*
fotoorlando
KDO BO KOGA IN ZA KOGA ?
Nekateri zapisi v prejšnji številki Mandrača so imeli odmev, kakršnega smo tudi pričakovali. Na eni strani trepljanje tistih s katerimi se nismo nikoli povsem strinjali, češ: ste le spregledali? Na drugi strani pa jeza in užaljenost tistih, ki so bili prepričani, da je naša naklonjenost sama po sebi umevna. In tako se je ponovno potrdilo, da nismo sposobni drugega kot delitve na dvoje: na tiste ki so ZA in na tiste ki so PROTI.
Mi pa ne želimo biti ne na eni, ne na drugi strani. Želimo le pošten, resen, odgovoren odnos do te občine, tega mesta in do teh ljudi, To smo mi, bodo seveda vsi vzklikali zdaj. Pa ni tako. Vsi imamo nekaj masla na glavi in vi, ki ste prepričani, da vam je pravica vladanja od boga ali Marxa dana, ga imate najmanj toliko kot mi. Zato si ne jemljite pravice odločanja o tujih usodah. Odločajte o svoji, kajti
kmalu bodo volitve in takrat bo treba imeti kaj več kot dobre strankarske zveze.
Na občinski ravni se že kujejo različna tiha zavezništva, strankarski strategi prestavljajo politične lega kocke in seštevajo večine in manjšine. Nekateri že vedo, kako go sestavljen bodoči občinski svet in tudi župana že imajo zapisanega na rokavu.
Pa ne bi hiteli preveč gospoda, znanci in prijatelji. Kaj če nas imajo ljudje vseh skupaj že toliko čez glavo, da bodo glasovali za nova imena, pa čeprav se bodo združila pod banalno zastavo Forza Izola?
Mef
V tej številki še: ■ČUDNE PLAČE V OPREMI - IZOLATOR COLPISCE...
SLEKOVEC ALEKSANDER
Nazorjeva 13,66310 izola
Republika Slovenija OBČINA IZOLA Sekretariat za občo upravo številka: 351- 22/89-1/G-94/25 351—234/89—1/G -94/26 Datum: 29/7-1994
Sekretariat za občo upravo občine Izola izdaja na podlagi 1.člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.list RS, št.33/91—I), 4.člcna ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.list RS,št.1/91-1), 35.člena zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84), 204. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.list SFRJ, št.46/87), s poprejšnjim soglasjem Republiškega sanitarnega inšpektorata Ljubljana, št.351- 02/40/93—31/P z dne 21/9-1993 in s soglasjem požarne inšpekcije SOO Koper, št.223/2—178/93 z dne 14/10-1993 ter na vlogo investitoija MARINVEST D.O.O.IZOLA v upravno-gradbenem postopku glede gradnje komunalne infrastrukture v območju zazidalnega kompleksa Marina in izven njega, naslednje
GRADBENO DOVOLJENJE
I. Invcstitoiju MARINVEST D.O.O.IZOLA dovoljujemo gradnjo komunalne infrastrukture I.etape I.faze Marine Izola, kar je obenem deloma tudi sanacija dela obstoječe komunalne opreme mesta. Gre za gradnjo znotraj in zunaj kompleksa in sicer:
a/ cest:
-rekonstrukcijo Tomažičeve ul. in križišča Morova-Tomažičeva b/ kanalizacije:
-rekonstrukcijo razbremenjevanja fekalnih odplak v mandraču
-gradnjo dela kolcktoija Ž (od Leninove ulice do Prešernove ceste)
—rekonstrukcijo meteorne kanalizacije v Leninovi ul.
-gradnjo tlačnega voda od Prešernove ceste do motja (kopenski del podmorskega izpusta) in izven akvatorija marine (morski del izpusta) -rekonstrukcijo kanalizacije v Dantejevi ul.
-gradnjo kanalizacijskega omrežja v Tomažičevi ul. in navezavo obstoječega voda ob cesti na plažo na kolektor Ml c/ vodovoda:
- gradnjo I.faze povezovalnega cevovoda Simonov zaliv - Delamaris, to je od Simonovega zaliva po Tomažičevi in Dantejevi ulici ter Drevoredu l.maja,
II. Gradnja se lahko izvaja po tehnični dokumentaciji, ki stajo izdelala:
- LIZ Inženiring Ljubljana pod št.P—350/91 z datumom september 1991 (komunalne naprave Marina I.ctapa I.faza)
- Rižanski vodovod Koper pod št.511/89 z datumom december 1989 (vodovod Sansimon-Iris).
III. Gradbeno dovoljenje se izdaja pod naslednjimi pogoji:
1. Dovoljenje se ne izdaja za odseke cest in komunalnih naprav, ki posegajo na parc.št.1470 in 1357, k.o.Izola-mcsto.
Predmet tega dovoljenja tudi ni dostopna cesta do upravne stavbe marine.
2. Pri rekonstrukciji Tomažičeve ulice je poseg na parc.št.1371, k.o.Izola-mcsto dovoljen šele po ureditvi premoženjskopravnih zadev s solastnico.
3. Investitor mora 8 dni pred pričetkom dela priglasiti gradbeni inšpekciji SOO Koper, temu sekretariatu pa izkazati, da ima zagotovljeno strokovno vodstvo pri izvedbi del.
4. Pri zakoličbi tras cest ter komunalnih naprav in objektov ter nadalje pri gradnji	je upoštevati pogoje lokacijskega dovoljenja	pod št.
351—22/89—1/L—93/18 in št. 351-234/89-l/L-93/19 z dne 28/7-1993.
5. Pri izvedbi del je potrebno upoštevati :
- Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Ur.list SFRJšL 42/68) - da se dela izvajajo tako, da ne bodo ogroženi varnost in stabilnost okoliških objektov, naprav in zemljišč, varnost prometa ter varnost in življenje mimoidočih
- da bo v času gradnje vsem stanovalcem v območju posegov omogočen varen dostop do njihovih stanovanj
- za ev.potrcbnc zapore ulic in cest mora biti izdelan načrt začasnega prometnega režima ter dostavljen komunalni inšpekciji Občine Izola, za prekope in zapore cest pa pridobljeno dovoljenje - humus z gradbenenga območja je potrebno deponirati na primerno mesto in ga kasneje uporabiti pri ureditvi zelenih površin - izkopni material morata investitor oz.izvajalcc del odlagali v opuščeni kamnolom v Livadah oz. na drugo primemo mesto v soglasju s Skladom stavbnih zemljišč občine Izola, o čemer je komunalni inšpekciji Občine Izola dostaviti dokazilo
- izkopni material od pomorskih izkopov ni dovoljeno odlagati v tnorje
- da se mora v čimvečji meri ohraniti obstoječi drevesni in grmovni fond.
6. Investitor se mora seznanili s potekom drugih komunalnih naprav v območju gradnje. Vsa križanja in približevanja z njimi sc morajo izvajati strokovno pravilno in v soglasju z upravljalci teh naprav.
7. Upoštevati je še pogoje:
- vodnogospodarskega soglasja Zavoda RS za varstvo okolja in vodni režim
- soglasja Pristaniške kapitanije Koper
- soglasja MZVNKD Piran
- upravljalca stavbnih in javnih prometnih površin
- komunalnih organizacij.
