Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
Predsednik RS Kučan
1 Nedelja
f 18.11.2001,15.00
^	V
l Kulturni dom Šentjakob
IM Skupina Akzent, Ledince
"7 domala poldrugim mesecem ^zamude se je te dni v New Yorku pričelo 56. generalno zasedanje Organizacije združenih narodov. Razumljivo je, da je bila skupščina zaradi dogodkov 11. septembra letos in razpletom, ki so jim sledili, vsa v znamenju svetovnega terorizma in boja proti njemu.
Med prvimi državniki, ki so posegli v razpravo, je bil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, kije bil prejšnji teden na dvodnevnem uradnem državniškem obisku na Dunaju.
Kučan je poudaril, da so proti terorizmu potrebni odločni koraki in posegi, za kakršne so se odločili Američani in njihovi zavezniki v Natu. Hkrati pa je slovenski predsednik svaril pred preprosto enačbo o naših in nenaših, o civiliziranih in barbarskih kulturah in narodih. Dejal je, da bi ga motilo, če bi hoteli fundamentalizem pripisati katerikoli veri, kajti za zločine so vedno krivi posamezniki in skupine, »ki jih je na žalost dovolj v vseh kulturah in civilizacijah, tudi krščanski«.
Septembrski zločinski atentat na Svetovni trgovinski center v New Yorku je ves svet postavil pred nova in zelo resna vprašanja. Globalni svet potrebuje in zahteva tudi globalno odgovornost, ki se začne pri odgovornosti vsake države, ki znotraj svojih meja ne bi smela sistematično kršiti človekovih pravic in ogrožati varnosti drugih držav. Mednarodna skup-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na predstavo
LIZISTRATA
Spektakel z glasbo
Gostuje kulturno-umetniško društvo KUGA z Gradiščanskega
v Mladinski dom v Celovcu, Mikschallee 4
v petek, 16. novembra 2001, ob 11.30
Predstava je odprtega tipa in so vabljeni vsi, ki jih zanima izredno zabavna možnost, kako izsiliti mir in preprečiti srboritim dedcem vojskovanje. Recept si je izmislil že rajnki Aristofan pred več kot 2000 leti, pa je še vedno aktualen...
Orkester Glasbene šole, Celovec Zbor »Carmina Slovenica«, Maribor
Slovenska prosvetna zveza Celovec
SPD »Rož« Šentjakob
SKD »Jepa-Baško jezero« Loče/Pečnica
Odbori ZSO o občnem zboru
PREBLISK
Izredno dobrega obiska so se lahko veselili letošnji maturantje dvojezične trgovske akademije v Celovcu, ki so s svojim plesom začeli letošnjo plesno sezono med koroškimi Slovenci. Pripravili pa so tudi plesni vložek; na sliki maturantje - torej zrelostniki - ki so se na trikolesih in v plenicah povrnili v rano mladost...	Več na strani 5.
■ Vsak drugi Avstrijec, ha, na Žalost tudi Avstrijka, je kseno-fobičen/čna. To so ugotovili v Insbrucku z raziskavo med ljudstvom. Ne glede na to, da bi si lahko denar »prišparali« in vprašali kar mene, ki bi jim isto povedala, pa ima ugotovitev seveda vsak dan svoja potrdila, tako na samem političnem vrhu kot tudi v zakotnih krčmah ob stalnih omizjih.
Koalicijska partnerja stavita na to ksenofobijo in si lomita zobe ob češkem Temeli-nu, ob strani pa puščata vse francoske zarjavele reaktorje. Zadeva je samo v tem, da je FPÖ v resnici pač proti vsaki razširitvi EU in vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese, kot je rekla moja stara mama.
S sovraštvom, izmejevan-jem, odklanjanjem, izoliranjem in ksenofobijo skuša tekmovati tudi Uwe Scheuch, svobodnjaški kandidat za kmečkozborske volitve. (To je tisti človek na plakatih, ki gleda tako mrko kot nekoč do-
Mir san mir
movini zvesti Korošec z brki na plebiscitnih plakatih iz leta 1920 in ki je kasneje nastopal tudi kot Jaka Racman. Scheuch nima brk.)
Problem pa je v tem, da si tudi od opozicijskih strank nihče ne upa povsem odločno zavrniti nasilne FPÖ. Poltične računice so kaj klavrna reč.
S. W.
nost ne bi smela dopustiti, da bi terorizem prej zlorabil globalizacijo, kot bi demokratični svet našel odgovore na njene izzive. Kučan je izzive tudi naštel: delitev na lastnike kapitala, znanja, idej in informacijskih tehnologij na eni strani, ter na milijarde obsojenih na neznanje, revno življenje in životarjenje na družbenem obrobju brez vsake prihodnosti. Med iz-
zive sodijo tudi vse večja finančna šibkost držav in celin, nezadržna rast moči in oblasti globalnega kapitala, fundamentalizem vseh vrst, brezobziren napredek brez občutka za potrebe ljudi in narave, gospodarstvo torej, čigar edini cilj je dobiček za vsako ceno. Kučan se je v New Yorku sešel tudi z generalnim tajnikom OZN, Kofi Ananom.
Qretekli ponedeljek so se od-I bori ZSO sestali na svoji zadnji seji pred občnim
zborom, ki bo 1. decembra 2001 v kulturnem domu v Sent-primožu. Odbori so ocenili delovanje ZSO v preteklem mandatnem obdobju in ugotovili, da so se odnosi znotraj narodne skupnosti pomirili, še posebej, ker se je uveljavil koordinacijski odbor koroških Slovencev, za katerega se je še posebej prizadevala ZSO. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se je v preteklem obdobju uveljavilo nekaj zahtev iz takoimenovane-ga memoranduma, ki ga je bistveno sooblikoval predsednik slovenskega sosveta dr. Marjan Sturm (table na Gradiščanskem, ustavno določilo, zakon o radioteleviziji ipd.).
Odbori so obširno razpravljali o novih nalogah in ugotovili, da bo treba v naslednjem mandatnem obdobju postaviti v ospredje notranjo reformo ZSO in sploh narodne skupnosti. Še posebej je bilo poudarjeno vprašanje medijske slike manjšine in koordinacija na gospodarskem področju.
Odbori so uskladili predlog odbornic in odbornikov, ki ga bodo predložili občnemu zboru v presojo. Nadalje so tudi izdelali predlog oseb, ki naj bi na občnem zboru prejele odlikovanja ZSO.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
obvešča, da bo
v soboto,
1. decembra 2001,
s pričetkom ob 14. uri
občni zbor ZSO
v Kulturnem domu v Šentprimožu.
Na osnovi predlogov včlanjenih organizacij bodo delegati in delegatke prejeli/e izkaznico, ki po pravilih ZSO ni prenosljiva na druge osebe.
ZVEZA
SLOVENSKIH
ŽENA
isi
vabi na
SEMINAR
v letu evropskih jezikov
od 23. do 25. novembra 2001 v Portorožu na slovenski obali.
REFERENTI: Dr. Janko Malle, dr. Marjan Sturm, Milica Maslo, mag. Janez Vidmar
Prijave sprejema ZSŽ, tel. 0463/514300-40, kjer boste dobili tudi natančen program in druge informacije.
KOMENTAR
■ V teh dneh se bomo spomnili 25. obletnice ugotavljanja manjšine, ki je bilo izvedeno 14. novembra 1976. Tedaj je zvezni kancler Kreisky klonil pred zahtevami nemškonacio-nalnih krogov na Koroškem. Sicer rezultati niso bili uporabni, saj so koroški Slovenci in poleg njih še mnogi pripadniki večine, tako štetje bojkotirali, kljub temu pa je državni zbor leto kasneje sprejel zakon o narodnostnih skupinah in poleg tega še ustrezne odredbe o uradnem jeziku ter o dvojezičnih topografskih napisih.
Odločitve ustavnega sodišča v zadnjih desetih letih dokazujejo, da je bila kritika slovenske narodne skupnosti na račun zakona o narodnostnih skupinah in še posebej na račun odredb, utemeljena. Kajti ustavno sodišče je ugodilo pritožbi glede ljudske šole v Celovcu (primer družine Messner; odvetnika dr. Prugger in dr. Serajnik), pritožbi glede dvojezičnega pouka v četrtem razredu, ki jo je forsiral Franc Kukoviča (odvetnik dr. Prugger) ter pritožbi glede uradnega jezika (odvetnik mag. Vouk). Trenutno ustavno sodišče preverja pritožbo glede dvojezičnih topografskih napisov (odvetnik mag. Vouk). Skratka, odločitev ZSO, ki je po polomu na šolskem področju leta 1988, začela podpirati pritožbe pri ustavnem sodišču, se je izkazala za pravilno. Tedaj so se nam nekateri znotraj narodne skupnosti zaradi tega še posmehovali oziroma ustavnemu sodišču niso pripisovali takega pomena, kot ga je potem dejansko dobilo. Praksa nam je dala prav.
Tendenca po segregaciji in ločevanju je na Koroškem prisotna še danes.Toda danes so razmere nekoliko drugačne: mednarodne konvencije Sveta
Evrope, ki jih je ratificirala tudi Avstrija, v bistvu govorijo proti segregaciji in za »medkulturni dialog«, in kar je najpomembnejše: s tem, ko je ustavno sodišče ugodilo pritožbi v zadevi četrtega razreda, je priznalo tudi dvojezično obliko pouka kot obliko rednega šolstva, ki je hkrati tudi oblika manjšinskega šolstva. S tem je ustavno sodišče zavrnilo vse poskuse ločevanja šolarjev po jezikovnih kriterijih.
Pomembno je tudi, da se je v zadnjih desetletjih na mednarodnem področju uveljavila teza o priznavalni svobodi: nikomur namreč ni treba dokazovati svoje pripadnosti k
Pred 25 leti: ugotavljanje manjšine
narodni skupnosti in obratno, te pripadnosti tudi nihče ne sme preverjati. To je zelo pomembno tudi iz vidika ljudskih štetij, ki jih imajo nekateri za merilo velikosti manjšine in želijo na njihovi podlagi deliti manjšinske pravice. Ustavno sodišče je jasno povedalo, da so ljudska štetja le en indikator, poleg tega pa ustavno sodišče v smislu mednarodnega prava upošteva ljudska štetja od leta 1951 do danes.
