AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY \ •"TJ^V* DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER i i * jXL- JIh / aLi LJ it. NO. 102 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MAY 1ST, 1937 LETO XL — VOL. XL. Predsednik Roosevelt namerava velirafi vse dodatne izdatke zvezne vlade. "Po- i trate naj bo konec/' pravi predsednik Washington, 30. aprila. Predsednik Roosevelt je resno prepričan, da se mora narediti konec zapravljanju zveznega denarja. Pripravljen je vetirati razne postave, ki dovoljujejo stotine milijonov dolarjev za razne namene, da dokaže kongresu, da ima resno voljo spraviti finančno Vprašanje na zdravo podlago. Le glede pomoči brezposelnim vztraja Roosevelt še vedno na starem stališču, da "ne sme nihče stradati." V kongresu je bilo predlagano, da se zniža relifna podpora zvezne vlade od $1,500,000,000 na $1,000,000,000, toda Harry Hopkins, upravitelj WPA vladne organizacije je odločno povedal, da se brezposelnih ne sme prezirati. V tem ima popolno podporo predsednika. "Kadar nastanejo sitnosti v tej deželi," je izjavil Hopkins, "tedaj jih vedno pripišejo brezposelnim. Mi ne moremo in ne smemo vzeti iz ust gri- žljaj onim, ki so sami nezmožni, | da bi ga sami zaslužili." Roosevelt je dal razumeti kongresu, da ne bo podpisal proračuna za vojni oddelek ameriške vlade, če bo višji kot je po njegovem mnenja potrebno. Kongres je že šel na delo in znižal proračun za armado za $50,000,-000. Obenem je kongres črtal iz proračuna za delavski, justični in državni oddelek vlade $18,-000,000, in sedaj je na vrsti proračun za oddelek za notranje zadeve. Tudi ta proračun bo okrnjen za nekako $20,000,000. Proračun za fiskalno leto 1937-1938 znaša sedaj nekaj nad $4,000,000,000. Predsednik zahteva, da se ta proračun zniža za 15 odstotkov ali za $600,000,000. Toda kongres bo najbrž znižal proračun le za 10 odstotkov ali za 400 milijonov dolarjev. Zadnjo besedo bo seveda imel predsednik. Suhaci v Ohio so živahno na delu. Na razpolago imajo že milijone dolarjev, da delujejo za ponovno prohibicijo Columbus, 36. aprila. Lastniki pivovaren, distilaren in pridelovalci vina v državi Ohio, obenem pa delavci, ki so zaposleni v tej industriji, se v resnici bojijo, da ne bo več dolgo, ko zna nastati prohibicija v državi Ohio. Vzroki, da se bližamo prohibi-ciji v državi Ohio so: slaba državna uprava, ki kontrolira prodajo opojne pijače in vratolomno tekmovanje med prodajalci opojne pijače, razne bingo partije, vedno večja pijanost, itd. Suhači so zlasti dobili zadnje tedne nov pogum, ko je načelnik velike porote v Clevelandu izjavil, da največ zločinov se povzroča v pijanosti, in ko je okrajni koroner sporočil javnosti, da pijani avtomobilisti povzročajo največ nesreč. To ni dirnilo samo suhaške kroge, pač pa je našlo močan odmev tudi v krogih, ki niso nasprotni opojni pijači. Oni, ki imajo razum, začnejo misliti in iskati pota in sredstva, kako bi položaj izboljšali. In pri tem ?ačne marsikdo, ki dobro ne pomisli, računati na prohibicijo. Šolski štrajk Kakih 200 šolskih otrok je za-štrajkalo v East Tech višji šoli in ravnatelj šole Mr. Taylor sedaj premišljuje, kako bi te mladinske štrajkarje primerno kaznoval. "štrajkarji" so zahteva-li, da se ravnatelj višje šole odstrani. Kaznovani bodo najbrž s tem, da bodo izročeni mladinski sodniji, ako niso stari še 18 let, če so pa stari' 18 let ali več, bodo odslovljeni iz šole. Vzrok štraj-ka 200 študentov je bil, ker jim je ravnatelj prepovedal obiskati gotove dvomljive prostore, kjer se je prodajala pijača. V East Technical High šoli se nahaja 3,300 dijakov. "Zgubljeni sin" Nedavno tega smo poročali, da so francoske oblasti aretirale mladega Clevelandčana Lindsaya Blaira, ker se je hotel vtihotapiti v Španijo in iti na fronto k socialistom. Obsojen je bil v 20 dni zapora. Komaj je bil izpuščen iz ječe je že pisal svoji materi v Cleveland, da bo zopet skušal priti v Španijo. Mati je silno žalostna in želi, da se "zgubljeni sin" vrne v Cleveland. "Slavčki" Opozarja se starše "Slav ekov," da se vrši izvanredna seja 3. maja v S. N. Domu, soba st. 2, ob 7. zvečer, radi prireditve 'Desetnik in sirotica," ki se vrši 8. maja. Pridite vsi, ki ste Pripravljeni pomagati. — Pred sednica. Mestni carter Znani politični agitator Chas. Hubbell, ki je kandidiral že za vse mogoče urade, sedaj nabira podpise za spremembo mestnega čarterja. Hubbell predlaga, da se mestni čarter spremeni sledeče : noben delavec ali uradnik, ki je zaposlen pri mestni vladi, (policisti in ognjegasci tudi ne), noben delavec ali uradnik, ki je zaposlen pri kompaniji, ki dela za mesto, ali pri plinski družbi ali pri družbi cestne železnice ali pri električni družbi, ne sme delati več kot 30 ur na teden, in mora dobiti najmanj $5.00 na dan za delo. Hubbell, katerega vsi dosedanji predlogi so propadli pri volitvah, mora dobiti najmanj 28,000 podpisov, ako želi, da gre njegova zadeva na glasovanje. Kupčija z žganjem Mesto Cleveland ima na. E. 7th St. in Lakeside Ave. precej obširno poslopje, ki je znano pod imenom "Wayfarer's Lodge." Tam prebivajo brezposelni, lci se zale-tijo v Cleveland in ne morejo naprej. Najmanj 8 00 l judi ima tam hra no in zavetišče brezplačno, poleg tega pa dobivajo še tedensko vozne listke, katerih vsak velja $1.25. No in sedaj je država dognala, da so ti reli-farji prodajali vozne listke, tako da so si lahko kupovali žganje. Tilcet, lci je veljal $1.25, je bil navadno prodan za 75 centov. Tako so bili davkoplačevalci v Clevelandu osleparjeni vsak teden za nekako $400.00. Ne bodo paradirali Albert Dalton, predsednik delavske