. Obe sindikalni organizaciji sta sklenili, da nudita ravnateljstvu možnost za še nadaljnja pogajanja in sta zato odgodili začetek agitacije na jutri. Iz Rima je glavni svet IMAM sporočil, da je bil dosežen sporazum glede povišanja plače, ki ga predvideva zakon 130 it. republike. Za Kategoriji A in B je bil dosežen povišek od 5000 do 15.000 lir, za kategorijo C pa od 4000 do 4500 lir. PETKOVA IN TORKOVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRSTU S praznimi obljubami skušajo demokristjani začeti volivno bitko Demokristjanska napadalnost, jezuitsko obnašanje in neprejemlji-vost za vsako kritiko, to so značilnosti večine v občinskem svetu. Potem ko je svetnik Braun pretekli petek vprašal, kako potekajo dela v zvezi z dviganjem ostankov križarke Cavour in ko je zahteval prekinitev že započetih del na IV, oddelku pokopališča, ker so našli človeške kosti med zemljo, namenjeno izboljšanju nekaterih predelov v Zavljah in ki je bila tja odpeljana s pokopališča, se je oglasil svetnik tov. Ferlan. Obrnil se je do> odbora in župana s prošnjo, da ožigosata vedenje svetnika Pranzila, ki je na zahtevo o pojasnilih glede poslovanja Aziende Autonome Turismo e Soggiorno, izpodbijal zakonitost te zahteve in je pričel pri tem prostaško zmerjati, Nesramnost tega gospoda je prišla do izraza že takoj ob pričetku njegovega pročila, ko je zanikal vse to in je pričel bruhati iz sebe ves svoj gnev — značilen za človeka njegovega kova — proti naši stranki in našim časnikom. Vendar pa ves bes občinskega odbora in desnice nista mogla prikriti resnice, ki je udarjala na dan in le županovi jezuitski premetenosti, ki je prekinil sejo, se je posrečilo končno izvleči iz te zagate «junaškega» svetnika. Ko se je seja spet nadaljevala je povzel besedo tovariš Braun in zahteval, da se preloži razpravljanje o načrtu odbora glede izgradnje pet tisoč stanovanj. stanovanja, ki jih imenuje okrožnica, v resnici že predvidena leta 1949 in so se takrat tudi začela vsa začetna dela. Obtožbe naših tovarišev so bile na mestu in podprte z dejstvi pa tuli s številkami, kar seveda ni šlo v račun županu in večini v svetu, Poskušali so se prati z raznimi vpadi v besedo, hrupom in vsemi drugimi mogočimi sredstvi, ki so jim prišla na um. Pa vse to jim ni nič pomagalo. Obtožba se je neizprosno nadaljevala in bo šla svojo pot dalje na torkovi seji sveta. Vse preveč očitno je, da so sedanje skrbi, ki tarejo demokristjane le posledica je bila na STO ustanovljena strokovna komisija za določanje'zakupnin zakupniških zemljišč. Izdelana je bila tabela, ki določa zakupnine na osnovi cene pšenice. Po tej razpredelnici bi se morala določiti cena zemljišč, ki jih imajo kmetje v zakupu na veleposestvu De Angeli. Predstavnik Zveze po-stestnikov iz ulice Roma 20 in predstavnik Delavske zbornice sta to privolila, medtem, ko se je predstavnik Enotnih sindikatov temu uprl, ker so bile cene za ta zemljišča previsoke. Ta je končno dosegel, da se js razpravljalo za mnogo nižje cene. bližine volitev in da živimo v raz- Njegovo intervencijo je oskrbništvo dobju, bo je v skladu z njihovo «klasično» politiko dopustno in celo potrebno obljubljati vse, tudi — hudiča in njegovo mater. (Pardon, opraviti imamo z demokristjani! op. ur). Nova pogodba za kmete Po dolgih pogajanjih z oskrbništ-vom veleposestva De Angeli v Orehku (Zavije) je bila dne 14 januarja t. 1. sklenjena nova pogodba za vse kmete, ki imajo v zakupu zemljišča in gospodarska poslopja veleposestnikov De Angeli. Kmetijska strokovna zveza ES se je že več časa pagajala z oskrbništ-vom De Angeli da se končno položaj teh kmetov reši. Z ukazom VU št. 430 od 15. 7. 