8. Pred pričetkom zemeljskih del na arheološkem območju sc morajo izvesti arheološka zaščitna izkopavanja pod nadzorom Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran po predhodni pridobitvi odločbe republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo.
9. Po končani gradnji in zaključenih delili morata investitor oz. izvajalec:
- na prizadetih povišinah vzpostaviti prejšnje stanje
- izvesti predvidene drevoredne ozelenitve ob izvedenih cestah
— izvesti ustrezne dovozne priključke z nove prometne površine rekonstruirane Tomažičeve ulice do obstoječih objektov oz. njihovih funkcionalnih zemljišč.
10.	V roku 8 dni po dograditvi, vselej pa pred pričetkom uporabe objektov in naprav mora investitor zaprositi za tehnični pregled.
IV.	Dovoljenje preneha veljati, če se v roku enega leta po pravnomočnosti ne začne z gradnjo.
Obrazložitev
Investitor MARINVEST D.O.O.IZOLA je z vlogo zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture v območju zazidalnega kompleksa Marina in izven njega. Gre za gradnjo cestnega, kanalizacijskega in vodovodnega omrežja za potrebe kompleksa in obenem za sanacijo dela komunalne opreme mesta Izola. Izgradnja projekta marine je namreč pogojena z vzporedno izgradnjo povezovalnega cevovoda Simonov zaliv-Delamaris, rekonstrukcijo cestnih površin Tomažičeve ulice s križiščem Morova-Tomažičeva ter dokončnim urejanjem kanalizacije (gradnja infrastrukturnih objektov na kanalizacijskem omrežju, preusmetjanje kanalizacije, sanacija nefunkcionalnih delov), s tem pa tudi zaščiti predvsem zahodnega izolskega zaliva, ki je namenjen turizmu. Obseg izgradnje te komunalne opreme je naveden v izreku odločbe.
Za navedene posege je bilo izdano lokacijsko dovoljenje pod št. 351 -22/89—1/L—93/18 in št. 351—234/89—1/L—93/19 z dne 28/7—1993. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je investitor izkazal: pravico uporabe zemljišč izven kompleksa Marine na trasah obravnavanih komunalnih naprav za čas gradnje (soglasje upravljalca teh površin), pravico razpolaganja z zemljišči znotraj kompleksa ZN Marina (pogodbe in zemljiškoknjižni izpiski), pravico uporabe s površinami akvatorija, po katerem bo potekal morski del izpusta tlačnega voda od Prešernove ulice do motja (odlok o določitvi namembnosti luke v občini Izola in prenos v upravljanje, Ur.objave, št.24/91 in 2/92).
Zahtevku za gradbeno dovoljenje je investitor priložil:
- tehnično dokumentacijo, ki je bila v smislu 31.člena zakona o graditvi objektov predmet notranje kontrole
- pogodbo, sklenjeno z Rižanskim vodovodom Koper, namesto soglasja h gradbenemu dovoljenju
- vodnogospodarsko soglasje Ministrstva za okolje in prostor
- soglasje Pristaniške kapitanije Koper
- soglasje MZVNKD Piran
- izjavo, da se komunalna infratsruktura izvaja v sklopu marine, ki sešteje kot gradnja za trg.
Soglasja ostalih komunalnih organizacij so bila pridobljena v lokacijskem postopku in niso predpisovala posebnih pogojev, da bi bila potrebna ponovna pridobitev teh. Upravni organ je k izdaji odločbe o dovolitvi gradnje pridobil poprejšnje soglasje sanitarne inšpekcije in soglasje požarne inšpekcije.
V postopku je bilo ugotovljeno, da so projekti v skladu z lokacijskim dovoljenjem in imajo sestavne dele po določbah zakona in da je bila predložena ustrezna dokumentacija, ki sc zahteva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zahtevku investitoija je bilo možno na podlagi 35.člcna zakona o graditvi objektov ugoditi in odločiti kot je navedeno v izreku.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je v roku 15 dni od njenega prejema dopustna pritožba na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Ljubljani. Morebitno pritožbo, kolkovano s SIT 180,00 upravne takse je vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri organu, kije odločbo izdal.
Upravna taksa je po tar.št.l in 35 ZUT plačana v znesku 298.400,00 SIT na račun Skupščine občine Izola, št.51430-840-013- 3091 - upravne takse.
Postopek vodila: Sekretar Lilijana Sovdat.l.r. Branko Andrejašič,dipl.prav.
DOSTAVLJENO:
1. Invcstitoiju (2x) - s povrat.
2. SOO Koper, inšp. službe
3. KS Izola (2x) - s povrat. (lx z naročilom, da gradb.dov. nabije na oglasno desko zaradi vročitve odločbe z javnim naznanilom po 94.členu ZUP)
4. Krajevni časopis Mandrač (z naročilom, da ga objavi kot vročitev z javnim naznanilom po 94.člcnu ZUP)
5. MZVNKD Piran, s povrat.
6. Ministrstvo za zdravstvo, Ljubljana Rep. sanit. inšpektorat
7. Sklad stavbnih zemljišč, tu
8. Carpenctti Angela, Oktobrske revolucije št. 18, Izola
9. Komunalni inšpektor, tu lO.Sckrclariat, tu 11.Arhiv,tu
Na podlagi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.list SFRJ, št.47/86) vročamo to gradbeno dovoljenje z javnim naznanilom. Hkrati obveščamo vse fizične in pravne osebe, ki menijo, da so jim z izdajo tega dovoljenja kot strankam v postopku kišcnc kaktšnckoli pravice ali pravne koristi, da lahko vložijo pritožbo na pristojni organ v skladu s pravnim podukom.
Sekretar
Branko Andrejašič, dipl.prav.
foto vrtnik
Prereži pri zgibu S<
CAS ZA ODDIH
V občinskih pisarnah je te dni nenavadno mirno in tiho. Ni tistega običajnega tekanja iz pisarne v pisarno, ni klicev iz enega nadstropja v drugo, ni gostov in ni domačinov. Večina občinskih funkcionarjev je namreč že na dopustu in tako v naslednjih treh tednih ni pričakovati kakšnih posebnih dogodkov upravne vrste. Skupščinski delegati čez poletje počivajo še bolj kot po navadi, izvršni svet pa ima manj časa za oddih. Dokler se spet sestanejo bomo pač brskali po nekaterih njihovih odločitvah iz preteklosti, ki smo jim nehote namenili premalo pozornosti. Seveda pa bo vmes padla tudi kakšna izven občinskih pisarn. Ena takšnih je že tukaj.
TEHNIČNI PREGLED
MARINE?__________________________
Že konec tega meseca se utegne zgoditi tehnični pregled doslej zgrajenih objektov izolske marine. Kaj to pomeni? Pomeni, da bodo v marini, če bodo rezultati pregleda seveda pozitivni, lahko uradno in po regelcih zaračunavali najemnino tistim lastnikom plovil, ki so že poiskali zavetje na njihovih privezih. Po doslej zbranih mnenjih kaže, da je gradnja valobranov v veliki meri zaščitila celoten akvatorij pred udarci vetra in morja, tudi onesnaženje morja, vsaj po laični oceni, ni nič hujše kot prej, seveda pa je do dokončanja celega
Pr9Ì9ktia K Ptf.