federacije, A. F. of L., v Clevelandu, je izjavil, da člani mnogih unij, ki pripadajo k A. F. of L., ne bodo paradirali danes. American Federation of Labor nima ničesar opraviti s prvomajsko parado. Mr. Dalton se je nadalje izjavil, da unijski delavci ne samo, da ne bodo korakali v paradi, pač pa so celo nasprotni paradi. Delavski praznik za ameriške delavce je Delavski dan v septembru, je izjavil Mr. Dalton. Župan Burton in družba cestne železnice Cleveland. — Potem ko se je skoro šest mesecev ribalo semin-tja, ko je mestna zbornica silila župana Burtona, da začne ven-dar-le s pogajanji s kompanijo cestne železnice glede novih pravic in svobodščin, se je župan Burton, o katerem se trdi, da ja-ko rad vleče s kapitalističnimi kompanijami, vendar-le vzdra-mil in naznanil, da se bodo začela pogajanja. Pri tem je družba cestne železnice dosegla to, kar je hotela, najbrž s privoljenjem župana Burtona. Namreč, vsa pogajanja se bodo vršila tajno, in drugič, pogajanja se bodo vršila na podlagi sedanje pogodbe z mestom. Tako je kompanija dobila prvi trumf v roke, in kakor bo dobil župan Burton v roke drugi trumf v korist onih delavcev in ostalih ljudi, ki se dnevno vozijo po cestni železnici, je pa drugo vprašanje. Mi se prav močno bojimo, da bo župan Burton naredil nekako pogodbo, 'ti bo v korist kompaniji. Tozadevno mora seveda mestna zbornica paziti, in pričakujemo, da bodo naši councilmani pazljivo na delu. ---o- Skesano dekle Včeraj se je zglasila na policijski postaji Miss Mary Delia, 19 let stara, 3750 E. 153rd St. Skesano je priznala, da je ona dotična, ki je pretekli torek povozila strojevodjo Joseph Cur-rana, in je po nesreči pobegnila z avtomobilom. Sedaj je pa prostovoljno priznala svoj greh. Curran je umrl dva dni po nesreči v bolnici. Napram policiji je Miss Delia izjavila, da bi se zglasila že prej, pa se je bala svojega očeta, ki je silno strog. Dekle se bo moralo zagovarjati na sodniji. "Vesna" Mladinski pevski zbor Slov. Del. Doma priredi v nedeljo 2. maja prav prijetno spevoigro "Vesna." Pričetek je ob 3. uri popoldne. Zvečer se pa vrši prosta zabava in ples. Otroci so se dosti in temeljito učili, da vam vprizorijo to lepo igrico s petjem, in naša dolžnost je, da jih posetimo v nedeljo v S. D. Domu na Waterloo Rd. Pri plesu igrajo znani Krištof fantje, ki imajo izboren orkester. Ne bo davkov Državna postavodaja v Colum-busu je definitno porazila vse predloge za zvišanje davkov. Nameravali so zvišati davek na ga-solin, cigarete, na gostilniške licence in na vstopnice. Vsi ti predlogi so bili poraženi in ostanejo tozadevni davki kot so. Častna straža S. D. Z. Nocoj večer priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. sijajno plesno veselico Častna straža Slovenske Dobrodelne Zveze. Kdor priznava neumorno in požrtvovalno delo, ki ga de« kleta Častne straže S. D. Z. delajo za napredek Zveze, ta bo gotovo prišel na ples "srebrnih šol-ničkov," ki se vrši nocoj večer v S. N. Domu. Pridite, prijatelji in člani S. D. Z. Postrežem boste izvrstno! a tt De Valera proglasil Irsko za republiko Dublin, 1- maja. Predsednik Svobodne irske države, Eamon de Valera, je proglasil danes novo ustavo za Irsko. Ustava pravi, da je Irska samostojna, neodvisna, demokratična republika. Ustava pravi, da ima irski narod sveto pravico ustvariti svoj lastni način vlade in izvoliti predsednika direktno z ljudskim glasovanjem. Ustava nikjer ne omenja Anglije ali angleškega kralja. Obenepi je proglašen irski jezik kot državni jezik. De-Valera bo predložil novo ustavo irskemu narodu v potrdilo pri volitvah, ki se bodo vršile enkrat junija meseca. Dosedaj je bila Irska vsaj po imenu pripadnica angleškega imperija. Nova ustava je izbrisala tudi to zadnjo sled irske pripadnosti Angliji. Uradno se bo zvala Irska "Eir-re," ki je starodavno zgodovinsko ime Irske. Predsednik je izvoljen za sedem let in tekom svojega uradovanja ne sme zapustiti Irske, ne da bi vprašal narod za dovoljenje. Nihče ne sme imeti plemstva v Irski. Vojsko lahko naznani samo parlament. Raz-poroke bodo prepovedane na Irskem, m tudi raz poroke, dobljene v drugih državah, ne bodo pripoznane. Katoliška vera je uradna vera v državi, ki uživa vse prednosti, dasi tudi drugim verskim sektam ni prepovedano poslovati. Sedeči štrajk Mrs. Marie Klein stanu-r je s svojo dmžino v hiši na 3602 W. SSrd St. Hiša je last Mr. Thomas Murphy a. Pred tremi meseci je prišel Mr. Murphy po najemnino. Mrs. Klein je plačala in dobila potrdilo. Drugi dan je pa prišla tudi Mrs. Murphy po najemnino. Mrs. Klein je izjavila, da je že plačala njenemu možu. Toda, Mrs. Murphy je hitela trditi, da njen mož nima pravice pobirati rent. Pa se je vsedla v parlorju Mrs. Kleinove in izjavila, da ne gre prej iz stanovanja, dokler ne dobi plačan rent. Lastnica hiše je razgrajala v stanovanju tako, da je Mm. Klein zbolela. Odpeljati so jo morali v bolnišnico. Konec je prišel včeraj, ko se je zadeva obravnavala na sodniji. Mrs. Murphy je bilu obsojena, da mora Mrs. Kleinovi plačati $200 za strah in muke, ki jih je prestala, in $125.00 za zdravnika, zdravila in bolniško strežnico. In seda j Mrs. Murphy sedi v svojem stanovanju, in premišljuje kako bo plačala za svojo zlob-nost. Kronanje angleškega kralja bo veljalo ljudi nad $200,000,000, London pričakuje prihodnji teden nad 200,000 ljudi k svečanostim London, 30. aprila. Skoro 200,-000 ljudi se pričakuje prihodnji teden v London. Prišli bodo tja iz radovednosti, da vidijo kako bo kronan novi angleški kralj George VI. Kronanje se vrši dne 12. maja. Samo iz Amerike se pričakuje najmanj 50,000 gostov. Ena sama