1947 De Angeli upoštevalo in pripoznalo upravičenost njegovih zahtev. Dosežen je bil sporazum, ki zadovoljuje zahteve kmetov. Pripomniti moramo, da so morali zastopniki Delavske zveze pristati na končna pogajanja. Tudi to je bila lepa zmaga kmetov — zakupnikov, ki so kot en mož pazljivo sledili pogajanjem ES in tako dosegli lep uspeh in zadovoljivo rešitev te zapletene zadeve. Ob bridki izgubi pok. RUKINA FERDINANDA, izrekajo tem potom ožalo-ščena družina, žena, sinovi, hčere, svaki in svakinje iskreno zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba ali kakor koli sočustvovali. Posebna zahvala naj gre občinskemu svetu iz Ijlabre-žine. Kljub temu da ta povišek še ni zadovoljiv in je nižji od predvidenih poviškov, predstavlja veliko zmago, medtem ko ne onemogoča nadaljevanja akcije. Rešila se je agitacija nameščencev in delavcev družbe «Standard E lectric». Poostrilo pa se je vprašanje ladjedelnice Tripcovich, kjer je gospodar prekršil vse obljube in odredil odpust 21 delavcev. Prav tako se nadaljuje protestno gibanje pristaniških delavcev, ki, so proti zloglasnemu ukazu 21 podpisali soglasno resolucijo, v kateri zahtevajo- preklic omenjenih ukrepov. V četrtek zvečer se je sestal plenum ZES, ki je izglasoval resolucijo solidarnosti z luškimi delavci in z njihovo pravično borbo proti nasilstvu. Zlata poroka Danes obhajata svojo zlato poroko'zakonca Fertuga Jožef in Josipina roj. Žigon iz Gornje Kolonje. V 50 letih njunega skupnega življenja sta vzorno v zdravem slovenskem duhu in delavski zavednosti vzgojila 8 otrok. Kljub visoki starosti,- sta vedno na strani pravice in delavskega razreda ter pridno prebirata edini demokratični slovenski časopis «Delo». Srečnima zakoncema kličejo vsi sorodniki, prijatelji in znanci: «Na mnoga leta!» Čestitkam se iz vsega srca pridružuje uredniški kolektiv «Dela». Nabrežinske žene občinskemu svelu Redna seja občinskega sveta v Nabrežini V četrtek popoldne je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika zandje seje je svetovalec Legiša (SDZ) omenil, naj bi se zemljišča prodajala po višjih cenah. Kljub temu da je župan pojasnil, da tu ne gre za spre-menitev že na prejšnji seji izglasovanih predlogov, pač pa le za odobritev zapisnika, je titovski svetovalec Fuks oviral potek seje, ker je vztrajal, naj bi se prodaja zemljišč prekinila za nedoločen čas m sicer do dobe, ko bi conski svet pri-poznal, oz. imenoval jusarske ko^ misarje. Čeprav je tov. Slavec dokazal, da je prodaja zemljišč v korist kmetovalcem, delavcem in industrijskemu razvoju občine, je titovski svetovalec tako trmasto vztrajal na svojem stališču, da je bil župan primoran staviti njegov predlog na glasovanje. Za ta predlog so glasovali le Fuks in dva svetovalca SDZ. Niti njegovi titovski somišljeniki ga niso podprli. Na seji so nadalje razpravljali o prodaji zemljišč raznim prosilcem, upoštevajoč domače in revnejše ljudi, da bi jim nudili zemljišča po najnižji ceni. Proti tem sklepom ni bilo oporekanja. Med potekom seje se je predstavila občinskemu svetu delegacija demokratičnih žena ter mu predložila resolucijo proti naraščajoči draginji. Ena izmed delegatk je priporočila, naj občinski svet upošteva resno stanje delovnih ljudi nabrežinske občine in naj na najboljši način podpre zahteve žena pri merodajnih oblasteh. Zupan je dejal, da je pravilno sprejeti delegacijo žena in da se iz človekoljubja treba zavzeti za to perečo zadevo. V imenu odbornikov je izjavil, da se je občinski odbor že zanimal pri trgovcih, da bi to stanje upoštevali, a do sedaj ni bilo z njihove strani nobenega odziva. Tov. Slavec je predlagal, naj pride zadeva pred komisijo za cene pri conskem svetu, ki naj bi povzela vse potrebne ukrepe za čimprejšnjo in čim ugodnejšo rešitev vprašanja draginje, ter da naj bi se tudi na vseh občinah imenovala komisija za nadzorstvo nad cenami najnujnejšim življenjskim potrebščinam. S tem predlogom se je strinjal ves občinski svet, ki je sklenil, da bo povzel predlagane korake. Resolucija, ki jo je delegacija predložila v imenu 250 žena, se glasi: Nabrežinske žene, zaskrbljene zaradi naraščajoče draginje se obračajo do Vas s prošnjo, da bi na županstvu pretresli pereče vprašanje draginje ter ga predstavili ZVU, ki je dolžna ukrepati vse potrebno za preprečitev neznosnega višanja cen, ki vplivajo na že tako obupno gospodarsko stanje naših družin». Prihodnja občinska seja bo v četrtek, 22. t.m. ob 17. uri. Delitev izkaznic ZuŽ Zzeva demokratičnih žena javlja, da bo ob 8. marcu začela deliti nove izkaznice organizacije. Prav tako javlja, da bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 15. uri v dvorani L.K.K. «Kraijič» seja vseh sekcij-skih odborov, članic Centralnega sveta in