Številka 250. Trst. v torek II. septembra 1906. Tečaj XXXI. Ishaja mkl dam *isi ti ltctljti ii jruukii cc 5. tri. n jciEdelitil en 9. tU ijinij. P«4&mtjite Številke se prodajajo po t avi (6 stotnik) mnogih tobak&mah t Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici, 2r*eju. Št. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovšfini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. rtie cfiasoT se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke uim>; zrn trgovinske in obrtne oglase pe 90 štet.; is cRinrtnice. zahvsle. poslanice, oglase denarnih zavodov po &© sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-caljDs vrata K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa p c 40 itot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave £dinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasil« političnega društva „Edinost- za Primrtka. V edinomti Je moč! Saroftnlna ca vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Ns naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredniitvo lista. Nefrankovans pisma se ae sprejemno ln rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: mL Glorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-*. — Natisnila tiskarna konzorcija lista ,,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 18. Peitno-kraaUalčal račaA It. 841.fiT>l ^cccc? ros it«V. 11*7. .. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Veliko narodno slavje v Tolminu. In bilo je res — veliko ! Veliko v vsakem pogleda ! Bila je to prava oticijelno-slo-vesna otvoritev zakladov soške doline širšemu slovenskemu svetu : zakladov naravinih krasot in vrlin naroda, ki biva po teli divnoroman-tičnib krajih, ob bistri Soči. ki se kakor srebrna nit vije in zvija med gorskimi orjaki. Bil je prekrasen jesenski dan, kakor so h redki v septembru v gorskih krijih. Solnce je pripekalo, da je bilo marsikomu te dobrote je nudilo očesu in — PODLISTEK. Na poti k ciljem. St. Vilinski. Mirno je gledal hrabar v nasprotnika in njegova iztegnjena roka s samokresom ni niti krenila. Baronov sekundant je štel, in ko je de-j:u tri, je baron vstrelil. <*ral>ar je stal kakor pribit, le obrvi ji* -.tisnil skupaj. Potem je ustrelil, a tudi on ni /adel nasprotnika. Tako sta vstrelila oba trikrat, a nikdo ni bil zadet. Ko je vstrelil baron četrtič, se je ' frabar zganil in Poljanšek je priskočil k nj^mu. Toda že je padel na ^rabarjevem samokresu petelin na patrono, počilo je in baron padel na tla. 1 »rabar je zagnal samokres v bližnji grin i.i se naklonil na Poljanska. li ranjen?** je vprašal Poljanšek. srcu užitka, In res si venska ! da smo radostno vsklikali : krasna, mila domovina slo- Odičeni Tolmin. A kaj še le, ko smo dospeli do vznožja vrha Na Krnicah, od koder ima člo-Aeh pred očesom krasni tolminski trg in vso dolino okolo njega! Na Krnicah samih je v zeleno trato zapnom z velikanskim črkami (da ga je bilo videti od daleč naokrog) napis: Slava gostom! Prediven je bil pogled po vsem Tolminu, izlasti pa na velikanski slavnostni prostor s prekrasno prirejenimi paviljoni in šotori ; odičenje tu je bilo naravnost razkošno. Na slavnostnem prostoru smo videli, da slavnostni odsek ni štedil ne truda, ne troškov, da je priredil za slavnost prostor, ki bi ga tudi v vsakem večem mestu imenovali impozantnim. Trg Tolmin sam pa je bil — v pravem pomenu besede — zavit v trobojnice. Ni je bilo hiše, ki bi si ne bila nadela bogatejega ali skromnejega nakita. In vse je bilo naše in le naše! Na obeh konceh trga in ob vhodu na slavnostni prostor so bili prirejeni impozantni slavoloki. Kakor smo v poročilu o Vilharievi slavnosti v Postojni velikim zadoščenjem naglašali, da je bil značaj in kolorit vsega odičenja le naroden, tako beležimo tudi danes z radostjo, da je storil Tolmin to isto: Vse je bilo izključno v narodnih barvah — tudi narod v soški dolini ni tega dne prav čisto nič s tistimi izvestnimi napisi in znaki usiljeval dokaza o svoji takoimenovani lojalnosti; kar pa v resnici ni nič druzega, nego nečastna posledica iz vekov, ki jih je narod naš preživljal v robstvu...! Tolminci so pokazali, da ven-dar-le postajamo narod, ki hoče biti sam svoj — ponosen ! Čast slavnostnemu odseku, da nam je tako nudil slavnost, ki je bila že po svojem vnanjein sijaju le naša — slovenska ! Oficijelni vsprejem na slavnostnem prostoru. Ob gromenju topičev smo stopali — društvo za društvom — pod velikim slavolokom ob vhodu na velikanski veselični prostor. Gori na vrhu slavoloka je bil razpleten krasen venec dražestnih in belo odetih tolminskih krasotic, ki so z mičnih košarec sipale cvetje na goste. Sredi prostora je bil prirejen velik in sijajno odičen oder za oficijelni vsprejem in slovesni čin razvitja obeh zastav. Okolo odra so se razvrstila sokolska, pevska, gasilna in druga društva, a za njimi ostalo občinstvo. Predsednik bralnega rokodelskega društva g. A. K o m e 1 je izrekel sonornim glasom ta-le pozdrav : Častiti gostje! Presrčno Vas pozdravljam v imenu vseh treh društev, ki jih imam čast tu zastopati in zahvaljujem se, da ste se udeležili tako mnogoštevilno. Takega se- „Ne vem... Zdi se mi, da imam nekaj v prsih...