ZLORAB NI BILO
Izvršni svet je poslušal poročilo v zvezi z domnevnimi zlorabami pooblastil delavke Zavoda za planiranje, urbanizem gradbene in stanovanjske zadeve, Cvetane Štoka Stepanov in ugotovil, da delavka ni zlorabljala pooblastil, saj je občanka, ki naj bi proti njej vložila pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor pred pričami potrdila, da ona takšne pritožbe sploh ni vložila. Res ima težave z legalizacijo posega v objekt, vendar delavka zavoda ni izdelovala načrtov za ta poseg, niti ni sodelovala v postopkih za pridobivanje ustreznih so-glasij.
Izolska športna dvorana
Prehitevanje časa
Odločitev Izolske skupščine, da je po novem upravitelj športne dvorane ZTKO Izola, ki jo predstavlja njen tajnik Lucijan Kozlovič, je za nepoučene verjetno najboljša rešitev. Za one, ki so v to športno dvorano vložili najmanj tretjino sredstev in del življenja pa je prehitevanje dogodkov s strani ZTKO-ja žaljivo in na moč žalostno. Smo v obdobju lastninjenja, ki zahteva poleg znanja in časa vsaj pošteno igro. Te pa v primeru prošnje ZTKO ni bilo. Prošnja z nekaj stavki o upravičenosti prenosa upravljanja na organizacijo, ki je sama sebi v teh časih namen, ni tisto, kar smo ljubitelji, trenerji, igralci, igralke in vodstvo RK Izola pričakovali. Zato sporočamo, da se bomo proti takšnim sklepom (trenutno ga v klubu še ni) borili z vsemi pravnimi sredstvi. Resnica kdo je po novem upravitelj športne dvorane (ne priznavamo sedaj imenovanega) bo sicer zahtevala čas, vendar bomo vztrajali do konca. Prehitevanje dogodkov, kjer so nekateri uvideli vse prej kot družbeni interes pa je sramotno nepošteno in žaljivo dejanje.
Ženski RK Izola Duval
fzfrveseliem sporučamotMdaaj Rjavec stekla, dan	b	j^žj
Mjndratuumenj.il tliklojHvalj
ZAKAJ ODSTOP ?
CRAFFIT LINE d.o.o.
Turistična valilnica 66 310 Izola Dne, 27. julija 1994
Skupščini občine Izola Izvršnemu svetu SO Izola
Zadeva: "Ribiški praznik 94" - odstop;
Na žalost moramo, kot izbrani organizatorji RIBIŠKEGA PRAZNIKA 94, ugotoviti, da pod pogoji, ki jih je izvršni svet sprejel na svoji seji 26. julija 1994, ne moremo izpeljati predlaganega programa.
Program, ki smo ga predlagali izvršnemu svetu in komisiji za turizem, ni nastal slučajno ampak smo pri njegovem oblikovanju zasledovali naslednje cilje:
- občina Izola je 1993 leta sprejela program razvoja turizma v občini v katerem je, kot osnovne elemente turistične podobe mesta opredelila: RIBIŠTVO in PONUDBO ZA OTROKE. Zato je pri predlaganem programu poudarek prav na ribištvu in otrocih (ribiški muzej, ribiški mnogoboj, ribiški sejem, gostinska ponudba ribe, za otroke pa velike igre Mehanolandov).
- organizacija ribiškega praznika mora imeti svoj promotivni značaj. Pri sestavi programa smo pazili na to, da je dogajanje tako, da bo interesantno za medije ravno tako smo z namenom promocije oblikovali dogajanja, kjer sodelujejo gosti iz drugih krajev Slovenije in tujine (velike igre Mehanolandov, ribiški mnogoboj).
- pri oblikovanju programa ribiškega praznika smo upoštevali pravila, ki so zajeta v pravilniku o razporejanju krajevne takse za prireditve....Ce ne bi obstajal ta pravilnik in sprejeta pravila igre, bi program (če bi ga sploh sestavljali) zastavili na povsem drugih osnovah.
M Silil!
Komisija za turizem je predloženi program obravnavala in ga sprejela saj tak program pomeni pozitiven premik v vsebini in s tem promotivni vrednosti praznika za mesto. Komisija je izvršnemu svetu predlagala sprejem takega programa s tem da je ognjemet postavila v zadnji plan (variantni), to je ob zagotovitvi zadostnih sredstev (sponzorjev).
Izvršni svet je na svoji redni seji 26. julija 1994 sicer podprl program, vendar pa je pri tem pogoje iz pravilnika in predlog komisije spremenil v toliko, da je sredstva namenil izključno za ognjemet (650.000,00 sit), za ostali program pa je dal organizatorju na razpolago trženje javnih površin (Veliki trg, Sončno nabrežje, del parkirišča pri črpališču) pri tem pa še postavil pogoj, da se trgovcem in obrtnikom iz Ljubljanske, Koprske in vzporednih ulic omogoči brezplačna uporaba stojnic na Sončnem nabrežju.
Pri teh pogojih (financira se del ogne-jemeta, ki je po oceni komisije za turizem opredeljen kot variantni predlog; Iz javnih površin - če želimo doseči pravo vsebino, se lahko, iz izkušenj, iztrži minimalna sredstva), moramo na
žalost ugotoviti, da predlaganega programa ne moremo izpeljati, zato ODSTOPAMO od organizacije ribiškega praznika 94.
Moramo pa še povedati, da smo s pripravo praznika začeli že v juniju, tako da je dobršen del aktivnosti (kontakti s sodelujočimi, priprave iger, propagandni material, sponzorji) že v teku, zato naša odločitev o odstopu ni bila lahka, vendar pa nujno potrebna, ker nismo dovolj finančno močni, da bi nosili stroške tako zastavljene prireditve. S pravočasnim odstopom pa je dana možnost, da organizacijo prevzame drugi izvajalec.
S spoštovanjem !