Glavnega odbora ZDž. Vprašanje telovadnic za slov. srednje šole Večkrat smo opozorili VU in vse šolske oblasti na važna vprašanja našega šolstva, ki ga slovenska šolska uprava zanemarja in podcenjuje, italijanski šovinistični krogi pa vsestransko ovirajo. Danes kličemo te oblasti zopet na odgovornost. Na srednjih šolah spet nastaja važno vprašanje: vprašanje telovadnic in telovadnega pouka. Ze dalj časa so namreč dijaki Trgovske akademije iz okoliških vasi (Proseka, Sv. Križa, Nabrežine), ki sestavljajo 2. moško skupino primorani zahajati na tedensko telovadno uro v telovadnico v Ul. Scuole Nuove vsako soboto ob 11.30 uri. Telovadba se konča ob 13. uri a ob 14. se že začenja vsakodnevni pouk v oddaljeni ul. Lazzaretto Vecchio. Dijaki seveda ne morejo v tej kratki uri odmora domov na kosilo, zato so pa primorani zateči se v gostilno, ,kar gotovo ne spada v splošna vzgojna načela, ali če jim «fi-nanca» ne dovoljuje — in teh primerov je veliko — se morajo zadovoljiti s* suho malico, Zahtevamo, da se temu napravi konec. Oblasti naj nudijo dijakom možnost, da dobijo brezplačno hrano ali spremenijo urnik telovadnih ur ter ga prilagodijo potrebam. Dijaki so že vprašali profesorje, naj bi jih v tem podprli; paziti pa morajo, da ne dvignejo preveč glasu, sicer jih čakajo jesenski izpiti ali ponavljanje razreda, profesorji pa, da bi ne bili ob službo, v kolikor ne podpirajo mračnjaške politike oblasti. Zato je ostalo pri starem. Vemo da dve telovadnici ne zadostujeta za vse slovenske srednje šole, posebno ker ona iz ul.' Scuole Nuove služi tudi otrokom osnovne šole pri Sv. Jakobu. S tem imajo odgovorne oblasti izgovor. Nujno pa je upoštevati želje in potrebe dijaštva ter pričeti z gradnjo novega poslopja, Za teden --------- dni ------------------ Sabota 17 - Donat. Nedelja 18 - Simeon. Ponedeljek 19 - Konrad. Torek 20 - Elevterij. Sreda 21 - Maksimilijan. Četrtek 22 - Stol sv. Petra. Petek 23 - Peter. ZGODOVINSKI DNEVI: 20. 1950. se je z zmago zaključila splošna enotna stavka industrijskih delavcev, ki je trajala 20 dni. 20. 1858. rojen skladatelj «Mladih vojakov» Viktor Parma. 22. 1943. bitka koroških partizanov ob Dravi pri Mikloshofu. 22. 1944. Padel v Zavodnjah partizanski pesnik in borec Karlo Destovnik - Kajuh star komaj 22 let. 22. 1944. v težki borbi je padel na Graški gori pri Slovenj Gradcu partizan Janez Weiss - Belač akad. kipar, član kulturniške ekipe 13.e divizije. 23. 1918. Ustanovitev Rdeče Armade TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Šramel kvintet «Veseli godci» - 18.15 Schumann: Koncert v A molu za klavir in orkester - 19. Programski periskop - 21. Sobotni večer: iz starih časov - veseli prizor. NEDELJA: 9'. Kmetijska oddaja - 12. Od melodije do melodije - tenorist Dušan Pertot in baritonist Marjan Kos - 13. Glasba po željah - 18.30 oddaja za najmlajše: ^ Triglavska bajka - 21.30 Grieg: Koncert v A molu za klavir in orkester - 22.30 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D duru Op. 61. PONEDELJEK: 18.15 Cajkovskij: Koncert št.- 11 v B molu, op. 23 - 22.15 Bach: Brandenburški koncert štev. 5. TOREK: 13. Glasba po željah - 18.15 Martucci: koncert za klavir in orkester v B molu - 19 Mamica pripoveduje - 21. Vzori mladini: Valentin Vodnik - 22. Beethoven: Simfonija štev. 2 v D duru. SREDA: 13.30 Ravel: Španska rapsodija - 18.15 Brahms: Koncert v D duru za violino in orkester - 19. Zdravniški vedež - 20. Evropski koncert - 20.30 Naša šola - 21. Vokalni kvartet «veseli bratci» - 2L45 Saint Saens: Koncert štev. 2 v G molu op. 22. ČETRTEK: 13.10 Pevski duet in harmonika - 18.15 Glasbeno predavanje - 19. Slovenščina za Slovence - 21. Radijski oder - 22.30 Cajkovskij: Serenada v C duru. PETEK: 13. Glasba po željah - 18.15 Schumann: koncert - 19. Pogovor z ženo - 20. Beethoven: romanca št. 2 -20.10 Koncert baritonista Marjana Kosa - 21.45 Rimski Korzakov: Šeherezada. Spored tekem za jutri, 18 t. m. NOGOMET Prvenstvo STO - I. kategorija Skedenj - Inter, na igrišču v Trebčah ob 10.30; Tovarna strojev - Arzenal, na igrišču v Nabrežini ob 10.30 Prvenstvo STO - II. kategorija Proletarec - Union, na igrišču v Trebčah ob 9; Vesna - Opčine, na igrišču v