*4 je odgovoril polglasno Grabar. Bil je v obraz ves bled in na jopiču se je pokazala kaplja krvi. Zdravnik, ki je že pregledal barona in videl, da je le lahko ranjen, je prihitel k Krabarju. Ta je bil že padel v nezevest. Poljanšek ga je rahlo položil na tla in pomagal zdravniku odpreti obleko. „Pljuča so nevarno ranjena..." ie vzkliknil zdravnik, ko je zagledal na prsih malo ranio, iz katere je curljala kri. Naglo je obvezal Grabarju prsi, baronov sekundant in Poljanšek sta dvignila Grabarja in ga nesla v zdravnikov voz, ki je bil kakih pet minut oddaljen. Na Poljanškovo vprašanje, kaj bo z baronom, je dejal zdravnik, da je ta le lahko ranjen v nogo in da ni zanj nevarnosti, pač pa za Grabarja. Zdravnik je naročil kočijažu, naj jih pelje naravnost v bolnišnico, in sedel potem s Poljanškom v voz k Grabarju. Baronov sekundant pa se je vrnil k baronu. „Je li fnevarnost velika ?" je vprašal Poljanšek. stanka niso še doživele našo sive gore. Danes I si segnemo v roko Istran, Tržačan, Kranjec in Goričan ter hočemo to slavnost tako povzdigniti, da nam ostane vsem v trajnem spominu. V upanju, da te moje besede najdejo pravega odmeva, kličem Vam iskreno vsem skupaj: dobro došli! Tem besedam so sledili glasni „Zivijo"-in „Slava"-klici, a mi se svoje strani bi še posebno pohvalno omenili okolnost, da je slavnostni odbor v Tolminu ves oficijelni vsprejemni ceremonijel tako modro in kolikor možno krajšal. Takoj po kratkem pozdravnem govoru g. Komela so se društva razvila v sprevod po trgu. Na čelu godba, potem sokolska društva, gasilci in pevska društva. V sprevodu je sodelovalo — če se ne motimo — 56 društev. Celo sprevoda je bilo že na trgu, dočim je bil zadnji del še na slavnostnem prostoru. Ob straneh je bilo seveda vse natlačeno ljudstva in lahko se reče, da je do 5000 ljudij polnilo ulice tolminskega trga. Ko so se društva razvrstila na trgu — v kolikor je bilo to sploh možno — je zbrani narod pozdravil župan tolminski, g. Oskar G a b r š č e k, in je govoril zvenečim glasom, polnim navdušenja, da ga je bilo čuti da*eč na okrog : Določen, da vas vsprejmem kakor župan tolminskega trga, izvršujem prijetno dolžnost in štejem si med najlepše dneve svojega življenja, ko vam izrekam v imenu vsega prebivalstva najiskrenejši rodoljuben pozdrav. Pozdravljam Vas, ki ste prihiteli iz sosednjih slovenskih kronovin, pozdravljam Vas neustrašene čuvarje Adrijanskega morja : „Buči, buči, morje Adrijansko, Bilo si in boš slovansko" — Vas branitelje skalovite Istre in ponosnih kraških krajev. Pozdravljam Vas navdušene rodoljube biserov naše dežele, vipavske doline in briskih bregov, Vas neustrašene probuditelje narodne zavesti — slovenske Gorice, pozdravljam Vas zastopnike dičnega Kanala, priljubljene goji-telje Kočijančičevih skladb in Vas odločne sorojake nepozabnega Krilana, in Vas sokole bovških pečin. Pozdravljam Vas marljive crkljanske in bliže sosede. Sploh vsem : najiskrenejši pozdrav ! „Tebi cvet narodnega ženstva, Tebi gospod in težak na ledini slovenske zemlje". Tisoč in stoletja branimo skupno s svojimi sorojaki tolminsko ozemlje. Dvanajst sto let prešlo je, kar je čedadski vojvoda Fer-dulf, prevzeten ničemuren človek, napadel tolminske Slovence, da jih podjarmi. Toda vsled ugodnosti kraja in hrabrosti naših pra-dedov bila sta sovražna četa in nje vojvoda z vsem longobardskiin plemstvom uničena. Sledila je dolga vrsta let neprestanih bojev. Ko je pa Karol Veliki podjarmil longobard-sko kraljestvo, padla je vsled navala Pipina neodvisnost slovenska leta 778. Začela se je nova doba tujega gospodstva, robstva, leudalnega nasilstva in potuj-čevanja. O tisoču let obrambe slovenske dežele, so Vam priča Julijske planine, so Vam priča ti krasni kraji soške doline, Vam so priča tolminski grad in — njega razvaline. In ko je v burni dobi probuje našega naroda vskipel klic po taborjih in vstanovitev čitalnic, bil je trg Tolmin med prvimi, ki se je oklenil te rešilne