Torej nam 25. obletnica ugotavljanja manjšine kaže, da so bili nekdanji časi mnogo slabši od današnjih in da proces evropske integracije odpira nove možnosti tudi za manjšinsko zaščito. Seveda teče čas na Koroškem počasneje kot drugod, toda premika se, ne nazadnje tudi zaradi ustavnega sodišča.
dr. Marjan Sturm
SLOVENIJA
Novo leto -višji davki
1 I lada je v parlament poslala V dokončni predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Tik pred zadnjo odločitvijo je v nedeljo na Brdu pri Kranju Drnovškova ekipa kritično spoznala, da napovedi za slovensko gospodarstvo niso tako dobre, kot je ministrski svet še nedavno obljubljal. Znižanje gospodarske rasti v prihodnjem letu namesto 4,2 na le 3,6 % brutto domačega proizvoda, pa tudi spremenjene napovedi svetovnega gospodarstva so prepričale vlado, daje spremenila predlog proračuna (znatno povišala prihodke in odhodke). Tako je sedanji predlog odhodkov težak kar 1248 milijard tolarjev, dočim naj bi se v državno blagajno prihodnje leto nateklo 1223 milijarde tolarjev.
Med drugimi ukrepi za pridobitev primanjkljaja v višini 125 milijard tolarjev, vlada predlaga poslancem tudi zvišanje davkov. Davek na dodano vrednost se bo tako kaže, zvišal za 1 %. Po novem letu bo DDV torej 20 %. Predlagajo še druge spremembe v davčni politiki kot so spremembe pri dohodnini in davkih na dobiček.
Država naj bi varčevala predvsem pri denarju za plače in socialnih prispevkih državnih uslužbencev, manj namerava dati za materialne stroške in podobno. Ob tem pa naj poudarimo le še to, da bo iz državne blagajne šlo kar za milijardo več za pomoč brezposelnim, za naložbe v šolstvu, športu, kulturi, za cestno infrastrukturo, odpravo posledic suše ter pravosodje. Predsednik dr. Drnovšek je predlog proračuna ocenil kot zelo dober. Z ozirom na razmerje moči koalicije ni pričakovati, da predlagani proračun ne bi bil tudi sprejet.
OBČNI ZBOR DS NARODNOSTI V SPÖ
Deželna vlada sledi zahtevam nemškonacionalnih organizacij
bčni zbor, ki ga je imela Delovna skupnosti »Narodnosti v SPÖ« in ki ji predseduje Ana Blatnik, je izzvenel v zahtevi po integraciji narodne skupnosti v javnopravnem življenju in proti privatizaciji njenih ustanov. V Šentjanžu v Rožu se je zbrala množica socialdemokratov, res pa je, daje bilo tistih, za katere je skupnost bila ustanovljena, bolj malo. Nenadna zima in pa vrsta prireditev minuli konec tedna sta zahtevala svoje.
Vodja občnega zbora, podžupan Železne Kaple Engelbert Ojster je pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi predsednika koroške SPÖ Petra Ambrozyja, poslanca Poscha, predsednika ZSO Marjana Sturma, predsednico ZSZ Milko Kokot, podpredsednika deželnega šolskega sveta Rudija Altersbergerja, župana občine Bistrica v Rožu Gradeneggerja in druge.
Ana Blatnik
Uvodoma je Ana Blatnik prebrala pozdravno pismo Alfreda Gusenbauerja, predsednika zvezne SPÖ, ki je poudaril pomen delovanja Delovne skupnosti za smiselno in ne-konfliktno sožitje.
V svojem nagovoru je Blatnikova analizirala stanje današnje deželne politike v vprašanju narodne skupnosti in prišla do zaključka, da je tisto, kar je bilo doseženega, večji del zahtev, ki jih je postavljala Delovna skupnost. Vendar pa gre razvoj zaskrbljivo v smer odrivanja v privatno sfero, ko da bi Slovenci ne imeli pravice do na primer dvojezičnih javnih vrtcev ali pa javnega radijskega programa v slovenščini. Napredek da je bil dosežen predvsem po zaslugi štirinajsterice EU in njenih sankcij, ko je Avstrija morala pokazati aktivnost, predvsem glede ustavnega določila , ki gaje ljudska stranka dolgo odklanjala. Peter Ambro-zy pa je deželnemu glavarju
očital neupoštevanje razsodb ustavnega sodišča, v glavnem pa se je lotil splošne deželne politike. Sodelovanje z FPÖ da je potrebno, kajti SPÖ da se ne bo odrekla dalu v vladi.
V diskusiji se je oglasil Rudolf Altersberger in izrazil svoje začudenje, da je slovenska manjšina tako mirno sprejela zapiranje oziroma demontažo šol. Tam, kjer so se uprli, so zaprtje znali tudi preprečiti, je dejal Altersberger.
Malenkostni spremembi v statutu (občni zbor vsaka tri leta in ne več dve leti) so sledile volitve. Ana Blatnik je bila ponovno potrjena kot predsednica, njen namestnik je Gerhard Visotschnik s Suhe, zapisnikar je Alojz Lach in njegova namestnica Tatjana Zablatnik iz Bilčovsa, blagajnik je Franci Kropiunik iz Sel/Kota, njegov namestnik je Vinko Kokot iz Celovca, nadzornika pa sta Joško Boštjančič iz Bilčovsa in Peter Ibounig iz Šmarjete v Rožu.
Udeleženci občnega zbora Delovne skupnosti
Resolucija,
sprejeta
na občnem zboru Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ«
DS »Narodnosti v SPÖ«, deželna organizacija na Koroškem, ugotavlja z veliko zaskrbljenostjo, da gre aktualen razvoj v vprašanju narodne skupnosti v naši zvezni deželi očitno zavestno v smer privatizacije vseh zadev in potreb koroških Slovencev. Jasno razvidni so nameni vladajoče deželne politike, .da s »finančno injekcijo« sicer ponuja pomoč slovenski narodni skupnosti (ki naj bi jo bilo treba v javnosti še posebej hvaliti, sicer bo deželni glavar spet grozil), s temi finačnimi dotacijami pa se izmuzne iz politične odgovornosti za razvoj in eksistenčno zagotovitev narodne skupnosti.
DS »Narodnosti v SPÖ« zato apelira na svojem občnem zboru na vse politične sile v
deželi, naj v smislu ustavnega določila, katerega so v parlamentu sprejeli soglasno, tudi same skrbijo za to, da bo narodna skupnosti imela tudi v javnosti tisto podporo, do katere ima pravico. Pri tem gre za naslednja vprašanja in teme:
•	Sklep koroškega deželnega zbora, da po zakonu za pospeševanje otroških vrtcev pokrije primanjkljaje privatnih dvojezičnih otroških vrtcev na južnem Koroškem, je bil sicer pozitiven korak, vendar bi morala biti naloga politike -ne nazadnje na osnovi ustavnega določila - ustvariti na južnem Koroškem analogno z manjšinskim šolskim zakonom tudi po posameznih občinah pogoje, da bo dvojezična predšolska izobrazba samoumevnost v občinskih vrtcih.
•	Slovenska glasbena šola na Koroškem, ki se izkazuje s svojo kvaliteto tudi na deželnih in zveznih tekmovanjih mladih glasbenikov, naj bo integrirana kot enakopraven del v deželno glasbeno šolo, pri čemer je treba upoštevati njene specifične potrebe.
• Isto velja za medijski položaj slovenske narodne skupnosti. Dana možnost ponudbe celodnevnega radia na frekvenci 105,5 kot Radio 2 v slovenščini (oz. dvojezično) je sicer napredek glede na nekdanji položaj, vendar ne moremo prezreti dejstva, da vsebuje zakon ORF čisto jasno obvezo, da mora ORF zadovoljivo oskrbovati slovensko narodno skupnost (kot tudi gradiščanske Hrvate) tudi v okviru javnopravnega ORF v slovenščini (oz. hrvaščini). To pomeni, da je treba razširiti tudi program slovenske redakcije v okviru Radia Kärnten, nikakor pa ga ne skrčiti ali celo črtati, kakor je to predlagal novi predsednik radijskega odbora Pekarek. Zahteva, daje politika obvezana za razvoj in pospeševanje narodne skupnosti, se obrača na vse politične stranke v deželi. Samo v zavesti, da le uradno priznavanje in pospeševanje jamčita za uspešno in enakopravno sožitje v deželi, bo Koroška lahko izjavljala, da opravlja pionirsko delo v evropskem integracijskem procesu na sektorju narodnih skupnosti.
DUNAJ
Novinar Slavko Fras prejel visoko avstrijsko odlikovanje
Qredsednik avstrijskega parla-I menta Heinz Fischerje pretekli teden na Dunaju priznanemu slovenskemu novinarju Slavku Frasu izročil avstrijski srebrni častni znak za zasluge, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil. »S svojim poglobljenim, strokovnim in objektivnim poročanjem je bistveno prispeval k ugledu Avstrije v tujini,« je poudaril Fischer ob slovesni izročitvi odlikovanja, katere so se udeležili tudi številni novinarji iz Avstrije in Slovenije, avstrijski in slovenski diplomati, državna poslanka zelenih Terezija Stojsič, s strani slovenske
manjšine na Koroškem pa mdr. tudi predsednik narodnostnega sosveta za Slovence in predsednik ZSO Marjan Sturm, znanstvenica Katja Sturm-Schnabl in založnik Lojze Wieser.
Fras se je v zahvalnem govoru osredotočil predvsem na izkušnje in dogodke na svoji novinarski poti, ki se zdaj že skorajda pol stoletja odvija na relaciji Dunaj-Celovec-Ljub-ljana. Predsednik Fischer pa je v govoru ob podelitvi poudaril, da gre tokrat za enega najbolj neobičajnih dogodkov v avstrijskem parlamentu, saj odlikovanja podeljujejo predvsem parlamentarcem za njihove zasluge. Kot je znano, je Slavko Fras, ki je član Društva novinarjev Slovenije od leta 1951, bil osem let dopisnik z Dunaja in Celovca za največji slovenski dnevnik Delo in druge slovenske medije, sedaj pa že 12 let dela kot dopisnik avstrijske tiskovne agencije APA iz Ljubljane.
