Leto XXL, št. 175 Ljubljana, torek 30. julija 1940 Cena 2 Din Opravništvo: ujuDijana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 312&, 8126. Itoseratni oddelek: LJubljana, Selen-ourgova ui. — TeL 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. i. — Telefon 2455. JPodruZnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubil ana St 17.749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Pomen razgovorov v Solnogradu Da je Balkan ostal doslej izven vojne, se mora razen svoji volji zahvaliti tudi raznim zunanjim okoliščinam, znabiti tem v še večji meri kakor sebi. To pa pomeni, da moramo presojati položaj na Balkanu in v vsej jugovzhodni Evropi sploh v tesni povezanosti z vojnim razvojem, četudi smo daleč vstran od samega težišča vojnih operacij v sedanji fazi oboroženega konflikta. V tej luči imajo tudi diplomatski razgovori v Solnogradu povsem drugačen pomen, kakor če bi jih tolmačili samo z vidika neposredne važnosti. V razpletu vojne smo sedaj tik pred njeno tretjo fazo, ki se napoveduje kot odločilni spopad obeh velesil osi Rim-Berlin z britanskim imperijem. Nemčija in Italija sta si med tem s svojimi zmagami zagotovili vojaško nadzorstvo nad evropskim kontinentom. To je obema dalo povod, da sta nakazali nekaj splošnih smernic za novo ureditev Evrope. Razume se samo po sebi, da nam v Rimu in Berlinu še niso vsega povedali, kajti neposredni namen njihovih prvih evropskih zasnutkov je tesno povezan z njihovim glavnim vojaškim ciljem: stretjem britanskega imperija. Prvi koraki osi Rim-Berlin na poti k novi ureditvi Evrope so torej prav za prav koraki na poti k zmagi nad Veliko Britanijo. Zato se Nemčija in Italija za-dovoljujeta za sedaj s takšno ureditvijo Evrope, ki naj jima zagotovi čim uspešnejše nadaljevanje vojne proti edinemu preostalemu skupnemu sovražniku. To je bil, kakor smo že videli tudi smisel njunih pogojev za sklenitev primerja s Francijo. To je bil v ostalem smisel vseh nemških vojnih operacij od prve polovice letošnjega aprila dalje, ko se je začela nemška ofenziva na zapadu, in sicer najprej v smeri proti severu (Danska, Norveška), nato pa še v smeri direktnega napada na Francijo po izločitvi Nizozemske, Belgije in Lu-ksemburga. Po izločitvi Francije iz borbe si je Nemčija zagotovila posest vse zapadne evropske obale ter si s tem tudi v vojaškem pogledu izvojevala frontal-no ali čelno pozicijo proti Angliji, medtem ko se je strateški položaj Italije v Sredozemlju znatno izboljšal. Nemčija in Italija pa samo s tem svojega položaja tik pred odločilnim napadom na Anglijo nista še povsem uredili. Ne le iz vojaških, temveč tudi iz političnih, zlasti pa še iz gospodarskih in prometnih razlogov si morata pred to svojo največjo vojaško nalogo povsem zavarovati hrbet v Evropi. Po sistematizaciji na evropskem vzhodu in severu, ki se je neposredno tikala predvsem Nemčije, sta obe v enaki meri intere-sirani tudi na sistematizaciji prilik na evropskem jugovzhodu. Ta predel je za obe velesili prav v sedanji vojni življenjskega pomena, saj jima lahko služi kot glavni dobavitelj neštetih važnih potrebščin, je pa obenem precej vstran od verjetnega težišča borb, ki se napovedujejo, in zato tudi v prometnem pogledu najbolj zavarovan. Kakor je prometna plat izredne važnosti za Anglijo v njeni obrambi pred pričakovanim napadom, tako je za obe velesili osi Rim-Berlin to vprašanje eno izmed glavnih vprašanj pred napadom na Anglijo. Razumljiva je zato njuna težnja, da se v gospodarsko-prometnem pogledu na evropskem jugovzhodu kar najbolj zavarujeta. Ako vse to upoštevamo, nam je želja Nemčije in Italije po ohranitvi miru v našem delu Evrope prav tafco razumljiva. Ona nam v ostalem še najbolj točno razlaga, zakaj sta morali velesili osi Rim-Berlin posvetiti tolikšno pozornost diplomatski delavnosti prav sredi svojih pospešenih vojaških priprav za napad na Veliko Britanijo. Spričo nekaterih odprtih vprašanj na evropskem jugovzhodu — vprašanj, ki sta jih že dolgo postavljala na dnevni red madžarski in bolgarski revizionizem — nas ne more presenetiti, ako nemško-ita-lijanska diplomatska aktivnost veljala predvsem temu delu Evrope. Nemški razgovori z državniki nekaterih držav s tega področja, o katerih smo po ponovnih Cianovih konferencah v Nemčiji lahko prepričani, da so bili vodeni v dogovoru z Rimom, so v političnem pogledu zasledovali dvojni namen: zagotoviti in utrditi mir na tem področju ter zavarovati ves jugovzhodni evropski prostor proti kakršnimkoli neprijetnim vplivom s strani katerekoli tretje sile, obenem pa pripraviti temelje za kasnejšo dokončno ureditev Evrope v skladu z nemško-italijanskimi zasnut-ki. Spričo madžarskih in bolgarskih teritorialnih zahtev, ki bi, ako bi jim bila dana prosta pot, utegnile izzvati neprijetne zapletljaje z možnostjo nezaželenih intervencij, se velesilama osi Rim-Berlin zde nekatere teritorialne korekture med prizadetimi potrebne v interesu pomirjenja. Zaradi čim uspešnejšega nadaljevanja vojne proti Angliji skuša zato nemška diplomacija, ki Razčlščevanie na jugovzhodu Evrope Po solnograških razgovorih napovedujejo pričetek neposrednih diplomatskih pogajanj med prizadetimi državami za ureditev vseh spornih vprašanj Berlin, 29. jul. z. (As. Press) Nemški listi danes v zvezi s solnograjskimi in rimskimi razgovori poudarjajo, da Nemčija nima namena zahtevati kakršnokoli rešitev političnih problemov v jugovzhodni Evropi, nego prepušča odgovornim državnikom balkanskih in podunavskih držav, da sami prilagode politiko svojih držav novemu redu v Evropi. Berlin, 29. julija. AA. (DNB) Nemška diplomatsko-politična korespondenca prinaša članek, ki je posvečen uspešnemu zaključku v Monakovu. Solnogradu in Rimu z zastopniki držav jugovzhodne Evrope. Med drugim piše: V teh razgovorih vidimo jamstvo za to, da ta del evropske celine, ki je stoletja trpel zaradi spopadov in trenj, ne bo več prepuščen svoji usodi. Prišel je konec vsakega vpliva tistih držav, ki gledajo v teh krajih temelj za odpor, pa tudi za napad, proti silam osi, ki sta nosilki napredka. Po zlomu Francije je ta vpliv odstranjen, obenem pa je odstranjen tudi vsak vpliv in ugled Anglije. Clankar pravi, da je treba sedaj odstraniti iz teh držav vso fizično in psihološko navlako, ki je ostala od nekdanjih vplivov zahodnih držav. Nato članek pravi: Nemčija in Italija nimata drugega interesa kakor željo, da bi ob vsem toku Du-nava nastopile razmere in okoliščine, ki bi omogočile prijateljsko in dobro sosedno življenje vseh narodov, ki žive v tem delu Evrope, šele, ko bodo nastopile take razmere in okolnosti, bodo mogli ti narodi neovirano posvetiti vse svoje sile za napredek in blagostanje svojih držav. Dela v to smer ne sme voditi strast, temveč zdrav razum in pravičnost. Samo v takem duhu bodo ti narodi uničili prejšnjo zavist in neslogo ter bodo ustvarili pogoje za složno sodelovanje. Zaradi tega sta Italija in Nemčija v duhu odgovornosti, katero sta pripravljeni prevzeti za bodočnost Evrope, prepričani, da je na ta način mogoče za- jamčiti solidarnost med temi narodi v nasprotju z neiskrenimi in nesrečnimi vplivi, ki so prihajali od strani, ki niso imele nobene zveze s temi državami, niti niso bile zasidrane pri njih. Interese teh držav ie treba gledati samo v prostovoljnem organskem prilagojevanju celoti. Rim, 29. julija. AA. (DNB) Po končanih razgovorih v Salzburgu opozarjajo italijanski politični krogi na popolno soglasje sil osi glede njune politike na Balkanu, ki stremi za tem. da se doseže mirna rešitev še odprtih vprašanj in sicer z neposrednimi prostovoljnimi sporazumi med zainteresiranimi balkanskimi državami. Smernice te politike sil osi, ki stremi za tem, da se ohrani mir v podunavskem in balkanskem prostoru, ostanejo neizpremenje-ne. Obstoji upanje, da se bo ob podpori sil osi našla trajna rešitev tem prej, ker Anglija ne more več nadaljevat5 s svojo dosedanjo politiko vmešavanja na Balkanu. Prav tako pušča trezna stvarnost nemških in italijanskih uradnih sporočil o zadnjih razgovorih na prosto zainteresiranim državam, da stopijo z največjo svobodo gibanja v neposrednem medsebojen stik, kakor ga sili osi želita. Basel, 29. julija, z. »Basler Nachrichten« razpravljajo danes v daljšem poročilu o usodi madžarskih zahtev nasproti Rumuniji. Pri tem opozarjajo na ugotovitve Go-ringovega glasila »Eesener National Zeitung« ki pripominja, da si Madžarska tokrat pač ne bo mogla izgovoriti vlogo, ki ji jo je v zgodovini dajala krona Sv. Štefana. Madžari bodo morali svoje zahteve na zgodovinskih osnovah omejiti, čas. v katerem so se uveljavljale zavedne narodnostne edinice, pač ne dopušča, da bi se ustvarjale stare državne ideje. »Basler Nachrichten« sklepajo iz tega, da bo preseljevanje prebivalstva igralo veliko vlogo pri ureditvi teritorijalnih problemov v Podunavju. jugovzhodno Evropo, pač pa tudi ker se tičejo splošnega razvoja položaja v Evropi. Poluradni list ;>Romania« pravi, da je bil glavni namen sestanka najti mirno rešitev gotovih vprašanj, o katerih obstoje še nesoglasja. Na ta način — pravi omenjeni list — je bilo doseženo soglasje tudi glede nadaljnega sodelovanja. Bukarešta, 29. julija. AA. (Štefani) Notranje ministrstvo je službeno sporočilo, da je bila izgnana nova skupina tujcev, ki so poskušali delati v Rumuniji sabotažo. Sporočilo, pravi, da so med izgnanci inž. Leon Wenger, ravnatelj pctrolejske družbe »Concordia«, industrijec Pierre Bonsin, član uprave imenovane petrolejske družbe in neki Armand la Chapelle. Pripominjajo, da se iz nedavno objavljenih tajnih dokumentov francoskega generalnega štaba vidi, da je bil Wenger na čelu organizacije, ki naj bi uničila vse naprave rumunske petrolejske industrije. Bukarešta, 29. julija. AA. (Štefani) Ustanovljeno je italijansko-rumunsko društvo, ki mu predseduje senator Picelli. Društvo bo gradilo ceste in železniške proge v Rumuniji. Nemčija in Slovaška Tolmačenje oficioznega nemškega lista o položaju Slovaške v odnosu do Nemčije Bumunija na novi poti Po povratku Gfgurta In Manoilesca iz Solnograda in Rima napovedujejo tudi važne notranjepolitične spremembe Bukarešta, 29. jul. br. (SDA). Davi ob 10.05 sta se vrnila v Bukarešto s svojega potovanja v Solnograd in Rim ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu. Na postaji so jih sprejeli člani vlade ter funkcionarji ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva pod vodstvom generala Mihaila. Oba državnika sta se takoj odpeljala na dvor, kjer ju je sprejel v avdienco kralj Karol. Podala sta mu podrobno poročila o svojih razgovorih s Hitlerjem, Ribben-tropom, Mussolinijem in Cianom. Izredna seja ministrskega sveta Bukarešta, 29. jul." j. (Rador). Popoldne se je sestal ministrski svet k izredni seji, na kateri je zunanji minister podal kratek pregled razgovorov v Solnogradu, na kar je ministrski svet sklepal o nadaljnem zadržanju Rumunije v novem položaju, ki je po teh razgovorih nastal v odnosih Rumunije do njenih sosedov. Po zunanji tudi notranjepolitična preorientacija Bukarešta, 29. julija. AA. (DNB) Državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Krecu je imel govor, v katerem je rekel, da mora vzporedno z novo zunanjepolitično orientacijo Rumunije nastopiti tudi odgovarjajoča preosnova v notranji ureditvi države. Rekel je, da je treba uvesti totalitarni nacionalistični režim, če se želi dati vsa potrebna podpora vladarju in domovini. Narod mora razumeti, da zahtevajo njegove potrebe in želje tudi odgovarjajoče žrtve. Niso iskreni tisti, ki prihajajo med ljudstvo s cenenimi gesli. Kdorkoli bi rad tudi danes vodil politiko z brezpomembnimi potezami, je ali nedorasel situaciji ali pa je nepošten. Bukarešta, 20. julija. A A. (Štefani) Vsi rumunski listi posvečajo članke potovanju rumunskih ministrov in sestanku Musso-linija, grofa Ciana, Gigurtua in Manoilesca. Listi tudi pišejo o nedavnem sprejemu romunskih ministrov pri voditelju rajha ter objavljajo številne slike o vseh teh dogodkih. »Timpul« poudarja, da sestanki, ki so jih rumunski ministri imeli z najodgovornejšimi osebnostmi Nemčije in Italije, pomenijo, da imata državi osi skupne interese glede ohranitve miru v jugovzhodni Evropi ter da so ti interesi ne samo politični, pač pa tudi gospodarski. Končno piše omenjeni list, da so ti sestanki zgodovinski dogodek največje važnosti in to ne samo zaradi tega, ker se nanašajo na Berlin, 29. jul. AA. (DNB) Essener National Zeitung objavlja danes