misli z velikim navdušenjem. Nadaljevaje na delu za razvoj naše domovine, vpletli so navdušeni narodnjaki današnjo slavnost in zastavili vse svoje moči, da kolikor možno dostojno vsprejmejo Vas — odposlance Slovenije. Hvaležnih src smo Vam tu — odločeni braniti tudi naprej z dostojnimi in naroda vrednimi močmi — pi-evzete svetinje — do zadnjega vzdihljaja. Vaša mnogoštevilna udeležba nam je porok, da nismo osamljeni. Hvala Vam na izkazani ljubezni, navdušenju in utrditvi narodne zavesti. Ostanite našemu prizadevanju mili sod- |niki — ostanite naše zastave ponos, ostanite naše probuje bojniki! Slava Vam ! Ta — kakor že omenjeno — z navdušenjem in sonornim glasom govorjeni govor je napravil najgloblji utis na množice, ki so ves govor spremljale glasnimi klici, dočim je ob zaključku zaoril pravi orkan odobravanja in radostnega vsklikanja. (Zvršetek pride). Država ii? cerKev. Pariz, septembra 1906. I. Po tolikem pričakovanju so konečno venda enkrat zagledala beli dan navodila rimske stolice glede bogočastnih združitev ; toda francoski cerkveni dostojanstveniki dobro vedo, da se ne more riniti z glavo skozi zid in zbrani so bili teh dni v skupno posvetovanje radi bodočega nastopa. Resen je tre-notek, ker izdana je od strani zastopnika države in cerkve parola : ,,nazaj ne morem !" In vendar eden ali drugi se mora ukloniti, mora se najti kompromis nekakega modus vivendi", ako se noče pahniti državo in cerkev v dvoboj, katerega posledice bi še dolgo občutil narod sam. Med tem, ko so se v Rimu dolgo časa posvetovali in odlašali izreči zadnjo odločilno besedo, bila je francoska vlada popolnoma na „Gotovo !" je odgovoril zdravnik eno- Na večer je Poljanšek zopet šel v bol- stavno. nišnico. Voz je drdral naglo proti mestu. i Po dolgih, hladnih hodnikih je bilo vse Grabar je bil še vedno v nezavesti in j mirno in tiho. Luči so svetile mračno, kje izpod obveze je silila kri ; tudi krog ust so se mu pokazale krvave pene. Poljanšku je bilo čudno v srcu. Neki strah mu je prišel v srce, roke so se mu komaj opazno tresle in pred očmi mu je nekaj trepetalo. Ni pričakoval takega konca. daleč na koncu hodnika so se kazale črne sence in zopet izginjale v poltemo in mrak. Pačasnih korakov je stopal Poljanšek po stoj»nicah. Nemirne misli so mu šle po glavi, nekaj nestrpnega, grenkega pričakovanja je bilo v njegovi duši... Naokoli je dišalo po Dospeli so do bolnišnice, strežaji so od- karbolu, klorotormn in po smrti... Tuintam nesli Grabarja v sobo za operacije. Poljan- 1 ga je kdo srečal, žalostne, mrtve oči so po-šek je počakal na hodniku. , gledale v Poljanska in s tihimi koraki se je Počasi so šle minute, vedno je gledal na 1 neznanec oddaljil... uro, a kazalca sta se tako počasi premikala j Morda je žo umrl — je mislil Poljanšek, kakor še nikoli. ko je zagledal število sobe, v kateri je bil ne- Konečno je vendar prišel zdravnik iz mara Grabar. sobe in povedal, da so srečno izvlekli krogljo Vstopil je. iz rane, a da je še vedno nevarnost za živ- Pred njim je bila dolga vrsta postelj in ljenje. j trpeči, bledi obrazi so se obračali vanj, Neodločnih korakov je odšel Poljanšek i mrzlično so se svetile oči v motni svetlobi... iz bolnišnice. ; In med posteljami so stale tuintam kakor Bilo je že krog desetih, megle na nebu! beli metulji usmiljenke, udani in deviški so se bile že popolnoma razgubile, solnce je obrazi njihovi so bili kakor obrazi angeljev... sijalo na mokre ulice, da se je Poljanšku kar blisčalo... V njegovem srcu pa je bila žalost in tema... — Tuintam je kdo vzdihoval in se premetaval brez miru po postelji. Nekdo je pa na ---— — i dalnjem koncu na glas fantaziral. Stran II. »EDINOST« Štev. 250 V torek, dne 11. septembra 1906 čistem, kaj hoče, naj papež sprejme omenjene združitve ali ne. Rim jih je jednostavno odbil. Zakaj ? Ker so po besedah papeževih hoteli zakonodajalci te nove postave napraviti iz zakona ločitve zakon zatiranja. In zato navdušuje vernike, naj se z mirno in čisto vestjo bojujejo kakor pravi katoličani, kakor verni državljani za svoja prava in sveto vero. Se svojo hrabrostjo in edinostjo naj rešijo historično in narodno cerkev v Franciji ter jo obvarujejo pred groznim udarcem. Ta očiten poziv na boj in neposlušnost do postav iz večnega Rima ni našel do sedaj jednodušnega odmeva med francoskim ljudstvom. Mnogo je namreč pravih in uglednih vernikov, ki želijo, naj se sprejme zakon takšen kakor je ; le-ti branijo svoje nazore v drugače cerkvi prijaznih listih, ker tudi po novem zakonu uživa cerkev dovolj svobode, da ji je zagotovljen nadaljni obstoj in razvoj. Toda. ako se cerkev ne ukloni do 11. decembra, ki je poslednji rok. kaj potem? Jasen iu točen odgovor zakriva še temna megla, katere ne more prodreti niti sedanja konferenca Škofov, kateri, kakor se govori, niso preveč edini v obrambi cerkvenih interesov. Vlada zatrja, da hoče po preteku tega dne na vsak način izvršiti sklenjeni zakon in ako bi bilo treba v skrajni sili tudi vse duhovnike djati pod ključ. Cerkveno premoženje pripade javnim dobrodelnim družbam, zaprejo !