Drago Mislej
Prereži pri zgibu S<
VELIKO O MORJU, MALO O IZOLI
Pomorsko gospodarstvo - Sestavni del razvoja R. Slovenije
Izola, 29.julij - Osrednja tena tiskovne konference, ki jo je v Izoli pripravila občinska LDS in se jo je udeležil poslanec državnega zbora mag. janez jug je bila povezana s pomorskim gospodarstvom, kjer je bilo vse doslej premalo nerednega. Zato tudi razmišljanja, da bi v Kopru že do konca letošnjega leta nastal svet za koordinacijo Pomorskega gospodarstva, kjer naj bi se strokovno in ne na osnovi stranskih interesov zavzeli za večjo veljavo in pomen Pomorskega gospodarstva v nacionalni ekonomiji. Občinski odbor LDS iz Izole - Podobna stališča pa je ža zaznati tudi v republiških krogih stranke zagovarja čimprejšnjo razdelitev družbenega premoženja Luke na del namenjen za olastninjenje in del, ki pripada državi tako na republiški kot tudi na občinskem nivoju. Državni del naj država s koncesijsko podobo prepusti v komersialno upravljanje, ali pa naj dobi na ta del le participativne delnice, to je neupravljalske delnice, kajti na Luko Koper je potrebno gledati kot na poslovni objekt, saj je popolnoma jasno, da je ona v neprestani konkurenčni borbi s Trstom, Reko in celo severno Evropskimi pristanišči. Zato nima nobenega smisla državo uvajati kot soupravljalca v čistih komercialnih dejavnostih. Preko takega odnosa med državo in Luko lahko pridemo do optimalnega poslovanja Luke. Podržavljanje prevelikega dela Luke oz. objektov, ki niso infrastrukturne narave, bi pomenilo zastoj v razvoju Luke in škodo za slovensko državo v celoti. Infrastruktura, ki naj pripada državi je naslednja. - Zgrajene priveze in pomole z valobrani in objekte, ki so namenjeni pristajanju ladij (operativne obale, akvizitorij) - železniško omrežje v Luki - cestno omrežje v Luki - komunalno omrežje (vodovod, elektrika, kanalizacija, telefonsko omrežje...) -zemljišča na območju podjetja - vhode in ograje -investicije vteku v infrastrukturne objekte + objekt, ki po svoji naravi ne sodi v infrastrukturo, je bil pa financiran iz javnih sredstev. Gre za silos za žita s tehnološko opremo. Vse ostalo premoženje nej se lastnini na način, ki ga je Luka v skladu z zakonom o lastninjenju že posredovala agenciji za privatizacijo. Poleg tega se bo LDS zavzemala, da se zopet sprosti promet preko Škofij in da se čimprej pripelje Avtocesta do Kopra, saj bo to pomenilo nov gospo-
In tukaj je še kronski dokaz, da je bilo treba drevo ob Tamarixu res posekati. Prinesli so ga (dokaz) najemniki lokala. Hvala
darski zagon za Luko in seveda Koper in obalo nasploh. Občinski LDS podpira ohranitev in razvoj slovenskega trgovskega ladjevja, ki je skoncentrirani v Splošni Plovbi. Dolgove iz daljne preteklosti (100 milionov dolarjev) ki bremenijo drugače uspešno poslovanje slovenskega ladjarja je potrebno preko zakona o sanaciji Splošne Plovbe prenesti v državo, ker drugače se nam lahko zgodi, da bodo tuje banke zaradi neugodne bilance Splošne Plovbe zaplenile slovensko ladjevje. To jim omogočajo hipoteke, ki jih imajo tuje banke na naših ladjah. To bi bila najslabša varianta, saj bi dolgovi ostali, izgubili pa bi ladje, ki bi lahko te dolgove v dol-gorožnem obdobju odplačale, saj je dejstvo, da so ladje vseskozi od osamosvojitve polno in ponosno zaposlene. Za del starih dolgov, ki jih bo prevzela družba izolska LDS predlaga. Naj dobi enakovreden delež v premoženju Spločne Plovbe. Del premoženja, ki pa se ne podržavi, gre približno za 50 nilionov dolarjev, naj gre normalno v proces lastninjenja po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tako bi dobili kapitalsko družbo v kateri bi imeli mešano, zasebno in državno upravljanje. Sčasoma bi se država preko prodaje svojega deleža umikala iz podjetja, ki je po svoji naravi komercialni subjekt s specifiko, da posluje izključno na svetovnem trgu in kot je že napisano dolgoročno državno upravljanje ne sodi v komercialno sfero.
Vlado Ostrouška
O ČUDNIH PLAČAH V OPREMI
O izolski Opremi vemo malo. Vesti, ki kljub molčečnosti vodstva Opreme in Interierov kapljajo v javnost so naravnost šokantne. Ne zaradi osebnih dohodkov, ki v Opremi vsaj za večino zaposlenih niso visoki.
Verjeli ali ne, mezde prejemajo v italijanskih lirah. V plavih kuvertah. Ob imenu in priimku prejemnika in znesku za oprevljeno delo na kuverti (od 500-670.000 LIT) ni nikakršnih obračunov.
To pa pomeni, da je sila vprašljivo, ali imajo delavci poravnane vse predpisane dajatve družbi. Vse kaže da ne, saj italijanski partner denar za plače dviga na Goriški banki v Italiji, ga prenese čez mejo in v administraciji na kuverte vpišejo znesek izplačila.
Sila enostavno in za italijanskega partnerja ceneno. Tako cena delovne sile postaja v konkurenčnem boju še cenejša. Nekoliko slabše se piše danes zaposlenim (cca. 70) ki žal ne vedo ali jim sploh teče delovna doba. Res pa je, da imajo vplačano prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Kakorkoli že, stvari v Opremi dišijo po nezakonitostih, ki jih bomo skušali razvozlati tudi s pomočjo vodstva Opreme na račun katerega je med zaposlenimi slišati marsikatero pikro.
Se najbolj presenetljivo pa je to, da imajo v Opremi dela čez glavo, vendar jim težave, kot kaže, povzročajo dolgovi, ki so podobni tistim pred leti, ko so morali za njihovo odplačilo prodati poslovne prostore v mestu.
Vlado Ostrouška
RADI BI POSTALI NA
•1ZEEEHZ
Na položnico napišite vaš naslov, vplačajte 900 Sit na naslov GRAFFIT Line, Veliki trg 1, Izola , žiro račun 51430-603-324B1 in do konca leta bo prihajal MANDRAČ po pošti. Zdaj nas je že toliko, da ni vredno tvegati s čakanjem na brezplačne izvode.
VPIS CERTIFIKATOV ZA UPOKOJENCE
Na sedežu Društva upokojencev v Izoli, Plenčičeva 3, bomo vpisovali certifikate za dve pooblaščeni investicijski družbi in sicer:
* PRIMORSKI SKLADI - MODRA LINIJA, Koper
* KRONA - SENIOR, Ljubljana
Vabimo vse upokojence (ne samo člane) in njihove družinske člane pa tudi ostale občane, de se zglasite na sedežu društva, kjer se boste po vaši lastni presoji lahko odločili in vpisali certifikat na imenovani družbi, za kar boste prejeli tudi lastninsko nakaznico in vpisnico. Pisarna bo odprta vsako sredo od 8.-11, ure začenši od srede 10. avgusta dalje.
Pričakujemo Vas
Rudi Zvezda
KRAJ NESREČNEGA IMENA
Izolska Lonka res nima sreče. Kakorkoli jo obrneš, vedno se spremeni v ciganski tabor. Prednost najnovejše je predvsem ta, da tega tabora ni videti navzven in je pač na očem le tistim, ki se odločijo za obisk te znamenitosti.
No, prav v kratkem bo ponudba Lonke bistveno spremenjena, saj bo večji del šotora zasedel gostinski lokal, ki ga prav te dni dokončujejo. Papirnata vojna je investitorju sicer pobrala doberšen del sezone, vendar ta zagotovo ni bila zadnja, pa tudi šotor bo še nekaj časa stal tam.
SAMO MALO REDA, PA BO !