komentar o salzburških razgovorih med slovaškimi in nemškimi zastopniki v Salzburgu. V tem komentarju pravi tudi naslednje: Slovaška je s svojimi posebnimi odnašaji popolnoma združena z Nemčijo. Ti odnošaji so, naravno, rezultat globokega in odkritega prijateljstva, ker je znano, da se je Slovaška prostovoljno podala že od ustanovitve svoje države pod vojaško okrilje Nemčije. Ta dejstva ne izključujejo popolne notranje svobode ravnanja. Takšen odnos med Slovaško in Nemčijo je najnovejšega datuma in temelji na pravičnem in razumnem pojmovanju odnošajev med Slovaško in Nemčijo, ker ni treba izgubiti iz oči, da je slovaška država zaprosila za varstvo najmočnejšo evropsko državo, Nemčijo. Slovaški kot mladi državi je zagotovljen normalen razvoj tako, da ne bo imela nobenih zunanjih težav, kajti Nemčija skrbi zanjo tudi v vojaškem oziru. Slovaška kot ena najmlajših evropskih držav nima težave, da svoje notranje razmere uravna v smeri neposredne in dokončne politike. če upoštevamo vse to, je jasno, da je stališče slovaške države do Nemčije takšno, da se Slovaški dajejo možnosti rešiti na zelo lahek način vse težave, ki bi utegnile nastati, tako da te težave ne bodo pomenile za njeno notranje razpoloženje nič v primeri z vprašanjem zunanje politike. To stališče popolnega zaupanja slovaške države do Nemčije omogoča, da vse težave, ki bi nastale, reši na način, ki samo potrjuje dobre odnošaje med njo in zainteresiranimi državami. Ni dvoma, da vsi mednarodni odnošaji te države zanimajo politične odnošaje med Nemčijo in Slovaško, zlasti kar se tiče individualnosti slovaške države. Slovaška, ki uživa popolno gospodarsko, kulturno in politično neodvisnost in s tem v zvezi tudi vojaško neodvisnost, naravno pod okriljem Nemčije in v popolnem sodelovanju z njo, je izvedla številne reforme, ki dajejo slovaški državi poseben položaj glede popolnega sodelovanja pri dogajanjih v Srednji Evropi. Senzacija iz Švice Londonske informacije o nemških ultimativnih zahtevah, ki pa jih uradno demantirajo New York, 29. juL j. (DNB) List »New-York Herald Tribune« poroča iz Londona, da se je tamkaj izvedelo za ultimativno nemško grožnjo Švici, ako le-ta ne bi takoj ustregla naslednjim nemškim zahtevam: Švica mora Nemčiji izročiti nemudoma vse svoje zaloge petroleja, živeža, žita, zlata, kakor tudi vse ameriške in druge vrednostne papirje. List pravi, da je Švica pripravljena pristati na nemško zahtevo, da si s tem zasigura mir. London, ki je bil očitno o tem službeno obveščen iz Švice, sicer ne ve, kdaj poteče stavljeni ultimativni rok, kar pa je slednjič tudi brez pomena, ker Anglija povsem izolirani Švici itak v nobenem primeru ne bi mogla pomagati. Poročilo newyorškega lista naglaša, da si je Švica zgoraj naštete zaloge nabrala iz večine z dovoljenjem Anglije, ki je Švici v izjemni trgovinski pogodbi dovolila uvoz gotovih predmetov navzlic blokadi. Bern, 29. julija. AA. (DNB) Z uradne švicarske strani izjavljajo, da je brez vsake osnove vest, da bi Nemčija zahtevala dostop do zalog zlata in petroleja v Švici. Angleži v pričakovanju napada Smatrajo, da bo izvršen prav kmalu — Kak o si v Londonu predstavljalo nemško ofenzivo in svojo obrambo — Ne varajo se, da bo borba skrajno težka Curih, 28. jul. z. »Basler Nachrichten« javljajo, da pričakujejo v Angliji vsak trenutek pričetek nemškega napada. Časa ni mnogo, ker pride kmalu jesen s svojim deževnim vremenom in meglo. Po mnenju letalskega strokovnjaka »Timesa« bodo pričeli Nemci najprvo z velikimi koncentričnimi napadi svojega letalstva. Pri tem bodo poskušali zlomiti obrambno moč angleškega letalstva, ki je sicer danes močnejše, kakor je bilo ob pričetku vojne. Nemci bodo izvršili svoje velike letalske napade v prvi vrsti s strmoglavci in pa z bombniki, ki bodo metali takozvane »tuleče bombe«, ki so jih uporabljali že v Belgiji in pri proboju Weygandove linije. Računati je treba tudi z množinskimi letal- jo v tem podpira tudi Italija, odstraniti vse politične in gospodarske motnje na evropskem jugovzhodu, obenem pa se izogniti sleherni možnosti konflikta z Rusijo. V tem znamenju so se vršili razgovori voditelja Nemčije Hitlerja in njegovega zunanjega ministra Ribbentro-pa z rumunskimi, bolgarskimi in tudi slovaškimi državniki, ki so bili po vrsti pozvani v Nemčijo. Mimo vseh ugibanj iz raznih interesiranih virov bi lahko njihove rezultate na kratko takole obeležili: Zelja Nemčije je, da bi se vsa sporna vprašanja na evropskem jugovzhodu čimprej uredila po poti direktnih pogajanj med prizadetimi. V tem pogledu se je za sedaj omejila le na nekaj načelnih smernic, sporočil in nasvetov, in sicer taiko Madžarski in Bolgariji kakor Rumuniji. Nemčija bi lahko dala Madžarom in Bolgarom proste roke glede njihovih zahtev proti Rumuniji, toda iz gospodarskih in višjih političnih interesov si oči vidno tudi Rumunije ne želi odtujiti. Globlji politični pomen razgovorov v Solnogradu ni bil le v zagotovitvi miru v tem predelu Evrope ter v posredovanju za mirno revizijo v sporu zaradi Sedmograške in Dobrudže, temveč tudi v razčiščenju stališča teh držav glede Rusije. Zato smemo pričakovati, da bodo sedaj sledila neposredna pogajanja med prizadetimi glede rešitve spornih vprašanj v nekem splošnem okviru. Le če bi ta pogajanja ne uspela, ali pa ne bi bil mogoč sporazum glede podrobnosti, bi se Nemčija ponudila, da zadevo uredi v dogovoru z Italijo. Verjetno se bodo prizadeti zadovoljili za sedaj le s formalnim dogovorom, kajti dejanske spremembe, ako bi bile izvedene že sedaj, bi utegnile izzvati v Rumuniji težke notranje konflikte in še posebej kvarno vplivati na gospodarsko-prometno koristnost evropskega jugovzhoda v borbi Nemčije in Italije proti Angliji. Ta koristnost pa je eden izmed glavnih nagibov italijansko-nem-ške diplomatske aktivnosti za pomirje-nje Evrope sploh, balkansko-podunav-skega področja pa še posebej. skimi napadi na edinice angleške vojne mornarice, ki so prideljene poveljstvu za obrambo angleške obale. Na ta način bodo poskušali izločiti odpor teh edinic proti poskusom izkrcanja čet na angleški obali. Posebni, številni oddelki nemških bombnikov bodo tudi stalno in sistematično napadali vsa angleška stalna in zasilna letališča, da bi tako morda že na zemlji uničili čim večje število angleških letal. Pričakovati je tudi zelo širokopoteznlh napadov nemških letal na vsa angleška pristanišča, železnice, prometna križišča, avtomobilske ceste, prekope, zatvornice, mostove, plinarne in elektrarne in seveda še posebej na industrijska središča. S temi napadi bodo poskušala nemška letala zanesti čim večjo zmedo in dezorganizacijo v angleško obrambo. Po mnenju letalskega strokovnjaka »Timesa« mora biti angleško prebivalstvo že sedaj pripravljeno na te napade. V slučaju napadov mora ostati doma v zakloniščih. Vsaka nepremišljena evakuacija prebivalstva iz predelov, ki bodo cilji napadov nemških letal lahko povzroči nedogledno škodo, kot je bil slučaj v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji. Za obrambo proti padalcem in zračni pehoti bo po angleškem mnenju zadostovala »domobranska garda«, ki je zelo dobro oborožena. Glede prevoza nemških napadalnih čet z letali na angleški teritorij misli »Timesov« strokovnjak, da je dokaj brezizgleden. Letala za prevoz čet so zelo izpostavljena napadom lovskih letal, ker so primeroma počasna. Storjeni pa so že tudi vsi ukrepi, da se čim bolj onemogoči pristajanje transportnih letal na zasilnih letališčih. Tekom zadnjih tednov je bilo Izkopanih po angleških travnikih ln njivah, ki bi prihajale za pristajanje nemških transportnih letal na tisoče kilometrov jarkov, v katerih bi se nemška letala razbila. Pri sedanjem stanju Izvidniške službe z letali je, kakor mislijo v Londonu, skoraj izključeno, da bi mogli Nemci prikrito zbrati veliko število za prevoz potrebnih ladij, obrežnih parnikov, šlepov, čolnov in letal. Vsako tako večjo koncentracijo bodo takoj opazila angleška izvidniška letala, nakar bodo takoj predmet napadov angleških bombnikov kot so že sedaj. Bernski »Bund« poroča: Angleški kralj in vlada stojita pred težkimi odločitvami. Preden je izbruhnila vojna, so v Angliji pripravljali formiranje 32 divizij. Te so sedaj verjetno že oborožene in organizirane. Njim je treba dodati dve kanadski armadi, vsaka po 20.000 mož, nadalje eno avstralsko-novozelandsko armado ter vse poljske, norveške, belgijske, nizozemske in francoske legije. Angleško letalstvo se je od začetka maja do danes gotovo povečalo za nekaj tisoč letal do-! mačega in inozemskega izdelka ter za odgovarjajoče število pilotov. Tudi vojna mornarica je še vedno po številu in materi jalu sila, ki vliva spoštovanje. Ali bodo te sile zadostovale za uresničenje britanskih vojnih ciljev? Po obsežnosti svojega ozemlja in številu svojega prebivalstva je Velika Britanija tudi še danes močnejša od velesil osi. Toda svojo prekomorsko politiko je vodila doslej bolj s političnimi kakor vojaškimi sredstvi. Obramba sredozemskih oporišč (Gibraltar, Malta, Ciper, Aleksandrija in Suez) močno angažira angleško vojno brodovje. Za obrambo Sudana, Somalije in Kenije so potrebne močne čete. Precejšen del angleškega brodovja veže napetost na Daljnem vzhodu, ki ovira tudi nadaljnje pošiljanje avstralskih in novozelandskih čet. Glede obrambe angleškega otočja misli Churchill, da je treba upoštevati povečano število letal ter visoko kvaliteto domače letalske obrambe. Po njegovem mnenju bo angleška mornarica mogla preprečiti preveliko izkrcanje nemških čet. Nedavno spremembo v angleškem vrhovnem vojaškem vodstvu je smatrati za dokaz povečane volje za borbo. London, 29. jul. j., (Reuter) Nemško letalstvo je izvršilo danes letalsko akcijo J proti Veliki Britaniji, ki se mora smatrati za eno največjih od začetka vojne. V zgodnjih jutranjih urah je priletelo nad jugovzhodno angleško obalo nemško zračno i brodovje, v katerem je bilo najmanj 50 do 60 bombnikov, ki so jih spremljala lovska in borbena letala. Takoj je stopilo v akcijo angleško protiletalsko topništvo, ki je z obale obsulo nemška letala s1 silovitim topovskim ognjem. Čim so nemška letala preletela obalo,, so jih napadla angleška lovska letala. Razvila se je silovita zračna bitka, v kateri je na nemški strani sodelovalo najmanj 100 letal. Angleški lovci so v toku borbe po doslej znanih podatkih sestrelili najmanj 20 sovražnih letal. Po odločni borbi se je angleškim letalom slednjič posrečilo napadalce zavrniti ter jih potisniti s kopnega na odprto morje. Kmalu za prvim navalom nemških letal je sledil drugi val, v katerem so bili pretežno nemški bombniki. Tudi to pot se je angleškemu lovskemu letalstvu in protiletalskemu topništvu posrečilo zavrniti sovražnika z velikimi izgubami. London, 29. jul. j. (Reuter). Posebni Reuterjev dopisnik ki je danes na jugovzhodni angleški obali prisostvoval veliki zračni bitki med angleškim in nemškim Berlin, 29. julija, br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: V pomorski vojni proti Angliji so naše podmornice dosegle nove uspehe. Neka podmornica pod vodstvom kapitana Viljema Rollmanna je potopila, kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, pet velikih oboroženih angleških trgovinskih ladij s skupno nonažo 48.000 brutto registrskih ton, ki so plule v nekem močno zavarovanem angleškem konvoju, med njimi tudi neko 18.000 tonsko pomožno križarko. Konvoj je bil razpršen. Razen tega je ta podmornica torpedirala neko 6000 tonsko oboroženo angleško trgovinsko ladjo. Neka nadaljnja podmornica je potopila več sovražnih ladij s skupno tonažo 18.750 brutto registrskih ton, ki so pravtako bile v nekem močno zaščitenem konvoju. Neki tretji podmornici je uspelo tik pred angleško obalo potopiti neko nad 6000 tonsko sovražno ladjo. V teku izvidniških akcij dne 28. julija je prišlo nad Kanalom na več krajih do letalskih spopadov. Pri tem je bilo sestreljenih 6 sovražnih in neko nemško letalo. V noči na 29 julij so angseška letala metala bombe v severni in zapadni Nemčiji a pri tem niso povzročila nikake škode. Samo v Hamburgu je neka bo-mba udarila v stanovanjski okraj, spričo intervencije le- Rim, 29. julija, j. (SAD) Ves italijanski tisk je danes v znamenju prisrčnega slavja, s katerim je italijanski narod obhajal 40 letnico, od kar ,je zasedel prestol sedanji italijanski kralj Viktor Emanuel. Današnji rimski listi objavljajo čestitke, ki jih je ob tej priliki sprejel italijanski suveren od