>e cerkve in njeni obredi se ne smejo več javno vršiti, ker država noče pripozuati drugih cerkvenih družb razven onih, kojim je je dala avtorizacijo. Ako se torej cerkev ne uda. bodo duhovniki vršili službo božjo v skritih prostorih, kakor nekdaj za časa preganjanja kristijanov v podzemeljskih katakombah : toda na ta način se bodo nalašč izpostavljali velikim neprilikam, ker zakon kaznuje vsak tajni kult z denarno globo in zaporom. Pri vsem tem je igrala in igra politika večjo ulogo nego korist vere, ker vidimo ravno politične voditelje hujskati na skrajen odpor, da bi se oni sami potem mogli kazati v slavi večne glorijole kakor verski in politični niučeniki. In zato bo dan objavljenja te enciklike črno podčrtan v analih cerkvene zgodovine, ker, kakor vse kaže, izcimili se bodo iz tega hudi razpori. preganjanja in mnogo hujše scene, nego so se dogajale ob zadnjih inventarjih cerkvenega premoženja. Toda želja papeža in njegovih svetovalcev je bila, da se dvigne vse irancosko ljudstvo kakor jeden mož proti temu nepravičnemu zakonu ; znamenja kažejo, da pride sicer do neljubih prizorov — a splošnega odpora ne bo. Vsakdo lahko sam razsodi, kje bo ko-nečna zmaga, ako pomisli, da živimo v državi splošne in enake volilne pravice, kjer ima glas reveža tako veljavo kakor bogatina in da je večina narodnih zastopnikov, izvoljena na tej demokratični podlagi, sklenila omenjeni zakon. Upajmo, da se zlasti po škofovski konferenci najde s kakimi spremembami izhod iz tega labirinta ter da se odstrani pretečo nevarnost, ki visi kakor Damoklejev meč nad interesi cerkve. —a. Javni shod na Sušaku. V nedeljo popoludne so sklicali Hrvatje na Sušak javni shod, da protestirajo proti dogodkom na Reki in da precizirajo svoje stališče. Shoda se je udeležilo okolu 600 oseb. Predsedoval je dr. Bakarčič, ki je v kratkih z I Poljanšek je izpoznal Grabarjev glas in se približal postelji, kjer je ležah Usmiljenka je ravno bila položila ledene obkladke na rano in je sela na stol ob Gra-barjevi glavi. t,(Jesa želite, gospod je vprašala. „Njegov prijatelj sem..." je dejal Poljanšek in pogledal Grabarju v obraz. Bil je rudeč, oči so bile odprte in gledale prestrašene. Ustnice so se pregibale in polglasne besede so prihajale iz Grabarjevih ust. Poljanšek se je sklonil k Grabarju, a ni ga izpoznal. „Pojdi ti, ki si jo zapeljal!... Mojo Anico si zapeljal... Pojdi, da te ne ustrelim !... Ob, tako sem jo ljubil — in ti si jo zapeljal in ti si jo vrgel v blato... Oh, Anica, ti si moja Julija in jaz sem Romeo... In srečna bodeva... Pridi, pridi !... Tako sladka bo najina ljubezen... Anica... Anica !..." Vtrujen je Grabar umolknil in zaprl oči. ..Jutri bo morda že bolje !" je dejala usmiljenka in popravila obkladek 11a čelu. ki je bil zdrsnil na oči. (Pride še.) in odločnih besedah označil pomen shoda, rekši, da je reške Italijanaše, vznemirala sloga Srbov in Hrvatov z Madjari. in da so radi tega Hrvatje in drugi Slovani doživeli take prizore na Reki. Na shodu je bila soglasno vsprejeta nastopna resolucija: Povodom napadov od strani reških Italijanov na naše prebivalstvo, hrvatske, srbske in slovenske narodnosti na Reki, kateri napadi so tudi od naše strani vzročili neodklon-Ijive represalije, je shod sklenil pozvati naš narod, da odneha od vsakih nadaljnih proti demonstracij. V prihodnje je treba naš narod zagotoviti od surovih, neopravičenih in neprestanih napadov in žaljenj od strani reških Italijanov, ki trajajo že desetletja, na vse kar je slovansko. Shod je prepričan, da živi mesto Reka pretežnim delom od slovanskega elementa, toliko onega, ki živi v neposredni bližini, kolikor onega, ki živi v bližnjem Primorju, Istri in Dalmaciji. Zato je shod v samoobrambi sklenil, da se strogo bojkotira javne lokale, vsako trgovsko tvrdko ali trgovca na Reki. kini Hrvat, Srb, Slovenec ali M adjar. S tem sklepom se shod pridruži sličnemu sklepu lavnega shoda, ki se je v isto svrho vršil v Novem". _ OrožniŠka postaja na Reki? „Agramer Tagblatt" poroča iz Reke od dobro obveščene strani, da namerava vlada