UNIVERZA CELOVEC
Mednarodni mirovni kongres
Tema tridnevnega kongresa I na celovški univerzi med 8. in 10. novembrom je bila mirovna vzgoja, nanj pa je vabil inštitut Ludwiga Boltzmanna za interkultumo raziskovanje izobraževanja. Kongresa se je udeležilo okrog 40 znanstvenikov iz vzhodne in zahodne Evrope, iz ZDA in Izraela. Vključene pa so bile tudi nevladne organizacije. Cilj udeležencev kongresa je bila izdelava smernic za izobraževanje učiteljev ob upoštevanju lokalnih razlik.
Že prvega dne se je izkazala politična dimenzija in aktualnost mirovne vzgoje, ko je re-ferirala znana znanstvenica iz New Yorka Betty Reardon. Orisala je, kako lahko je izrabi-
ti žalost; mnogi sorodniki žrtev v Manhattanu so se distancirali od napadov na Afganistan, pa so jih ignorirali. Nekateri zagovorniki miru pa so celo izgubili službo. Tako tudi Bernhard Nolt, učitelj na inštitutu Bertha-von Suttner v Siegnu v Nemčiji; na kongresu je prebral svoj mirovni govor, ki ga je imel po 11. septembru pred svojimi učenci in ki ga je stal službo. Udeleženci kongresa so takoj napisali protestno resolucijo.
Ena od udeleženk je bila tudi Vesna Terselič, ki je leta 1998 dobila alternativno mirovno Nobelovo nagrado.
Vodja kongresa Werner Wintersteiner z inštituta za germanistiko je bil z rezultati zadovoljen, izrazil pa je tudi upanje, da bo kongres učinkoval tudi izven razredov v šolah in pomagal spraviti v zavest evropsko mirovno tradicijo.
Tina Hofstätter
SLOVENIJA
Prodaja
bank
v
"Te nekaj časa je moc tako iz Z-strokovnih kot političnih krogov slišati vse glasnejša nasprotovanja pri procesu prodaje državnih lastniških deležev v bankah. Dokler se je to dogajalo v manjših bankah, ni zbujalo skrbi. Sedaj pa gre za ključne lastniške deleže v največjih slovenskih bankah: NLB in NKBM. Procesu privatizacije pravzaprav nihče ne nasprotuje, gre bolj za vprašanje in dejstvo, da se kot kupci pojavljajo predvsem tujci. Tu pa se zatakne v razmišljanjih politike na eni in stroke na drugi strani. Banka Slovenije, ki daje soglasje ob nakupih namreč ni ustanova, ki naj brani slovenske nacionalne interese, temveč mora oziroma sme pred izdajo svojega dovoljenja preverjati le boniteto kupcev.
Med razlogi, ki silijo slovensko državo v prodajo svojih deležev bankah je na prvem mestu prizadevanje za zmanjšanje javnega dolga, ki je nastal prav s sanacijo bank.
Pri nedavni prodaji Banke Koper (večinski lastniki so postali Italijani: Sao Paolo IMI), so se potegovale tudi slovenske banke in podjetja, vendar ostaja zamera, da niso bili v enakopravnem položaju v tekmi za lastništvo.
Ob prodaji 35 % ključnega deleža Nove Ljubljanske banke je več interesentov. EBRD, ki naj bi omogočal boljši prodor banke v tujino, predvsem v jugovzhodno Evropo. Močni pa sta tudi ponudbi belgijske banke KBC in avstrijske DIE ERSTE. Kakorkoli že, mnenja o teh vprašanjih so različna in vse več je glasov, ki zahtevajo, da naj bi se o teh vprašanjih izrekli Slovenci tudi na referendumu. Torej banke prodati tujcem DA ali NE. Izzid pa je najbrž kar previdljiv.
SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV, LISTA 4
Močan odvetnik kmečkega stanu
Pred nedeljskimi volitvami v koroško kmetijsko zbornico sta glavna kandidata Skupnosti južno-koroških kmetov, Štefan Domej in Franc Jožef Smrtnik, v torek vabila novinarje na zaključni pogovor. SJK v nedeljo nastopa kot lista 4.
Q rž pogovora in njunih izva-«Jjanj je jasen: SJK želi postati močnejša, in to tako po glasovih ter po možnosti tudi po mandatih. Zdajšnjima dvema sedežema v kmetijski zbornici naj bi se pridružil še tretji.
Kandidata sta poudarila, da se je SJK uspelo uveljaviti kot enako-vredno in upoštevano kmečko zastopstvo, ki s svojimi predlogi in zahtevami presega ozke regionalne okvire in dobiva vsekoroško veljavo. To je tem bolj pomembno, ker SJK kot edina frakcija nima za sabo deželnega ali zveznega strankinega centra in njegovega aparata. Ker so ostale frakcije poskrbele, da se je volilni boj za kmečkozborske volitve prelevil v prestižni boj velikih strank, je SJK vodila pozitivno volilno kampanjo in pri ljudeh naletela na dober odmev.
8000 šilingov mesečno
Predvsem z zahtevo, da je treba kmečko delo poplačati s 8000 šilingi mesečno vsem, ki so za-
posleni na kmetijah do 200.000 šilingov enotne vrednosti, je SJK narekovala tematiko te volilne kampanje.Ostale frakcije so bile primorane reagirati. 8000 šilingov je naložba v prihodnost in v obstoj kmetij v obrobnih in težavnih krajih, hkrati pa je to naložba v ohranjanje kulturne pokrajine.
Kot odgovor na vse močnejše izzive in spremembe časa SJK zahteva izobraževalno ofenzivo za kmečko prebivalstvo. Pomembna zahteva je fleksibilno dodeljevanje mlečnih kontingentov. Ti naj ostanejo v deželi in naj so težiščno namenjeni obrobnim ter gorskim kmetijam.
Enakopravna slovenščina
Kandidati SJK so dvo-in večjezični in tako optimalno opremljeni za zahteve in izzive, ki jih prinaša prihodnost. Ker sami vedo za prednosti večjezičnosti, zahtevajo, da bi vsaj na kmetijski šoli v Goldbrunnhofu pri Velikovcu poučevali tudi slo-
venščino. Tako bojo mlade kmete dobro pripravili na čas, ko bo tudi Slovenija postala članica EU. Predvsem pa mora koroška kmetijska zbornica končno upoštevati dvojezičnost dežele in potrebe ter upravičene zahteve slovenskih koroških kmetic in kmetov glede upoštevanja slovenščine pri zborničnem poslovanju. Najkasneje pri skupnih prekomejnih eujevskih projektih se bo znanje obeh jezikov poplačalo, sta prepričana glavna kandidata SJK.
Gozd in inovacije Kmetom, ki živijo od gozda, je treba priskočiti na pomoč s podporo pri prodaji brusnega lesa. Zbornica naj podpira vse možnosti dodatnega zaslužka teh kmetov. Ko sta še obstajali celulozami na Rebrci in v Šent-aleni pri Beljaku (Magdalen), so imeli kmetje zagotovljen trg za celulozni les, s tem pa tudi dohodek. Zdaj ta les masovno leži neizkoriščen v gozdovih, ker je njegovo spravljanje neo-konomsko. Če bi ta les uporabili za izdelavo brunaric, lesenih ogrodij in plotov, bi marsikateri kmet imel dodaten dohodek. Pa tudi gozdu bi to dobro delo. Zato SJK podpira načrte »Delovne skupnosti Južnakoroška-Südkärnten« za predelavo tega lesa v okroglice.
Franc Wakounig
SLOVENJ GRADEC
Nov program
l/omSka si z letošnjo uvedbo IXprograma gostinsko-turistič-
ni tehnik po sistemu 3 + 2, na Poklicni gostinski in lesarski šoli Slovenj Gradec, lahko obeta hitrejši razvoj gostinstva in turizma; posledično tudi ostalih storitvenih dejavnost na sploh.
;haft der ner Bauern
. iuinokoroikir
Pomembno je, da gre pri tem programu za strokovno nadgradnjo poklicnega znanja iz gostinstva, in ne le za širjenje obzorja. Poleg tega bodo mladi domačini, tudi tisti z boljšim uspehom raje izbirali gostinsko šolo, saj bodo po končanem programu »3 + 2« lahko nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah in bo interes za ta poklic znova naraščal.
Da nadebudnih bodočih gostincev tudi na Koroškem ne manjka, dokazujejo z redno prisotnostjo na tekmovanjih gostinskih šol. Tudi na nedavnem Gostinsko turističnem zboru v Moravcih sta ekipi (po trije člani) na področjih kuharstva in strežbe prejeli priznanja, slednji celo srebrno za osvojeno drugo mesto. Tema tokratnega nastopa je bila: Testenine kot hladna in topla začetna jed, zraven je sodil izviren pogrinjek in pred gostom flambirana breskev ter postrežba ustreznega vina.
Svojo poklicno kariero načrtujejo v nadaljnjem izobraževanju, pretežno v svojem poklicu. Sedanje šolanje v programu tehnik pa doživljajo dokaj naporno (hiter tempo in precejšen obseg snovi imajo v primerjavi s poklicnim šolanjem), učni program jim je všeč, največjo spremembo pa predstavljata projekten pristop (razvijanje samostojnosti in raziskovalnih veščin) ter skupinsko delo.
S. S.
»CARMINA SLOVENICA« NA OSREDNJEM KONCERTU SPZ
Ekipa, ki v marsičem prekaša odrasle
r^ekliški koncertni zbor »Car-L^mina Slovenka« iz Maribora je kot prvi mladinski zbor na svetu na enem najprestižnejših tekmovanj prejel absolutno število točk. Kako »nastane« zbor, v katerem vsi poudarjajo glasove pevk in njihovo uglašenost, sem se pogovarjala z dirigentko zbora, 34-letno Karmino Šileč. Mlade pevke so namreč sposobne izvajanja v najrazličnejših slogih, nihče pa ne pozabiti poudariti njihove predanosti in žara.