prijateljskih držav, na čelu čestitke vodje rajha Hitlerja. Listi objavljajo sliko italijanskega kralja, ki se mu je posrečilo privesti Italijo po vrsti zmag do njene današnje cesarske veličine. »Messaggero« naglasa, da se borbeni in zmagoviti kralj nikoli v svoji dolgi dobi vladanja ni odtegoval odgovornosti. V dobi po svetovni vojni je bil on tisti, ki je spoznal v Mussolinije-vem gibanju tisto temeljno silo, ki je bila poklicana Italijo preporoditi. Ves čas je bil ob Mussolinijevi strani in z njim je doživel zmago in uspehe nove ideje. Solidarnost med kraljem in ducejem sta pripomogli Italiji k zavojevanju imperija in do njene današnje imperijalne veličine. Ta solidarnost bo Italiji skupaj z njeno zaveznico Nemčijo prinesla še nadaljnjih uspehov. Mussolinijeva brzojavka Rim, 29. julija, br. Ministrski predsednik Mussolini je poslal kralju za 401etnico njegovega vladanja brzojavko, v kateri mu izraža najboljše želje italijanskega naroda, Vichy, 29. jul. o. (Havas). Službeno je bilo objavljeno, da so nemške okupacijske oblasti zasedeno francosko ozemlje razdelile v pet področij, v katera se bodo mogli francoski begunci vrniti le v smislu nemških odredb. Dvema področjema je bil pripisan tolik strateški pomen, da se vanje begunci za enkrat sploh ne bodo smeli vrniti. Prebivalstvo, ki živi na teh področjih, prav tako ne bo smelo brez posebnih dovoljenj zapuščati tega ozemlja. Francoska vlada je bila o tem obveščena, čim so nemške oblasti prekinile promet med zasedeno in nezasedeno Francijo. Razdelitev zasedenega ozemlja je bila izvršena takole: Prvo okrožje obsega vse francosko Pri-jnorje na severozapadu, ob Kanalu vse do letalstvom pripoveduje, da je bila nemška I letalska formacija tako številna, da je bi-' la videti gostemu roju čebel, ki je z vzhodnem nebesne strani pribrenčal nad Anglijo. Cim se je ta roj dovolj približal angle-i ški obali so hkrati zarjule vse obalne protiletalske baterije. Nemški piloti pa so se slepo vrgli skozi ta zaporni ogenj, za kar so morali seveda tudi takoj plačati z občutnimi žrtvami. Eno letalo se je trenotno v plamenih zrušilo v morje, drugo se je zavilo v oblak črnega dima ter se pričelo-vrteti proti zemlji itd. Nemška bombna letala, takozvani strmoglavniki, so se pričela v skupinah po osem in osem spuščati navpično proti ciljem na tleh in spuščati svoje težke bombe. Težka bombna letala so plula obdana od malih lovskih letal, ki so se kakor majhne srebrne kroglice odražali od rdečih jutranjih oblakov. Vladal je strahovit trušč od streljanja topov, treskanja bomb in grmenja motorjev, tako da so šklepetale šipe v oknih, hiš na obali. Angleška lovska letala so se zaganjala v nemško formacijo ter jo počasi drobila v njeni kompaktnosti. Borba, ki se je najprvo vodila nad morjem se je postopoma zanesla nad celino, toda po odločni obrambi angleškega lovskega letalstva se je slednjič sovražnika posrečilo razpršiti ter v posameznih skupinah potisniti nazaj na morje proti vzhodu. talske obrambne organizacije pa je bilo mogoče preprečiti večjo škodo. Pri angleških letalskih vpadih na Nizozemsko so nemška lovska letala sestrelila dve sovražni letali, protiletalsko topništvo en aparat Pri vpadih v severno Francijo in severno Nemčijo pa je protiletalskemu topništvu uspelo sestreliti vsakokrat po eno letalo, tako da so znašale izgube sovražnega letalstva v teku včerajšnjega dne 11 aparatov. Pogrešata se dve nemški letali. Nekje v Italiji, 29. julija AA. (Štefani). Uradno sporočilo št 50 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Naši letalski oddelki so izvedli uspešne akcije na drugi strani meie v Cirenaiki. Izvedeni so billi številni in uspešni bombni napadi. Zbi-ti sta bili dve sovražni letali, dve italijanski letali pa se nista vrnili na oporišče. Kairo, 29. julija. (Reuter). Komunike angleške armade v Severni Afriki pravi: V obmejnem egiptskem puščavskem pasu je neka kolona lahkih angleških oklopnih vozil prodrfa globoko za sovražnikove bojne vrste. Bila ie napadena od italijanskega letalstva, ki jo je v nizkih poletih obsipalo z bombami. Angleška kolona je imela pri tem nekaj izgub. V ostalem ni bilo na bojiščih v Severni Afriki nobenih pomembnejših akcij. ki je združen okrog simbolov fašističnega pokreta, ves v njegovi službi in poln vere v zmago. Hitlerjeva čestitka italijanskemu kralju Berlin, 29. jul. AA. (Štefani). Voditelj rajha in državni kancelar Hitler je poslal italijanskemu kralju in cesarju naslednjo brzojavko: Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme najprisrčnejše čestitke tako v mojem imenu, kakor tudi v imenu nemškega naroda ob priliki 40-letnice, odkar ste stopili na prestol, želim, da Vaše Veličanstvo po zmagoslavnem boju ohrani še dolgo vladanje nad italijanskim področjem. Hitlerjeva čestitka Mussoliniju Berlin, 29. julija. AA. (DNB). Vodja rajha in državni poglavar Adolf Hitler ie čestital Mussoliniju s sledečo brzoiavko k rojstnemu dnevu: V znaku tovariške oo-vezanosti pošiljam vam duce. za vaš današnji rojstni dan nainrisrčneiše čestitke v svojem in v imenu nemškega naroda. Te želje se nanašajo tako na vašo osebno srečo kakor tudi na uspeh vaše državne uprave in na zmagoviti konec naše skupne borbe za svobodo naših narodov. Adolf Hitler. Belgije in ima veliko zaledje v smeri proti jugu- Drugo področje obsega ostalo francosko primorje od izliva Loire v Atlantski Ocean do španske meje. Tretje okrožje obsega pokrajine od belgijske do švicarske meje in torej tudi vse področje Maginotove linije. četrto okrožje meji na jugu na nezasedeno Francijo, na zapadu in severozapadu na prvo in drugo okrožje. V njem je tudi Pariz. Peto okrožje je omejeno od ostalih štirih. V poslednji dve okrožji se bodo smeli vrniti kmetje, industrijski delavci, zdravniki in diplomati. V Severno Francijo se begunci predvsem ne bodo smeli vrniti zaradi tega, ker so kraji močno razdejani. Moskva, 29. jul. j. (A. R.) Moskovski tisk ie sprejel razgovore 'balkanskih državnikov v Nemčiji s precejšnjo rezervi-ranostjo. Obisk bolgarskih in rumunskih ministrov pri vodji rajha ter njih razgovore z nemškim zunanjim ministrom Rib-bentropom ie moskovski tisk vse dni. kar so trajali ti razgovori, beležil v zelo skromnih poročilih. Komentarjev o teh razgovorih moskovski listi niso objavljali. Nasprotno pa je tisk vse te dni posvečal izredno pozornost panameriški konferenci v Havani. Mnogo komentarjev ie bil deležen tudi članek vojaškega sotrudnika ameriškega lista »New York Herald Tribune«, v katerem pisec slika resne nove nevarnostne momente, ki bi se pojavili za Zedinjene države v primeru, da bi tudi Španija stopila v vojno. Londonsko mnenje London, 29. jul. br. (S. D. A.). Angleški tisk kaže veliko zanimanje za pcslednie mednarodne konference v Solnogradu. Znatno pozornost ie vzbudil komentar »Daily Telegrapha«. ki meni. da bo Nem-čiia za vsako ceno poskrbela da se ohrani mir na Balkanu, dokler se sedanja vojna povsem ne zaključi Približanie Rumunije k osi ie naravna posledica ohladitve njenih odnošaiev z Veliko Britanijo. toda vsak Anglež uvideva. da ie Rumunija postopala tako pod pritiskom izredno težkih prilik. Grška sodba Atene, 29. juliia. AA. (Štefani). Grško javno mnenje spremlja z velikim zanimanjem razgovore v Nemčiii in Italiji. katere so imeli vodilni državniki držav osi z odgovornimi državniki posameznih držav iz jugovzhodne Evrope. V nekaterih grških političnih krogih izjavljajo, da se Grčija. ki nima nobenih posebnih nacionalnih aspiracii do drugih držav, veseli vsake mirne rešitve ki odstraniuie nevarnost vojne od jugovzhodna Evrope. Sovjetsko brodovje Moskva, 29. julija, o. (Reuter) Službeno je bilo sedaj objavljeno, da je bilo rusko vojno brodovje leta 1939 ojačeno za 129 vojnih ladij. Nadaljnjih 148 ladij je še v gradnji in bodo iz ladjedelnic splovljene v morje še v teku tega leta. Med njimi je več bojnih ladij. Podmorniško brodovje, o katerem so vsi podatki tajni, se je napram lanskemu letu potrojilo. Položaj Norveške Stockholm. 29. julija, br. (SDA). »Da-gens Nvheter« objavlja danes nekaj podrobnosti o razvoju državno-pravnega položaja Norveške. Kralj Haakon ni hote! pristati na abdikacijo, ko so jo zahtevae od njega nemške okupacijske oblasti. Glede na to bo sedaj kakor kaže, ustanovljen nekak državni svet. ki bo prevzel vse oblasti suverena na Norveškem. Dcfinitivno pa se bodo uredile prilike šele tedaj, ko bo kralj Haakon ali odstopil ali pa ga bodo Norvežani sami odstavili. V kratkem bi se moral sestati norveški parlament, nemške oblasti pa so odredile, da se mora zasedanje zbornice odgoditL Prleetek volilne bar be na švedskem Stockholm, 29. jul. br. (Štefani). Jeseni bodo na švedskem parlamentarne volitve. Volilna kampanja za nje se ie včeraj pričela. Ministrski predsednik Hanson kakor tudi drugi člani vlade so imeli včeraj svoie prve velike volilne borbe. Ministrski predsednik Hanson ie v Stock-holmu v svoiem volilnem govoru obeležil tudi osnove švedske zunanje politike. Poudaril je. da Švedska vztraja slei ko prej pri svoiem načelu prijateljskega sodelovanja z vsemi, da bi tako po svoiih močeh pripomogla k obnovi miru na kontinentu. Cilji švedske politike so neizpremenieno jasni. Švedska si bo tudi v bodoče na vse načine prizadevala da ostane izven voine. Vročina in neurja New York 29 julija AA (DNB). Vročina, ki se je začela pred več kot enim tednom, še ni popustila. V severnih državah USA je toplomer kazal 100 stopinj Fahrenheita. Samo v New Yorku je bilo 15 človeških žrtev zaradi vročine, ki je vladal tam včeraj Za sončarico jc umrlo v zadnjih sedmih dneh 550 ljudi Bukarešta. 29. julija. AA. (DNB). Včeraj so imeli v Rumuniji najtoplejši dan v vsem letošnjem letu. To-pl^mer je kazal v Bukarešti v senci 49 stopinj Snoči je divjala po vsej Rumuniji silna nevihta, ki je prizadejala vciiko škodo. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev. Po nekaterih krajih Rumunije se je utrgal oblak. V Tur Siji pričaka jefo rekordno žetev Carigrad. 29. julija. AA. (DNB). Listi objavljajo po uradni ocenitvi pregled letošnje žetve v Turčiji. Letos pričaku eio v Turčiji rekordno žetev, ki utegne biti trikrat večia. kakor pa so normalne žetve v Turčiji in kakršne že ni bilo 80 let. Vlada deli kmetijske stroje, da bi se žetev prej končala. Bombažna letina bo dala letos okrog 100.000 bal več kakor pa lani. Ljudsko štetje v Turčiji Carigrad, 29. jul. AA. Pristojne cblasti izvajajo vse potrebno za popis prebivalstva ki bo 20. oktobra. Popis bo izvedlo 200.000 uradnikov, in njihovih pomočnikov prostovoljcev. Zadnji popis prebivalstva v Turčiji ie bilo 1936. Tedai je imela Turčija 16.2 milijona prebivalcev. Chaitibedam bo operiran London. 29 julija. AA. (Reuter). Izve se, da Chamberlain odšel v neko bolnišnico na operacijo Mislijo, da bo zaradi ledic bo-loval okrog 15 dni, vendar pa sc bo po tem času še lahko bavil s svojimi posli. >Melisica Hitlerjeve strasske Berlin 29. julija, br. Narodno socialistični stranka je danes po vsej državi praznovala 19. obletnico Hitlerjevega pokreta. 1921. leta je Hitler na današnji dan ustanovil stranko nemških delavcev ki je pozneje prevzela ime narodno socialistične nemške delavske stranke. Tudi Kitajska zapušča Društvo narodov Čung-King, 29. jul. AA. (DNB) Iz dobro poučenih krogov se izve, da je kitajska vlada odpoklicala uradništvo svojega urada pri Društvu narodov. Zunanji minister dr Cincar-Markovič okreval Beograd. 29. jul. AA. Zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič je okreval in zopet opravlja svoje ministrske posle. Nemški poslanik odpotoval na Bled Beograd, 29. julija, p. Nemški poslanik von Heeren je odpotoval iz Beograda na Bled, kjer namerava ostati dalje časa. Odlsod trgovinske delegacije v Ankaro Carigrad, 29. jul. br. (Štefani). Davi ie prispela v Carigrad jugoslovenska trgovinska delegacija pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra Milivoia Pil je. Delegacija ie že dopoldne odpotovala dalje proti Ankari, kjer se bodo jutri pričela trgovinska pogajanja za novo ureditev trgovinskega prometa med obema državama. Odpust Židov Zagreb, 29. julija, o. »Wiener Bank Ve-rein« je odpustil vse svoje židovske nameščence pri svojih podružnicah v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu, skupno 41 ljudi. Banka bo do njih izpolnila svoje statutarne obveznosti. To je prvi primer, da je pri nas prišlo do redukcij zgolj iz raznih razlogov. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Zvedri-lo se bo od severa in severozahoda dalje proti vzhodu. V planinskih predelih in na južni polovici države utegne biti še precej oblačno in tu pa tam deževno. Toplota se bo lahno dvignila. Vladarski jubilej italijanskega kralja so v vsej Italiji svečano proslavili — Tisk o zaslugah vladarja za veličino Italije Nov režim v zasedenem delu Francije Okupirano ozemlje je razdeljeno na pet okrožij — Vrnitev beguncev samo po posebnem dovoljenju V pričakovanju važnih izjav Churchilla Na današnji seji spodnje zbornice bo razprava o zunanje političnem položaju Anglije London, 29. julija. AA (Reuter). Parlamentarni urednik Reuterja piše: Jutri bo prišlo v spodnjem domu do pomembne razprave o zunanji politiki, vendar je še vprašanje, če bo ta razprava javna ali tajna To vprašanje sedaj še proučujejo. Pričakujejo da bo Churchill, če bo do tega prišlo, govoril o zunanji politiki kot šef vlade. Pred razpravo bo podal minister za gospodarsko vojno Dalton pomembno izjavo o novih ukrepih, ki jih Vlada pripravlja za poostritev blokade. Stockholm, 29. julija, j. List -»Dagens Nvheter« poroča iz Londona, da pričakujejo v angleških političnih krogih na jutrišnji seji spodnje zbornice važnih pojasnil ministrskega predsednika Churchilla. Verjetno je, da bo Churchill podal jutri svoje prvo splošno poročilo o angleški zunanji politiki izza sestave sedanjega kabineta. Glede na hudo kritiko, ki je je bila vlada zadnji čas deležna zaradi svoje zunanje politike s strani gotovih angleških političnih krogov, smatrajo v Londonu za verjetno, da bo Churchill ob tej priliki točneje opredelil smernice svoje vlade ter njen odnos do trenutnega položaja v Evropi Morda bo Churchill izraziltudi uradno mnenje Anglije o resničnem razmerju med Sovjetsko unijo in Nemčijo. V ekviru zunanje politične debate bo nedvomno prišel v razpravo tudi položaj na Daljnem vzhodu. London, 29 julija j. (Reuter) Kakor poroča list Daily Telegraph«. bo ministrski predsednik Churchill otvori! jutrišnjo zu-nanje-politično debato v spodnj' zbornici z ekspozejem o zadnjem razvoju političnih prilik. Med vprašanji, o katerih se bo vodila debata, pridejo v prvi vrsti v pretres protiangleški ukrepi v Rumuniji, načrti držav osi na Balkanu, angleškoruski ter an-gleško-španski odnošaji ter slednjič položaj na Daljnem vzhodu Zaenkrat je določeno, naj bi se vsa debata razvila v tajni seji. Glede na izredne važnosti obravnavanih vprašanj pa se vod' v parlamentarnih krogih ponovno ostra akcija za obravnavanje v javni seji. Verjetno je zaradi tega, da bo vlada prvotni načrt tajne seje opustila. O podrobnostih debate je danes opoldne razpravljal kabinet na svoji seji. V Franciji iščejo krivce V kratkem se bo pred posebnim sodiščem pričel proces proti Daladieru in nekaterim članom njegove vlade LOndon, 29. jul. j. (Reuter) Danes so prispela iz Francije poročila, da namerava vlada v Vichyu postaviti pred sodišče bivšega ministra Mandela pod obtožbo, da je bil za časa svojega ^bivanja v Severni Afriki nepooblaščen v nedovoljenih stikih z zastopniki angleške vlade. K temu nagi aša jo v pooblaščenih .londonskih krogih, da je nameraval Mandela v Afriki obiskati angleški minister Duf£ Cooper, ki je z Mandelom osebno znan. Čim pa je Cooper v spremstvu generala Gor ta prispel v Afriko, da bi prišel z Mandelom v stik, so mu francoska lokalna oblastva izjavila, da smatrajo sestanek med njimi in francoskimi ministri v Afriki za nezaželen. Cooper je zaradi tega že naslednji dan z letalom odpotoval iz Afrike, neda bi bil prišel v stik bodisi z Mandelom, bodisi s katerim drugim francoskim ministrom, ki jim vlada v Vichyju sedaj napoveduje sodna proces. ženeva, 29. jul. j. (DNB) Po sodbi francoskega tiska bo francoska vlada že prihodnje dni sprejela odločilne sklepe glede vprašanja odgovornosti za francoski poraz. Verjetno je, da bo v kratkem uradno objavljen seznam tistih oseb, ki naj hi bile postavljene pred izredno sodišče, o katerega ustanovitvi se pravkar razpravlja. Prav tako je verjetno, da bo v najkrajšem času objavljeno, kako se bo pravzaprav glasila obtožba proti osebam, ki jih dolže odgovornosti. Zaenkrat se tudi šele razmotriva vprašanje, ^li se bo najprvo pričel proces proti bivšemu ministru Man-delu, ali pa bo Obravnava proti njemu vključena v širši proces, ki je v načrtu proti bivšemu ministrskemu predsedniku Daladieru in nekaterim njegovim tovarišem. Bivši minister Mandel bo obtožen zarot-niških dogovorov z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom, s katerim da je snoval komplot proti varnosti francoske države. Francoski listi se zavzemajo za to, da se vprašanje osebne odgovornosti za katastrofo Francije čim preje razčisti ter v tej zvezi pritiskajo na vlado, da bi v kar najkrajšem roku razpisala najavljene procese. Pomanjkanje bencina v Franciji Ženeva, 29 julija, br. (SDA). Francoski minister za industrijo je davi izjavil, da je nastalo v zasedeni, kakor tudi nezasedeni Franciji veliko pomanjkanje tekočih pogonskih sredstev. V prihodnji zimi, bo postali problem nafte, bencina in raznih vrst olja naravnost prekaren Zaradi tega so bili že zdaj izdani drakonski ukrepi. Na vsak način dokaj časa ne bo mogoče računati s tem, da bi se dovolil neoviran privatni avtomobilski promet. Ukinitev sekvestra nad nemškim in italijanskim imetjem Vichy, 29. julija. AA. (Havas) Današnji službeni list je Objavil dva nova dekreta, s katerima se ukinja sekvester nad imetjem nemških in italijanskih državljanov, kateri je bil uveden v začetku vojne. Največja letalska bitka Včeraj so začefi Nemci z velikimi letalskimi oddelki napadati Anglijo — V borbi je sodelovalo več sto letal Vojna poročila Nemške akcije na morju — Letalski spopadi na meji Cirenaike — Borbe v egiptskem puščavskem pasu Prvi odinev na Slovaškem Dosedanji zunanji minister Durčanski je moral odstopiti — Sanjo Mach postal notranji minister Bratislava, 29. jul. AA. ,(DNB) Davi se je vrnil iz Solnograda predsednik slovaške republike dr. Tiso, z njim sta se vrnila tudi predsednik vlade dr. Tuka in minister šanjo Mach. Bratislava, 29. jul. j. (DNB). Kakor se doznava s poučene strani je predsednik slovaške republike dr. Tiso danes opoldne podpisal dekret, s katerim je bil ministrski predsednik dr. Tuka poverjen z vodstvom slovaškega zunanjega ministrstva, šanjo Mach pa imenovan za notranjega ministra. Pričakuje se, da bo šanjo Mach ponovno prevzel tudi vrhovno poveljstvo Hlinkove garde. Uradni komunike o teh imenovanjih bo verjetno izdan šele jutri. Izjava Sanja Macha Bratislava, 29. julija. AA. (DNB) šanjo Mach je dal po svoji vrnitvi iz Salzburga predstavnikom tiska sledečo izjavo: Z obiskom v Nemčiji smo popolnoma zadovoljni in polni zavesti, da sta obstoj in svoboda slovaške države končno zajamčena. Mi Slovaki se lahko zahvalimo Bogu, da smo se kot prvi priključili borbi za ustvaritev genialne zamisli vodje rajha. V upanju, da bo ostvaritev teh idej vodje rajha tudi slovaškemu narodu prineslo boljšo bodočnost, smo mi danes srečni in polni hvaležnosti. Mi bomo zvesti in vdani velikemu tvorcu nove Evrope in bomo dali svoj prispevek za ostvaritev njegovega dela v prostoru, kjer so živeli že naši predniki. Meni je že pred 14. marcem 1939 bilo jasno, je nadaljeval Mach, da moramo za srečo in pravice suverene slovaške države prevžeti tudi dolžnosti. Zato se razume samo po sebi, da slovaška država v celoti izpolnjuje svoje dolžnosti, ki izvirajo iz vključitve v to novo evropsko skupnost. Rad bi bil videl, da bi mogel včeraj vsak Slovak slišati vodjo rajha, kakor smo ga sliSali mi. Prepričan sem, da bi tak dan tedaj postal praznik vsega slovaškega naroda. če sem bil dosedaj poln občudovanja za vdanost nemškega naroda do vodje rajha, pa šele danes to v celoti razumem in sem tudi sam neverjetno očaran nad osebnostjo vodje rajha, da tega sploh ne morem povedati z besedami. Zakaj je šel Durčanski Bratislava, 29. jul. br. (UP) V vseh političnih krogih je izzvalo veliko pozornost, da je ministrski predsednik dr. Tuka prevzel tudi vodstvo zunanje politike. Kaj je z dosedanjim zunanjim ministrom dr. Dui> čanskim, ni znano, kakor tudi ni znan vzrok za to nenadno spremembo. Domnevajo pa, da dr. Durčanski ni soglašal z najnovejšimi načrti glede bodeče usode Slovaške ter da je moral zaradi tega odstopiti. Moskva rezervirana Listi samo na kratko in brez komentarjev beležijo solnograške razgovore »JUTRO« št. 175. - 3 =~= fM^IIL m »». Maši kraji in ljudje Vprašanje obstoja humanitarnih ustanov Vse kaže, da bo akcijski odbor stanovskih humani" tarnih stanov dosegel ugodno rešitev Ljubljana. 29. julija. Vprašanje obstoja humanitarnih stanovskih ustanov in organizacij se bliža, kakor kaže svoji odločitvi. Gre za uveliav-ljenje sprejemljivega pravilnika, ki naj omogoči socialnim stanovskim ustanovam, ki so iih izgradili poštni uslužbenci, sodniki. grafično delavstvo, uradniki, železničarji. trgovski nameščenci in drugi stanovi. kakor tudi razne Doklicne skupine, neoviran razvoj. Vsi dosedanji pravilniki, tudi zadnji, so se izkazali v svojih do oč-bah za nespremenljive. O pravilniku je odločalo ministrstvo za trgovino in industrijo. kar pa ni ustreza'o duhu naših humanih ustanov, ki nimajo s trgovino ni-kakega opravka, marveč opravljajo le plemenito in nad vse potrebno socialno nalogo. Nekaikrat že ie bilo poudarieno. da so vsebovali pravilniki toliko trdoto, da bi bil mnogim dobrodelnim ustanovam njih nadaljnji obstoi nemogoč. Akcijski odbor stanovskih humanitarnih ustanov kot predstavnik prizadetih skupin in družb o vseh teh rečeh ponovno spregovoril odkrito besedo. Doma in pri čini-teljih v Beogradu. Pokazal ie na nesprejemljivost določb vsakokratnega pravilnika. kakor tudi na ogromno moralno in materialno škodo, ki bi nastala na področju naše socialne samopomoči ako bi morale ustanove, nekatere stare oreko 70 let, prenehati s svojim poslovaniem. Z zadovoljstvom ie bila zato sprejeta vest. da je bil celotni elaborat glede obstoja humanitarnih ustanov izročen ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ki bo zdaj o zadevi cdl:čilo. Nastopil je značilen preokret. ki daie upe. da bo to važno vprašanje vendarle spravljeno z dnevnega reda. Pristavimo nai. da so se stališču naših humanitarnih ustanov priključili tudi naša banska uprava in po-litčni činitelji. ki vidijo, da so stališča humanitarnih organizacij docela pravilna in utemeliena. Dobro se danes ve. da b; morala država iz svojih sredstev lajšati bedo in nuditi pomoč, ako teh ustanov ne bi bilo. Razlog je tako močan, da skoro ni mogoče posumiti, da ne bi bil uveljavljen pravilnik, ki bo upošteval želje in zahteve dobrodelnih in človekoljubni ustanov. Z večernim brzim vlakom ie danes odpotovala v Beograd delegacija iz dravske banovine, ki bo stopila v prestolnico v stik z odposlanci iz Beograda, nadalje pa tudi z delegati iz Zagreba Novega Sada. Sarajeva in drugih krajev. Posvet vseh delegatov bo v Beogradu in se bodo določile vse podrobnosti intervencij. Akcijski odbor bo predvsem obiskal odi ^ču i oče faktorje v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Vsekakor bi vplivalo na tisoče zavarovanega članstva nad vse blagodejno, ako b^do Dri snel i delegati iz Beograda z dobrimi poročili. Spet smrt pod vlakom Za Janezom Potrpinom — kretničar Juro Jerič iz Zagorja Zagorje. 