ustanoviti na Reki orožniško postajo s 40 do 60 možmi. Na ta način hoče paralizirati upliv mestne policije, ki je pod italijanskim uplivom. To se smatra kakor prvi korak do državne policije na Reki. Drobne politične vesti. Čehi v Budimpešti Iz Budimpešte javljajo, da je prišlo tjakaj nad 100 Čehov, da se posvetujejo zastran češko-madjar-ske sveze, čehi so položili vence na grob Petdffy-ja in Košuta. U s t a j a na Kubi. Iz Havane poročajo, da je predsednik kubanske republike sklical kongres na izredno zasedanje na 14. t. m. Kongres se bo bavil z izrednim položajem na otoku. V zadnjih dneh so se zopet vršili boji med ustaši in vladnimi četami. Bolgarska za neodvisnost. Iz ' Sofije poročajo, da je v Bolgariji opažati I močno gibanje za neodvisnost. To gibanje podpira tudi vlada. Predvidjati je, da pride do velikih demonstracij v prilog neodvisnosti [dne 19. septembra t. L, ko se obhaja ob-: letnica zedinjenja Rumelije z Bolgarsko, oziroma dne 15. oktobra t. 1., na dan otvoritve sobranja. Novi jezuitski general pri papežu. Papež je v nedeljo predpoludne vsprejel v privatni polurni avdijenci novega generala jezuitov o. AVernza in druge jezuite, ki so se udeležili volitve. Kakor javljajo iz Madrida, je tamkaj izvolitev nemškega jezuita o. Wernza iznenadila vladne kroge, ki menijo, da je izvolitev pripisati uplivu nemškega cesarja Viljema. Češki „Sokoli" Da potu v Cetiiije. V Dubrovniku. Iz Dubrovnika poročajo : V četrtek v jutro je dospelo semkaj 300 čeških „Sokolov", ki so na potu v Črnogoro. Dubrovnik je Čehe prisrčno vsprejel, tako da ponesejo seboj najlepše spomine. V Gružu jih je vsprejel „Hrvatski Sokol", na Pilah so jih pa pričakovala vsa hrvatska in srbska društva korporativno z svojimi zastavami ter dvema godbama. Ko so Čehi prišli sta godbi zasvirali „Kje dom je moj ?" A zbrani narod je vsklikal „Živio" in „Na zdar". Ko je Sokole pozdravil župan Čingrija je nepregleden sprevod krenil v mesto pred Gunduličev spomenik. Tu so Čehi položili venec. Na to so se češki gostje podali v kavarne in gostilne. da so se okrepili, a si potem ogledali mesto. Ob 1. uri popoludne jih je zopet velika množica naroda z godbami spremila v luko, kjer so se ukrcali na parnik „Salona", ki jih je odpeljal v Kotor. Posebne ovacije so bile prirejene državnemu poslancu Klofaču. Na Cetinjati. Tristo čeških „Sokolov" je 8. t. m. dospelo na Cetinje. Že na črnogorski meji jih je čakala deputacija, a pred vhodom na Ce-tinje sta jih pričakovali dve deputaciji. Na to so šli Sokoli v mesto, ki je bilo vse v zastavah, a prebivalstvo jih je burno pozdravljalo. Sprevod se je pomikal do slavnostnega mesta, kjer so Sokoli pozdravili kneza Ni-kolo in njegova dva sina. Sedmi kongres slovanskih novinarjev. V Ogrskem Hradišču je bil dne 8. t. m. otvoren sedmi kongres slovanskih novinarjev, Ko je bi!o prečitano letno izvestje, je dr. Vergun iz Dunaja poročal o informativnem in posredovalnem biro za one slovanske novinarje, ki hočejo pisati v tuje časopise. Naprosi se tudi naučno ministerstvo, da se na enem slovanskem vseučilišču, na pr. v Pragi ustanovi stolica za novinarje. — Dr. Ve vera je prečital referat Gregra (Narodni Listv) o ustanovitvi slovanskega dopisnega urada. Po daljši debati se je pozvalo pred-sedništvo, naj v tej stvari stori daljne korake. Kongres je sklenil protest proti temu, ker noče vlada dovoliti ustanovitev slovanskega dopisnega urada. — Dr. Baxa je poročal o novem tiskovnem zakonu ter predložil resolucijo, v kateri se izraža želja, da bi novi tiskovni zakon prišel že na jesen na razpravo v državnem zboru. Dogodki no Ruskem. Kazenska razprava proti upornim mornarjem v Kronstadtu. Včeraj je pričela pred vojnim sodiščem v Kronstadtu kazenska razprava proti mornarjem. ki so obdolženi. da so se udeležili zadnjega upora. Domače vesti. Kdo je prvi izzval ? Saborski poslanec in glavni urednik „Novega lista" Fran Supilo, je v tem listu priobčil pod gorenjem naslovom izjavo, v kateri pravi med drugim doslovno : „Ko se je posebni vlak s „Sokoli" prikazal izpod reškega tunela in je mimo hotela „Deak" krenil preko „Corsie Deak", so tamkaj zbrani Italijani vspre-jeli vlak z urnebesnim žvižganj em in g rdi m i v s k 1 i k i". To je d ej-stvo, ki ga more potrditi 700 „Sokolov", ki so se nahajali v vlaku in na stotine ljudi, ki so bili na ulici. „Sokoli" niso niti še došli na postajo, so še potovali in že so bili negosto-ljubno izžvižgani. Zakaj so Italijani izžvižgali vlak, ki je vozil z vso hitrostjo? Zakaj? Evo vprašanja! Na to vprašanje ni možno drugače odgovoriti