(VO) Zagat glede parkiranja pred hotelom Marina v Izoli bi sploh ne bilo, če bi koristniki parkirnih mest (Luška kapetanija, PCP) imeli več posluha za težave tistih, ki prihajajo k nam v goste. Znano je, da ima hotel na voljo le šest parkirnih mest, število hotelskih gostov, ki so obenem tudi lastniki avtomobilov, pa je v času sezone veliko več. Zato tudi parkiranje na prostoru, ki je namenjen za druge potrebe. Prav takšno parkiranje pa gre na živce delavcem Luške izpostave, ki za delanje reda pokličejo na pomoč pajka.
In tu se začne in konča zgodba o dragem odvozu avtomobilov, ki povzroča med tujimi in domačimi turisti veliko nejevolje. Nekateri gostje hotela so že napovedali, da jih v Izolo ne bo več. In če bodo svoje napovedi uresničili, potem bomo izgubili vsi, saj pričakovanega dogodka ne bo. Tudi v proračunu ne, odkoder gredo sredstva za delo delavcev v prometu in zvezah. Prav bi bilo, da si delavci, ki delajo ob Mandraču našli skupni jezik in da bi bil pajek le redek obiskovalec našega mesta. Prvo potezo so v Izolski Marini naredili, to pa pomeni, da bodo od gostov hotela, ki tu parkirajo zahtevali
ključe avtomobilov in jih po potrebi tudi premestili. Poteza je sedaj še na delavcih Pristaniške kapetanije, ki namesto da kljičejo pajka, pokličejo ali obiščejo recepcijo hotela in rešijo sicer rešljivd oreh. V dobro izolskega turizma, ki je še edina panoga, ki v Izoli veliko obeta.
Vlado Ostrouška
Moja Malija
(nadaljevanje)
Piše: Karmel Kleva
Nato se je začelo obdobje negotovosti za Trst in tudi za Istro. Jugoslovanska vojska se je morala umakniti iz Trsta, Pulj so zasedli zapadni zavezniki. Mesti je povezovala svobodna tranzitna cesta. Do reke Mirne so nato vzpostavili Svobodno Tržaško ozemlje, ki je bilo v severnem delu pod vojaško upravo Anglo-američanov, a v južnem delu pod upravo Jugoslovanske armade. Ko se je iz severnega dela svobodnega ozemlja angloameriška vojska umaknila in ga prepustila Italiji, je prišlo do zaostritve in razdelitve ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Za nas, ki smo prišli pod Jugoslavijo, so izdajali številne okrožnice, ki so narekovale nov način življenja in tega tudi nadzorovale. Desno usmerjeni ljudje so ob prihodu jugoslovanske armade odšli. Veliko drugih pa leta 1956 potem, ko so nakaj let čakali na razplet dogodkov in se nato umaknili v Italijo. V to dejanje pa je bilo kar mnogo ljudi zapeljanih iz Italije in od vplivnih politikov. Kot poznavalec podeželja vem, da so odhodu od tu (zlasti mladih) botrovale predvsem slabe gospodarske razmere in mladi so šli s trebuhom za kruhom. Za vzpostavitev nove oblasti je to področje potrebovalo kar številčen, režimu zvest upravni aparat, ki ga je pripeljal s seboj, saj je istrsko podeželje imelo predvsem nekvalificirano delovno silo. V Istro, ki so jo zapustili številni begunci, so se nato priseljevali iz vseh delov Jugoslavije. Nastal je pravi "babilon narodnosti", ver in običajev. Zamrle so naše navade. Naše njive, prej skrbno negovane, so ostale neobdelane, najboljšo zemljo pa so pozidali. Starejši ljudje zato mučno pogrešamo naš način življenja. Težko se tudi sprijaznimo z naglimi spremembami, ki nastajajo tudi v svetu kar pred nami, Ko se je moj oče poročil, je posteljo iz Kopra pripeljal na Malijo mimo Izole, Strunjana, Belega križa, Portoroža in Lucije. Druge vozne poti ni bilo. Danes lahko marsikdo potuje v daljne dežele, včasih so svet videli le vojaki, a za žene je bil že Trst "Veliki svet". Zapostavljeni se prebujajo
Odraščal sem v času prvega fašizma. Kot Slovenec sem moral v italijansko šolo, ker slovensko (v Kortah) so nam vzeli. V vasi so nam ustanovili italijansko petrazredno šolo in čeprav smo peti razred izdelali, smo morali do dovršitve obveznosti ponovno obiskovati ta razred. Učni rezultati so bili na tej šoli slabi, saj se nismo učili v svojem jeziku.
Srednje šole za posamezne družine v mestni okolici so to prepoved z lahkoto sprejele, družine v vaških skupnostih pa ne. Ko smo šli kot otroci z materjo v mesto, smo se tiščali njenega krila, se čutili manjvredne in molčali, da ne bi prekršili pravila "Qui si parla solo italiano!" Manjvrednost, ki se nam je vcepila v mladosti, se moje generacije še vedno drži. Marsikaterega od nas je šele življenje izpililo. Prva leta italijanske vladavine so naši pevci že lahko peli svoje pesmi, kasneje so fante, ki so se ob plesih še upali peti slovensko, lovili in preganjali. Zato so le te plaho pridruževali, da bi jih ne zaznamovali. Spominjam se, da sva šla z zaročenko v piranski kino. Med potjo sva sedela na natrpanem tramvaju in se pogovarjala "na uho", da bi naju kdo ne razumel. Pa je počilo: videl naju je sprevodnik, zagnal krik in vik, naju ponižal in osramotil.
KRIMINALIJE
Kdo bi si mislil, da si nekateri tudi v taki vročini dajo toliko dela. In če si ga dajo oni, potem ga imajo tudi policaji in če ga imajo policaji ga imamo tudi mi. Tako je to.
Sreda, 27. julija
V kontejnerju na Šaredu so zagorele smeti, in ravno tam je po cesti padel voznik kolesa z motorjem in se poškodoval. O prijavah poškodb parkiranih avtomobilov ni vredno pisati. Četrtek, 28. julija
Bil je dokaj miren četrtek, kot da bi nepridipravi čakali na vikend. Dečki so le pisali prijave o poškodbah na parkiranih avtomobilih in intervenirali zaradi glasne glasbe.
Petek, 29. julija
Presenetljivo mirno je bilo, le v livadah so se dvakrat zaletavali in bodo vse pojasnili sodniku za prekrške. Pa še v tujem zasebnem stanovanju so morali urejati nekatere stvari.
Sobota 30. julija
In se je začelo. Najprej s krajo dveh koles z motorjem, potem z intervencijo na lokalnem avtobusu, kjer sta dva mladeniča sedla na stopnice in nista pustila nikomur noter ne ven, pa še dve manjši nesreči so dodali na zapisnik. Nedelja 1.avgust
Začel se je feragosto in nič kaj dopustniški dan ni bil. Zagorelo je na smetišču in na Šaredu, v Simonovem zalivu so vlomili v sobo in odnesli videokamero, fotoaparat, walkman in zlatnino, v avtokampu so se sprli domači in tuji gosti, na Belvederju pa so se tudi stepli in sodnik za prekrške bo imel lepo delo.