Po mnenju Karmine Šileč so mladi povsod po svetu enaki, dober zbor pa naredita znanje in značaj tistega, ki ga vodi, kar je še posebej pomembno za današnjo precej zahtevno mlado generacijo. Pogoje za delo tako oblikujejo trije dejavniki: otroci, vodja in odnos okolja.
Lastna izobraževalna piramida
Zbor »Carmina Slovenica« je pravno formalno organiziran kot društvo. Ker so članice koncertnega zbora stare od 10 do 20 let, in je treba zgodaj začeti z izobraževanjem, so ustvarili svojo lastno piramido, v katero vstopijo že štiriletni otroci, ki so ob vstopu v koncertni zbor pevsko že formirane osebnosti. V »pevski šoli«, ki je razdeljena v razrede, dobijo otroci teoretsko znanje in iz-
kušnje, nujne za petje v koncertnem zboru, ki je kot nekakšna krona te izobraževalne piramide. Ker je zbor prerasel okvire amaterske kulture, društvo zaposluje glasbene pedagoge in administracijo. »Zaradi visokih zahtev v svetovnem merilu je že za vzdrževanje pridobljene ravni potrebna velika podpora na vseh področjih.«
Trenutno je v pevski šoli 250 otrok, v koncertnem zboru jih poje 40, nekateri bodo torej odšli. Karmina Šileč poudarja, da bodo kljub temu pridobili široko humanistično znanje, naučili se bodo, kako postati dober poslušalec in ljubitelj glasbe, ne samo pousvarjalec.
Pedagoška vloga dirigenta
Na vprašanje, kako doseže tako visoko uglašenost zbora, pove, da je njena glasbena vloga pri delu z dekleti presenetljivo nizka v primerjavi z organizacijsko in pedagoško mentorsko. »Včasih je treba biti malo ostrejši, kar je za današnji način razmišljanja v našem okolju težko razumljivo. Popuščanje na vseh ravneh je moteče, za vrhunske rezultate je potrebno odrekanje.
Kar mlad človek s tem pridobi, se ne da izmeriti in ostane globoko v njem.« Z mladimi najraje dela, ker so še dovolj pogumni ter hkrati že dovolj izobraženi za nove projekte. »Dekleta so uspešna tudi v šoli, so ekipa, ki v marsičem prekaša marsikaterega odraslega.«
Dirigentka Karmina Silec fok i wmer
Tudi spreminjanje vrednot storilnostno naravnanega okolja je ena njenih prioritet. »Razmišljanje teh mladih ljudi postane bolj odprto, so tolerantnejši, svobodnejši in bolj disciplinirani. Disciplina temelji na jasno postavljenih prioritetah.
Vemo, kaj moramo storiti, da dosežemo cilj, in če se zanj odločimo skupaj, so nam koraki jasni.»
Obremenjenost zborovskega petja
Po Unescovih raziskavah naj bi se največ ljudi na svetu razen s športom ukvarjalo z zborovskim petjem, tako da je zborov-stvo povsod, še posebej pa v Sloveniji, obremenjeno z bremenom amaterizma, kar je težko spreminjati.
Zbor, ki se je imenoval Mladinski pevski zbor Maribor, je Karmina Šileč prevzela po smrti Branka Rajštra, ki ga je vodil 25 let in se je kasneje preimenoval v »Carmina Slovenica«, ki pomeni slovenske pesmi. »Ime ustreza temu, kar počnemo, pove od kod smo, pa še to, kdo ga vodi.«
Poklic: dirigentka
In kako je delati v svetu, po mnenju večine rezerviranim za moške? Seveda so danes predsodki o ustvarjalnih ženskah manjši, še vedno pa je treba včasih pokazati več vztrajnosti in znanja kot pa moškim kole-
gom in nekateri še vedno težko sprejmejo, da je izobraževanje namenjeno vsem. »Je pa tudi od žensk samih odvisno, koliko si upajo. Kljub enakim možnostim pa so obdobja v življenju, ki od žensk zahtevajo več organiziranosti kot pa od moških kolegov, posebej v zvezi z družino.«
Populariziranje
del ženskih skladateljic
V začetku naslednjega leta pripravljajo koncert z deli nun skladateljic od 9. stoletja dalje. Cilj Karmine Šileč, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem del ženskih skladateljic, je populariziranje njihove glasbe. Njihova dela so še v rokopisih, najdenih v kodeksih različnih samostanov in zaradi klavzure - s komponiranjem so se ukvarjale nune, ki so edine bile izobražene - niso bila natisnjena in so ostala neznana.
V Šentjakob in Pliberk prihajajo s programom, ki temelji na slovenski etnični glasbi in pri katerem teče rdeča nit od zapisov ljudskega petja do priredb in sodobne literature s pripadajočo koreografijo. »Naš pristop do slovenskega ljudskega izročila in do slovenske sodobne glasbe je namreč precej drugačen od običajnega.«
Irena Destovnik
1. ZGOŠČENKA »KVARTETA BOROVLJE«
»Pesem pozabljena ne bo«
.c.
r*\
*■
Nasmejane članice kvarteta: Andreja Debevec, Margot Sparouz, Lindi Male in Lidija Oraže.
\l petek, 16. novembra ob 20. V uri zvečer, bo pri Cingelcu na Trati predstavitev prve samostojne zgoščenke ženskega »Kvarteta Borovlje«.
»Kvartet Borovlje« sestavljajo Andreja Debevec, Lindi Male, Margot Sparouz in Lidija Oraže, umetniški vodja pa je Edi Oraže. Korenine kvarteta segajo v nekdanji otroški oz. mladinski zbor SPD »Borovlje«, ki ga je vodila Lidija Oraže starejša. Nekaj časa so dekleta pela v sekstetu, dokler se ni pred 6 leti izoblikoval kvartet v današnji obliki.
V teh letih je »Kvartet Bo-rorovlje«, ki je včlanjen v SPD »Borovlje«, oblikoval in imel lepo število koncertov, priložnostnih nastopov in maš na
Koroškem, v Sloveniji, med rojaki v italijanskem zamejstvu, na Dunaju in drugod po Avstriji. Kot zelo ročna in seveda kvalitativno dobra skupina je kvartet bil in je zelo priljubljen glasbeni gost pri najrazličnejših prireditvah, pač vsepopovsod tam, kjer sta zaželjena in dobrodošla lepa pesem in ubrano petje.
Leta 1999, takorekoč v slovo iztekajočemu se tisočletju in kot pozdrav novemu, je kvarrtet skupno z brati Smrtnik, oktetom Suha in s skupino Vox izdal zgoščenko božičnih in adventnih pesmi. Zgoščenka je naletela na zelo dober odmev.
Pravzaprav pa se je že tedaj porodila tiha želja, da bi ženske nekega dne tudi same izdale svojo lastno zgoščenko.
Od zamisli do udejanjenja ni preteklo veliko vode »po Drav-ci« dovta. V petek, 16. novembra bo zgoščenka predstavljena pri Cingelcu na Trati.
Že sam naslov »Pesem pozabljena ne bo« nakazuje njeno vsebinsko naravnanost. Ženski kvartet je na njej ovekovečil stare ljudske pesmi iz Sel in Borovelj, ki so deloma že močno utihnile in jih znajo le še poedinke in poedinci. Z zgoščenko so te pesmi dobesedno iztrgane pozabi in vrnjene pevski srenji.
Precej teh pesmi je zapisala Nani Jug-Olip iz Medborovni-ce, ki bo tudi spregovorila na predstavitvi v soboto. Za kvartet je pesmi, ljubezenske in zabavne, priredil Edi Oraže. Na zgoščenki je poleg slovenskih narodnih še pet angleških in dve nemški pesmi.
Lay-out zgoščenke je naredil Avstralec Daniel Newman. Zgoščenka bo stala 200 šilingov, dobili pa jo boste v obeh slovenskih knjigarnah, v poslovalnicah Posojilnic in Zveze Bank ter seveda pri članicah kvarteta.
PS:	Krstna predstavitev
zgoščenke bo v petek, 16. novembra, ob 20. uri pri Cingelcu na Trati. Sodelovala bosta še Manfred in Kvartet Smrtnik
V soboto, 24. novembra, ob
19.30	uri pa bo zgoščenka predstavljena v Selah. Sodelovala bosta Manfred in Mladinski zbor Sele.
Franc Wakounig
DUNAJ
Klavdij Tuta razstavlja v Korotanu
1 f sredo, 7. novembra, je V bilo na Dunaju odprtje razstave priznanega slovenskega umetnika Klavdija Tutte. Razstave, ki jo je organiziral Slovenski kulturni center Korotan pod vodstvom Antona Levsteka, se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki se je v teh dnevih mudil na uradnem obisku na Dunaju. Da je njegov umik res natrpan, smo lahko ugotovili vsi navzoči, saj je takoj po uradnem delu razstave s svojim spremstvom zopet odbrzel novim obveznostim naproti. Ostali gostje, ki so si za razstavo vzeli več kot dvajset minut, so lahko občudovali ekspresivne slike umetnika, ki ustvarja v Kranju in v
slovenskem Primorju. To je jasno razvidno iz njegovih akvarelov, ki z divjimi potezami odražajo slikovitost slovenskega Mediterana in širše gledano celotne kraške pokrajine. Iz tega zaledja Klavdij Tutta črpa svojo inspiracijo, zato ne preseneča, da sam pojasnjuje svojo umetnost takole: »Sporočilo mojega ustvarjanja je močna volja do življenja, ki me navdaja z vsakim dnem posebej, še posebej pa v obmorskem okolju, v katerem ustvarjam.« Samostojni umetnik se poleg slikarstva ukvarja še z grafiko in objekti, aktiven pa je tudi kot organizator likovne delavnice »Slovenija odprta za umetnost«, ki poteka na Sinjem Vrhu že več let. Vložen trud pri delu se obrestuje s pozornostjo svetovne likovne javnosti, ki se kaže v številnih nagradah in priznanjih. Dela umetnika bodo v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju razstavljena še do decembra. D. J.