parobrodna družba, Cunard-White Star bo. prepeljala 25,000 Amerikancev iz Amerike v Evropo. Tekom zadnjih treh tednov je omenjena družba imela v prometu 21 ogromnih parni-kov, ki so vozili Amerikance iz New Yorka v London. Dne 5. maja odplove iz New Yorka ogromni parnik Queen Marie, ki bo vozil s seboj 3,500 izletnikov iz Amerike. Sleherni prostor na parniku je razprodan. Iz Kanade, Indije, Nove Zelandije in Avstralije se pričakuje nadaljnih 50,000 gostov, iz dru- gih krajev Anglije pa 80,000. Iz Francije bo dospelo skoro 50,-000 potnikov in 25,000 iz ostalih delov Evrope. Lastniki hotelov v Londonu in v okolici računajo, da bo povprečen obiskovalec ostal nekako tri tedne v Angliji. Povprečno bo veljalo slehernega obiskovalca $500.00 izredni privilegij, da vidi kronanje kralja. Vožnja na oba kraja velja $250, in enako svoto bo moral sleherni gost potrošiti v Angliji. Sedeži na tribunah, ki so zgrajene ob cestah, kjer se bo vršila kraljeva parada se prodajajo od $13.00 do $200.00! Lahko se torej računa, da bo veljalo radovedneže iz vseh delov sveta najmanj $200,000,000, da so navzoči, ko bo kronan angleški kralj. Koliko bodo pa potrošili domačini, se sploh ne more izračunati. -o- Kapitalizem Bingo partije Policjia nadaljuje s pogoni na gostilne, kjer se igrajo bingo igre. Včeraj je bilo pet gostilničarjev aretiranih. Med aretiranimi ni nobenega Slovenca. Policija je proti bingo igram zlasti iz vzroka, ker daje roparjem priliko za roparske napade. Roparji vedo, da je v gostilnah in pri gostih, ki igrajo bingo igre, vedno dosti denarja in so roparji zadnje čase izropali že dvajset gostilen. Drugi vzrok je pa, ker so se začele ženske vedno bolj pritoževati pri policiji, da njih možički sedijo dolge ure v gostilnah in zapravijo pri bingo igrah mnogo denarja, dočim ga doma primanjkuje. Te dni bo vložena na sodniji tožba, ki naj dožene, če so bingo partije v gostilnih postavne ali ne. Po zveznih postavah so nepostavne, glede državnih postav se pa še ne ve natančno. * Prebivalci v severni Mandžuriji so se uprli japonskemu gos-pedstvu. * V šestih mestih Nemčije so protestanti te dni protestirali proti brezverskim odredbam Hitlerja. Relifni položaj v Clevelandu je boljši Cleveland. —r Mestna vlada v Clevelandu, ki je prvič od časa, ko se je začel deliti relif, morala prevzeti odgovornost za podporo brezposelnih, je mnenja, da zaenkrat brezposelni še ne bodo stradali. Oni, ki plačujejo davke na premičnine, so vplačali letos toliko več kot lansko leto, tako da bo mesto imelo denar na razpolago do 1. junija za relif. Kaj bo potem, se ne more znati. Včeraj se je razšla okrajna relifna komisija, ki je dosedaj skrbela za živež in druge potrebščine brezposelnim. Vsa odgovornost za relif pripade od danes naprej mestni vladi. --o- C. & B. kompanija The Cleveland and Buffalo Transit družba, ki je dolgo vrsto let prevažala potnike iz Cleve-landa do Buffala in v Put-in-Bay ter v Kanado potom Erie jezera, je včeraj prijavila na zvezni sodniji svoj bankrot. Kompani'ja ima nekaj dva milijona premoženja, in skoro $1,500,000 dolgov. Njeno glavo premoženje obstoji v znanih jezerskih parnikih "Seeandbee," "City of Buffalo," "City of Erie" in "Goodtime." Truki in busi so odvzeli kompaniji skoro vse dohodke, pravi poročilo na zvezni sodniji. Lansko leto je kompanija baje zaslužila samo $130,000, oziroma so toliko znašali njeni dohodki. Zapiranje mesnic Spoštovane slovenske gospodinje se opozarjajo, da se zapirajo mesnice ob sobotah in ob drugih dnevih v tednu ob 6. uri zvečer. Preskrbite si pravočasno vse svoje potrebščine za nedeljo. Višje cene Tekom tega tedna so se močno dvignile cene na govejem mesu. Cene so bile zvišane od treh do pet centov, in to od veleklavni-čarjev. Mali trgovci si seveda v tem slučaju sploh ne morejo pomagati. Odpomoč je treba iskati le pri kongresu. Poročna dovoljenja Poročno dovoljenje so dobili: Mr. Edwrad Marolt, 14511 Thames Ave. in Miss Frances Srakar, 449 E. 159th St. V Scribner književni zalogi je pravkar izšla v angleškem jeziku pisana knjiga z naslovom: "In Defense of Capitalism." To knjigo sta podala javnosti znana ameriška ljudska pisatelja Jas. H. Cromwell in Hugo J. Czer-wonsky. Namen knjige je podati javnosti pomen kapitalizma v Ameriki, zlasti kar se tiče trgovcev in delavcev v Ameriki. Pisatelja trdita, da kapitalizem v Ameriki sploh ne more biti mrtev, ker ga nikdar imeli nismo. Obenem pisatelja napadata v svoji knjigi, ki je sicer j ako zanimiva, sedanji ekonomski sistem predsednika Roosevelta in pripovedujeta, da je Roosevelt večji kapitalist, kot so pa bili pred njim vsi predsedniki in voditelji industrijskih podjetij v Ameriki. Knjiga je zanimiva iz tega obzira, ker pripoveduje nekaj popolnoma novega v ameriškem ekonomskem svetu. Knjigo lahko dobite v vseh ameriških javnih knjižnicah. —.