PA ŠE TO
Dečki so prijeli nepridiprava, ki je osumljen tatvin na plažah in v hotelskih sobah, predali so ga preiskovalnemu sodniku.
Na stadionu sta bila v soboto in nedeljo koncerta, ki sta povzročila pritožbe zaradi jakosti, pa tudi zaradi zvrsti glasbe. Organizatorji so preveč zavlekli koncert in zato bodo šli k SZP-ju.
Med koncertom lggy POP-a je prišlo do kršitve javnega reda in mira in kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Storilci so znani.
IZOLATOR COLPISCE ANCORA
Občinarji nekaj časa ne bodo več pili občinske kave!
Trditev se bo marsikomu zdela neverjetna, saj marsikdo, kar težko verjame, da bi se katerikoli funkcionar odrekel katerikoli ugodnosti, ki mu je tako ali drugače usojena. In vendar je res. Občinarji so se namreč odločili za dopust. Kdo bo na medtem na oblasti pa ostaja odprto vprašanje.
Nekateri, ki razmeram posvečajo več pozornosti trdijo, da bodo to prav gotovo mladi policaji. Da so polni energije in delovne vneme, so nas obvestili nekateri gostinci in ostali, ki so bili prisotni ob nekaterih neprijetnih situacijah, ki bi se vsaj za policaje ne spodobile. Gostinci se konkretno hudujejo nad obnašanjem mladcev v uniformah, ki jim podijo goste s teras in lokalov, katerim je obratovalni čas še potekel. Očitajo jim dobesedno policijsko obnašanje z primesjo prepotentnosti. Še bolj pa se hudujejo na oblast, ki je pogoje za takšno obnašanje omogočila z svojimi odloki in dovoljenji. Gostinci pa se bodo morali pač potruditi in turistom razložiti, da nismo policijska država in, da bodo tisto kar mislijo naročiti, lahko tudi v miru spili, pa čeprav bodo za nekaj minut prekršili delavni urnik. Da je policijska mladina polna energije smo videli tudi skozi okno uredništva Mandrača. Priče smo bili vožnji, ki se je ne bi sramovali niti največji izolski frajerji. To kar smo videli smo poimenovali policijski giro americano. Uredništvo je sedaj razdeljeno na dva tabora, saj eni trdijo, da bi morali vsi policaji znati voziti vsaj tako kot tisti, zaradi katerih so, drugi pa so bolj mehkužasti in pravijo, da bi bilo bolje, če tako ne bi vozili niti eni, niti drugi. Tudi nekateri Izolani srednjih let s starimi kripami rjave barve bi lahko manj uporabljali ročno za vožnjo skozi ovinke na Velikem trgu.
Da kreganj in pritožb ne zmanjka niti poleti dokazujejo pritožbe in tožbe, ki jih prejemamo v uredništvu. Najbolj se čez sedanjo ureditev problema parkiranja jezijo turisti, ki se začuda največkrat oglasijo na uredništvu Mandrača, čeprav je za te zadeve pristojna povsem druga ustanova. Menda ja ne mislijo, da smo bili mi sposobni izvesti tako učinkovito in razumno rešitev prometa v Izoli. V uredništvu smo prisiljeni razlagati turistom, da je to samo v njihovo dobro saj smo ne-navsezadnje vse sile vložili v razvoj turizma. Sicer pa smo Ljubljančanom s tem pokazali, da morda resnično nismo sposobni narediti rampe na Črnem kalu, v Izoli pa prav gotovo.
Seveda pa ne gre brez običajnih medsosedskih sporov. Na uredništvo ter še na nekaj naslovov je odpotovalo pismo stanovalcev blokov v derevoredu 1. maja 6. in 8. jezijo se zaradi smetnjakov, nespoštovanja prometnih predpisov, nespoštovanja nočnega miru in še česa, očitno pa je, da nimajo posebej radi novih podjetnikov, komunalnega podjetja in nekdanjih tovarišev, ki so postali gospodje. Pisma ne moremo objaviti, ker pač ni podpisano.
Da je turizem v Izoli zares zaživel nam pričajo novodošii klošarji iz ostalih delov Slovenije, ki imajo kot vsi ostali željo
po morju in poletnih učitkih. Vsekakor je Izola kot turistično mesto, sposobno in strokovno usposobljena, da gostom z takšnimi zahtevami omogoči prijetno in veselo počitnikovanje. Počitnic se je že skoraj razveselil tudi legenda izolskih klošarjev G., ki je pod vplivom čudnih bremen staknil lažje poškodbe. Ko ga je rešilec peljal proti bolnici, se je prav gotovo že videl v lepi pospravljeni bolniški postelji. A se je uštel. Po opravljenem zdravniškem posegu so ga namreč z rešilcem odpeljali domov. Z naslovom stanovanja niso imeli problemov. Pustili so ga namreč na njegovi klopci, ki je zgolj slučajno pred reševalno postajo.
Izolani smo se zadnje dneve julija lahko naslajali nad tem, da so nam čistili obalo. Slavko iz Marine, (to je tisti, ki hodi s telefonom v futroli okoli Bariere) je bil nad dejavnostjo tako vzhičen, da nas je skoraj za uho vlekel na kraj dogodka, da smo lahko poslikali dogajanje in rezultate le tega. Tudi mi smo bili vzhičeni. Bilo je namreč toliko odpadkov, da smo mislili, da hoče v enem dnevu zasuti naše na novo odprto smetišče.
Da je turizem v mestu povsem zavladal nam pove dejstvo, da se z tradicionalnim ribiškim praznikom tokrat najbrž ne bo ubadal nihče. Karkoli diši po ribičih bo šlo očitno v pozabo, tako kot Irisi, ki so ostali brez posadk, saj so na njih lovili v glavnem Hrvati. Pa se vrnimo k prazniku. Zaradi premalo odmerjenih dinarčkov se je projektu najprej odpovedal Graffit Line. Denarja je bilo namreč samo toliko, da bi niti srednje podkupljivega uradnika ne mogli podkupiti, kaj šele pripraviti fešto ob kateri se pred Koprčani ne bi pogreznili od sramu. Kljub obrazložitvam se občinski žepek ni hotel niti za mezinček razširiti. Uspelo ni niti Dragiši Šumanskemu s stanovanjske, ki ni mogel verjeti, da se bo Izola kar tako odpovedala svojega praznika in je bil pripravljen lastnoročno skuhati lonec golaža ali celo fišpaprikaša. Predsednika IS je obiskal kar doma, a oblast tudi v domačem okolju ne izgubi finančne razsodnosti. Nesmrtni predsednik turističnega društva in zdaj turistični podjetnik Alojz Pečan pa se je tej "prijetni zadolžitvi" menda vrhunsko izmaknil, Izoli pa ostaja spoznanje, da ribičija in turizem nimata nič skupnega, razen morda usode v tem nesrečnem mestu.
In v čem je razlika med Izolo in Butalami? Butalci za ribičijo niso, za turizem pa so. Kajti, oni bi rekli: že sedaj imamo toliko turistov, kaj bo šele jeseni.