nego s tem, da se nedvomno konstatuje, d a niso Hrvati prvi izzvali, marveč da so bili izzvani „Sokoli" še prej, nego so stopili na reška ti a". Kako lažejo izvestni italijanski listi in med njimi tudi „Piccolo" ! Reški „Novi List" piše v včerajšnji številki: „Italijanski listi in izlasti [reška) „Voce del Popolo" in tržaški „II Piccolo" so priobčili proti hrvatskemu prebivalstvu tega kraja nesramno laž, da so nekateri Hrvatje oskrunili napise na italijanskih grobovih na trsatskem pokopališču, Vsak, ki pozna ta narod in ve, kako on spoštuje mrtve, je prepričan, da je to samo nesramna laž njegovih brezvestnih sovražnikov. Tukajšnji Hrvatje so bili tem bolj o tem osve-dočeni, ker so se mnogi, čim je bila ta nesramna laž vržena v svet, podali osebno na lice mesta ter so ie osebno o stvari prepričali. Županstvo „sušaško-trsatske" občine je takoj stvar uradno preiskalo in je o tem izdalo nastopno izjavo : „Današnja vest v reških italijanskih novinah, da so nekateri prebivalci Sušaka in okolice oskrunili grobove italijanskih podanikov na trsatskem pokopališču, je gola in izmišljena laž, o čemer sem se osebno na licu mesta prepričal in o čemer tudi jamčim". Na Sušaku dne 9. sept. 1906. Načelnik: Hinko Bačić. Ljulika med pšenico ali: žalostne epizode na izletu v Tolmin. (Dopis iz Trsta) No, takoj moram ta naslov nekoliko popraviti, ker epizode, ki jih hočem tu opisati so se vršile prav za prav na vrnitvi s tolminske slavnosti. Nekateri tržačanje, ki se nam je — radi vsakdanjih opravil — bolj mudilo nazaj, smo odšli iz Tolmina že okolu 5. ure popoludne. Prišli smo na ]>oslajo v sv. Luciji malo pred 6. uro, a morali smo tam čakati do preko 8. ure, ker brzovlak, ki je imel priti na postajo sv. Lucije ob 7. uri 34 minut, je imel cele pol ure zamude. Sli smo torej — razne družbe in skupine — v gostilno, ki je blizu postaje, tam posedli okrog miz in si naročili vina. Pri mizi, pri kateri sem sedel jaz, ki Vam pišem te vrstice, je sedelo še kakih 8 ali 9 tržačanov. Mej temi je bil neki gospod od sv. Jakoba. Ž njim je bil pa njegov 17 letni sin. Opazil sem takoj, da ta mladenič vedno molči. Mislil sem si: dečko je dobro vzgojen ter se drži znanega nauka: „Molči in poslušaj starejše!" Pozneje sem pa opazil, da je oče — ko je nekaj rekel svojemu sinu — govoril — — italijanski. Kmalu za tem je pa začeJ oče z vso družbo govoriti italijanski. Jaz sem nekaj časa poslušal, a mislite si sami, kako je vrelo v meni. Ko pa nisem mogel več vstrajati, sem vstal ter zaklical vsej družbi : „ Čujte, možje, ali vas ni sram, da vif „Slovenci tu na slovenskih tleh govorite italijanski ?" Vsa družba je utihnila, le oni gospoH od sv. Jakoba se je oglasil rekoč : „Jaz govorim, kar in kakor hočem ! Meni ne more nihče ukazovati!" Odgovoril sem mu : „Sa; vam niti nočem ukazovati, le povedati vam hočem, da je sramota za vas, da tu govorite ita! -janski. Ce se tako vedete na dan. ko ste prisostvovali čisto narodni slavnosti v čisto slovenskem kraju, potem lahko sklepam, kako se vedet navadno v Trstu ! A on mi je odvrnil, d a mora govoriti italijanski,* ker njegov sin ne zna slovenski. Mož morda mislil, da se je s tem opravičil, a ni* besedice ni znal odgovoriti, ko sem mu j a povedal, da je on se svojim odgovorom priznal svojo največjo sramoto, svoj naj ver greli, svoj zločin, ki ga je zakrivil s tem, i c a, v artističnem pogledu pod vodstvom koncertnega vodje proi. Matija H u b a d a. ^olnina znaša za razne predmete od I K na pol leta do 4 K na mesec, le za solopetje -s K na mesec. Natančneje se izve iz plakatih :h objav iu pri društvu v Vegovih ulicah "->t. .">. Odbor rGlasbene Matice4*. Trgatev je že pričela v dubrovniški okolici. Tega leta je tamkaj trta še precej lodila. Slabeje pa kaže letina za oljke. Bitka mej ženskami. 21-letna Antonija M.. 1!>-Ietna Emilija B. in 32-letna Marija G., ^ >e tri stanujoče v ulici deli' Oliuo. so se bile . pravile nad Frančiško B.. ki stanuje v ulici riuseppe Parini. Frančiška se je sicer bra-i ila se vsemi štirimi, ker je brcala, klofutala. praskala in lasala : prišel ji je na pomoč tudi ' ;e 12-letni sin Avrelij, a vendar ni vse nič l omagalo : ranjena je bila na desni roki in i l aja o aojaa, ▼ »amoao, m okrako. Popravlja, akor*lra. Cona »mama. _____ Biran IV. >ED]NObT« štev. 250 V tcrck, dne 11. septembra lftu. 8.0J>, akcije Ršo Tinto iT.fS MlačcE. Lccdon: (Sklep) Konsolidiran dolg S7 srebro 31.'/«. I-cmbardi 0.