—_0-- 16 let Danes je minilo 16 let odkar sta bila ubita brata John in Anton Keržič. V njih spomin se bo v pondeljek v cerkvi sv. Vida brala sv. maša o b9. uri zjutraj. Prijatelji pokojnih so prošeni, da se udeležijo. Zabavni večer Slovenski narodni dom v Maple Heights bo imel na vrtu S. N. Doma zabavni večer v soboto I. maja. Začetek je že popoldne. Obenem se bo pričela balin-carska sezona. Vabijo se tudi prijatelji iz sosednjih naselbin. Sladoled Poslanska zbornica državne postavodaje je sprejela predlog, ki pravi, da se od sladoleda ne bo več plačeval prodajni davek. "Slavčki" V soboto 1. maja imajo ob 2. uri popoldne vaje "Slavčki" in sicer na odru S. N. Doma na St. Clair Ave. — Pevovodja. Nesnaga v gledališčih Iz New Yorka se poroča, da je policija tam včeraj naredila pogone na štiri burleskna gledališča, kjer je aretirala 76 deklet, ki so se nage kazale občinstvu. Vsa taka gledališča so zgubila dovoljenje za nadaljno poslovanje. Težke obdolžitve državnih nadzornikov relif a Columbus, Ohio, 29. aprila. Generalni avditor države Ohio Joseph Ferguson je včeraj izjavil", du 40 odstotkov oseb, ki dobivajo javni relif v Clevelandu, do relifa nikakor ni upravičenih. Generalni avditor je pravkar izdal javnosti svoje letno poročilo, v katerem ostro kritizira upravo relifa v Clevelandu. Voditelji relif ne komisije v Clevelandu so po mnenju avditorja Fergusona mladi, neizkušeni ljudje, ki so komaj prišli iz univerz in nimajo nobenih administrativnih skušenj. In tem ljudem je bila poverjena naloga, da so vsak mesec potrošili nad en milijon dolarjev javnih fondov, to je, ljudskega denarja. Avditor nadalje dolži uradnike relifne komisije, da so relif izkoriščali za sebe. Organizirali so se tako, da je njih delo postalo stalno in so dobivali tudi naravnost sijajne plače. Nadalje pravi Ferguson, da so na relifu ljudje, ki dobivajo več javne podpore, kot bi zaslužili, če bi delali. Najmanj 15,000 ljudi bi moralo biti nemudoma odpuščenih iz relifnih vrst. Smrtna kosa Po daljši bolezni je umrl včeraj August Novakovič, 1415 E. 43rd St. Doma je bil iz otoka Brač v Dalmaciji, star 60 let. Bil je član društva sv. Josipa št. 99 HBZ in društva Dalmacija. Tu zapušča soprogo Marijo, ki je doma iz istega okraja kot ranjki, in tri sinove: Georga, Johna in Štefana, ter hčer Frances, nadalje sestro Mrs. Mary Plastič. V Ameriki je živel pokojni 30 let in je vedno opravljal težka dela v tovarnah. Pogreb ranjkega se vrši v pondeljek v cerkev sv. Pavla ob 9. uri zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda. Ranjki bo pokopan na Calvary pokopališču. Bodi vrlemu dalmatinskemu delavcu ohranjen .blag spomin. Iskreno sožalje preostali družini. Prijet slepar Policija je aretirala Petra Mestjanika, bivšega uradnika People's Savings & Trust Co. v Barbertonu, O. Banki je pone-veril $32,651. Zagovarjati se bo moral na zvezni sodniji. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN BOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 0117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Oblo NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na letu $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto |7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13.80. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.60; pol leta, 93.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 6 month«. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year._single copies, 3 oents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1B08. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187».______ No. 102, Sat., May 1, 1937 Vital Vodušek: Praznik matere Ali se bo relif opustil? Pet let je že odkar ima predsednik Roosevelt največje težave v svoji administraciji radi relifa brezposelnim. Roosevelt je bil prvi predsednik Zedinjenih držav, ki je začel z idejo, da je vlada odgovorna, da ljudje ne stradajo, in da jih mora podpirati v času brezposelnosti s hrano in obleko, stanovanjem in drugimi življenskimi potrebščinami. Roosevelt v letu 1933 sam ni vedel, kako težko bo to za vlado Zedinjenih držav, da podpira 11,000,000 brezposelnih. Mislil je, da bo trajala podpora nekako dve leti, potem bodo pa privatne industrije lahko vzele vse delavce zopet na delo in bo prenehala vladna podpora. Toda relif je še danes kot strašilo nad predsednikom Rooseveltom. V Washington prihajajo župani, okrajni komisarji in državni governerji, ki za Boga prosijo predsednika Roosevelta, da nadaljuje z relifom. Roosevelt se praska za ušesi in si kliče v spomin, kaj je začel pred petimi leti, ko je bil izvoljen predsednikom Zedinjenih držav. Ko je Roosevelt nastopil svoj urad so Zedi-njene države dolgovale nekako $30,000,000.00. Od te svote odpade na evropske države, ki niso poravnale svojih dolgov Ameriki nekako $1'8,000,000,000. Predsednik Harding, Coo-lidge in Hoover so naredili nekako $8,000,000,000 novega dolga, ostala svota pa se pripisuje predsedniku Rooseveltu, ki je zahteval, da se deli relif vsem onim, ki so brez dela. Vprašanje relifa je danes najbolj važno vprašanje v Ameriki. Radi relifa so v Ameriki nastali že tako visoki davki, da protestirajo vsi: veliki businessmani, industrije, mali trgovci in povprečni delavci, ki so stalno zaposleni. Direktni ali indirektni davek prizadene vsakogar, enega pri nakupovanju življenskih potrebščin, drugega pri prodajanju živil, blaga in materiala. Koliko časa bo vzelo še, da bo vlada Zedinjenih držav imela letni deficit iz vzroka, ker deli podporo brezposelnim, ne ve danes še nihče. Vedo pa davkoplačevalci, ki se vedno bolj pritožujejo. Danes je skoro sleherni delavec, ki dela in kaj zasluži, prizadet radi teh davkov. Svoječasno je bil podvržen davku družinski oče, ki je zaslužil $4,000.00 ali več na leto. Danes morajo plačevati družinski očetje davek, ki zaslužijo $2,500.00 na leto. Samci, ki so leta nazaj zaslužili $1,500 na leto, so bili izvzeti od dohodninskega davka. Danes morajo plačati davek ako zaslužijo $1,000 ali več. To se tiče zveznega dohodninskega davka. Toda mnoge države so vpeljale tudi državni dohodninski davek, tako da bo povprečni delavec plačeval z zaslužkom $1,500 na leto $66.00 davka, poročenec pa nekako $102.00 davka na leto. Vse to gre za podporo brezposelnim in za javne stavbe. Koliko časa bodo državljani Zedinjenih držav prenašali tako visoke davke, je vprašanje, katero mora rešiti predsednik Roosevelt skupno