Ivan Vrtnik Blaško
PARKIRANJE NI PAKIRANJE
NOVA AVTO SOLA /
d .0.0. Izola
Cankarjev drevored 16/b (v prostorih ZAVAROVALNICE TRIGLAV) V sodelovanju z zavarovalnico Triglav d.d. PE Koper
VABI
NA TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
JSte se odločili da boste opravili vozniški izpit?
Če ste se, potemtakem imate izredno priložnost:
v	v
BREZPLAČEN TEČAJ za cestno prometne predpise, vendar le za tiste tečajnike, ki so sc odločili, da bodo vozili z našimi priznanimi inštruktorji in na naših vozilih FORD FIESTA in RENAULT. 5D, poučevanje praktičnega dela tudi v italijanskem jeziku.
Organiziramo tečaj iz prve pomoči in zdravniške preglede.
Torej ste sc le prepričali, da je ekipa AVTO ŠOLE BISER tista prava, ki vas v najkrajšem času pripelje do vozniškega izpita?
POHITITE IN LEPO BOSTE SPREJETI! srečno vožnjo vam v nadaljnje želi AVTO ŠOLA BISER v IZOLI
PRIČETEK TEČAJA: TAKOJ
Prijave na sedežu - Cankarjev drevored 16/b, tel.: 67-637 vsak dan od 8.00 do 16.00 ure.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. VAM ŽELI VARNO VOŽNJO. POSTANITE Z NAMI DOBER VOZNIK!
Salon za nego telesa I Izola, Smrekarjeva 12
I Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč,
I zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju:
I -odvečne teže (hujšanje brez lakote)
I -nadležnega celulitisa . -napetosti in slabega počutja	/~7\	*
Nudimo pa še:-Protibolečinske terapije	}P	VlIS|
■ —depilacijo-pedikuro	sX
I Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, poskrbite za svojo * lepoto in dobro počutje.Pričakujemo Vas v salonuSOcnu^V Izoli,	I
Smrekarjeva 12, Tel.:64—131	f
IZŠLA JE KNJIGA O OBČINI IZOLA informacije tel.:61-139
občina
IZOLA
ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA - 20. STOLETJE
Pred dnevi je v izolske knjigarne prišla zanimiva knjiga o občini Izola, ki jo je v sklopu projekta	"Način	življenja
Slovencev v 20, stoletju in kot nadgradnjo diplomskega dela napisala Bogdana Tome - Marinac, sicer zaposlena v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu.
Knjiga obravnava najrazličnejše vidike življenja ljudi na območju naše občine, v njej so zbrane mnoge zanimivosti, ki jih je avtorica izbrskala na najrazličnejših krajih, največ pa kar med našimi ljudmi. Zato se knjiga prebira kot prijetno čtivo, ki bi skoraj moralo biti v knjižnici vsakega Izolana ali tistega, ki ga Izola zanima.
IZOLA, Arrlgoni, četrtek. 4.avgust ob 21.00
ZIJAH SOKOLOVIČ CABARES CABAREI
Zijali A. Sokolovlč se )e rodil v Sarajevu leta 1950. Igralsko kariero je začel leta 1979 po končani srednji Igralski šoli. V Sarajevu je diplomiral na Akademiji za scenske umetnosti , od leta 1982 pa dela kot svobodni umetnik.
Igrat je v gledališčih v Sarajevu, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku, Novem Sadu, Ljubljani, Skopju, Reki, Kranju, Splitu in z njimi gostoval na številnih svetovnih festivalih.
Ukvarja se tudi z gledališko režijo In pisanjem. Od leta 1992 živi na Dunaju.
Zljah Sokolovlč Je avtor predstave "Glumač je ... glumač... je glumač", ki Jo je odigral več kot 1300 krat In Je prevedena v pet svetovnih jezikov. Izdal Je tudi knjigo z Istim naslovom.
Predstava KOBAJAGI DONJELA ME RODA - "Menda me Je prinesla štorklja" - Je del gledališke trilogije z naslovom Tako sem prišel na svet. Drugi dol ima naslov Kobajagl nlje ml nlšta - "Menda ml nič ni" In tretji 'Cabaros Cabarei."
Prereži pri zgibu S<
SREČKO JE ZMAGAL
Izolski harmonikar Srečko Langeršek, sicer delavec Komunale Izola, je zmagovalec tekmovanja za prvega harmonikarja Primorske, ki je bilo v Majcnih pri Sežani. V konkurenci 25-tih harmonikarjev, ki uporabljajo diatonično harmoniko (takoimenovano freitonarco) je prepričljivo osvojil prvo mesto z osvojenimi 29-timi od 30-tih možnih točk. Vsak od harmonikarje je zaigral po eno samo tekmovalno pesem, rečko pa je izbral slakovo Dvojni orel in z njo prepričal strokovno komisijo, ki bo tudi komisija na tekmovanju za Zlato harmoniko.
Srečko se je tako uvrstil na polfinalno tekmovanje, ki bo v Mengšu, sam pa pričakuje, da bi se letos lahko uvrstil celo na finalno tekmovanje za Zlato harmoniko, ki bo v Ljubečni pri Celju in kjer pričakujejo harmonikarje iz najmanj 30-tih držav.
Še njegov naslov, če bi vas prijelo, da bi vam na fesšti igral takšen maček:
Srečko Langeršek, Alietova 6, Izola, Tel.: 61-592.
/IGGY POP MALO MANJ BOSANCI PA DO DASKE
Koncert lggy Popa na izolskem stadionu je minil v znamenju razdvojenosti na tiste, ki so uspeli zbrati oderuških 2.700 Sit in tiste, ki te sreče niso imeli. Tako je bilo na stadionu približno toliko ljudi kot pred njim. Ig-gy je svoje odigral, poslal h oštji Izolo in Slovenijo in šel. Nekaj dni kasneje pa so Bosanci v petkrat večjem številu prišli na dva zaporedna koncerta soje glasbe, ki so jih seveda pripravili podjetni nebegunci iz Nemčije. Pa so Bosanci nekaj le dokazali:
Oni svoje glasbenike in organizatorje podprejo, Slovenci pa jih zatrejo.
ODBOJKA NA PESKU ADRIATIC ZA NASLOV
Na predzadnjem turnirju v Murski Soboti sta Izolana Komadina in Čuturič, ki nastopata pod imenom Adriatic, osvojila drugo mesto in bosta nastopila na finalnem turnirju v Kanalu z istim številom doslej osvojenih točk (120), kot Bagueri in mariborska Vin-dija, ki ima le pet točk manj.
V SOBOTO OB 17.30 STADION IZOLA NK IZOLA : SCT OLIMPIJA
ifIu.vIn.B.:,W.^..iii^iiiižia.
NOGOMET DVE LEPI ZMAGI
Izolski prvoligaši so v soboto in nedeljo dosegli dve lepi zmagi, ki potrjujeta, da v klubu resno delajo in so odločeni, da si izborijo prvoligaški status tudi naslednjo tekmovalno sezono.