Nabrežini ob 12.30; Partizan - Cassano, na igrišču v Trebčah ob 13; Trebče - Corale, na igrišču v Trebčah ob 15; Školjet - Ko-lonja, na igrišču v Nabrežini ob 8.30. KOŠARKA Prvenstvo STO - moška skupina: Pristaniščniki - Skedenj, na igrišču na Skoljetu ob 10; Frausin - Sv. Alojz, na igrišču v Miljah ob 15,30; Magdalena - Skoljet, na igrišču v Skednju ob 10. Prvenstvo cone - moška skupina:' Sv. Marko - Skedenj B, na igrišču v Skednju ob 9.45; Skoljet B - Inter B, na igrišču v Skednju ob 11.15. Počivajo Študentje. ženska skupina: Aquila - FLENT, na igrišču Aquila ob 15; Frausin - Skedenj, na igrišču v Miljah ob 14.30; Skorklja - Pristaniščniki, na igrišču na Skoljetu ob 11.15; Skoljet - Rinaldi, na igri šču na Skoljetu ob 9. Počiva Inter. Nova titovska provokacija Na seji preteklega torka je bila tako glavna točka dnevnega reda razprava o imenovanem načrtu. Vendar pa so bila vprašanja, ki so jih zastavljali ta večer komunistični svetovalci kaj različna in tudi zanimiva. Svetnik Braun se je zanimal za sistem glede elektrifikacije nekaterih mestnih področij, povpraševal je o tramvajski zvezi Pončane, govoril je o preobremenjenosti proge št. 9, medtem ko je svetnik Košuta predlagal za potnike linije O v ulici Commerciale posebno čakalnico, nekak kiosk. Iznesel je tudi potrebo pokritja barkovljanskega kanala, ki kuži ozračje in zahteval ustanovitev otroških vrtcev na Proseku, Kontovelu, Rocolu, Kolonji, Kolon-kovcu, Vrdeli-Skoljetu, v Podlon-jerju in Padričah-Gropadi. Sledila je razprava o stanovanjih. Prvi se k tej oglasi svetnik Braun, nato še tov. Rogassi, ki sta ugotovila, da je zadeven predlog demokristjanov le nekak pomanjkljiv posnetek načrta, ki ga je leta 1950 predložila komunistična skupina v občinskem svetu in ki je predvideval izgradnjo 800 stanovanj takoj, kasneje pa še drugih 7200, ker znašajo celotne potrebe tržaškega prebivalstva približno 8000 stanovanj. Govornika sta poudarila nadalje, da zahtevajo komunistični svetovalci še od septembra na vsaki seji razpravo o tem predlogu, a šele v novembru sta se župan in odbor zganila, to pa v trenutku, ko se je pričelo šušljati o volitvah. Sestavila sta nekako okrožnico, v kateri povesta, da je 800 stanovanj, o katerih se je odločilo enoglasno že v mesecu marcu, skoraj pripravljenih, zahtevajoč izgradnjo nadaljnjih 5260. Komunistični svetovalci pa so dokazali, da se je v enem letu kaj malo storilo glede teh 800 neobhod-no potrebnih stanovanj, ker so bila «Primorski dnevnik» ponovno poziva policijo, naj se spravi nad «kominfor-miste». Vse to na liniji imperialistov, ki skušajo v vseh deželah, kjer so še na oblasti, postaviti izven zakona komunistične in delavske partije. Ker so titofašisti dobro znani kot provokatorji najhujše vrste in ker jim policija ni nenaklonjena, kličejo na pomoč svoje ljudi, ki naj bi «napravili konec» s «kominf or misti». To se je zgodilo ob priliki napada na znanega boljunskega titofašistične-ga agenta Marijana Sancina. Dogodilo se je, da je bil. ta človek v soboto zvečer «slučajno» v Križu. Istočasno so se v Križu nahajali kot gostje kriškega prebivalstva avstrijska delegata na kongresu KP, tov. Pajetta in tov. Vidah. «Slučajnost» lega obiska tito-fašista Sancina je dokaj sumljiva, če pomislimo, kdo je bil ob istem času v Križu. Zato se je zgodilo, da je ta «slučajen» gost naletel na nekaj ljudi in jo izkupil (vse to posnemamo iz «Primorskega dnevnika»), Titofašistič-ni list pa skuša «dokazati», da so gospoda Sancina pretepli neki tujci, ki so baje prav dobro poznali poti po Križu, večjo ali manjšo razsvetljavo kriških ulic, Sancina in njegove «slučaj-nostne» navade itd. Ker so bili torej dobri poznavalci Križa, so se «tujci» lotili Sancina itd. Zato pa je začel «Primorski» kričati in zahtevati od policije «naj napravi red» in «naj gre tja, od koder prihaja hujskanje». Vsekakor se nam. zdi, da je «Primorski» padel na glavo, ko govori o nekih novih «direktivah» za «ko-minformiste». Padel je na glavo, ker je prav dobro znano njemu in vsem njegovim pristašem, kakšna «ljubezenska» čustva goji slovensko ljudstvo do titofašistov, ki so se prodali za nekaj osušenega graha in mleka v prahu prekooceanskim «oznanjevalcem svobode» z . . . atomsko bombo. Prav tako so titofašistom in «Primorskemu» prav dobro znana posebna «ljubezenska» čustva Križanov do izdajalcev delavskega razreda in jugoslovanskih narodov. Zakaj pa se torej toliko repenči in renči na vse pretege? Bolj zdravo bi bilo za Sancina,, da bi bil v soboto zvečer ostal doma in da ne bi bil šel na «slučajnostne» obiske v druge vasi. Kar se tiče groženj s policijo, smo jih navajeni s strani titofašistov, saj je to edino njihovo «politično» in «prepričevalno» orožje. Opozorilo kmetom Opozarjamo vse kmetovalce področja A našega ozemlja, naj se ne zmenijo za obvestilo, ki ga je objavila titovska kmečka zveza v «Primorskem dnevniku». Ta zveza ne more z ničemer pomagati dvolastnikom in jim ne more dajati nobenih informacij glede obnovitve dvolastnikih izkaznic, ker zasleduje znano demagoško titovsko politiko. Kdor je kriv sedanjih razmer naših dvolastnikov, jim ne more pomagati. Le škoduje jim lahko. Zato naj se dvolastniki obrnejo za vse potrebne informacije na sedež Zveze malih posestnikov v ulici Montfort 3, kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila. Prosvetna društva iz Saleža-Zgo-nika in Malega Repna so darovala 2750 lir za kongres KP namesto cvetja na grob pok. Miliča Karla iz Malega Repna. Fašistične zločinske akcije so dobrodošle titofašistom Ze zopet je na vrsti nočni bombni atentat. Tokrat so se «tieznapi» zločinci lotili poleg titovskega sedeža v ul. Ruggero Manna tudi sedeža Vojaške uprave. Zgodilo se je, kot javlja tiskovni urad Policije, v četrtek okrog 22,45. Naše stališče proti tem atentatom je prav dobro znano. Čudno je le, da se take reči dogajajo v mestu, kjer je nad 7000 policistov in preko 10.000 okupatorskih vojakov, da ne prištejemo še vse tajne in na pol tajne policije vseh vrst, ki delujejo v tem mestu. Čudno je, da se policija ne zanima resno, da bi zasledila zločince, ki nemoteno opravljajo svoje zločinsko delo, ne da bi jim kdo za vselej ustavil roko. Vsekakor pa ni nič čudnega, da si titofašisti ob vsaki taki priliki prilaščajo pravico posredno ali neposredno napadati «kominformiste». Vsak človek meri drugim roko po sebi. Njihovi teroristični običaji in navade so prav dobro znane ne samo po Jugoslaviji in coni B, marveč tudi pri nas in zato ni nič čudnega, da skušajo izrabiti te nočne napade, ki jim prihajajo zelo prav in vsakokrat «ob primernih trenutkih», za poostritev gonje proti «kominformistom» na liniji pripravljanja nove vojne in gonje proti vsem demokratičnim in komunističnim silam. Obsojamb vse te nočne atentate in pozivamo policijo, naj že končno izsledi zločince, ki tako nemoteno postavljajo v nevarnost življenje naših ljudi. A prav tako je že en- krat čas, da titofašisti nehajo izrabljati ta zločinska dejanja proti nam in za provokacije proti posameznim osebam, ki so jim trn v peti in v očesu in ki jih skušajo z direktnimi pozivi spraviti «na varno», da jim ne bi delali «preglavic» Naj policija poišče krivce med fašisti, ki jih je mnogo v Trstu, naj jih poišče v. krogih, ki jim vsak tak teroristični atentat pride prav, da bi mogli uprizarjati nove «Reichs-tagove atentate». ali «Dimitrovljeve procese» v večjem ali manjšem obsegu. Fašisti predstavljajo v Trstu nevarnost. Naj se jih torej končno postavi izven zakona. To naj stori ZVU, ker je to nujno potrebno za mir v našem mestu. Čudno je in zelo zanimivo dejstvo, da titofašisti ne zahtevajo razpustitve fašistične stranke. S kakšnimi provokacijami proti «kominformistom» naj bi se potem bavili? Kdo bi jim dal povoda za to? Izgubili smo dobrega tovariša Ob bridki izgubi tov. Stanka Viteza, predsednika PD Ravbar izreka SHPZ družili, svojcem in vsemu druš.tvu iskreno sožalje-Pogreb pokojnika je bil 12. t. m. na barkovljanskem pokopališču, kjer sta se od pokojnika poslovila tov. K. Bernetič. za SHPZ in tov. Tonel za CCP in poudarila doslednost preminulega z nazori ljudskih kulturnikov, požrtvovalnost delovanja za narodnostne pravice slovenskega ljudstva in za socialne pravice vseh narodov, za bratstv i s Sovjetsko zvezo. V počastitev spomina pokojnika daruje SHPZ — namesto cvetja — 1.000 lir za tiskovni sklad «Dela». * * * V nedeljo 