s kongresom Zedinjenih držav. Niti vlada Zedinjenih držav, niti vlade posameznih držav niti okrajev ali mest niso odgovorne za relifno podporo, ki se bo morala prej ali slej nehati. Relifna podpora za brezposelne se je začela, ko je nastopil predsednik Roosevelt svoj urad in je izjavil v svojem prvem govoru, da vlada Zedinjenih držav ne more videti, da bi kdo stradal, ker nima dela. Na eni strani so, brezposelni. Na drugi strani je vlada, zvezna, državna, okrajna in mestna. Brezposelni še vedno zahtevajo podporo, dočim zgubivajo zvezne, državne in mestne blagajne milijarde radi podpore brezposelnim. Roosevelt je izjavil, da se mora temu narediti konec. Privatne industrije morajo zaposliti delavce. In to se bo zgodilo, kakor hitro ne bo milijone delavcev delalo na dan po 12 ur, dočim bo milijone delavcev brez dela. St. Clair cesto popravljajo, čeprav je skoro za vsako opeko po en delavec, pa gre delo vseeno počasi naprej. Sicer .ie pa prav, da se ne dela toliko s stroji, ampak naj delavci več zaslužijo. Torej kdor se jezi nad razkopano cesto, naj malo potrpi in si misli, da tudi Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu. * * * Samodržec Dolfe Hitler ni človek in pol, ampak je čisto navaden zemljan, ki ima tudi srčne krče, kot navadni ljudje. Zdaj govorijo, da se je zatelebal v znano filmsko igralko Polo Negri, Poljačko, ki je izvršila vse univerze ljubezenskih kapric z odliko. Nemci so sicer nekaj namigavali, da Pola Negri ni čiste arijske krvi, ampak ima nekaj židovske v sebi, kar bi moralo biti Hitlerju v veliko spodtiko, kot on sovraži jude. Ampak Hitler je na ta namigavnja ukazal: "Kdo je Žid in kdo ni, bom odločil jaz, pa no-ben drugi!" In tako. je Dolfe odločil, da Pola nima niti kapljice židovske krvi v sebi. No ja, kdor ima moč, ta, lahko celo pokolje-nja komandira. * * * Rojak je šel k zdravniku. Ta mu je prepovedal vino, pivo, žganje in uživanje klobas, prate, šunke, želodcev, torej sploh vse, kar se pridela od prašiča. Rojak je to dobro preštudiral, potem je pa šel k drugemu zdravniku. Ce mu je dal ta kaj ugodnejši recept, še ne vemo. V zadnjem času je Cerkev vpeljala dva nova praznika v čast sveti Družini in v čast Marijinemu Materinstvu. Prav za prav je v tem nekaj čudnega. Cerkev je namreč navadno dvignila v slovesno praznovanje kaj takega, kar je ves krščanski svet cenil, slavil in poveličeval. Ko pa je vpeljala praznik Družine in Materinstva, je storila to kakor v zadnji obrambi, na zadnjem okopu. Videla je namreč, da v modernem svetu kljub vsem lepim besedam popolnoma izginja spoštovanje in pripravljenost za lepo materinsko in družinsko življenje. V trenutku torej, ko vedno bolj jasno priznavamo usihanje in izumiranje belega sveta, hoče Cerkev še enkrat odbiti valove, ki nas že grabijo s seboj — ko nas kliče, da bi z junaško pripravljenostjo pokleknili pred najsvetejšo Družino in najlepšo Materjo. Nedvomno pa je prav, da imajo ob božji Materi tudi naše dobre zemeljske matere svoj dan . . . Marijin dan jim je pogled na vzor, materinski dan pa pogled v vsakdanje življenje, v katerem hočejo svoje vzore uveljaviti. Zato še nikdar v naši zgodovini materinski dan ni imel tolikega pomena kot v teh letih, če nočemo, da bi nas omajala in zrušila bodočnost, morama ohraniti trdne temelje materinstva in lepega družinskega življenja. Če trdimo, da je bodočnost naroda in sveta v naši mladini, je tem upravičenejšai trditev, da je naša prihodnost v materinskih rokah. šsssri v Skoro ga pa ni naroda, ki bi tako cenil svetost materinstva in lepoto družinstva, kot je prav slovenski narod. Vsaj doslej je bilo tako. Poleg tisoč dokazov bi vas opozoril samo na enega, slovenski narod v primeri z velikimi narodi sicer nima ogromne književnosti, ogromno lepih knjig. A če boste pregledali te slovenske knjige, boste videli, koliko listov je v neizmerni ljubezni posvečenih — materi, slovenski materi . .'. In skoro bi trdil, da med vsemi narodi ne najdemo pesnika ali pisatelja, ki bi toliko in s toliko ljubeznijo pisal c svoji materi kot je to storil naš največji pisatelj Ivan Cankar, ki ga je prav ljubezen do matere in svet spomin nanjo pripeljal po mnogih zablodah spet nazaj — k Bogu. Tako so nam Slovencem matere posebno pri srcu. Ko bo ves svet praznoval materinske dneve, naj bodo zato naši slovenski posebno lepi in prisrčni. Naj pokažejo posebno veliko naše ljubezni, dokažejo pa naj tudi, kako zaupamo materam, dobrim materam, da nam bodo pripravile in ohranile lepo prihodnost. Da ne bomo naenkrat zagledali na naših licih smrtne znake in v naših srcih samo življenski dvom in obup, temveč da bomo ob ljubečem smehljaju mater začutili, da se nam pričenja lepše, močnejše življenje. Tako bo tudi v fari sv. Vida posebno lepa Materinska proslava in sicer v nedeljo, 9. maja ob 2 uri popoldne in ob 7:3Q zvečer v šoli sv. Vida. Otroci, združeni v Baragovem mladinskem zboru, bodo ljubo zapeli materam, potem pa jim bodo še zaigrali v treh dejanjih lepo igro "K mamici." Zato pa nikar ne zamudite in pridite vsi! % PRIPOMBA: Vstopnice na Materinsko prireditev Svetovidske mladine so že na razpolago — kakor navadno — v trgovini Joseph Gr-dina na St. Clair Ave. Vstopni-j ce so dvojne: za rezervirane sedeže (prvih deset vrst) po 50c in za nerezervirane sedeže (od 11. vrste dalje) po 40. In sicer enako za popoldne in zvečer. Kajti spored bo popoldne in zvečer popolnoma isti. Vendar so popoldanske vstopnice 'različne barve od onih večernih, torej kdor bo kupil vstopnico za poldne, je ne bo mogel rabiti za zvečer in obratno. Na vstopnicah je natančno zaznamovano, za kdaj velja vstopnica. — Sezite