29 julija V soboto so v Ljubljani pokopali 261et-nega Janeza Potrpina iz Jazem v šentjurski občini pod K umom, ki je. kakor smo poročali, pri Jevnici padel pod vlak. ko se je vozil proti Ljubljani. Janez je bil na orožnih vajah, a je dobil 20 dni dopusta. da je pomagal pri delu. Nesrečnega dne se je s prijateljem Andrejem Sma-gurjem. ki je bil prav tako na dopustu, vračal proti Ljubljani. Janez, ki je bil zmerom gibčen, vesel, zdrav fant. ie stal kar na stopnicah železniškega voza in ve- : selo mahal vsakomur, ki ga ie uzrl ob j progi. Smagur ga je še opozarjal, naj bo ; previden, da se ne zgodi nesreča, prav j tedaj pa je prišla mimo litijska rezerva, ki ga je na nepojasnjen način potegnila pod kolesa. Pogreba se je udeležilo kakšnih 50 njegovih svojcev in prijateljev s Kumljanskega. Včeraj zjutraj pa se je na zagorski po- staji ponesrečil kretničar Juro Jerič Ko je jutranji zbiralni vlak na postaji prevzemal vagone, je Jerič odpiral in zapiral kretnice. Nesreča, ki je železniškim uslužbencem zmerom za petami, tudi tckrat ni mirovala. Dež je bil najbrž kriv. da je Jeriču spodrselo in je z nogami prišel pod vlak. da so mu kolesa razmesarila obe nogi. Poklicali so zdravnika na pomoč ta pa ie takoi odredil prevoz v bolnišnico. A vsako prizadevanje ie bilo zaman — kmalu po prevozu je zaradi velike iz?vbe krvi in hudih ran umrl Mrtvega so pripeljali nazaj v Zagorje, tako da bo po 27 letih vestne, naporne službe kot žrtve dela prišel na zagorskem pokopališču do počitka. Pokojnik je bil po rodu iz Šmarja pri Jelšah. Bil je vseskozi trezen in prijazen mož, zato je vest o njegovi nesrečni smrti žalostno odjeknila po vsej dolini. Zapustil je 5 otrok v starosti od 12 do 22 let. Drzen vlom sredi mesta Tatovi so odnesli za okrog 52«2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50: *7< 272.50 — 282.50; >8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatskl 160 — 162.50 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 450. Dvorec Berghof pri Berchtesgadnu Škodljive žuželke na Danskem prometna sredstva. Ljudje prihajajo zgodaj domov. Pozneje se oglaša le korak kakšnega redkega ponočnjaka, ki si skozi temo utira pot z žepno svetilko. Mesto spi. Toda ob novem dnevu vstaja prebivalstvo bolj zgodaj nego kdaj prej ter polni ulice in tramvaje, odhajajoč na delo. Maurizio S&ntafiora Tukaj krojijo Franciji novo usodo in obliko kjer je Hitler sprejel te dni rumunske in druge državnike za razgovore o ureditvi spornih vprašanj v srednji in jugovzhodni Evropi Rim po dveh mesecih vojne Pešci v premoči — Zaklonišča v antičnih zgradbah Rim, konec julija Dva meseca sta minila, od kar je Italija stopila v vojno in čeprav se ta Rima niti ni dotaknila, se je njegov obraz temeljito spremenil. Kot pivi znak spremenjenih splošnih razmer opaziš, ko stopaš po glavnih rimskih ulicah, povečano število pešcev, ob njihovi strani pa zelo številne kolesarje — tudi ti so bivši avtomobilisti. Promet z avtomobili se je dejansko silno zmanjšal, tisti, ki so ostali — in to so po večini javni, vojaški in tuji avtomobili — so vsi po-črtani s progami belega laka, ki so ustvarile novo av- ->mob!listično modo in estetiko. Drug opozcrljiv znak vojnega stanja so papirni traki, s katerimi so prelepili vse šipe in izložbena okna kot varnostni ukrep zoper učinke letalskih bomb in protiletalskega topništva. Ti traki so sestavljeni skoraj dosledno v ornamentalne motive in neredko tudi s smislom za humor, tako da ima oko mimoidočega prijetno razvedrilo in cla skorai pozabiš na težko nujo, ki je zahtevala takšne ukrepe. Na raznih krajih mesta, zlasti v javnih vrtovih, stoje šotori Rdečega križa, ki je uredil stalno službo za hitro pomoč. Posebno pod drevesi Ville Borghese, kamor so domačini in tujci v tem času tako radi prirejali sprehode, je mnogo teh šotorov, ki so pripravljeni za sprejem ranjencev v primeru sovražnega napada. Po vsem mestu so urejena nadalje javna zakloniča zoper zračne napade in veliki lepaki opozarjajo ljudstvo n?,nja. Kjerkoli je bilo mogoče, so postavili pregrade iz desk in vreč s peskom, da bi imeli ljudje zaščito pred drobci in izstrelki. Tako so na slovitem trgu deli Esedra spremenili vse prehode, ki ga obdajajo, v isto toliko zaprtih zavetišč in enako so zaprli do nekoliko ozkih vhodov galerijo na trgu Co-lonna v osrčju mesta, kjer se še od pamti-veka sestaja poslovni svet. Zelo dober in velik zaklon predstavlja Traforo, kilometer dolg predor, ki gre pod Kvirinalom. Vse te stvari pa so bolj ali manj lastne vsem današnjim italijanskim mestom, a značilnost rimskega vojnega oblačila so spremembe in ukrepi ob staroslavnih rimskih spomenikih. Tudi mogočni in veko-viti loki Koloseja so se z vrstami vreč s peskom spremenili v pribežaliča. Nekoliko i korakov od antičnega Rima je dal moderni Rim svoj prispevek k mestni pasivni ! zračni obrambi: podtalna železnica, ki ve-; že s 16 km dolgo progo glavna središča j Rima z velikim prostorom za razstavo le-j ta 1942., se je z lahkoto spremenila v 30 do 40 m pod zemljo potekajoči zaščitni j predor, ki mu ne more nobena bomba do I živega. ! če pa ostanki starega Rima, kakor v primeru Koloseja, lahko rabijo za namene pasivne zračne obrambe, dajejo še češče povod za težke skrbi, kajti treba jih je , tudi same zavarovati pred učinki eksplozij. ! Kar se je dalo premakniti in prenesti, ki-: pe in predmete po galerijah ter muzejih, so spravili pač drugam, druge stvari je bilo treba zavarovati na licu mesta. Tako i so se stebri, loki, veliki spomeniki in zgradbe, ki jim lice pozna ves svet, obdali in zakrili z zaščitnimi preoblekami, ki jih delajo prav čudne. To je nov obraz Rima, obraz, ki ga ne pozna noben turist, krepki, a tudi žalostni obraz vojne, obraz, ki se zvečer spet spremeni na presenetljiv način: Rim, mesto luči, ki so se njegove glavne ceste v drugih časih bleščale od luči obločnic in ki so njegove palače, spomenike in slavne razvaline razsvetljevali vso noč z mogočnimi žarometi, med tem ko so njegovi neštevU-ni vodnjaki sipali pramene mnogobarvne vode, se uspava sedaj v skoraj popolni temi. Ko se bliža večer, je videti, kakor da bi mesto onemevalo, obrisi zgradb se stap-Ijajo z nočjo. S temo se marsikomu morda prvič javlja v vsej svoji krasoti zvezdnata noč. Mimoidoči so tedaj redki. Pred polnočjo, ki prihaja eno uro prej, ker je Italija ob začetku vojne uvedla poletni čas, se zapirajo vsi lokali in prenehajo obratovati vsa Francija se obnavlja V danski provinci Tondern so se v zadnjem času pojavile ličinke tam doslej neznanih zajedalcev, ki delajo veliko škodo in ki zahtevajo obsežnih ukrepov za po-končavanje. Kakor so ugotovili, gre za ličinke nekega metulja, ki ga je dobiti po-gostoma na Francoskem. Razširile so se ob neki železniški progi in napadajo travnike ter njive, zlasti takšne na katerih ra-sejo mrkve. Domnevajo, da so škodljivke prispele v deželo z železniškimi transporti in se močno razširile, ko so naletele na ugodne pogoje za svoje življenje. Zanimivo je, da nekim poljem, kakor krompirjevim, prizanašajo. čuvajte se mušjih pikov! V poletnem času beremo pogostoma o nevarnih posledicah, ki jih imajo mušji piki. Takšen primer se je zgodil te dni v Dommitzschu pri Halleju v Nemčiji, kjer je muha pičila 151etno dekle. Malo ur pozneje so se pokazali znaki težke zastrupitve. Več dni so si zdravniki prizadevali, da bi zastrupitev obvladali, toda dekle je le umrlo. Diktator Kube polkovnik Batista, ki je po krvavem volilnem boju z večino glasov ponovno postal državni predsednik Nemško gledališče v Belgiji in Franciji Nemški dopisni urad poroča, da odrine annsambel weimarskega gledališča v zasedeno Eelgijo in Francijo na gostovanje. Gostoval bo v Bruslju, Lilleu, Rouenu in Le Havreu, kjer bo izvajal »Prodano nevesto«, »Nižavo« in še druge opere. V Bruselj pridejo tudi berlinski filharmoniki, ki bodo priredili velik koncert. Francoski železniški delavci popravljajo proge in mostove, ki jih je razdejala vojna če ne vel, zdaj izveš: da namerava finska vlada odrediti de-mobilizacijo svoje vojske; da je Mussolini v ponedeljek obhajal svoj 57. rojstni dan in da se je zadnje dni prvič od začetka vojne pokazal predstavnikom inozemskega tiska, ki so občudovali njegovo okretnost in svežost; da je »American Clipper«, ki leti iz Lizbone v Ameriko, te dni med 44 potniki odpeljal tudi štiri otroke bivše cesarice Zite; da je turška vlada sklenila začeti takoj z gradnjo ceste med vzhodne anatolskima mestoma Diarekir in Van; da se nahaja Italija na prvem mestu v tuiški trgovini; da je vrhovno vojaško sodišče v Franciji obsodilo generala de Gaullea na pet let ječe; da gradi Sovjetska unija mornarico podmornic, ki bo po svoji tonaži in borbeni sposobnosti enakovredna največjim floti-ljam podmornic ostalih svetovnih držav; da je v angleških domačih vodah strogo zatranjeno vsakršno fotografiranje: da ima Turčija dovolj žitnega pridelka za lastno prehrano; da je bila otvoritev pariške borze prošle dni ponovno odgodena; da je Rusija s priključitvijo baltiških držav dobila prirastek skoro 6 milijonov ljudi na prebivalstvu in 172.818 četvornih km na površini. Pogled na eno izmed zadnjih sej francoske poslanske in senatske zbornice v Vichjju, začasnem sedežu francoske vlade Petrolejske kopeli Tekoče zlato" kot zdravilo Kot lečilo si petroleja danes ne moremo več dobro predstavljati, čeprav izvira iz njegovih produktov mnogo dragocenih zdravil. Bih so pa časi, ko so »tekoče zlato« poznali samo kot zdravilo. Vera v njegove zdravilne sile je prastara, že pri starih Egipčanih in Asircih naletimo na uporabo nafte ter asfalta za zdravilne namene, Hipokrates je asfalt isto tako uporabljal kot lečilo in prav tako nam poročajo drugi staroveški pisci, kakor Diosko-rides in Plinij, o tem. Kot ljudsko zdravilo proti revmatizmu in drugim boleznim so uporabljali petrolej že davno v vseh ozemljih, kjer so njegovi vrelci. Ko so v 15. stoletju pri Tegernskem jezeru odkrili petrolejske vire, so tamkaj- Sončarica v hladnem dnevu Kakor smo izvajali te dni v nekem članku, je mogoče, da dobi človek sončarico tudi v takšnih dneh, ko sploh ni vroče. O novem primeru te vrste poroča živčna klinika vseučilišča v Frankfurtu ob Meni. V razmeroma hladnem dnevu s krepkim sončnim sijem, ki je sledil vrsti vročih dni, je neki možak obolel tako, da je bilo videti, da gre za učinek kemično aktivnih žarkov v sončni svetlobi. Počasi so se razvijale značilne težave, glavobol, bljuvanje, slabost, na zadnje tudi motnje sluha in dvostranski mrtvoudi. Bolnik si je le počasi opomogel. Kava poleti Nikakor ni samoprevara, če pivec kave v toplem letnem času misli, da je ta pijača tedaj manj aromatična nego v hladnem letnem času. Posebni aroma kave nastane namreč po zaslugi neke majhne primesi eteričnih olj. če kavne zaloge poleti ne obravnavamo pravilno, to olje pod vplivom toplote izpuhti. Zato je važno, da hranimo kavna zrna v tem letnem času kolikor mogoče na hladnem in seveda v debro zaprti posodi. Eterično olje v kavi se izgublja v ostalem tudi tedaj, če kavo kuhamo, namesto da bi jo parih s kropom. Sedaj bo menda vsem gospodinjam jasno, zakaj kuhana kava nima pravega okusa. Sina srečal v lita Vesel doživljaj je imel pred nekoliko dnevi neki meščan iz Solingena, ki je obiskal kinem.i4 ografsko predstavo. Ko so v tedenskem pregledu prikazovali prizore iz nekega francoskega taborišča vojnih ujetnikov, je mož med ujetimi vojaki spoznal svojega sina, ki se je bil boril na zapadu, a je potem brez sledu izginil. Njegovo veselje je bilo nepopisno, a se je še stopnjevalo, ko je nekoliko dni pozneje prejel sporočilo svojega sina, da so ga iz ujetniškega taborišča že izpustili in da se vrača domov. Smrt Reynaudove prijateljice Iz Nevv Yorka poročajo, da je tamkaj umrla grofica Helena Fortes, prijateljica bivšega francoskega min. predsednika Pau-la Reynauda. Ponesrečila se je bila na vežnji z avtomobilom in ranam, ki jih je dobila ob tisti priliki, je zdaj podlegla. šnji menihi prodajali to tekočino kot čudežno zdravilo in baje so z njo izlečili mnogo kruljavih ter protinastih ljudi. Italijanski zdravnik Ramazzini iz Padove je v 17. stoletju napisal obsežno knjigo o zdravilni moči petroleja. Po njegovih navedbah so ga tedaj uporabljali med drugim proti srabu, črvom, kožnim tvorom, raku, revmatizmu itd. V bližini Bitscha v Loreni so imeli petrolejsko kopališče, ki so ga mnogo obiskovali že v 16. stoletju. Država je tam sama uredila kopališko zgradbo, ki je bila v pritličnem delu razdeljena v celice. S kopanjem v ogreti vodi. ki je vsebovala petrolej, naj bi se zdrsu-vil glavobol in zobobol, bolečine v spodnjem telesu, nerodovitnost, zaprtje, mrtvoudi, revmatizem itd. Vojne zmešnjave 17. stoletja so to petrolejsko zdravilišče uničile in je zapadlo pozabi. Petrolejske vire v Oelheimu so ljudje v 16. in še 18. stoletju uporabijali proti vsem mogočim boleznim in okvaram. Razen tega so maščobo, ki so yo posnemali s površine, izkoriščali kot kolomaz. še danes je v Oelheimu p rimi t'-to* >«olno kopališče, ki mu voda diši po petroleju. Veliko ulogo je imel petrolej v starih časih tudi zoper kugo. Z njegovim dimom so preganjali povzročitelje te bolezni, ker so pač mislili, da smrad in dim za takšne namene zadostujeta, še 1. 1813. je neki zdravnik Grohmann zapisoval petrolej v obliki mešanice zoper kugo, in sicer so morah pacienti to mešanico jemati notranje ... 4 N E K D O T A Neka dama je naslovila na Sacho Gui-tryja banalno vprašanje: »Ali poznate Italijo?« »Niti po imenu«, ji je odgovoril jedki komediograf. VSAK DAN ENA »Gospodična Olga, ali je res, da je poljub brez brkov kakor jajce brez soli?