*/«,5panika renta W5.Vt Irantka renta 101.1 _ tržni diskont 3S„ menjice na Dunaju ——. Mlačna. Tržna poročila 10. septembra. Budimpešta. Pšenica za okt K 13.S»> do K 13-88, rž za okt K 12 — do 12 02, ove« za okt. od K 12.72 do 12.74, koruza za aept. ll tJO do 11.68. Pšenica: ponudbe in povt-raćevanie srednje, tendenca mrtva. — Prodaj*: 45.000 met. st.f za 10 •-totink nižje; ječmen mirno; druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goođ j average za september 37za december 38—, za j ncarec 38",, za maj 38Vs. Mirno. — Kava Rio na- | ▼adca loco 39—41 navaJna rrelna 42—43 navadna j dobra 44—45. H&mburg. (Sklep). — Sladkor za september 19-35, za oktober 1910, za november 18.75, za dec. 18.80, za januar 18.1)0, za februvar 18 95. — i Stalno — Vreme : nestanovitno. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average j trn tekoči mesec 46.55, za december 44-75. Mirno. i N e w - Y o r k. Kava Rio za bo Joče dobave: j Stalno, nespremenjeno, za 5 stot. vi rje. — Prodaja : «000 vreč. j London. Sladkor iz repe surov, £ 9"/,« SI«. Trdno. Pariz. K/, za tekoči, mesec 16.23, za okt. ■ 76-50, za nov.-februvar 16.75*, za januvar-april 16.75 j (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.0 », za okt. 1*2-25, za nov» mb»r-februvar 22.60, za jauuvar-april 22.65 (trdno). — Moka za tekoči mesec 29.90, za ckt. 29.75, za november-februvar 29.50, za jan.-april 19 80 (stalno). — Repično olje za tekoči meaec64."/4, za okt. 64.3/., za november-decem ber 65.•/«, *a jan. april »i5.— (stalno). — Žpirit tekoči mesc 44.—, za okt. 41.V«, za januvar-april 41—, za maj-avgust 42.—, (trdno) — Sladkor surov 88° uso nov 24.'/«—24-Vt (trdno), be! za tekoči mesec 27.'/„ z« ckt. 28.*/,, za okr.-januvar 2S.1;,, za januvar-april 29'/«, (trdno), rafiniran 58.'/,—59.—.— Vreme:lepo. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po S stot. besedo; | mastnotiakane besede se računajo enkrat I več. Najmanj^ pristojbina 40 s totink. L J — Plača se takoj. k Mtr Izvm Trsta flsmana naračl kak „BALI 0QLAS", naj r«atj« tfsnar v naprej, kar tfni|ača na ba njtgov sglaa objavlja« ča nI aaaba paznana Upravi llata. Tarifa ja natisnjena na Čtl* „MLIN OB L ASOV" In vsaktfa l*hk« praračunl, kallka mu ja plačati a Hm, tfa praitaja kaaatf« 0|La«a treba naalaviti na ..IMSCRATMI ODDELEK" „Uinaati". ■a vprašanja pata m pitam ba tajal „liSERATBI ODDELEK' I r fornaeij« aSlna la, ča ba plana pHlaiar.a znamka za Električne vpeljavo izvršuje franjo S. Datsassa TRST ulica S. Spiridiono Ste?. 6 Slovenci! Podpirajmo „Dijaško podporno društvo" v Trstu K e h i a y a r: TRST, Corso štv. 23. Velika izbera ur »Mizic, prstanov, priveskov, nha-nov z demanti in broz Istih iti. Predmeti so /aznaiuorani z naj^iijer-iicjimi ccnami. Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano ali popravljeno uro. Kupuje in menjava. GLAS. V bogaiej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (?rej J®«!) ! ulica Hme 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. — Angelo Iiizza slikar, dekorater, stika izveske itd., lakir e » Trst — ulica Paduina št. 9 Oftgal nliea Ibiozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umet-niško delo, kakor sobe izveske in lakiranja. xxxxxxxxxxxxxxxx v V dekliškem domu v Gorici se vsprej-meio na stanovanje učenke, ki obiskujejo razne Šole. Prilika za učenje raznih tujih jezikov, godbe in ročnih del. Dobro nadzorstvo ob nizki ceni , dobra hrana, lepo prostorno stanovanje. Natančneji podatki pri gospe j Mariji Draschler — *Torica. ulica Trigemina 1?. Prva slovenska zaloga ;°„hT*™*. ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St 18 (za deželnim sodiščem). Cene ^.brez konkurence. — Svoji k svojim 1 _ finotilna ,-Stadt Laibach" (ulica Giulia fit. 15) aU9UI|l(t Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295) fotlpetrip vinske stiskalnice, siamoreznice, orale ■»¥■311113 pumpe itd. prodaja Ž i vic i dr.i v Tretu. Trgovinska ulica 2, ter se prijazno priporoča evojim rojakom.__916 Uonr Cl/rrflo (ulica Raftinecia št. 3). Tovarna nclir. onruid „ladčič, konfetur in kanditov. Zmerne tene. Pošiljatve na deželo. 361 Pnhlštvn nyet'° ali temno, se prodaja; po-rUlIldlVU polne sobe in posamezni komadi Jzbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34. A. G u 11 i c h._451 Krčma „Al Trifoglio" IFsfSSr: istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški ter*n. Izvrstna kuhinja. Piiporoča se si. občiustvu Katarina Vatovee. UaIa rfril7ina ob8tojet'a iz treh oseb, išče ■»I OI d Ul U^lltct malo stanovanje z vrtom, ■vedo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-u.