11. t. m. ob 16. uri je preminul tov. Vitez Stanislav, predsednik L. K. K. «Ravber» na Greti. Člani in odbor društva pozivajo vse, naj jim bo priminuli tovariš za vzor zaradi njegovega vsestranskega delovanja, ker je, ne da bi mislil niti na lastne osebne zadeve, napel vse svoje sile za okrepitev in popularizacijo društva «Ravber». Preminuli tovariš je s svojim delom veliko prispeval k zboljšanju kulturnega delovanja društva, kateremu je predsedoval. Člani Komunistične partije z Grete, ki se zavedajo svetlega vzgleda tov. Viteza, obljubljajo, da bodo nadaljevali po od njega začrtani poti za nadaljnjo okrepitev ljudske prosvete in prosvetnega društva «Ravber». Obvestilo ZMP Kmečka zveza obvešča, da se vrši v nedeljo, 18 t. m. ob 9 uri v uilic Montfort 3 sestanek njenega glavnega odbora. Vse njegove člane poziva, da se istega udeleže točno ob napovedanem času. Diskusija na kongresu (.Nadaljevanje z 2. strani) ...tov. Destradi... Organizacijski sekretar Partije tov. Destradi obširno razpravlja o vprašanju kadrov in sprejemanju novih članov. Do leta 1949 je slonela Partija na rajonskih odborih in celicah. To pa se je potem pokazalo kot nevzdržno in sicer zaradi organizacijskih in po.i-tičnih zahtev Partije, ki je medtem močno razširila svoje vrste in povečala svoj vpliv. Potrebno jo je bilo zato reorganizirati po sekcijah, kar je Partijo znatno okrepilo. Ena glavnih nalog pravilnega razporejanja kadrov je v tem, da je treba vezi med komisijami centralnega aparata odnosno posameznimi odgovornimi člani ter sek-cijskimi komisijami, vedno bolj čvrstih. Važen je tudi način vodstva in dela in tu moramo pripomniti,, da metode, ki jih rabijo nekatere sekcije, ovirajo organizacijski razvoj Partije in ne dajo priti do izraza njeni politični liniji. Splošna napaka, ki se kaže je ta, da se nekateri popolnoma odtegujejo partijskemu delu, kar je le posledica slabih priprav raznih sestankov in ker so le-ti često preveč birokratski, dolgi in ne prinašajo nobenih sklepov. Spet drugi vzrok je v tem, da so naloge nepravilno porazdeljene; ta pa je odpadel tam, kjer so se sekcije o tem dobro porazgovorile in ga primerno rešile. Važno je tudi vprašanje, kako delujejo sekcijski in celični odbori ter delovne komisije. Sekcije in celični odbori morajo biti ne le operativni organi, marveč predvsem tudi organi političnega vodstva, kar pa zaenkrat v mnogih primerih še niso. V splošnem pa lahko rečemo, da smo od zadnjega kongresa do današnjega napravili velik korak naprej. Dovolj je, če se spomnimo vsega predkongresnega dela. Po vseh celicah se je moč- (V prihodnji številki Usta bomo objavili izvlečke ostalih govorov) no razpravljalo in sadovi tega so se pokazali na sekcijskih skupščinah, ,kjer se je kritično in avtokritično premotri-lo obče stanje celice. Novi odbori so bili izvoljeni zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo nosijo in upravičeno lahko trdimo, da so bili vanje izvoljeni najboljši tovariši. Tudi razpravljanje, ki ga je prinašal tisk, je bilo na mestu in je vanj poseglo preko sto tovarišev. Razširitev Partije in njena reorganizacija sta dala novih kadrov, ki so se na sekcijah podvojili. Tudi na deželi so vstali novi kadri, kar je lep rezultat dveletnega’ partijskega dela. K temu je pripomogla tudi okolnost, da se zdaj naši tovariši lahko šolajo na glavni kadrovski šoli KPI. Izgradnja sekcij je dala veliko število zbiralcev in razširjevalcev. Razmere slovenskih tovarišev še niso zadovoljive, dasi je bilo tudi med njimi opaziti dotok no-novih članov. Ce hočemo imeti točno pred očmi važnost kadrovske politike, moramo dobro vedeti, da je za poživitev politične linije potrebna organizacija in da te ni brez zadostnih in sposobnih kadrov. Velike važnosti za dobro kadrovsko politiko pa je revolucionarna budnost, ki mora stati nad vsem političnim, organizacijskim in ideološkim načrtom. Zanjo pa je spet treba politične in ideološke vzgoje partijcev. Študij in ideološka graditev morata biti nekaj trajnega. Razen tega je treba izvršiti selekcijo članstva in ga pravilno razporediti ter pri tem paziti, da je odprta pot navzgor mlajšim kadrom. Kar se tiče sprejemanja novih članov je reči, da so