« »Gospod Lojze, nisem še nikoli . . .« »Toda gospodična Olga!« » . . . nisem še nikoli jedla jajc« brez soli!« M1CHEL ZfiVACO: 176 ttOJHAN. »In prav tedaj, vaša svetlost, so prišli stražniki. Več ko sto jih je v dvorcu in v parku. Ukaz imajo, naj zgrabijo gospoda Ponthuškega ter ga neutego-ma spravijo v Temple. Plemenita gospodična je bila zaradi tega vsa obupana, in ko sva s tovarišem to videla, sva ji ponudila svoje ponižne usluge. Tedaj naju je prosila, naj se postaviva na prežo ter počakava časti tega Bel-Argenta in mu zabičiva, naj gospodu Ponthuškemu, če ga bo kje videl, za vsako ceno ubrani, da ne pojde v Arronški dvorec.« »Bilo bi toliko kakor siliti volku v žrelo,« je rekel Bel-Argent. Klotarja je znova grabila besnost. Za hip mu je prišlo na misel, da bi pri tej priči naskočil stražnike. Toda obrzdal se je. »Ali,« je dejal, »kaj niste rekli, da je gospodična de Ulloa zapustila dvorec?« »Samo, da vas počaka, gospod, samo da vas počaka! Moj tovariš pozna v soseščini pošteno meščansko rodbino in je ponudil blagi gospodični, da jo odvede k tem ljudem, kjer se lahko brez nevarnosti dogovorita, kaj vama je storiti. Privolila je. Stražniki nimajo nikakih ukazov zastran nje in so ji nazadnje dali, da je odšla. Prav tako nišo zadrževali potne kočije in dveh konj, ki so jih služabniki odpeljali na meni neznan kraj.« Pogled na stražnike, te besede, obilica podrobnosti, ki so se docela ujemale s položajem, in to; da je Bel-Argent poznal romarja — vsa dejstva bi bila razpršila sleherni sum, ko bi se bil Ponlhu-su vobče porodil. Toda kaj bi bil mogel zasumiti? Mar se mu ni bila v Tempelski ulici samemu oglasila čudna slutnja, ki ga je svarila, naj ne hodi v Arronški dvorec? Tako se je v Klotarjevih mislih vrinil Arronški dvorec na mesto Vrvarske ulice ... Mladi človek ni pazil na to, da sta Vrvarska ulica in Arronški dvorec dvoje! Romar pa je vnovič čudno hlipnil in končal: »Moj tovariš je torej odvedel blago gospodično v tisto meščansko hišo. pa sem Dostavil semkaj na prežo, da počakam častitega Bel-Ar-gentač Vaša svetlost naj blagovoli potrditi plemeniti go®pici, da sem vestno opravil njeno naročilo.« »Stopimo!« je rekel Ponthus. »Romar, za svojo uslugo boste poplačani.« »Tako gotovo, kakor gotovo so pištole pištole in zlatniki zlatniki.« Romar je krenil naprej, za njim pa Ponthus in Bel-Argent, ki je sam pri sebi godrnjal: »Zlatniki? Vraga, Zdi se mi. da bi bilo že nekaj ^rebrnjakov dovolj za tatksnega zanikamega sve-+ohlinca .« Romar je zavil okrog vogala Tempelske ulice, kjer je stal Loraydanov dvorec, in se sto korakov od krčme pri »Bel-Argentu« ustavil pred hišo bolj gosposkega kakor meščanskega lica; bila je ena tistih prijaznih stavb, ki so jim okna kakor smeh- ljaji. Vrata so se odprla. Na pragu se je pokazal drugi romar, rekoč: »Bog bodi zahvaljen. Gospodična de Ulloa je bila že v hudih skrbeh.« Klotar je vstopil prvi, za njim Bel-Argent, zadnji oa romar, ki ie takoj zapahnil vežna vrata. "Gospod Ponthuški se je zagledal v dokaj prostorni veži, opravljeni z velikolepimi omarami in naslanjači. Troje vrat je spajalo vežo z notranjščino hiše; v poltemnem ozadju so oči razločile kaj lepe stopnice. Vse to je opazil Klotar na prvi mah. Obrnil se je k romarjema, ki sta s hrbtom slonela na veznih vratih: »Nu? Kaj se obotavljata? Vodita me!« Tedajci sta Grobar in Lepoglavec razgrnila svoji romarski halji, izdrla bodali in zavpila: »Croixmart! Croixmart, na pomoč!« »Izdana sva!« je zarjovel Bel-Argent. Kakor ris je planil na vohuna, izvil Grobarju bodalo in mu ga po bliskovo zasadil v prsi. Z njim vred se je hotel tudi Klotar Ponthuški pognati naprej. toda bilo je prepozno; niti svojega odlom-ljenega ranirja ni več utegnil izdreti Dvajset pesti je padlo po njem. ga zgrabilo, da se ni mogel ganiti, in ga podrlo na tla. Tucat beričev je s peklensko naglico onravilo svoje delo. Nekaj sekund je bfo komaj prešlo po njegovem vstopu, in že je zvezan in z zamaškom v ustih ležal na tlaku ... To je bil konec. Klotar je zaprl oči... obup se je rušil nanj ka-koi plaz. Poleg gospoda Ponthuškega je takisto zveznn ležal Bel-Argent in govoril sam pri sebi: »Moja pot je končana. Nu. enemu izmed malopridnih romarjev sem vendarle dal, kar mu je šlo; to me tolaži. Da. Ko bi le drugi lopov ne bil ostal živ. Tako imam samo pol tolažbe...« Beriči so zdaj negibno stali okrog njiju, in v veži je vladala globoka tišina. Do trideset jih je bilo. Na klic obeh vohunov so se bili usuli skozi vsa troja vrata hkratu ... Lepoglavec je bil po kratkem razgovoru z gospodom de Guitalensom, poveljnikom Templa, ze na vse zgodaj pripravil svoje ljudi v tej hiši, ki je bila poveljnikova last; in gospod de Guitalens se je čutil presrečnega, da je mogel podpreti vohuna v njegovem načrtu, posoditi svoj dom za zasedo, dejavno pripomoči k zajetju upornika in s tem storiti gospodu de Croixmartu važno uslugo Ko je bilo vse končano, je gospod de Guitalens malomarno prišel po stopnicah nizdol in studljivo mignil beričem. naj se spravijo s poti — ne toliko iz mržnje do njihovega odurnega posla, kolikor zato, ker so slabo oblečeni in umazani beriči smrdeli po nesnagi in kislem vinu, on pa je bil giz-dav in izbirčen p'emič. Brezbrižno se je ozrl na ujetnika in rekel: »Prav Odnesite ju v Temnle Brž se poberite iz moje hiše, da jo lahko prezračim. Kje je Lepoglavec?« Urno in tiho, kakor so bili storili svoje delo, so beriči izvršili tudi ta ukaz: trenutek, dva, pa sta bila gospod Ponthuški in Bel-Argent vzdignjena in odnesena. Toda eden izmed Beričev je pred odhodom rekel poveljniku na njegovo vprašanje: Reforme in reformatorji Trezni glasovi iz Zagreba in Beograda se pridružujejo razmotrivanjem našega lista. V »Jutru« smo opetovano razpravljali o problemu reforme našega državnega in narodnega življenja. Svarili smo pred de-magoškimi frazami, pred lahkomiselnimi gestami, pred opičjim posnemanjem tujih vzorov, pred načrti, ki se odlikujejo po nepoznavanju našega narodnega življenja in naših narodnih potreb. Naše stališče, da se mora reformatorsko delo, ki je sigurno potrebno in neodložljivo, zgraditi v duhu naroda in države, ki jima naj služi, in zrasti z občutjem naroda, se vedno bolj uveljavlja tudi v ostalih resnih glasilih javnega mnenja. Danes objavljamo citate iz Hrvatskega dnevnika, glavnega glasila HSS in iz beograjske »Politike«. ki so v skladu z našim stališčem. V svojem nedeljskem uvodniku pravi »Hrvatski dnevnik«, da »se je pričela zadnje čase igra, ki bi bila v svojem jedru kaj komična in vesela, če ne bi živeli v tako resnih časih. Preko noči vidimo pre-orientiranje vseh mogočih ljudi in pokre-tov. Tiskarski stroji naravnost nore, ko tiskajo vedno nove dekrete, s katerimi se vesoljnemu svetu javlja, da je prenehal biti cel narod in vsa država preko noči, kar sta bila skozi stoletja. Tisti, ki sede n t vrhovih in ki so imeli že tudi prej vso oblast, naznanjajo, da si sedaj njihov narod drugače predstavlja način svojega življenja. Pri tem pa ve ves svet, da se duša tega naroda še ni niti iskreno izplakala. Velika gospoda ima na zalogi vse mogoče rekvizite za vsak slučaj. Ti ljudje ne morejo razumeti, da je Hitler delal skozi leta in leta, da je vzgojil svoje novo pokolje-nje, s katerim vodi svoj narod v veliko bodočnost. Prav tako ne razumejo, da so šli tvorci sedanje Sovjetske Rusije skozi vse mogoče sibirske temnice in da so skozi desetletja zbirali svoje prijatelje, s katerimi ustvarjajo nov red. Naj govore ljudje, kar hočejo, resnica je, da je ostala duša Francije, kljub vsem zunanjim spremembam ista, kakor je bila doslej. Morda se bo pod težo udarcev, ki jih preživlja, reformirala, toda samo tekom časa. Vsi sistemi so brez vrednosti, če jih ne hrani in poživlja živo bitje naroda. Da se je demokracija v svojih starih oblikah izživljanja preživela, je danes jasno, kakor beli dan. Prav tako jasno pa je, da nobena oblika vladavine, pri kateri ni narod neposredno udeležen, ne more biti trajne vrednosti. Potrebno nam je, da računajo državniki s spremembami v svetu. Njihova dolžnost je, da povedejo svoje narode na nova pota, ako je to potrebno v njihovem živ- ljenjskem interesu. Potrebno pa je, da jih prej pripravijo za to novo pot Narodi ne hodijo svoja pota po povelju. Težko državnikom, ki postopajo s svojim narodom kakor s čredo ovac. Tako državno politiko bi znal voditi tudi vsak orožnik. Prav državnik pripravlja narod na reforme ter mu v naprej pojasni njihovo potrebo in koristi. Politični ljudje so vredni samo toliko, v kolikor žive skupaj s svo-l jim narodom in v kolikor uživajo njegovo j zaupanje. Samo takrat lahko vodijo na-I rod s ptrebno avtoriteto na nova pota. Ambiciozni posamezniki, ki se narodu niso i prav za prav nikoli približali, so lahko v početku v svojih reformah zelo nagli. Ko pa bodo nastopile kritične ure, potem bodo ; zapustili državni voz ob prvi priliki in ga I mirne duše spustili v prepad. Vsaka ! spememba mora biti osnovana- v gotovih potrebah. V Jugoslaviji imamo že dovolj izkušenj. Vse reforme, ki i se pripravljajo pri nas, morajo naj-; preje dozoreti v dušah naših treh naro-| dov in jih mora potem izvajati sam na I rod.« Beograjska »Politika« poudarja, da politični krogi še vedno dosti razpravljajo o nameravanih reformah v našem političnem in socialnem življenju. Z raznimi predlogi se javljajo razni ljudje. Čuti je vsa mogoča mišljenja. Ko človek posluša in razmotriva vse te različne predloge, se ne more ubraniti vtiska, da mnogi reformatorji streme s svojimi predlogi samo za tem, da bi javnost opozorili na sebe. Med njimi so mnogi, ki so sposobni preko noči spremeniti svoje prepričanje. Ti ljudje mislijo, da je dovolj, če lepo napišejo, ali z besedami opišejo svojo novo ideologijo in pričakujejo, da jo bo narod sprejel z obema rokama. So pa med njimi tudi taki, ki mislijo, da narod sploh nima nobene besede več in da je dovolj, če sprejmejo njihove reformatorske predloge merodajni ter jih vsilijo ljudstvu enostavno z dekretom. Vseh skupaj pa se prav malo tiče, koliko bodo zajeli njihovi predlogi in ideje široke sloje naroda. Pozabljajo samo, da politika ni krojaška delavnica, kjer je mogoče šivati obleke po meri in potrebi ter modi. Reforme imajo izgled za uspeh samo takrat, če so izzvale tudi primeren preporod v narodovi duši. Sigurno je, da občuti vsa naša javnost potrebo nujnega notranjega preporoda ne od včeraj, nego že leta sem. Zal pa so smatrali pri nas doslej vsi mogoči »reformatorji«, da je že dovolj, če vnesejo v naše življenje neke zunanje tuje forme enega ali drugega po-kreta... Razlogi bolgarskega optimizma Bolgarski listi so te dni posvetili kar največjo pozornost razgovorom njih ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Solnogradu. Samo po sebi s>e razume, da so vsi komentarji polni optimizma in veselja spričo razumevanja, ki ga je za bolgarske težnje pokazala Nemčija. Tako čitamo v uglednem sofijskem »Slovu« iz peresa bivšega ministra Kožuharova naslednja razglabljanja o vzrokih bolgarskega optimizma: »Z.idnje čase živi naš narod v polnem optimističnem razpoloženju glede svoje bo dočnosti. Zdi se, da ta duh optimizma vznemirja fabrikante pesimizma, ki hočejo razpršiti vse žarke upanja Med tem pa sc optimizem intuitivno in spontano poraja v duši naroda in on ni niti pretiran niti neutemeljen. Odkod izvira? Pred 25 leti smo z ramo ob rami vstopi'! v veliko borbo za uresničenje naših narodnih idealov. Te naše ideale so naši mogočni zavezniki dobro poznali. Tedaj nismo uspeli in morali smo skupno z Nemčijo prenašati usodo premaganca. Sedaj pa je isti nemški narod, z roko v roki s plemenito Italijo, izbrisal posledice pariških pogodb in kuje zemljevid Evrope na novih, pravičnejših temeljih. Ali ni to dovolj razloga, da gleda bolgarski narod z večjo vero v svojo bodočnost? Z mogočnimi udarci, doslej neznanimi v zgodovini, je Nemčija spet dosegla položaj prve velesile na evropskem kontinentu in riše sedaj s svojo italijansko zaveznico nov evropski zemljevid. V svoji veliki borbi pa nemšk: narod ne pozablja onih, ki so bili skupno z njim tirani na zatožno klop leta 1919 pred kruto pariško sodišče. In nemška vlada nam vsak dan bolj jasno nakazuje svoja čustva in svoje namere glede Bolgarije. Nemško, vt- hovno poveljstvo, to se pravi sam vodja Nemčije Adolf Hitler je naročil nemškemu vojaškemu atašeju v Sofiji, naj sporoči bolgarskemu generalnemu štabu, da vihra nemška zastava nad Neuil'lyjem. Naš bivši generalasim Žekov pa je bi! te dni sprejet na magistratu v Neuillyju, nad katerim je billa ob sviranju bolgarske himne izobešena bolgarska zastava. Bolgarski narod iskreno in s čistostjo otroka veruje v prijateljska čuvstva in dobre namere Nemčije in Italije ter njunih voditeljev Hitlerja in Mussolmija, ki hočeta ustvariti Evropo, organizirano na osnovi večje pravice.