po njih čimpreje, da si zagotovite čim boljši sedež! Precejšnja težava v naši šolski dvorani je prezračevanje. Tudi temu bomo čim bolj mogoče odpomogli, da ne bo prevroče v dvorani. Skrbeli bomo tudi odločno za popolni mir v dvorani skczi celo predstavo, zato se bo okrepčilo delilo šele po končani predstavi, ko bo tudi običajna zabava. Pač pa bodo ponudile strežajke razna okrepčila med odmori po dvorani. Rev. M. Jager. -o--— Novice iz Euclida Iz našega slavnega Euclida prihaja v cenjeni list, Ameriško Domovino, vedno kak dopis ali kaka novica, ker pri nas je res vedno kaj novega. Tudi jaz imam poročati nekaj zanimivega, namreč, da bo naša podružnica št, 14 SZZ obdrža-vala zelo lepo prireditev v nedeljo 2. maja. Prireditev bo v proslavo Materinskega dneva. Večje, važnejše in pomenlji-vejše prireditve kar se tiče človeštva sploh, menda ne more biti, kot so proslave mater. Zato smo sklenile, da bomo omenjeni dan priredile nekaj posebno lepega. Poleg plesa bodo tudi deklamacije, petje in kar je najbolj zanimivo, nastopile bomo tudi me dekleta od drill teama„ kar bo za občinstvo gotovo najbolj privlačno. Igrala bo izvrstna Janko-vičeva godba. V petju nastopijo: gospe Gregoire in Gerl ter gg. Max Gerl in Stanley Potokar, ki bodo gotovo kaj lepega zapeli, da jih bomo vsi z veseljem poslušali. Saj pa tudi znajo. Obljublja se tudi najboljša postrežba v vseh ozi-rih in to vse za malenkostno vstopnino 25c. Vabim torej vse občinstvo od blizu in daleč, da nas v nedeljo 2. maja posetijo na tej naši prireditvi v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Garantiram, da ne bo nobenemu žal, ki se udeleži. Anne Troha, tajnica Jadran in Zvon Opereta "Tri mladenke," katero je priredil pevski zbor Jadran zadnjo nedeljo, je priva bila skupaj mnogo občinstva. Prav tako napolnjeni dvorani je pel zadnjo nedeljo tudi pevski zbor Zvon, ko se je vršil njih spomladanski koncert. Opereta Jadrana je bila, razen par malih, skoro neopazlji-vih napak, dobro vprizorjena. Vloge so dobro pristojale zbranim igralcem, le tu pa tam je bil kateri, ki ni bil dovolj gotov v besedah in včasih v petju. Petje zbora se je posebno dobro slišalo in so bile vse besede razumljive. Pri solistih, duetih, itd., je bil pa orkester preglasen, in ni bilo mogoče razumeti pevce, kar so želeli povedati v pesmi. Bilo je le par izjem, to je par pesem, ki so se dobro razumele. Vrhu vsega pa lahko rečem, da je Jadran dobro pokazal svojo moč in svoj napredek v opereti "Tri mladenke." Dva mlada pevca zbora Jadran, ki zaslužita javno priznanje, sta brata Ernest in Louis Zupančič. Nista dolgoletna člana tega zbora, toda njih zanimanje za obstoj in napredek tega zbora je neopisljiv. Pri "Treh mladenkah" sta igrala dve izmed glavnih vlog in sta jih v jkretnjah, petju itd., lepo izvršila. S takimi močmi bo Jadran lahko napredoval še dolgo. Cast in priznanje vama, Ernest in Louis, pa le tako korajžno naprej. Koncert pevskega zbora Zvon, ki se je vršil isti večer, je bil nedvomno eden najboljših, kar jih je še kdaj Zvon priredil. Dvorana je bila napolnjena in ljudje so burno aplavdirali po vsakemu nastopu. Vse točke so bile ljubke, kratke, res lepo izbran program. Solistinja Žagar in solist Pavlin sta pela s čistim, lepim glasom. Po koncertu se je razvila prosta zabava in ples in vsi smo se dobro zabavali. "Cvet" se je udeležil v lepem številu, kar me je zelo razveselilo kakor, seveda, tudi Zvonarje. In tako sta dobro uspeli prireditvi Jadrana in Zvona; nam, ki smo se udeležili, je bil pa lep dan. Pevski pozdrav! Anna Traven. "Vesna" (Piše L. Seme) To pomembno spevoigro priredi mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. v nedeljo 2. maja. To delo, slika iz doline solz, je spisal moj ljubljenec, pisatelj mladinskih del: Ivan Albreht. Albreht je eden onih ljubiteljev naše mladine, ki bi skoro lahko rekel, da se je ves posvetil samo njej. Visoko cenim pisatelje mladinskih del kot so: Golia, Lovšin, Ribarič in drugi, a najbolj mi imponira Albreht. Je resen, globok in kar mi najbolj ugaja, je sentimentalen. V bajki je, a vendar ved no ves v realnem življenju. Tako da vedno občutim ono, kar se stvarno dogaja v sedanjosti. Da pisatelji in pesniki v veliko večji meri čutijo bolest, trpljenje in gorje naroda in bližnjega, o tem mi ni treba pisati, to vemo vsi. Albreht se je ozrl v tej pesnitvi "Vesna" na sončno Pri-morje. Tja kjer je nekdaj cvetelo slovensko slovstvo. Tja, odkoder so bodrili in krepili naš narod Vilharji, Gregorčič in nebroj drugih. Tja, kjer so delili tolažbo, a sami so brez nje. Ves narod je odel v globok sen, v katerem sanjajo in samo še sanjajo da vedno ne sme biti tako. Da je menda vendar še pravica na svetu. In takole prične: V prvih scenah potožijo štirje otroci, cvet naroda, ki zastopajo narod, bolest in trpljenje naroda: "Križ božji! V Budanjah so zažgali tri hiše, pravijo, in nekje za Solkanom so našli ljudje na cesti dvoje mrličev." V tretji sceni se skrijejo vsi štirje za grmiče, da se obvarujejo zlobe, zaspe in sanjajo. Od tu naprej je vse sen naroda, upanje na rešitev. Narod v Primorju trdno upa, da bo tudi še za njih enkrat vzcvetela pomlad—Vesna. Med svetimi mislimi in čistimi, kot so čiste bajne vile, se pojavi Vesna. Vile jo pozdravijo in ji potožijo bolest naroda. Grenko je brez tebe biti, dvakrat grenko v zemlji tej, kjer so dnevi v bol zaviti, vse le jad, gorje brez mej. V peti sceni prihajajo v bajnem zamisleku zastopniki naroda, ter potožijo Vesni: Prišli tujci so oholi, lačni zemlje in krvi, kjer se Bog po naše moli, jih kot mravelj mrgoli. Vesna zaplaka: Jo j me bratci in sestrice, kar poveste, je strašno! Uvenelo mi bo lice pod to črno žalostjo.