Milan Kučan na razstavi del Klavdija Tutte (z desne)	Foto d i.
Maturantje so si nazdravili za uspešen potek plesa ...	zaplesali obvezni del...	in se poveselili z množičnimi gosti
r^vojezična trgovska akade-L^mija je preteklo soboto v nabito polni dvorani Doma sindikatov slovesno odprla letošnjo plesno sezono koroških Slovencev. Geslo letošnjega plesa se je glasilo po vzorcu radijske oddaje »Servus, srečno, ciao«.
Maturantke in maturantje so se za ta pomemben šolski dogodek pošteno pripravili, s pripravami pa so začeli že pred nekaj meseci; izbira glasbenih skupin, srečolov, vabila, točilnica, opolnočni program itd. Že pred
PLES DVOJEZIČNE TRGOVSKE AKADEMIJE
Veselo in sproščeno
uradnim začetkom so se v prostorih zbirali in gnetli obiskovalci, med njimi seveda veliko šolske mladine, maturantje s svojimi starši, profesorsko osebje, nekdanji absolventi TAK in mnogi drugi.
V imenu maturantov sta vse navzoče prisrčno pozdravili maturantka Breda Zablatnik in ravnateljica Maja Amrusch-Hoja.
Po tradicionalni polonezi v režiji celovške plesne šole Wankmüller so prvi ples na parketu odplesali maturantje s starši. Za dobro razpoloženje plesnih parov sta poskrbela priljubljena ansambla »Alpe Adria Band« in »California«. Ljubitelji nogometa pa so spremljali rele-gacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med Avstrijo in Turčijo
nadstropje više. Tam so se obiskovalci in obiskovalke tudi lahko okrepčali z okusnim golažem, obloženimi kruhki in slaščicami. S polnočnim vložkom so maturantje poskrbeli za veliko smeha in zabave. Fantje so povezani v plenicah in z dudami v ustih na otroških trikolesih divje krožili po parketu in se tako povrnili v otroška in mladeniška leta. Nato je sledila ob melodijah iz muzi-kla »The Rocky Horror picture show« zelo prikupna in razgibana plesna predstava brkih deklet in fantov.
Ob zvokih ansambla »Alpe Adria Band« in »California« se je pisana plesna družba odlično zabavala do jutranjih ur.
Plesa so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi generalni konzul RS Jure Žmavc s soprogo, celovški župan Harald Scheucher s soprogo, državni poslanec Dieter Antoni s soprogo, intendant ORF Koroška Draxler, predsednik ZSO Marjan Sturm ter drugi predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.	M. Š.
KOMORNI ZBOR SPD „BOROVLJE»
Kakovosten in pester koncert za 5. obletnico
Komorni zbor in kvartet »Enzo Fabiani« pod taktirko Romana Verdela
Q koncertom, ki je navdušil >3 občinstvo in prepričal skeptike, je Komorni zbor SPD „Borovlje» preteklo soboto, 10. novembra zvečer obhajal petletnico svojega obstoja. Koncert je bil pri Cingelcu na Trati.
Komorni zbor SPD »Borovlje« je bil ustanovljen 11. novembra 1996, prva vaja je bila istega dne pri Cingelcu, prvi nastop pa ob odprtju koroške deželne razstave »Vse je lov« aprila 1997 v Borovljah. Od tedaj naprej je zbor nepogrešljiv del koroške zborovske scene, kar med drugim potrjujejo številni nastopi doma in v gosteh, na osrednjih koncertih obeh kulturnih central in skupno s sosednjimi zbori.
Kot vsak živ organizem je tudi zbor doživljal lepe in prestajal trde trenutke, vselej pa je ostal zvest poslanstvu, da goji kvalitetno petje ter slovensko pesem. Neodtujljiva značilnost njegovega profila pa so pesmi dru-
gih narodov in kulturnih krogov.
Svojo petletnico je zbor praznoval skupaj z godalnim kvartetom „Enzo Fabiani» iz Ljubljane. Ta instrumentalno-pevska naveza je spored koncerta izjemno poživila in obogatila. Obenem pa je potrdila, da je možno in smiselno sodelovanje med profesionalno instrumentalno skupino in pevci, ki po ljubiteljski plati gojijo kvalitetno petje.
Sploh ima instrumentalna spremljava pomembno mesto v repertoarju Komornega zbora. Saj, z redkimi izjemami, skorajda ni pevke ali pevca, ki ne bi obvladal vsaj eno glasbilo. Zbor ima na izbiro kar nekaj pesmi z instrumentalno spremljavo, v glavnem priredbe zborovodje Romana Verdela.
Posebno pozornost v zboru namenjajo povezavi in odkrivanju ozadij posameznih pesmi. To nalogo sta tokrat vešče prevzela predsednik zbora Herman
Kelih in Tatjana Kupper-Pavčič, ki je pri pesmi »Vstani in se brani» Valentina Polanška opozorila na upor koroških Slovencev proti preštevanju manjšin leta 1976. Koncert kot krepitev in oživljanje narodovega spomina.
Peta obletnica obstoja zbora je bila obenem tudi 20 letnica neprekinjene pevske dejavnosti v društvu. Komorni zbor je namreč naslednik moškega zbora, ki je pred tem pel in obstajal 15 let. Na to je posebej opozoril Melhijor Verdel, predsednik SPD »Borovlje«, on je delovanje Komornega zbora postavil v bogato slovensko pevsko tradicijo v Borovljah. Med obema vojnama in še nekaj let po tem je Anton Špruk bil nadvse aktiven zborovodja društva. Leta 1981 pa je študent glasbe Roman Verdel zbral okoli sebe moške pevce in ustanovil Moški zbor. V društvu že šest deluje tudi ženski kvartet, ki bogati in krepi kulturno in pevsko poslanstvo društva. Kvartet Borovlje bo v petek, 16. novembra ob 20. uri zvečer predstavil pri Cingelcu na Trati svojo zgoščenko.
Sobotni koncert ob petletnici Komornega zbora SPD »Borovlje« je bil dokaz vestnega, vnetega in zavzetega delovanja te skupine, obenem pa zaveza za prihodnost, da bo petje v SPD »Borovlje« vselej igralo pomembno vlogo. Z zadnjo točko, to je šaljivim instrumentalnim vložkom, pa so pevke in pevci pokazali, da se znajo tudi dobro zabavati in da z optimizmom zrejo vajam, novemu repertoarju in koncertom nasproti.
Z leve: Hanzi Weiss, Eva Moschitz, Gabi Mischkulnig, Adreas „Berchtold, Hanzi Reichmann in Adi Branž
PROJEKT CENTRA K & K
Multivizija ob umetniški fotografiji
Q kozi skoraj celo poletje je 3 sedem udeležencev fotografskega tečaja, ki gaje vodil znani Ljubljančan Lado Jakša - sicer predvsem znan kot kreativen glasbenik - fotografiralo in se ukvarjalo tudi s teorijo ovekovečevanja na film.
Prejšnji teden so na multi-vizijski razstavi pokazali, kaj so ustvarili. Multivizija, kaj je to? To je pomenilo, da si je obiskovalec razstave poleg ra-zobešenih fotografij v prvem nadstropju šentjanškega K & K centra lahko ogledal tudi z diaprojektorjem prikazane fotografije, vsak sklop pa so spremljali trije ekscelentni glasbeniki z novimi kompozicijami, ustvarjenimi prav za to priložnost. Lado Jakša, Kristijan Filipič in Tonč Feinig so igrali in glasbeno podajali
temo slik, pravzaprav so vizualnost prevajali v slušnost.
Tako je bilo slišati kovinske zvoke ob slikah zarjavelih kovinskih konstrukcij, pa no-stalgično-romantično glasbo ob motivih iz stare hiše, pa glasbo, ki je vzbujala občutek neskončnosti ob slikah železniških tirov, paralel, ki se menda srečujejo v že omenjeni neskončnosti. Vsak od ustvarjalcev si je izbral svojo temo, na katero je potem fotografiral. Lado Jakša, vodja projekta, je poudaril namen večera: obiskovalca bi radi privedli do razmišljanja in do zavesti, kako je okolica, ki jo sicer doživljamo vsak dan in je ne občutimo kot nekaj posebnega, lahko zanimiva že, če si izbereš nekoliko bolj nenavaden zorni kot opazovanja. Treba je reči, daje namen popolnoma uspel.
Razstavljali so Michi Grote, Andreas Berchtold, Adi Branž, Gabi Mischkulnig, Eva Moschitz, Hanzi Reichmann in Hanzi Weiss.
Razstava je na ogled še do 25. novembra.	S. W.
PRIREDITVE
SREDA, 14. 11._________________
ŽVABEK, v Posojilnici-Bank
18.00	Martinovanje s sv. mašo
ČETRTEK, 15. 11._______________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
17.00	Aroma-bazar - eterična olja za dobro počutje
CELOVEC, Klagenfurter Ensemble
-	k & k
20.00	Art. Gledališki abonma. Gostuje SNG Ljubljana - Mala drama
PETEK, 16. 11._________________
CELOVEC, Mladinski dom
11.30	Lizistrata. Gostovanje z gledališko predstavo Kuge iz Gradiščanske
ŠENTJANŽ, k & k
17.00	Otroške ure »Filmi, branja in pripovedi«
PLIBERK, kulturni dom -NSKS, K KZ
19.00	Podelitev Einspielerjeve nagrade
REBRCA, Mladinski center -komenda
19.30	Literarni in igralski večer »Večer šansonov«. Nastopa Jure Ivanušič
CELOVEC, Cd-Cafe Pankraz
20.00	Mihgroup in concert
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati
-	SPD Borovlje
20.00	Predstavitev zgoščenke
Kvarteta Borovlje »Pesem pozabljena ne bo«. Nastopajo:
Kvartet Borovlje, Manfred,
Kvartet Smrtnik
CELOVEC, Cafe im Künstlerhaus
20.00	Klaus Nüchtern bere iz svoje najnovejše knjige »Rain on my crazy Bärenfellmütze«
SOBOTA, 17. 11.________________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