nekatere sekcije in celice po dobi od julija do septembra 1949, nekako zaspale na doseženih uspehih, dasi mora biti vsem jasno, da dotok novih članov nikdar ne sme jenjati. Naše delo, ki smo ga izvršili glede obnavljanja partijskih izkaznic za leto 1951, ne smemo smatrati kot dela za razširitev Partije. Se vedno obstajajo najširši pogoji sprejemanja novega članstva, zlasti iz vrst delavstva malih in večjih podjetij in slovenskega okoličanskega življa. Da bi to dosegli se moramo čvrsto boriti proti vsem še obstoječim ostankom sekta-štva, ki ga je dobiti tu in tam v partijskih vrstah. ...tov. Kolenc... O vprašanju tiska je govoril delegat novinarske celice tov. Kolenc, ki je napravil kritično in samokritično analizo našega tiska. Tov. Kolenc je predvsem poudaril potrebo po boljši povezavi med Partijo in uredniki in med množičnimi organizacijmi in u-redniki, po boljši povezavi urednikov z delavskim razredom, ljudskimi množicami in njihovimi borbami, po višji ideološki izgradnji vseh članov uredništev in po tesnejšem sodelovanju vseh tovarišev s partijskimi glasili. V tej zvezi je tov. Kolenc postavil vprašanje baznih dopisnikov, izboljšanja širjenja demokratičnega tiska, vztrajne in nenehne pomoči delavcev in delovnih ljudi komunističnim urednikom. Naš tisk bo moral posvetiti večjo pažnjo borbi za mir, popularizaciji ZSSR in dežel ljudske demokracije, njihove borbe proti vojnim hujskačem, razkrinkanju imperialističnih agentov, prav posebno titovcev, vprašanju borb delovnih ljudi, organizacijskim problemom Partije in propagandi marksizma-leninizma. V temi smislu je tov. Kolenc iznesel konkretne predloge za odpravo pomanjkljivosti komunističnih listov, za okrepitev partijske zavesti, revolucionarne budnosti in borbe proti vplivu buržoazne ideologije v uredništvih. V zaključku je tov. Kolenc poudaril, da morajo vsi tovariši čutiti odgo* vornost za vse, kar listi pišejo. Samo tako bodo mogli izboljšati njihovo vsebino na podlagi pravilne kritike In stalnega dopisovanja. Zato je pozval vse tovariše, naj se po celicah in sekcijah diskutirajo vprašanja našega tiska, ker samo tako bo lahko postala mogočno orožje v borbi za mir, svobodo in blagostanje. ...tov. Blazina... Tovariš Blažina, ki odgovarja za centralno komisijo Agitpropa, je v kratkih a jedrnatih besedah podal pregled iz-izvršenega dela. Tega je bilo dosti, treba pa bo poglobiti študij agitacijskih in propagandnih metod, da bi se izognili okostenelemu poslovanju in kar bi tudi dalo boljših rezultatov. Vsi, ki so pritegnjeni k tem nalogam, morajo vložiti vse svoje sile vanje, od najvišjih odgovornih organov preko propa-L gandističnih skupin in sekcijskih skupin do poedinca v celici. Enako morajo postopati tudi tiskovni centri. Cilj naše propagande se kaže v tem, da seznanimo vse z našo Partijo, njenim programom, njeno zgodovino in njenimi tradicijami. Z dokazi v rokah in z otipljivimi primeri moramo pre-dočiti delo Partije pri reševanju vseh vprašanj, velikih in malih, v obrambi interesov delovnih množic. Pri tem moramo paziti na to, da izkoristimo vsako priložnost, ki se nam nu-g di, dasi nam to vselej ni mogoče. Povsod in ob vsaki priliki pa moramo tudi odločno pobijati antikomunistično propagando in sovražno ideologijo. Vzporedno s tem .moramo vršiti popu-1 larizacijo ZSSR in dežel ljudske demo-J kracije. Vselej pa moramo tudi dajati vso pomoč v borbi za nacionalno neodvisnost kolonialnih in zatiranih narodov. Izkušnje, ki smo si jih pridobili nart govore za to, da nam shodi in sestanki več ne zadoščajo, pač pa je treba pričeti uporabljati nove oblike dejavnosti. Ugotoviti moramo, da izvzemši tiskovin, ki so jih oskrbeli vodilni partijski organi, skoraj nimamo nikakih drugih pisanih del. Propagandistični material bi moral prihajati tudi iz sekcij, celic, tovarn in demokratičnih organizacij. Razen stenskih lepakov, bi kazalo pobrigati se tudi za izvajanje lo-S] kalnih lističev, po zgledu, ki so nafflj, ga bili že dali tovariši iz Arzenala.v Kar zadeva ustno propagando moramož reči, da je treba napraviti iz naših se-v Stankov prave shode, a jih poprej do-j bro pripraviti, opremiti jih z dokazili p In se vanje poglobiti; več pažnje je tre-jj ba posvetiti tudi javnim debatam. v Važno je tudi vprašanje, kako naj istočasno vodimo razne kampanje ih akcije. Tu je treba gledati na to, da ? nobenem trenutku, tudi kadar so v te-'s ku kampanje najširšega obsega, ne tr-.