« Le nekateri bolgarski listi so svarili pred prevelikim optimizmom ne da bi sicer prikrili svoje veselje, da so balgarske težnje vendarle na potu končnega uresničenja. Tako je na primer list »Čas« zapisal med drugim: »Upamo, da bodo umerjenost, treznost in plemenitost, ki jih kaže naš narod v trenutku, ko bi drugi na našem mestu dali dušika svojemu veselju, ostale do kraja. Mi ne vemo, kako se bodo končno razvijali do godlki, kajti mi ne kujemo sami svoje usode. Ona je zaupana vitezom, ki gotovo ne bodo hoteli zatemniti bleska svoje trium-fatorske krone z nepopolno rešitvijo po stavljenih vprašanj. Toda bolgarski narod je prešel že skozi mnoge izkušnje. Pretirani optimizem ni bil nikdar naša značilna oznaka im tudi sedaj se mu ne smemo slepo prepustiti. Vera v našo sijajno bodočnost je vedno slonela na moči naše nepremagljive pravice Ta pravica bo tudi v bo doče nepremagljiva, ako se bomo znaili zadržati kakor doslej: umerjeno, trezno in plemenito, brez pretiranega optimizma, a tudi brez malodušne prepuščenosti dogodkom.« ku. Mi nimamo ničesar proti temu, da se ugotovi krivica in greh vsakega posameznika, ki je grešil nad hrvatskim narodom. Najbolj odločno pa protestiramo proti temu, da se proglaša vse dobre Slovence, Hrvate in Srbe v banovini Hrvatski za divjačino, ki jih lahko preganja in denun-cira vsak bivši avstrijakant samo zato. ker so pristaši jugoslovenske misli. Zgodovina bo sodila o tem, da li so zasluge tistih, ki so se borili za hrvatsko stvar v okviru skupne in neodvisne države večje od zaslug onih, ki so se borili za osvoboditev hrvatstva izpod tujih imperijev. Sedanjost pa lahko sodi o tem, da li so upravičeni preganjati te vrste Hrvatov bivši avstrijakanti in madžaroni, ki imajo pogum jugoslovensko čuteče Hrvate celo izključevati iz hrvatskega občestva. Mi prehajamo preko vseh teh izpadov brez odgovora, ker ne želimo še bolj zavirati tako potrebne notranje konsolidacije in sodelovanja vseh konstruktivnih elementov, ki žele samo dobro vsej Jugoslaviji, kakor vsakemu njenemu delu, pa tudi banovini Hrvatski. Mi molčimo danes k marsikateri neljubi zadevi, ker so nam interesi Jugoslavije in banovine Hrvatske bolj pri srcu, nego tistim, ki nas preganjajo in nas izključujejo iz narodnega občestva. Sicer pa se naj merodajni v banovini Hrvatski sami zavedajo škodljivosti preganjanja jugoslovenskih elementov, ker s tem dopuščajo slabljenje konstruktivnih sil v korist rušilnih in podtalnih elementov, ki jim utegnejo lepega dne zrasti preko glave.« »Slovenec" o maso tiski zaroti Nedeljski »Slovenec« poroča v svojem notranjepolitičnem pregledu, da so preiskave pri osrednjih masonskih ložah, a tudi pri posameznih osebnostih, ki so bile pri masonih včlanjene, »privleke na dan zanimive ugotovitve«. »Skoraj vsa naša zunanja, notranja, finančna in prosvetna poli-ka so bile na vrvici velike osrednje lože. ki je imela svoj sedež pri Velikem Orientu v Parizu in odkoder so masonski privržen^ ci v Jugoslaviji, ki so se z medsebojno pomočjo znali povzpeti na vodilna mesta, sprejemali navodila in se jim slepo pokorili na hrbtu našega ljudstva. Vlada hoče temu napraviti konec.« Z ozirom na članke g. dr. Gregoriča v »Vremenu« ter razprave v »Zagrebškem listu« in ljubljanskem »Slovencu«, pravi glasilo Kopitarjeve ulice, da »postaja v naši državi vedno bolj glasen tisk, ki zahteva, da se framazonstvo v temeljih zatre, da se ta tvor iztisne, da bo po državi zaživelo zopet samobitno iz ljudstva in njegovih potreb izhajajoče narodno in državno življenje.« »Listi izražajo željo, pravi nadalje »Slovenec«, da naj bi imela vlada pri tem poslu močne roke, da bi bila brezobzirna, ne glede na veljavo osebnosti ki so bile v masonsko zaroto zapletene ter da naj gre brezkompromisno pri tej potrebni operaciji do kraja.« Imen tudi »Slovenec« nobenih ne navaja. Pač pa se v Beogradu prodaja zadnje dni brošura, ki dokazuje, da je bil eden od glavnih masonskih funkcionarjev v Jugoslaviji, ki je vso svojo politiko uravnaval po masonskih željah — dr. Milan Sto-jadinovič. Zanimivo je tudi, da v Jugoslaviji masonske lože ne tvorijo tajna društva, temveč da so prijavljene oblastem in še posebej ministrstvu notranjih poslov, kateremu so znani tudi funkcionarji teh lož. so bile oborožene samo a strojnicami Pozneje so jeli gradit: večje edinice s tona-žo od 40 do 50 ton ki z brzino do 40 milj na uro (okoli 75 km). Te večje edinice so že tudi oborožili z eno, ali dvema cevima za lansšnanje torpedov. Že v toku svetovne vojne so se izkazale predhodnice sedanjih motornih torpedovk kot zelo prikladno orožje v borbi proti podmornicam m za čuvanje obal. seveda pri primernem vremenu in ne preveč valovitem morju. Neugodno vreme in nemirno morje sta pa baš »odliki« kanala. Velika brzina in majhna oblika teh ladij je omogočila, da so se posebno v noči ali megli približale na nekaj sto metrov sovražnikovim ladjam in jih nato z veliko verjetnostjo zadetka torpedirale. Posebno pozornost temu novemu pomorskemu orožju 90 posvetili Italijani, ki so izdelali zanj posebno povsem novo taktiko pomorskega vojskovanja. Tako so 1. 1917. sredi belega dne izvršili z njimi napad na avstrijsko oklopnico »Sen* l9tvan« in jo po topili. Glavni prednosti motornih torpedovk sta njihova velika brzina in pa oborožitev s torpedi. Zaradi svoje brzine so le težko pogodljiv cilj sovražne artiljerije večjih pomorskih cdinic. S torpedom pa lahko pošljejo na dno morja po tonaži neprimerno večjo sovražno ladjo. Prednost motornih torpedovk je tudi ta, da je njihova gradnja dokaj enostavna in cenejša. Mogoče jih je izdelovati v serijah kakor tanke. Nemci polagajo očividno velike nade na svoje motorne torpedovke. ki bodo brez dvoma igrale še veliko vlogo pri operacijah proti angleški obali Zadnje čase so se po javili v Kanalu povsem novi tipi nemških motornih torpiljark, ki vozijo s fantastično brzino 120 km in bolj drčijo, kakor pa plujejo po morski gladini. Ob pričetku sedanje vojne je imela posebno močno flatiljo motornih torpedovk Dobijo se v strokovnih optičnih trgovinah. Prospekte pošilja brezplačno CflRL ZEISS, Jen« ali zastopništvo: M. Pavlovič, Beograd, pošt. iah 411 Italija. V njenem sestavu je bilo okoli 70 motornih torpedovk. Anglija jih je imela okoli 55. Francija 15 in Nemčija 20. To število pa se je seveda med vojno sigurno pri vseh državah močno povišalo. Jugoslavija ima 10 motornih torpedovk vštevši dva bojna čolna »Četnk« m »Uskok«. Neka] podrobnosti s kongresa narodnih železničarjev v Novem Sadiš Zahteve in težnje železničarjev — Kongres s>3 obiskali tudi železničarji iz bratske Bolgarije BELEŽKE Sokoli, nosite sokolski znak! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je znižal ceno članskim znakom na 5 din, za naraščajske pa na 3 din. Ker je s tem omogočeno vsakemu članu in naraščajni-ku, da si nabavi sokolski znak pričakuje sedaj vodstvo Sokola, da bodo vsi Sokoli javno nosili svoje sokolske znake. Danes so časi, ko je bolj, kakor kdaj doslej potrebno javno manifestirati pripadnost k sokolski organizaciji. Odpovedana seja obrtnega odseka Zbornice za TOI V obrtnem odseku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo vladajo nevzdržne razmere. Njegov dosedanji predsednik g. Ogrin je izgubil vse zaupanje in tudi nekdanji njegovi somišljeniki so odločno obsodili njegovo poslovanje. Obrtni odsek že več, kakor leto dni ne zboruje, ker g. Ogrin sploh ni maral sklicevati sej. Končno je morala poseči vmes zbornica kot taka. Na svoji plenarni seji dne 8. junija je soglasno izrekla nezaupnico g. Ogrinu in pozvala podpredsednikka odseka g. Miloša Hohnjeca, da uvede red v poslovanje tega važnega odseka. G. Ogrinu so bili odvzeti administrativni posli. Na seji predsedstva TOI je bilo pozneje sklenjeno pozvati obrtni odsek naj se zopet sestaja k rednim sejam, ker ne gre, da se zadeve našega obrtništva puščajo v nemar in da se njega stanovski zaupniki sploh ne sestajajo več, kar je v današnjih za obrtništvo težkih in pomembnih časih še posebej obžalovati. Istočasno je bilo odobreno, da v slučaju potrebe predsednik zbornice sam skliče sejo obrtnega odseka. Medtem je podpredsednik odseka g. Miloš Hohnjec odredil, da se seja odseka vrši včeraj v ponedeljek 29. t. m. člani odseka so dobili pravočasno pozive na sejo. Toda seja se ni vršila. V soboto 27. t. m. popoldne je namreč dobila Zbornica TOI dekret kr. banske uprave, ki pravi, da sklep plenarne seje zbornice TOI od 8. junija ni zakonit in odreja, da se sklicanje seje obrtnega odseka prekliče, ker ima o tem odločati g. Ivan Ogrin kot zakoniti predsednik obrtnega odseka. Zbornica je člane obrtnega odseka nujno obvestila in seje ni bilo. Resna beseda sokolskega glasila »Sokolski glasnik« glasilo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja uvodnik »Jugosloveni v banovini Hrvatski«, v katerem postavlja vprašanje, kaj mislijo storiti merodajni činitelji v tej banovini s svojimi jugoslovensko vsmerjenimi sodržavljani. List upravično pravi, da bi bilo v normalnih prilikah tako vprašanje več kakor čudno. »Danes pa je tako vprašanje povsem umestno, če se čita v poloficielnih listih fraze o »jugoslovenskih smeteh, ki jih je treba ščistiti iz javnih služb.« Tem bolj utemeljeno je še, ker je splošno znano, da danes zahtevajo od vsakogar, ld ima kakršni koli posel v upravi banovine Hrvatske, da z dokumenti potrdi, kako ni imel nikdar nobene zveze s kako jugoslovensko zadevo. Položaj je danes tak, da se jugoslovensko vsmerjeni ljudje v banovini Hrvatski smatrajo za državljane drugega reda. Seme, ki so ga sejali razni odgovorni in neodgovorni ljudje z gonjo proti vsemu, kar je bilo jugoslovenskega, poganja sedaj bogat sad. In tako krožijo danes po Hrvatski letaki, v katerih se odreka hrvat-stvo celi vrsti samohrvatskih institucij ter Dvojezični napisi na trgovinah v češkem p&*otektoratu Osrednja zveza trgovinskih, industrijskih in obrtnih podjetij na Češkem in Morav-skem je prošle dni izdala svojim članom naročilo, da se brezpogojno preskrbijo dvo jezične nemško-češke napise nad svojimi poslovnimi lokali. Taki napisi morajo biti v glavnih in najbolj prometnih ulicah že 15. avgusta, v ostalih ulicah pa do 15. septembra. Kjer bi to iz kakih tehtnih razlogov ne bilo mogoče, si morajo podjetja nabaviti vsaj začasne in zasilne dvojezične napise. židje ne smejo na Vltavo Glasilo bivše čsl. republikanske stranke, praški »Venkov« poroča: »Pokoreč se ukazu dobe, se je ravnateljstvo praške rečne paroplovbe odločilo izključiti Žide iz potniškega prometa na vseh ladjah svojega področja Že v soboto so vse ladje odklanjale potnike židovskega pokolenja, ki so hoteli napraviti izlet v Povltavje. Oni Žid-je, ki so bili že v soboto izven Prage in so imeli povratne vozne listke, so se lahko še v nedeljo vrnili po istem potu na svoj dom. V ponedeljek pa je prestala vsaka možnost potovanja Židov na parnikih vltavske družbe. Družba je v svojih poslovnih prostorih in v vseh pristaniščih nabila posebne tablice z opozorilom, da Židom poslej vstop na parnike rečne paroplovbe sploh ni več dovoljen.