19.00	Občni zbor SPD Danica.
Glasbeni okvir: MePZ SPD Danica, Zbor »Korenine Danice«
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
19.00	Občni zbor
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
19.30	Martinovanje. Gostuje folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike in tamburaši iz Metlike
NEDELJA, 18. 11._______________
ŠENTLIPŠ, farna dvorana -farna mladina
09.15 Komedija »Velikaška norost«. Nastopa mladinska gledališka skupina KKD Vogrče
CELOVEC, Tischlerjeva dvorana -SKD Celovec in Pastoralni center
11.00	Lutkovna igra „Vila malina». Nastopa otroška lutkovna skupina KPD Šmihel
PLIBERK, farni dom
15.00	»Žogica nogica«. Nastopa mladinska gledališka skupina KPD Planina
ŠENTJAKOB, kulturni dom
15.00	Osrednji koncert »Pesem mladih«. Sodelujejo: skupina Akzent iz Ledine, Orkester Glasbene šole Celovec, Carmina Slovenica iz Maribora
SELE, farni dom - KPD Planina
18.00	0 debelem pradedku in razbojnikih. Nastopa mlajša mladinska skupina SPD Bilka
SREDA, 21. 11________________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
19.30	Auf dem Jakobsweg - die menschliche Seele auf der Suche nach Ganzheit; referent: dr. G. Mattitsch
BILČOVS, pri Miklavžu -SPD Bilka
19.30	Multimedijska predstavitev »Libija«. Predstavljata: Hanzi Weiss in Rudi Benetik
ČETRTEK, 22. 11._____________
ŠENTJANŽ, k & k -SPD Šentjanž
18.00	F. Puntar: »Drezanje v kamen«; ponovitev gled. predstave
PETEK, 23. 11._______________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Koncert »Swinging Strings«
SELE, farni dom
19.30	Predstavitev zgoščenke Kvarteta Borovlje »Pesem pozabljena ne bo«. Nastopajo: Kvartet Borovlje, Manfred, Kvartet Smrtnik
SOBOTA, 24. 11.______________
ZAHOMC, večnamenska hiša
14.30	»Imeti odprto uho za otroke« -srečanje ob dnevu otroških pravic
ZMOTIČE, gostilna Prangar -SPD Dobrač
19.30	95-letnica SPD Dobrač na Brnci. Nastopajo: Tamburaški ansambel Loče, Kvartet Smrtnik
PLEŠERKA, pri Habnetju - SPD Zvezda
19.30	Celovečerni film »Cvetje v jeseni«
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
19.30	»Inštrukcija«
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
19.30	Komedija »Velikaška norost«. Gostuje mladinska gledališka skupina KKD Vogrče
NEDELJA, 25. 11._____________
ŽITARA VAS, Kumst - SPD Trta
11.00	0 debelem pradedku in razbojnikih. Gostuje igralska skupina SPD Bilka.
PLIBERK, kulturni dom
14.30	Osrednji koncert »Pesem mladih«. Sodelujejo: Kvintet »Foltej Hartmann«, Orkester Glasbene šole Celovec, Carmina Slovenica iz Maribora
Interkultumi center IKUC
vabi na predavanja in workshop z Erwinom Köstleijem
od 23. 11. 2001 do 14. 1. 2001
Prvi termin v petek, 23. 11., ob 18.30 v IKUC. Südbahngürtel 24 v Celovcu, dve predavanji:
»Cankar in Slovenci« ter »Cankar in nemško govoreči prostor«
Drugi termin bo 14. in 15. 12. 2001, delavnica z E. Köstlerjem na temo praktično prevajanje, za katero se je treba prijaviti po telefonu (0463/ 32154 ali po e-mailu: office@ikuc.at • Tretji termin bo 14. 1.2001 »Mati -domovina - bog« ter branje »Slovenci in Jugoslovani«
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 16.11. I 18.00 Zrcalo kultura: »Spitzweg Project« K.E. teater 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Teen Beat Attack 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Jay And Silent Bob Strike Back 01.00 Zrcalo kultura (pon.) 02.00 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan______________________
SO 17.11. 118.00 Campus 18.45 Poročila
19.00	Glasba 20.00 BBC News 20.06
Vugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan____________
NE 18.11. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba- jazz/world 01.00 Nedelja drugače
02.00	Glasba - jazz/world 05.45 Na da-
našnji dan__________________________________
PO 19.11. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski
magazin 20.00 BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Symposium Reisen: Franz Schuh 01.30 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan____________
TO 20.11. I 18.00 V pogovoru: S. Ozmec in A. Morovič: Mladina v Sloveniji 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon.)
21.30	Glasba 22.00 Glasba 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan______________________
SR 21.10.118.00 Literarna kavarna: Paul Parin; Branje 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop
24.00	Zajtrk s profilom (pon.) 1.30 Glas-ba - jazz/world 05.45 Na današnji dan
ČE 22.10. I 18.00 Po Koroškem: Stop posilstvu 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show
21.00	Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.)
23.00	Literarna kavarna (pon.): 24.00
Glasba - jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) 01.45 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan_________________________
PRAZNUJEJO! Ana Boštjančič -Zahojnikova mama iz B ranče vasi - 91. rojstni dan; Stanko Ča-pelnik iz Libuč - 50. rojstni dan; Travdi Metschina z Otoža pri Šentilju - 50. rojstni dan; Edit Kogler iz Podgore - 30. rojstni dan; Tomi Arich z Bistrice pri Šentjakobu - rojstni dan; Simon Wrulich iz Grabalje vasi - rojstni dan; Mirko Kraiger iz Strpne vasi - rojstni dan; Elizabeta Leben iz Pliberka - rojstni dan; Mirko Perč iz Rinkol - rojstni dan; Angela Petrač iz Šmarjete pri Pliberku - roj-
Slovenskl vestnik - usmerjenost tista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig......................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ...............Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve ...........Andrea Metschina (-2Z)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
cesti*0
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 15. 11.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja 18.00 Praznična______________________
PE 16.11.118.10 Utrip kulture________
SO 17.11.118.10 Od pesmi do pesmi,...
NE 18. 11.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena m.
PO 19. 11.1 18.10 Kratki stik________
TO 20. 11.1 18.00 Otroški spored_____
SR 21. 11.1 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
06.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato gLasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem___________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
NAŠA PESEM
OD 19. 11. 2001 - 23. 11. 2001__________
PO 19. 11. I Pesmi v izvedbi mešanih, moških in ženskih kvartetov • TO 20. 11.
I Pelje za vse: Pesmi Pavleta Kernjaka • SR 21.11.1 Nocoj je an fajn večer - ko se dan nagiba h koncu • ČE 22. 11. I Iz naših vasi: Pevska kultura Ziljske doline • PE 23. 11. I 95-letnica SPD »Dobrač« na Brnci	__________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 18. 11. | 13.30 ORF 2 • Dr. Luis Durnwalder je letošnji Einspielerjev nagrajenec • »Pogled dlje«: Prvi slovenski gledališki abonma je bil velik uspeh • Štiri zmage na državnem prvenstvu na hrbtu Islandskih konjev • Sreča v barvah: Stanko Sadjak v galeriji »La Bellamie« razstavlja slike v novi tehniki • KOŠ : BBC Wolfsberg: Doslej neporaženo člansko moštvo slovenskega košarkarskega kluba KOŠ gosti v petem kolu koroškega prvenstva ekipo iz Labotske doline.
PO 19.11.13.30 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekst, stran 299._______________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
stni dan; Marija Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Leopold Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Herta Miklau s Potoka pri Velikovcu - 70. rojstni dan; Marija Smrečnik iz Globasnice - 70. rojstni dan; Marija Sadolšek iz Lobnika - 81. rojstni dan; Klara Stöklitsch iz Železne Kaple - osebni praznik; Ana Kveder iz Podhuma - rojstni dan; Marija Krajnc iz Gorič - rojstni dan; Terezija Lederer iz Šentjakoba - 89. rojstni dan; Albert Sima iz Pulpič - rojstni dan; Rezi Oraže s Šaj-de - rojstni dan; Urši Mak iz Sel - rojstni dan; Emi in Jaki Oraže iz Sel - 30. obletnico poroke; Martina Ogris iz Borovelj -75. rojstni dan; dr. Jože Messner v Salzburgu - rojstni dan; dr. Marija Spieler iz Celovca - rojstni dan; Simon Triessnig iz Loč - rojstni dan; Tomas Busch iz Celovca - rojstni dan; Dl Kristijan Ogris z Dunaja - rojstni dan
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
ŽALOSTNA VEST
Rajki Puškaš v slovo
Hudo nas je presenetila vest, da smo nepričakovano zgubili v njenem 66. letu starosti učiteljico klavirja gospo Rajko Puškaš. Njena pripravljenost za delo nam je bila zmeraj zgled. Od vsega začetka je poučevala na Glasbeni šoli (21 let) in ustvarila v Bilčovsu kader, ki je skozi vsa leta slovel po izrednih uspehih na raznih tekmovanjih in koncertih. Ti uspehi so bili za Glasbeno šolo pomembni, saj se je tako širil ugled naše ustanove. Bilčovs je postal njena druga domovina, kjer je bila vključena v kulturno življenje. Njeni uspehi seveda niso bili slučajni, temveč so bili rezultat neverjetnega angažmaja in pripravljenosti, poučevati tudi izven šolskih ur. Neštetokrat je
prespala pri prijateljih in učila in učila dodatno tudi ob sobotah in nedeljah. Po njeni zaslugi je ubrala pot klavirske učiteljice Monika Thumer, ki je bila prva domača pedagoginja, ki je prišla iz vrst Glasbene šole.
Pred letom dni je prevzela klavirski oddelek na Zilji in je bila tudi tam izredno uspešna. Kot vrsto let poprej je tudi letos na začetni konferenci naznanila, da bo letos imela vsaj dve tekmovalki, če ne tri. Na žalost ni smela več dočakati tekmovanja, zapustila nam pa je spoznanje in naročilo, da je za uspeh treba požrtvovalno delati in bit stoodstotno na mestu.