— Kakšna moja je Vipava? Narod: Kakor vdova žalostna! Poglej jo deco, tamle spečo, roditeljev rastoči up, na pot neznano, opotečo, jo tira besa jedki strup! S tem spevom, ki ga poje vila, preide v prozo. Vesna tožno izprašuje deco: "Kaj ste vendar zagrešili, da ni mesta tu za vas? Deklica: Zemljo svojo smo ljubili, materin ljubili glas. Sila rodi vedno odpor. Deklica kljubovalno zapoje: In če bom slepa kdaj hodila spoznam rasti domače vonj, slovanska kri me bo vodila, da res bom znala priti ponj. Tu sledi krasna in pretresljiva scena v prozi. Deček pove energično: Mi pojdemo—in ne gremo: telesa bodo tavala, srce bq tu ostalo . . . Nato zapojejo v četverospe-vu v slovo domači grudi. Nenadoma se pojavi na skalah očak Triglav, ki v slovesnem govoru pojasni, kaj je že vse videl, a take krivice še ne. Narod se sprašuje: Kaj smo zagrešili, da moramo tako trpeti? Pokleknejo in milo prosijo pomoči od bratov, katero simbolizira Adrija: "Adrija, oko našega življenja—Bodi pri nas! . . . Nastopi Adrija: "Zvali ste me, bratje, sestre, prišla sem in bom pri vas! Vesna potoži Adriji, kaj mora narod trpeti. Adrija jih tolaži ter jim tolažilno pove: Vzdramila se je pravica in že nam nasproti gre. Nastopi pravica z besedami: Žalostni klici so me privabili. V predzadnji sceni se dogovore: Vesna, Adrija in Pravica. Slednja dvigne palčjco in jo prelomi, vrže na tla ter izreče obsodbo. Kako je razsodila za primorske Slovence, lahko čujete v nedeljo. Ni mi mar, kakšne zveze kujejo državniki, v mislih imam vedno le Albrehtovo Vesno, v kateri je nazorno pokazal trpljenje onih, ki so že davno zgubili vso vero v državnike in se v tihi misli obračapo le še do usode, upajoč, da pride za njih enkrat Vesna — pomlad, katera jim bo prinesla pravico, ki mora biti, vsaj po mislih Albrehtove čuteče duše, še nekje na svetu. Njim in vam, ki ste prišli iz nekdanjega sončnega Primorja, sedanje doline solz, sem posvetil to kompozicijo. se kot sestre spoznamo in razvedrimo. Ne pozabite pa pripeljati s seboj tudi svoje družine, prijatelje in znance, ker zabave bo dovolj za vse. Vabimo tudi sosedne podružnice, da nas kaj obiščejo. Bomo ob priložnosti povrnile. Pozdrav in na svidenje vam kliče: Mary Stušek, predsednica. -o- 30-letnica župnije sv. Cirila in Metoda v Lorain, 0. To nedeljo, 2. maja bomo na bolj slovesen način praznovali tridesetletnico obstoja župnije sv. Cirila in Metoda. Pravzaprav je že lani poteklo 30 let, kar se je ustanovila naša slovenska župnija, toda zaradi raznih ovir smo morali praznovanje preložiti. Zato pa bo to nedeljo kolikor mogoče slovesno. Program 2. maja bo sledeči: Zjutraj ob desetih bo slovesna sv. maša, katero bo daroval Rt. Rev. Monsignor B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida v Clevelan-du in prvi župnik fare sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Asistirala mu bosta Rev. L. Virant, župnik v Madisonu in tudi bivši župnik naše župnije in Rev. A. Metzger, župnik St. John's fare v Lorainu. Pridigo v slovenskem in angleškem jeziku bo imel naš poznani Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, župnik pri sv. Lovrencu v Newburgu. Zvečer ob 7. uri pa bo banket v Slov. Narodnem Domu Pearl St. in E. 31st St. Stoloravnatelj pri banketu bo Rev. A. Bombach, župnik pri sv. Kristini v Eucli-du. Slavnostni govornik bo starosta slovenskih duhovnih (Rt. Rev. Monsignor V. Hribar, župnik slovenske fare v Collinwoo-du. Navzočih bo tudi več drugih slovenskih in tujih duhovnikov. Po banketu bo prosta zabava in ples v obeh dvoranah Slov. Nar-Doma. Častiti duhovščini in vsem ostalim Slovencem in Slovenkam, ki se nameravajo udeležiti naše proslave; kličemo že sedaj: Dobrodošli ! Pripravljalni odbor. Če verjamete al' pa ne Bolnik pride k zdravniku, ki ga preišče in mu reče, naj vsak večer zaužije obilno večerjo, da mu to ne bo prav nič škodilo na prebavi. "Kako pa je to, gospod doktor," se začudi bolnik, "pred nekaj meseci sem bil pa pri vas in takrat ste mi rekli, da zvečer ne smem dosti jesti?" "Vidite, to kaže, kako zdravniška veda vsak dan napreduje," ga pouči zdravnik. • y Lepa prireditev v Euclidu Zopet se je približal mesec majnik, ki je od prirode najbolj bogato obdarjen in najlepši v letu. Ni čuda, da so ga Marijini častilci izbrali, da v tem mesecu posebno počaste svojo nebeško Mater. Pa tudi ameriški narod si je izbral v tem mesecu en dan, da na izvanreden način počasti svojo zemeljsko mater. Vsakovrstne skupine, društva, klubi, pripravljajo kar najbolj lepe prireditve v ta namen. Tako so tudi mlajše članice podružnice št. 49 SžZ v Noble, O. sklenile, da priredijo en lep večer v počast ma-teram-članicam. Zato bo danes večer, 1. maja, lepa prireditev s plesom v Schneiderjevi dvorani na Bliss Rd., nasproti cerkve sv. Kristine. Nič ne bom pisala, kaj bo in kako bo. Vabim vas, v prvi vrsti matere-članice, da se v polnem številu udeležite te zabave, ki je namenjena izključno vam. Ponosne ste lahko na svoje sestre mlajše članice, ki se trudijo, da vam priredijo en lep večer. Veliko vas je, ki se težko udeležujete sej iz enega ali drugega vzroka. Pridite vsaj ta večer, da Pridobivajte / člane za S. D. Zvezo Najtočnejše zahteve za krasoto Ml se vedno trudimo izboljšati našo postrežbo. Potom žurnalov o naši profesiji ter potom članstva državnih in deželnih družb, smo vedno poučeni v najnovejših iznajdbah v pogrebniškem poslu. To pomeni, da ljudje, ki jim postrežemo mi, dobe prednosti novih idej in razkritij, kakor hitro so na razpolago prebivalcem največjih našel j. Nas cilj je vedno