£gna. Commerciale, a!i v Skorklji blizu mesta. Podpisala bi »e pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnsjem. Ponudbe, pismene ali uptmene prejme ..Inneratni oddelek Edinosti" pod rM a 1 a : r u ž i n au. 888 Mali dvorec v ."-korkiji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, ru-iiico ; v 1. radatropju : 2 sobi in kuhinja ; v II. iiadetr. tudi 2 sobi in kuhinju, vse urejeno na igto. elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z •»odnjakomt. Kadi preselitve se dvorec proda za nizko •.■eno. 550 Kdor na prodaj dvorec, pripraven za sta- jboljše s.-edstvo -i sliti v&ako fino ru-rr eno ali dr n oobuvalo ee i- riporoča Bczc£ik,3ecaria vnevreauz in lakirane čevlje. lS3i§ D UNAJ, XIII Učilišče in vzgojevališče za deklice Odhajanje in prihajanje ulakov Odhod s postaje južne železnice v Trstu . 5-55 E via Čcrvinjan v Benetke, Kim. M\„ Videm, Pontfcbo, Čćm d 5 »» O do Gorice, preko Nabrc^icc. na Ajdovščino. 7-55 »• E n.i D\inaj, Reko, BuiHn:}-c"to. 7, «ri.l 8.25 ,, B v Kcrrain, Videm, .Milar. Ri:n. s-55 m O v ,, „ Becctkc, zveza u Cervinjan. 9-55 ,, O ca Dunaj, Rudin:pt;to, Za«reb. H.50 „ O preko Cervinjana v Videm, ' • Benetke, Milan, I.— popol. O v Kormin in via Cer\inj.-n v V in Benetke. 4 -5 »» O v Italijo preko Kormira, z\- -1 Ajdovščino. 5.30 „ B via Červinjan v Benetke, Mik.n. ! in Videm. O na Dunaj, Reko in Budiaipe^tO. B na Dunaj, (^»tende, Rck<... B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo ndon.. B z Duucija, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina prekoBivi.!. B z Dunaja, Budimpešte, Z; ^reba. F>ut O z Dnnaja in Reke. B i i Itiilijc preko Cervipi. j.:na. O iz Italije preko Kormina Ajdovščino. O iz Kormina in Cervinjana ;>'. " zve^a z AplovAčino. B z Dunaja, Zagreba in Bi: O iz Italije >*a <_"erv:r.jarr. B iz Itidijc preko Koric:»t \* .. zveza z Ajdovščino. S>35 „ B z Italije preko Koncita, r ■ <■ -t z du'čino pr. Nabreiici E.55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. 10.45 '» B iZ Italije, preko Če r\ inja ni. zveza : Vidmom in O iz Kormina. 6.— 6-35 S.30 905 ' t -3° Prihod na 6.30 predp. 7--0 7 40 „ 9>— t. 10.25 1038 » 11.28 „ 4.15 popol. 5-35 7-15 »» 7.4<» vtza ; Na prodaj so: Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne Ijiulske šole na Primorskem. Letna plača 4o0 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalniea. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. - Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi Št. 6 -- Trst. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! :xxxxxidoooocxxxxxxxxxx> Apnenice v Podgorju v Istri x -prodajajo = apno najbolje vrste. Obrniti se je na omenjene apneniee ali na KfiROLfl PETEflNI irst aelle Acaue 10 ena hiša v ulici S Cilino s 150 seznji zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti M0 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo. veda i i Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravne za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 lei. vrt voda. plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na TRST, Corso št. 22, II. nadstr. Edvard Cuccagna Trst, ulica Caserma 10 (ogel ulice Vaidirivc) Zaloga ustrojenih kož z veliko izliero predmetov za Čevljarje. Cene, da se ni bati konkurence TELEFON štev. 20. Oglase, poslana, osmrtnice, zuhvile, n . 'e g y in v obče kakor-no koli vr«to opljsov t -ijmu y tg' ..Inscratni oddelek" v ulici Giorpio G..'.'?) it. y<" (Narodni dem) polunadstropje, IJj.td j? odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. d« p Po noči se sprejema v „Tiskarni Kdinosi'. Dovanje treh rodbin, oziroma s 3 članova nji. ne velikimi, z vrtom, vodo, po možnosti plinom, naj piemeuo obvesti o podrobnostih pod „PVORKC 77", oziroma naj pride osebno v rineeratui oddelek Edinrsti". — Prednost imajo dvorci v Ko-lonjt, »v. Ivanu, v bližini ulice <4iulia, Bo.«chetto, Rogfeftti._999 Li jcipo (»oba in kuhinja) je na prodaj na Opči-niolLin uah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoće lahko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 2000 K. Naslov pove ,.Inseratci oddelek Edinosti •._1000 Gospodska hiša lepim razgledom, ob jrlaviii cehti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se proda po ugodni ceni ali pa se zamenjaš kuko hi?o v mestu ali z malim po--e>tvom v bližini m s? >35 . ^ ^ t * ? k '__ Josip Grorja krčmar v Gorici na Kornu st. 3 v jfttems-ovi palači tod briska in furlanska vina prve vrste in izvrstno piv o postreže ol> vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedi!' j ima sobe za prenošišča. = Vse po zmernih cenah. ! Priporoča svojo krčmo sla vnem 11 občin.-11 :. s