V imenu Glasbene šole se ji zahvaljujem za ves trud, sorodnikom pa izrekam sožalje. Spomnili se je bomo pri sveti maši v petek, dne 16. 11. 2001 ob 18. uri v farni cerkvi v Bilčovsu. Mag. Roman Verdel, ravnatelj CŠ
9. mesto ekipi SŠZ/Bekštanj na mednarodnem turnirju
II Jlešana štiričlanska ekipa IVIšahovskih društev Slovenske športne zveze in Bekštanja (Waldemar Grom, ravnatelj Jožef Gallob, Alojz Gallob in Ivan Lukan) se je konec tedna udeležila tradicionalnega 38. mednarodnega šahovskega turnirja obmejnih mest in krajev v hitropoteznem šahu v Ložu v Loški dolini v Sloveniji in na izredno močno zasedenem turnirju z vrhunskimi igralci iz Slovenije in Hrvaške med desetimi ekipami zasedla 9. mesto. Prireditelj vzorno organiziranega turnirja je bil šahovski klub Loška Dolina na čelu s predsednikom Vinkom Bavcem. Prvo mesto so tokrat osvojili
šahisti ŠD Kočevje in si tako za vsaj eno leto zagotovili prehodni pokal, ki ga je lansko leto ob uspešno izvedenem turnirju v Bilčovsu za to tekmovanje prispevala SŠZ. Šahisti Kočevja so pokal prevzeli od SK Pula, ki je zmagal v Bilčovsu, tokrat pa postali drugi. SK Pula bo tudi prireditelj 39. mednarodnega šahovskega turnirja obmejnih mest in krajev 2002.
Ekipa SŠZ/Bekštanj je mdr. premagala ekipo Loške doline II s 3,5 : 0,5, remizirala proti ekipama Šempeter pri Gorici in Novi Gorici, proti zmagovalcu turnirja ŠD Kočevje pa tesno izgubila 1,5 : 2,5. Waldemar Grom na prvi deski je osvojil
1,5 točke, ravnatelj Jožef Gallob na drugi deski 3, Alojz Gallob na tretji deski 3,5 in Ivan Lukan na četrti 2 točki. Najboljšo uvrstitev na posamičnem hitropoteznem turnirju (26 udeležencev) pa je dosegel Waldemar Grom s 15. mestom in 4,5 točkami.	I. L.
Končni vrstni red ekipnega tekmovanja
L ŠD Kočevje 24,5 točke, 2./3. ŠK Pula in ŠK Postojna 24 (156,0), 4. ŠD Koper-Zu-sterna 23,5, 5. Nova Gorica 22,5, 6. SK Kolektor Idrija (s Silvotom Kovačem) 17, 7. Šempeter pri Gorici 15,5, 8. ŠK Loška dolina I 12, 9. SŠZ/Bekštanj 10, 10. Loška dolina II 7,0
KOLESARJENJE
Rekreacija po največjem uspehu dosedanje kariere
Po svoji prvi veliki zmagi na »Sun Tour« v Avstraliji je Peter »Paco« Wrolich skupno s kolegom Renejem Haselba-cherjem užival teden rekreacije v Noosi, preden se je vrnil domov. »Zadnja dirka se je zame končala nad pričakovanji. Kot cilj sem si zastavil zmago etape, domov pa sem se vrnil s svojo prvo zmago in 120 UCI-točkami! Seveda sem posebno ponosen tudi na dejstvo, da sem kot edini član ekipe Gerolsteiner letos zmagal dirko«, pravi Wrolich ob svoji vrnitvi v domače kraje.
Ni pa veliko časa za odmor, kolesar že misli na naslednje izzive. »Za prihodnjo sezono je ta zmaga bila izredno važna. 2002 bom predvidoma prvič startal na tritedenski dirki, in v Avstraliji sem dokazal, da lahko več kot tri, štiri dni tekmujem na visokem nivoju», se kaže Wrolich optimističen. Kolesar se že »pripravlja na priprave« v Južni Afriki: »V treninškem taboru od začetka decembra se hočem pokazati že v dobri formi in z dobro težo, saj se bomo od 4. januarja naprej v ekipnem taboru na Mallorci že borili za startno dovoljenje pri klasikih kot so to »Milano - San Remo« ali pa tradicionalni dirki po Flandriji«, poroča »Paco« o svojih ciljih ob začetku naslednje kolesarske sezone.	T. C.
MARTINOVANJE KD »Veseli Radišani« so jo res veselo dajali ŠMARJETA-APAČE
Na zdravje z domačim vinom
Sveti Martin ne dela le iz mošta vin’, ampak krepi tudi družabnost med ljudmi. To ljudsko modrost je ponovno potrdilo martinovanje, ki ga je v nedeljo, 11. novembra zvečer priredilo KD »Šmarjeta-Apače«. V krajevni farni dvorani je vse do poznih ur vladalo prijetno počutje. Pokušnja devetih vrst vina, tudi šmarnice, je prireditvi vtisnila svoj, poseben marti-novski pečat. Navzoči so po-
kušali vina iz Slovenije in Furlanije, z goriških Brd in gradiščanskih ravnin ter iz štajerskih vinogradov. Posebne pozornosti pa je bila deležna Šimčeva kislina, pristno šmarješko vino, ki ga nekaj litrov vsako leto pridela gospa Elizabeta Umnig. Za dobro počutje in pristno domačo družabnost so poskrbeli Šmarješki kvartet, Radiški fantje in pa »Veseli Radišani«. Ubrano petje je občinstvo tako prevzelo, da je kmalu cela dvorana potegnila s pevci in se je ljudsko petje dolgo razlegalo v šmarješko noč.
»Coro Academico »z mehiške univerze je navdušil s petjem in plesom Foto: stokei.
ŽELEZNA KAPLA
Glasbeni pozdrav iz daljne Mehike
Q amo v času dveh tednov so «3 imeli Kapelčani edinstveno priložnost, prisluhniti in videti dve vrhunski kulturni skupini. Ob nacionalnem prazniku je v farni dvorani nastopila slovaška folklorna skupina »Oravan«, minuli četrtek pa je gostoval mešani pevski zbor s svetovnim formatom »Coro Academico Mexico« (ustanovljen leta 1964) s plesalci in godci. Zbor je že gostoval v skoraj vseh evropskih državah, v Rusiji, Aziji. Avstraliji, ZDA in Južni Ameriki. Zbor sta ustanovila in ga še danes vodita Gabriel Saldivar in Lupita Campos.
Pobudo za nastop na Koroškem je dal član društva »Dvojezični zbor« Oskar Mül-
ler, ki je skoraj eno leto bival v Mehiki in je tam navezal stike s tem akademskim zborom. Zbor je predstavil širok repertoar mehiške zborovske literature ter raznolikost izraznih in stilnih možnosti. Ubrano so zapeli pesmi spomina na staroselce,
venček narodnih pesmi, nekaj otroških pesmi in pesmi iz obdobja mehiške revolucije leta 1910. Koncert pa so popestrili plesalci in plesalke v živo pisanih nošah in do kraja očarali publiko. Skupina je dan kasneje nastopila v Bad Bleibergu. M. Š.
Sehr geehrte Damen und Herren,
liebe slowenische Landsleute!
Ich erlaube mir, Ihnen allen, die Sie an der Umsetzung dieser Initiative mitgewirkt haben - und auch an der Gedenkfeier für unseren verstorbenen Vater, meinen aufrichtigen Dank, auch im Namen meiner Geschwister und unserer gesamten Verwandtschaft zu bekunden, für diese freundliche Geste ihm gegenüber, seitens unserer slowenischen Volksgruppe, deren Organisationen und Gymnasium.
Unser Vater hätte sich sehr »darüber gefreut«, wenn er es noch wissen hätte können. So freuen eben wir alle uns - statt seiner - über diese Werk und sein Gedenken, welches ihm unsere Slowenen schenkten,
zur bleibender Erinnerung! Denn ER war EUCH, unseren slowenischen Landsleuten, als Bürger der sogenannten »deutschen« Mehrheitsvolkes und auch als einstiger Spitzenpolitiker des Landes, stets in Verständnis und Freundschaft verbunden, bis zu seinem Fortgang. Aus dieser seiner Grundhaltung und öffentlich getragenen Einstellung, welche er - trotz Sprunghaftig-und Wechselhaftgkeit der Politik - nicht (mitvollziehend) änderte - war er u. a. der Meinung, dass das Sein und Wirken unserer Slowenen eine Bereicherung für unser Land ist, welches DANN nicht mehr »DAS« Kärnten wäre, WENN sein Doppelcharakter verlustig geriete. (Du bist so oft Mensch, so viele Sprachen du sprischst, schreibst und -singst!) SEINE standhafte und unbeugsame Haltung hatte ihm (aber auch unserer Familie) einst auch zahlreich Feindschaften eingebracht, und viel
Kritik! Mag sein, dass »das« teilweise noch »bis« über seinen Tod hinaus wirkt, da es schon zu seinem Fortgang einzelne deutsche Medien im Land gab, für die er, bis heute, noch nicht einmal gestorben ist... und weil jetzt, aus Anlass des Festes und Gedenkaktes wiederum auffiel, dass - von einer einzigen Ausnahme abgesehen - die deutschen Medien es eben nicht »für Wert befunden haben«, diese Feier, auch nur am Rande und so nebenbei zu erwähnen. Das mag zwar bezeichnend gewesen sein, aber untypisch war es wohl nicht...
So war es wohl auch unserer slowenischen Volksgruppe Vorbehalten - und dürfte es vermutlich auch künftig bleiben - diesen Gedenk- und Erinnerungsakt gesetzt und getätigt zu haben. Dafür nochmals unseren freundlichen Dank!
Herbert Cuttenbrunner und Verwandte
I spehi, težnje, pa tudi pro-U blemi in skrbi, s katerimi je soočen slovenski šport v zamejstvu, so bile glavne teme letošnje tradicionalne skupne tiskovne konference Slovenske športne zveze (SŠZ), Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSSDI) in Zveze Slovencev na Madžarskem, ki jo je - kot vsa leta prej - za medije v R Sloveniji organiziral Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez.