Najprej so v soboto v pokalni tekmi premagali Jadran iz Dekanov z rezultatom 2:0 (strelca sta bila Zupanc in Velkovski), imeli pa so vsaj še štiri izjemne priložnosti za zadetek, medtem ko Dekančani skoraj niso prišli pred domači gol. v nedeljo je sledila težja preizkušnja, saj so Izolani gostili hrvaškega prvoligaša Reko in pred razmeroma lepim številom gledalcev v prijateljski a borbeni tekmi zmagali z rezultatom 2:1 (2:1). Povedli so sicer gostje z zadetkom Tasiča, vendar je že minuto kasneje izenačil prebujeni strelec perkat, zmago pa je zagotovil mladi a vse boljši Žlogar. Tokrat so (za razliko od pokalne tekme, kjer še niso smeli nastopiti) stopili tudi novi igralci, med njimi tudi albanski reprezentant
Miljori in Musu, ki je prišel iz Suve reke. Najboljši na igrišču pa je bil vendarle domačin, Štampfer, ki se razvija v odličnega organizatorja igre.
V nedeljo se že začne novo prvenstvo v prvi nogometni ligi, ki bo eno najbolj napetih doslej, saj bo v ligi v sezoni 1995/96 ostalo samo osem prvoligašev, strategi so že izračunali, da bo naloga zelo težavna. Ljubljana potrebuje dva prvoligaša, da so tekme v soboto in nedeljo (Olimpija, AM Cosmos ?), Celje, Maribor in Murska Sobota imajo moštva za vrh lestvice, Potrošnik ima dovolj denarja za prvo ligo, Kranjčani in Velenjčani so vse prej kot moštva za odpis, in potem so tukaj še najmanj štirje primorski ligaši, ki so prepričani v obstanek (Izola, Koper, HIT Gorica in Primorje), Dekančani se tudi še niso predali, pa tudi novinci iz Kočevja niso za odpis. Torej bo pomembna vsaka točka in vsak zadetek, zato bo prvenstvo vseskozi zanimivo in za gledalce gotovo privlačno.
V nedeljo bo na vrsti že prva tekma:
OD PRVE MINUTE
VESLANJE BO TUL VIDEL SP?
Erik Tul je več kot odlično opravil svoj prvi resnejši nastop v članski mednarodni konkurenci in z osvojitvijo tretjega mesta na svetovnem prvenstvu članov do 23 let dokazal, da bo kmalu povsem zrel tudi za članski razred. V predtekmovanju je veslal nekoliko rezervirano, potem pa v polfinalu dosegel absolutno najboljši čas in si v finalu z odličnim finišem priboril bronasto odličje v enojcu.
Možnosti, da bi Tul sodeloval na članskem SP so minimalne, saj so posadke že sestavljene, možnost je le, da bi Denis žvegelj dovolj hitro okreval in bi z njim lahko sestavili nekakšen rezervni dvojni dvojec. V nasprotnem pa je sezona tekmovanj za Tula v glavnem končana in začele se bodo priprave na novo tekmovalno sezono, takšen je pač tekmovalni ritem veslačev.
JADRANJE OPTIMISTI POVPREČNI NA EP
Z evropskega prvenstva v turškem Istambulu so se vrnili slovenski jadralci v razredu Optimist, njihovi rezultati pa so zelo povprečni, saj je še najboljše mesto dosegla Ana Žerjal (Burja), ki je bila 36.-ta, drugi izolski reprezentant, mladi Rok Košir pa je bil 125-li.
Sicer pa je bilo v Izoli v soboto in nedeljo finalno tekmovanje jadralcev razreda optimist za pokal Alpe |adran. Sodelovalo je kar' 134 jadralcev, )K Burja je imel srečo z vremenom, slovenski jadralci pa malo manj tekmovalnega uspeha, saj so vrh krojili Italijani in Hrvati. Regata pa je pokazala, da tudi v Izoli že raste nova generacija Optimistov.
BRČIN NA GIRU, MARGON V FINALU
Jadralca izolskega Olimpica, Branko Brčin in Mitja Margon te dni nastopata v Italiji in Franciji. Brčin je drugi krmar vvposadki Slovenije, ki nastopa na Giru d'Italia in prvi krmar, Ivan Štraus se je zelo pohvalno izrazil o njegovem privajanju na velike jadrnice. Margon, ki sicer jadra v razredu 470 s Smerdujem pa je tokrat v mešani posadki s Čopijem (J. K. Portorož), to pa je hkrati edina slovenska posadka na svetovnem prvenstvu IYRU, ki ji je uspela uvrstitev v finale.
S1FRA
PKOMET
Z riEPREMlCrUMAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovic
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
splošna banka koper
INFOTEL
NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ
INFvOTEL
INFvOTEL
splošna banka koper
MAJICE	z
Neverjetno malo učencev 2.b.razreda oi Vojke imuc In njihovih staršev prebira Mandrača. V uredništvu Imamo namreč še skoral oolovlco
zbiranjem naročnikov. Počakali bomo še teden dni, potem pa jih bomo razdelili bolj potrebnim. Tako.
RADI BI POSTALI NAŠ
NAROČNIK ?
Na položnico napišite vaš naslov, vplačajte 900 Sit na naslov CRAFFIT Line, Veliki trg 1, Izola , žiro račun 51430-603-32431 in do konca leta boste prejemali MANDRAČa po pošti. Zdaj nas je že toliko, da ni vredno tvegati s čakanjem na brezplačne izvode.
MANDRAC je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tcl/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta:
Zorka Sosič
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: 1). Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando II. (fotoreporter), E. Sahbaz, I. Vrtnik-Blaško, I. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
POPSI94 je dejansko potrdil, da je na tem delu Slovenije kolikor toliko živa le rock glasba, vse drugo pa je na ravni poustvarjanja in ponavljanja istih vzorcev, to dokazuje tudi seznam prijavljenih na letošnji POPSI. Številni bendi, mnogi med njimi prihajajo iz popolne anonimnosti, se pojavljajo s svežimi idejami in avtorsko zrelostjo, na drugi strani pa je med solisti, ki naj bi sodili v pOP večer, malo tistih, ki zares lahko stojijo za tistim, kar so poslali na razpis.
Konec tedna bo komisija pregledala prispele posnetke in ocenila, če je priprava poP večera sploh smiselna, lahko pa se zgodi, da bo ROCK večer razdeljen na dva dovolj močna večera. Bomo videli.
s\
2. POP FESTIVAL SLOVENSKE ISTRE IZOLA, 19. IN 20. AVGUST 1994
LETNI KINO ARRICONI SOBOTA, 6.AVGUSTA OB 21.30 JAZZ KONCERT MODERN JAZZ TRIO Francesco Bearzatti - sax lare Abrams - bass Nevio Bass - drums
MKC Koper Petek, 5. avgusta zvečer JAZZ KONCERT ČEZ JEZ (Celje)
petek, 19 avgusta v letnem ARRICONI
GLASBA NOVE GENERACIJE
VIRUS REVOLVER MIŠTREŠH EASY GREEN RAY ANGEL HEART NIGHT SPIRITS ACCIDENTAL CHOISE ZMELKOOW DELIRIUM SENISMOMOGLIZMENT BLACK MARKET VULGUS MORANA
M IX.'
Prepogni tukaj