držat} korak z napredkom ter napraviti pogrebne obrede kot najbolj lepe in zgledne mogoče. August F. Svetek POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd, St. KEnnwre 2016____ Kdor jer bil zadnjo nedeljo večer na koncertu dr. Zvon bo priznal, da je bilo lepo. Petje je bilo ubrano in če sme reči nepevec besedo, bilo je bolj izvežbano, kot po navadi. Vsaj ni bilo slišati teško in čez mero prisiljenih tenorjev, kot se je včasih slišalo. Pevci kot pevovodja so želi zasluženo priznanje. Naj bi Zvon zvenel še dolgo let in tako budil veselje in ljubezen do neprekos^ ljive slovenske pesmi. Prihodnjo nedeljo pa bomo sli' šali in videli dobro izvežbane igravce na istem odru. "THE SUNPATH" je krasna igra, ki bo držala pozornost od začetka do konca. Vsebina je na kratko ta: Bogata družina je prišla ob svoje premoženje. Oče in mati sta umrla in zapustila eno odraslo hčerko in dva odrasla sinova. Vse, kar jim je še ostalo od velikega bogastva, je bila mala hišica na deželi. Mlajši sin "Pat" in hčerka "Wanda" sta se takoj znala prilagoditi novim razmeram. Starejši sin pa je hotel priti nazaj na lahko pot življenja po krivih potih, kakor tudi po sestri, katero je silil v zakon z malopridnim bogatim snubačem, katerega pa ona ni ljubila in ne marala. Rajši si je hotela sama služiti kruh z delom in tako tudi Pat. Pat se zaljubi v hčerko župana, Wanda pa v krajevnega mladega zdravnika.. Kakor je že navada, pridejo vmes razne te-škoče, Pat se boji povedati svoji izvoljenki, da jo ljubi, med Wan-do in zdravnikom pa naredi malopridnež "Sam" zdražbo, da mislita drug od drugega, da se ne ljubita več. Veliko razburjenje nastane, ko je starejši brat za-streljen od nekoga. Kdo ga je, to boste videli na odru v nedeljo. Ali se je razdrta ljubezen popravila ali ne . . . vse bo odkrito na odru v nedeljo. Po igri bo izvrstna godba in lepa domača zabava. Ves čisti dobiček gre za novo cerkev. Pridite vsi in pokažite, da se zanimate za umetno igranje in, da ves trud igralcev ni bil zastonj. Veliko je zanimanje za teško in dolgo bitko med St. Clairom' in Newburgom v kampanji za Amerikanskega Slovenca. Kot se kaže sedaj, bo zmaga precej znatna za St. Clair, kjer so generali in čete neustrašeni in neukrotlj ivi. Tudi naši niso bo-jazljivci. General Resnik se ne boji in tudi drugi se ne podajo, dokler je le še ena ura časa. če bo Newburgh zgubil, ko poraz povsem časten in prav nič nas ne bo sram. Toda za enkrat se še ne podamo. Bomo videli, bomo videli. Francka Jernejčič je zadnji teden skočila na avto, da se pelje s svojimi tovaršicami nekam, kam so se mislili peljati, ne vem. Francka se je prebudila v St. Alexis bolnici s hudim glavobolom in nekaterimi drugimi poškodbami. Pri avtu je namreč pcčilo kolo in je Francko vrglo na cestni tlak s tako močjo, da so teško poškodovano prepeljali v bolnico. Vidi se, da bo glava zopet zrasla in da bo okrevala, kar ji tudi želimo. Mrs. Katarina Adamec, dobro poznana faranka, se je kar čez noč znašla v hudi bolezni. Nekaj časa je zgledalo slabo za njo. Vendar pa se ji je obrnilo na bo-Ijein zdravnik ima upanje, da bo čez par tednov zopet na nogah. Mrs. Adamec je članica dr. sv. Reš. Telesa kakor tudi društva sv. Ane, katerih članice so pro-šene, da se je spominjajo v molitvi in jo obiščejo na 4316 E. L22nd St. Farani in drugi, ne pozabite priti na igro in veselico v nede-jo, 2. maja. Ne bo vam žal. Zelo lepo kronanje Matere Božje se vrši prvega majnika, to je v soboto večer ob 7. v cerkvi ;v. Lovrenca. Kdor želi videti lekaj lepega, naj ne zamudi. Ta-:oj po kronanju tukaj se bodo .dpeljale deklice v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in Euclid, kjer oodo kronanje ponovile ob 8 uri isti večer. Takoj po kronanju tukaj se pričnejo Šmarnice, ki se bodo vršile cel mesec maj vsak večer ob 7. Enega dobrega farana nam je ugrabila smrt zopet. Frank Lazar je bil že dalj časa bolan. Nekdaj je delal za Pennsylvania "Storil sem to, Johnny; storil sem to za vas in zanjo. Ko sem videl, kaj bi to pomenilo zanjo — nisem mogel, Johnny, nisem bil zmožen, da bi ji bil povedal resnico, zakaj vedel sem, da vas ima rada in da jo vi ljubite in da bi ji počilo srce. Mislil sem, da bo tako najbolje, da skupaj odideta drugam, da nikoli nihče ničesar ne zve in da bosta srečna. Zlagal se nisem — saj nisem rekel ničesar. Toda, Johnny — Johnny, v grobu ni bilo kosti!" "Bože moj 1" je vzdihnil Al-dous. "Bila je tam nekakšna obleka," je zmedeno nadaljeval Mac Donald, "in na vrhu sta ležala R. R. kompanijo v round house. Pred par leti je moral delo pustiti radi bolezni in kakor si je tudi prizadeval, se je ni mogel otresti. Pred več ko tednom dni ga je bolezen napadla tako hudo, da ji je čez nekaj dni podlegel. Lazar je bil eden izmed onih krščanskih mož, ki se ni sramoval in ne bal prav pogosto prihajati k maši in sv. obhajilu. Tudi pred smrtjo je prejel vse zakramente in tako lepo spravljen z Bogom je šel v večnost. Blagor mu. "Kdor s6 mene ne sramuje pred svetom, se ga tudi jaz ne bom sramoval pred nebeškim Očetom" tako nekako se glasi rek Zveli-čarja samega. Teško je zapustiti svoje drage na zemlji. Toda, če pride kli'c božji; kateremu se ;ie moremo ustavljati, kako velika je tolažba za kristjana ravno to, da se je pogosto posluževal onih pripomočkov, ki so mu bili podani v svrho zaupanja in uda-nosti v božjo voljo ob koncu njegovega zemskega trudapolnega življenja. Bog mu daj večni po-kej. Ostalo družino pa naj tolaži trdno zaupanje v zopetno svidenje nad zvezdami. G. Louis Seme, pevovodja več ulov e n s k i h mladinskih in starejših zborov v Clevelu n d u, kom ponist s p e vox