Z uspehi ter s široko dejavnostjo in cilji SŠZ je zastopnike medijev v Sloveniji seznanil njen predsednik Marijan Velik. Posebej je izpostavil zmago Petra Wrolicha na letošnji krožni dirki po Avstraliji, senzacionalne nastope SK Dob v mednarodni Interligi in v avstrijskem prvenstvu, odlične nastope smučarskega skakalca Stefana Kaiserja, vrnitev nogometašev SAK na zmagovalno pot, odlične uspehe novo ustanovljene članske ekipe KOŠ-a, ter uspešno delo ostalih športnih klubov, ki so včlanjeni v SŠZ. Pozitivno je Velik ocenil tudi sodelovanje s slovenskimi športnimi in vladnimi ustanovami v R. Sloveniji in tesno sodelovanje z ZSŠDI v Italiji.
Glede finančnega položaja slovenskega športa na Koroškem je predsednik SŠZ poudaril, da je le-ta, in kot je bilo slišati na tiskovni konferenci tudi drugod v zamejstvu,
ODBOJKA
Interliga je mimo,
Dob I in II zmagala v prvenstvu
v
7 elja igralcev in odbornikov L SK Zadruga Aich/Dob, da bi se kvalificirali za final four tekmovanje v Interligi, se ni u-resničila. Proti slovaškemu mojstru Dubova so Dobljani brez ključnega igralca Tomaža Hafnerja na tujem podlegli z 0:3. Sicer so v tretjem nizu že vodili
NOGOMET/SLOVENIJA
Slovenski nogomet pred vrati raja
C inoči je bila v Bukarešti D med Slovenijo in Romunijo odigrana še povratna kvalifikacijska tekma za uvrstitev na nogometno svetovno prvenstvo, in ko berete te vrstice, najbrž že veste ali je Sloveniji uspel veliki met - kot najmanjši državi v zgodovini nogometa, uvrstiti se na svetovno prvenstvo. Po sobotni tekmi v Ljubljani, ki jo je Slovenija dobila z 2 : 1. je ze-leno-belim dobro kazalo, pa če-
LJUBLJANA
Tiskovna konferenca o zamejskem športu
Vrhunski športniki in športni funkcionarji so na tiskovni konferenci v Ljubljani reprezentirali slovenski zamejski šport (z leve: Stefan Hribar, Peter Wrolich, Marjan Velik, dr. Tomi Partl, Danilo Prušnik)
resen oz. napet. Razlogov zato je več: slab gospodarski položaj manjšine na južnem Koroškem in s tem pomanjkanje sponzorjev ter mačehovska podpora športu oz. SŠZ s strani R. Avstrije oz. sosveta za Slovence. Pri vladnih ustanovah R Slovenije da je razumevanje za potrebe slovenskega športa na
Koroškem občutno, je še poudaril Velik, in ob tem obe krovni politični organizaciji koroških Slovencev spomnil na zahtevo SŠZ, ki se glasi: »10 odstotkov vseh podpornih sredstev športu!«
Vseslovenski športni javnosti so se nato osebno predstavili v letošnjem letu izredno uspeš-
Režiser ekipe Dob II Bojan Mlakar Foto: Štukelj
z 22:15, vendar jim navsezadnje ni uspelo obrniti tekme v svoj prid. S porazom so se Dobljani poslovili od Interlige. Sedaj pa velja vsa koncentracija razpletu v avstrijskem prvenstvu ter nastopu na CEV turnirju v Zlinu meseca decembra.
Preteklo soboto so Dobljani na tujem v dramatični tekmi tesno, vendar zasluženo premagali Sokol Dunaj s 3:2. Z osmimi točkami so Dobljani na četrtem mestu lestvice. Razveseljiva je tudi gladka zmaga ekipe Dob II na domačih tleh proti Gleisdorfu s 3 : 0.
V soboto, 17. 11., je Dob I gost v Feldkirchu (ob 19. uri), Dob II pa igra proti Jennersdor-fu (ob 18. uri), prav tako na tujem.	M. Š.
prav so Romuni prikazali vrhunski nogomet. Spomnimo se, Slovenija v kvalifikacijah v enajstih tekmah še ni bila poražena - v gosteh pa je remizirala tako z Rusijo kot Jugoslavijo in premagala Švico. Balkanski Brazilci so z zadetkom Niculaeja povedli v 26. minuti - pa še to z obilico sreče, ko je Vugdalič preusmeril žogo v mrežo Simeunoviča, ki je sicer na sobotni tekmi branil odlično. Slovenski nogometaši so bili v teh trenutkih v izrazito podrejenem položaju in kazalo je. da je uvrstitev na mundial pruktično zapravljena. Nato pa je selektor Srečko Katanec nupravil mojstrsko potezo in slabega Kariča zamenjal z Nastjo Čehom. Ta je le štiri minute kasneje odlič-
ni slovenski športniki ter športni funkcionarji iz Koroške: kolesar Peter »Paco« Wrolich, ki je z zmago na krožni dirki po Avstraliji »50. Herald Sun Tour 2001« slavil svoj doslej največji uspeh v karieri, je napovedal svoj skorajšnji nastop na Giru dTtalia in Tour de France v letu 2002, Stefan Hribar, kapetan in pobudnik uspešnega članskega moštva KOŠ Celovec pa je dejal, da je srednjeročni cilj moštva podvig v zvezno ligo.
Široki slovenski športni javnosti se je na tiskovni konferenci prvič j>restavil tudi predsednik ŠD Šentjanž dr. Tomi Partl, hkrati tudi predsednik Koroške nogometne zveze (KFV) ter član senata za pravne zadeve pri mednarodni nogometni zvezi FIFA. Partl je v svojem state -mentu izpostavil uspehe šent-janskih smučarjev (Daniel Uz-nik, Mihi Sablatnik), kot pred-
SPORTNE VESTI
KOŠARKA:
Fantje so v odlični formi
Nastop članske ekipe KOŠ v koroški ligi je res senzacionalen. Tudi v četrti prvenstveni tekmi so varovanci trenerja Bojana Grzetiča na tujem prepričljivo premagali ALV 2 Beljak s 83:52. Moštvo je igralo v najmočnejši postavi in blestelo s hitrimi akcijami in lepimi meti. Po skoraj zaključenem prvem delu prvenstva (tekma proti BBC Wolfsberg je bila preteklo sredo), ki šteje skupno štiri kroge, so na odličnem prvem mestu lestvice. KOŠ juniorji-BBC Wolfsberg 94:70	M. Š.
sednik KFV pa dobre stike Koroške s Slovenijo (turnir nogometašev pod 18 let, srečanje mladinskih reprezentanc, itd.). Napovedal je tudi, da bo ŠD Šentjanž skupaj s SŠZ predvidoma 16. decembra letos v Podnu izvedlo smučarsko tekmovanje za Pokal treh dežel 2001. Podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik pa je novinarje informiral o delu zamejcev v Komisiji za mednarodne odnose OKS-ZŠZ ter kot odbornik športnega društva KOŠ Celovec o nadaljnih načrtih tega kluba.
O položaju slovenskega športa v Italiji je poročal predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je predstavil Matejo Paulina, državno prvakinjo Italije v rolj-kanju ter Paolo Uršič, nadvse perspektivno odbojkarico OK Vas Siderimpes. Novinar Primorskega dnevnika Branko Lakovič pa je predstavil svoj medtem že 5. »Zbornik slovenskega športa v Italiji 2001«, obširno dokumentacijo športnega dogajanja Slovencev v Italiji od julija 1999 do junija 2001. Težaven položaj Slovencev na Madžarskem oz. v Porabju na področju športa pa je posredoval predsednik Jože Himök.
/. L
SAH:
Rekordna zmaga SŠK Obir II
V tretjem krogu ekipnega šahovskega prvenstva 2001/2002 v 2. razredu vzhod je drugo moštvo SŠK »Obir« Železna Kapla slavilo rekordno zmago. Dvoboj s prvo ekipo iz Metlove se je končal z rezultatom 7 : 1 za šahiste iz doline Bele. Zmagali so Wolfgang Moser, Josef Hanschou, Johann Stossier, Manfred Topar, M. Pasterk, Johannes Joschtl in A. Husejnovič, edini poraz pa je utrpel Andreas Karner, ki je na prvi deski izgubil proti magistru Hermannu Klokar-ju.	I. L
no podal Ačimoviču, ki je z glavo matiral romunskega vratarja Steleo. Kakšnih 10.000 gledalcev pa je dokončno spravil v delirij Milan Ošterc, kije v 70. minuti z volejem z leve strani dosegel izjemen zadetek - ameriški CNN gaje razglasil za potezo dneva - in priboril Slovencem zmago.
Bila pa je to zadnja mednarodna tekma na »razpadajočem« stadionu za Bežigradom, kajti Evropska nogometna zveza tam ne dovoli več igranja tekem pod njihovim okriljem. Ljubljanska županja Vika Potočnik je že obljubila, da bo drugo leto v Stožicah »zrasel« nov stadion, ki bi naj sprejel okrog 30 tisoč gledalcev.
Damijan Toplak
ŠAHOVSKI OREH št. 179
Silvo Kovač
Volokitin - Beljavski (Portorož 2001)
Zmagovalec letošnjega »14. Memoriala dr. M. Vidmarja« - ukrajinski velemojster s slovenskim potnim listom A. Beljavski - je v srečanju z najmlajšim udeležencem turnirja, po dolgi manevrski borbi
dosegel prednost dveh kmetov. Beli se je zato odločil za protiigro, vendar pa je črni, ki je na potezi, vse njegove poskuse z lahkoto pariral in v poziciji na diagramu izpeljal zaključno kombinacijo.
Rešitev št. 178
Ključ do uspeha belega vodi z žrtvijo trdnjave l.Tg6:+!! Sedaj bi na l...Kh6: sledilo 2.Dh8 mat! Po l...Dh6L: pa se razigra bela dama, ki po poševnicah obračuna z osamljenim črnim kraljem. 2.De2+ Kg5 (edina poteza) 3.De7+! Kg4 4.f3+ Kh5 5.Dh4 mat! Črni kralj se je tako znašel v mišolovki, iz katere mu ni bilo več rešitve!