^ pi delo Partije na kakem drugem sek-*-torju dela. Naše zmage pa moramo znati tudi bolje izkoriščati v organizacijskem’ smislu. Naučiti se moramo tudi naglo odgovarjati na vse dogodke rt dejstva, ki nam jih prinaša čas. To in kar največja politična občutljivost so neobhodno potrebne stvari,-če hočemo, da bodo naše akcije resnično uspele. ...tov. Legiševa... Tovarišica Zorka Legiša se je v svojem govoru predvsem dotaknil3 vprašanja prosvetnega dela in razkrinkala manevre titofašistov na tert polju delovanja. Tov. Zorka je poudarila, da so titovci postavili svojo «kulturo» na zgrešene temelje preč. in po resoluciji I.U., tako da so postavili v nevarnost resnično ljudsko slovensko kulturo. Oni so skušali s svojo demagoško in pustolovsko poli' tiko izbrisati vse slavne napredne tradicije te kulture. Naša Partija je rešila pred titovskimi rokami slove»'' sko kulturo. Ali je ni le rešila, mat' več jo je začela širiti med ljudi rt je obnovila njen pravi značaj, tako da je danes slovenska kultura na Tf' žaškem na pravilni poti. 6 Slovencem moramo dokazati, kaj ph'r menja titofašizem na polju kulture. Ako bomo uspešno izvršili to nalogo, bomo dosegli, da noben pošten Slove' f nec ne bo hotel imeti nobenega opravka s titovci ali s tistimi, ki delajo n3t liniji njihove umazane politike. PraV tako bomo dosegli, da se bo končnčj le odpravila bonomija tudi v onih t0's variših in ljudeh, ki še ne vidijo pre , pada, v katerega so titofašisti padli1 Potrebno je, da se vsi člani Paf'\ ti je vpišejo v prosvetna društva in d3 c postanejo zelo aktivni njihovi člani To je dolžnost vsakega člana Partije , ki mora nuditi svojo pomoč prosvet * nim društvom-, ki vodijo težko borb»V proti buržoazni kulturi, ki skuša kit ( rumpirati ljudi s tem’, da se skriv3 pod plaščem- «apolitičnosti». *J Tovarišica Zorka Legiša je zakljd'i čila svoj prispevek k diskusiji s pozi'n vom. vsem članom Partije, naj ne od's bijejo vodilnih mest v prosvetnih društvih in naj se ne dopušča, da rtz prišli na ta vodilna mesta ljudje, K's ne nudijo nobene konkretne pomoč'g društvu. Treba je razumeti, da je bO"^ jišče kulture eno izmed važnih boji^v na fronti protiimperialistične borbe-ker je prava kultura na temelju sled vansko-italijanskega bratstva najbolij ši prispevek k izbojevanju ostalih sf'. cialnih in političnih pravic delovne'2 ga ljudstva. V l ...tov. Zvonko t Tovariš Markovič (Zvonko) govor'2 o sindikalni borbi in poudari uspeh'i ki so ga imele stavke v obrambi delanj skih pravic. Dejstvo je, pravi, da zavi'g si končni izid vsake akcije v glavne»’'; od delavnosti tovarišev samih in oh J njihove privrženosti delavskemu raft redu. V pogledu pobijanja titovstV pravi, da bi bil najboljši odgovor ti’ ^ lovskim izdajalcem enotnost delavsKe'j ga razreda in omeni v zvezi s tem pr*' ‘ mer pivovarne Dreher. j Nato se dotakne položaja našeg*} kmečkega prebivalstva, kjer je treb" neprestano razkrinkavati goljufive ti'1 tovce, tatove naših kmetov. S prstort1 je treba pokazati na vsa nasilstva, Kj ] jih vrše titovski agenti nad naširt'j kmečkimi delavci. Naše . mesto mor* ^ postati nekaka javna tribuna, ki bi o&' krivala vse zločine titovcev v coni 1 Našim kmetom moramo pomagati, d* ] dobe nazaj v last vse tisto, kar so jW J titovci pokradli, da dobe spet svoj* prava, ki so jih izgubili. Tovariš Zvonko zaključi svoj govor s ' pozivom vsem tovarišem, da se začflhj živo zanimati za vse tukajšnje probi6'j me, tudi navidezno najneznatnejše, le da se bavijo z mednarodno polltil<<, in z boji na Koreji. s Boriti se je treba za sindikalno e' notnost, v tesni zvezi z italijanskim d6 ; lavskim razredom in jugoslovanski»" * delavci, ki se hrabro upirajo beograJ'j ski kliki in katere moramo tudi poh' j preti tako, kot to zaslužijo. To bo tudi naš najboljši prispevč-*( korejskemu ljudstvu. t Odgovorni urednik { BLAŽIČ (Blagi) RUDOLF Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica, Rismondo Dovoljenje AIS