« Dovoljene In prepovedane radio-postaje v Nemčiji Nemški listi objavljajo na posebno vidnem mestu objavo ministrstva za propagando, katere radijske oddajne postaje smejo poslušati nemški državljani. V odredbi je navedenih 73 radijskih postaj v Veliki Nemčiji, Ceško-moravskem protek-toratu ln poljskem generalnem guverne-mentu. Poslušanje vseh drugih radijskih postaj je še vedno najstrože prepovedano, akoravno so včasih priključene tudi na oddaje nemških radijskih postaj. Prauv tako je prepovedano poslušati radijske postaje, ki oddajajo na Danskem, Norveškem, v Belgiji, na Nizozemskem in v krajih Francije, zasedenih od nemške vojske. Ministrstvo propagande posebej opozarja nemško prebivalstvo, da je še vedno prepovedano pod kaznijo robije poslušati nedovoljene radijske postaje. Raj so motorne torpedovke V nemških voinih poročilih je skoraj sleherni dan mogoče čitati o več ali manj uspešnih akcijah nemških motornih torpedovk v Kanalu, kjer napadajo angleške trgovske in vojne ladje. Prve predhodnice sedanjih motornih torpedovk so operirale že tekom svetovne vojne ravno v Kanalu. Zgradili sta jih takrat vsaka po svojih načrtih skoraj istočasno rngleška in nemška vojna mornarica. Angleška admiraliteta je želela dobiti z njimi čhn hitrejše male edinice za borbo proti podmornicam. Prve vinu Doiuum »01.0JU11 iuouiuuj i-ci | uitc za iTortm pivu f^AjimoTmcam. rrve celo voditelju hrvatskega naroda dr. Mač- | predhodnice današnjih motornih torpedovk K poročilu o kongresu Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in bro-darjev v Novem Sadu, ki je bilo objavljeno v ponedeljskem »Jutru«, naj dodamo še nekaj podrobnosti. Drugi dan kongresa je bil določen za poročila posameznih sekcij, ki so prejšnji dan popoldne sestavile predloge za resolu cijo. Vseh sekcij je bilo 14: za splošno resolucijo, za delavska vprašanja, za tehnično in progovno osebje, za banovinske in gozdne železničarje, za vlakospremno in premikalno osebje, za prometno uradni-štvo in prometnike, za rečne brodarje, za dnevnr-čarje, za strojno-tehnično službo, za poslovodje, za pomorce, za predloge ln spremembo društvenih pravil, za admini-strativno-ekonomsko osebje in za skladiščno osebje. Za vsako sekcijo je bil določen referent ki je prečital zaključke svoje sekcije. Okoli vsakega poročila se je razvila debata in so bili vsi predlogi z majhnimi spremembami sprejeti. Med glavnimi točkami predlogov so bili prejmki, stanarina, napredovanje in drugo. Sekcija za predloge ln spremembo društvenih pravil je med drugim predlagala ukinjenje dvojnega članstva in nadaljevanje članstva upokojencev, ki ostanejo člani detične oblastne uprave, kjer jih je zatekla upokojitev. V svrho gradbe železničarskih domov in zdravilišč naj bi se vsako leto na dan sv. Konstantina, patrona vseh železničarjev, zbiral obvezno po en dinar na vse sporovojne in brzovozne račune, v to svrho naj bi se izdale posebne markice. Dalje sta se predlagali ustanovitev oblastne uprave UJN2B v Nišu in ukinitev § 247. glede napredovanja v V., odnosno VH. skupino. Važni so tudi predlogi glede priklanja eksekutive prometnim uradnikom, glede priznanja srednje šole prometnikom, ki so imeli 1. julija 1. 1925. vse strokovne izpite in glede priznanja prometnih tečajev iz leta 1919-20, kakor so bili priznani v Beogradu. Predlagani so bili tudi kalKu-lantsko-blagajniški dodatki in funkcijske doklade. Posebna zahteva je, da se dvigne dosedanji denarni prispevek za obleko in uvedba stanarine. Posebne zahteve so bile, da se Podrinska Mitrovica, ki stoji poleg Sremske Mitrovice, prevede iz IH. draginj-skega razreda v n., kateri razred velja za Sremsko Mitrovico. V splošnem so bile zahteve vseh sekcij skoro enake. Tudi drugi dan konference se je končal v složnosti. Novosadska postaja je bila okrašena z našimi in bolgarskimi zastavami, ker so pričakovali prihoda železničarjev iz bratske Bolgarske. Popoldne v soboto se je vršila nogometna tekma železničarskih klubov, a zvečer družabni večer na vrtu podružničnega doma. Glavni kongresni dan je bil v nedeljo v Spomen-domu kralja Aleksandra v Novem Sadu. Prisostvovali so mu mnogi odKčni-ki. Kongres je posetil tudi minister za promet g. inž. Nikola Beslič v spremstvu generalnega direktorja državnih železnic g. dr. Milana Jojiča. Kot zastopnik ministra za vojsko in mornarico je bil navzočen di-vizijski general g. Milan Plesničar, ki je bil kot zastopnik naše hrabre vojske deležen toplega pozdrava navzočnih železničarjev. Dalje so prisostvovali kongresu še brigad-ni general g. Todor Miličevič, v zastopstvu bana podban g. dr. Miljutin Magulič, župan mesta g. dr. Miloš Petrovič, direktor železniške direkcije za Beograd sever g. inž. Niko Martinovič s svojimi načelniki, med njimi g. inž. Stojkovič, ki je nedavno zapustil našo belo Ljubljano. Navdušenje je dvignil prihod zastopnikov bolgarskih želeaiičarjev, tako predsednika sorodne orgamzacije g. inž. Kalandjijeva, podpredsednika g. Manolova, drugega tajnika g. Rlsta Vodorova in urednika železničarske-ga lista »Podema«, g. Todora Metodi jeva. Dalje so bili navzoči prota g. Popovič, šef železniške postaje g. Ivanovič in številni novinarjL Ob 10. dopoldne je predsednik centralne uprave g. inž. Radulovič otvoril svečani del kongresa la poeval vse navzočne, naj vzkliknejo našemu mlademu kralju Petru IL, kar so zborovale! z navdušenjem storili. Odposlana je bila tudi vdanostna brzojavka. Predsedujoči je podal nato besedo ministru za promet g. inž. Nikoli Besliču, ki je v daljšem govoru orisal požrtvovalnost železničarjev, zlasti v zadnjem času, za kar jim dolguje država veliko zahvalo, železničarji predstavljajo tako zvano peto armado in zanje je treba oskrbeti boljše življenjske prilike ter zaščititi njihove domove in di-užine. G. minister je zaključil govor s pozivom, da železničarji tudi v bodoče vršijo svojo službo tako požrtvovalno kakor doslej, ker s tem ne čuvajo samo naših železnic, temveč tudi našo iepo domovino. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato je povzel besedo zastopnik ministra za vojsko in mornarico divizijski general g. Milan Plesničar in poudaril tesno povezanost železničarja in vojaka na področju narodne obrambe. Toplo pozdravljen je govoril predsednik bolgarske železničar-ske organizacije g. inž. Kalaudjijev, ki je med drugim naglasil bratske odnose obeh organizacij. Kot domačin je govoril tudi predsednik oblastne uprave UJN2B za Beograd sever g. Božo Kapetanovič. Predsedujoči se je nato spomnil umrlega predsednika centralne uprave inž. žakiča, kateremu so navzočni trikrat vzkliknili »Slava«. Sledilo je poročilo generalnega tajnika UJN2B g. Jovo Bakiča, v glavnem o treh točkah kongresne resolucije, ki obsegajo izboljšanje prejemkov, nov zakon o državnem prometnem osebju in o ločitvi proračuna državnih železnic od splošnega proračuna. Govorila sta nato g. Bosner iz Zagreba in g. Vučičevič iz Sombora. Član revizijskega odbora g. Sovre Franc je podal poročilo o pregledu finančnega poslovanja. Čitanje splošne resolucije je bilo poverjeno g. Sabljaku iz Zagreba, ki je tej dodal še nekaj tehtnih pojasnil. Medtem sta prispeli pozdravni brzojavki predsednika Združenja jugoslovenskih učiteljev g. Ivana Dimnika in častnega člana g. inž. Aco-viča. Sledile so volitve in je od kandidacijskega odibora prečitana lista bila sprejeta. V nov upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik načelnik prometnokomercialnega oddelka generalne direkcije inž. Radulovič, prvi popredsednik Ivkovič, drugi podpredsednik Petrovič, tretji podpresednik Si-mončič in še Marinič in Dimič, glavni tajnik Jovo Bakič, prvi tajnik Milivoje Priča, drugi Vasilije Babič, blagajnik Janjič Sveto. V revizijskem odboru so inž. Tcanič, Nedeljkovnč in Dimitrijevič. S tem je bil kongres zaključen in so delegati popoldne izrabili za ogled bližnje okolice. Poudariti je, da je bilo delo delegatov res na čisto strokovni podlagi. S tem so železničarji pokazali svojo resnost ne samo v službi, temveč tudi pri strokovnem društvenem delu. želimo, da bi bil njihov trud v službi in izven nje poplačan z olajšanim življenjskim položajem, saj železničarji delajo za blagor vse državljanov. Uspel nastop kranjskih gasilcev Kranj. 29. julija. Kranjska gasilska četa spada med naj-moderneje opremljene in izvežbane čete pri nas. Poleg teoretičnega Douka v tečajih se člani redno praktično vežbajo v mestu in okolici. Tako ie četa tudi v nedeljo priredila veliko orodno vajo v Britofu, kjer ja gasila navidezni požar v tvornici Zabret & Comp. Poleg kranjske so se vaje udeležile tudi vse okoliške čete. a nastopili so predvsem oni člani, ki niso vojni obvezniki. Glavni namen ie bil. izvež-bati te člane tako. da bi vsaka četa v primeru splošne mobilizacije imela na razpolago dovoli izvežbanega moštva. Vodstvo je bilo v rokah predsednika kranjske čete g. Rice Mayerja. prisostvovali pa so tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Namišljeni požar je izbruhnil ob 13.50 v kotlarni. Takoj je nastopilo tovarniško gasilsko osebje, ob 14.05 pa sta prihiteli že na pomoč gasilski četi Britof in Pre-doslje. Na telefonski poziv je bila ob 14.10 že tudi kranjska četa z vsem svojim vozovnim parkom in opremo na mestu, hkratu na so prispeli še gasilci s Primsko-vega. Suhe in Visokega. Po dobri uri je bila vaja z lepim uspehom zaključena. Glavne odlike kranjske in okoliških čet so disciplina, red. hitrost v upravljanju orodja in popolna tehnična izvežbanost. HALI OGLASI C E N e A L 1 M OGLASOM Po 00 par za besede, Din 5.— davka «a vsak oglas b enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo llnih. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In taritve se zaračunajo po Din 2-—- za vsako besedo, Din S.— davka ■a vbsA oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek za enkrafiao objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za žifro aH dajanje naslovov. Naj i Maja inssfc za enkratna objavo oglasa Din 17.—. Opremljeno sobo v centru, s souporabo kopalnice, ceno oddam. Gajeva ul. 9-1, levo, vrata 4. 19088-23 50 mctdaČcrU' SI IAHKD BREZ08VEZM0 06UMTE PRI IGN.VOK uu BUAMA. TAVdABJEVA » Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za štfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Deklico pridno, revnih staršev, Iščem za pomoč pri hiši. Naslov v vseh posl. Jutra. 18701-1 Pekovskega pomočnika mešalca, sprejmem za takoj. Soklič, pekarija, Bled. 19097-1 Brivskega pomočnika sprejme frizerski salon Stane Rakar, Prešernova ul. 9- 18909-1 Kuharja ali kuharico za oficirsko kuhinjo sprejmem s 1. avgustom. Franja Miheičič, Kongresni trg 3-1. 19095-1 Elektromonterja sposobnega in zanesljivega sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eektromon-ter«. 19086-1 Uradnika zmožnega poleg slovenščine tudi srbohrvaščine in nemščine, verzlra-nega v vseh pisarniških delih, z daljšo prakso, sprejmemo. Prednost Imajo s prakso v gradbeni stroki. Izčrpne ponudbe pod »Vsestransko vcrziran« na ogl. od-del. Jutra. 19100-1 Dimnikarskega pomočnika sprejmem takoj. Ivan Stumberger, Slovenj Gradec. 19110-1 Raznašalec 14 do 18 let star dobi mesto. Pekarna De pa, Postojnska c. 11. 19113-1 Prevoznika za drva s tovornim avtomobilom iščem. Ponudbe na podr. Jutra v Ce'ju pod značko »Prevoznik«. 19118-1 Hlapca dobrega takoj sprejmem. Plača dobra. Bohinc Filip. Medvode. 19125-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din. za šifro ali adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Potrežnica Išče zaposlen je. Samostojna v kuhi in ostalih hišnih delih. Ponudbe na ogl. od>d. Jutra pod »Pridna postrežnica«. 19099-2 Samostojna kuharica perfektna. želi mesta v boljšem pensionu. Prevzame tudi vpeljano kuhinjo. Zmožna kavcije. Ponvldbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj zaposlena«. 19093-2 Prodajalka mešane stroke želi namestitve. Vodila bi gospodinjstvo in kuho. — Naslov v vseh posl. Jutra. 19112-2 Brivski pomočnik star 25 let. hiter in do ber delavec, z znanjem slovenskega, hrvatskeea in nemškega jezika, išče službo s takojšnjim nastopom v večlem kraju. »Brivski pomočnik«, friz. salon. Sv. Petra c. 76. Ljubljana. 19124-2 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gnoj nanrodaj. Vprašati Stre-llška 26. 19109-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Staro gumo in stare zračnice kupuje po najvišji ceni DKW zastopstvo I Lovše. Celovška c. 93. 18621-7 m Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno z lepim vrtom, balin-prostorom, zelo prometna točka, na periferiji Ljubljane, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odkupiti inventar«. 19111-19 Tovorni avto zelo dobre znamke za zelo nizko ceno naprodaj. Beethovnova 14-n, vrata 21. 19123-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko in moško kolo najboljše italijanske znamke, popolnoma novo, skoro za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14-11, vrata 21. 19122-11 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19114-12 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kmetske posojilnice ljublj. knjižic kupim še nekaj proti takojšnji gotovini. RUDOLF ZORE Uubliana, Gledališka nI. 12 19106-16 Posišt Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enodružinsko hišico spadajočo pod Ljubljano, kupim. Do 100.000 v gotovini. Naslov v vseh posl. Jutra. 19089-20 Zemljišče pri Sarajevu, ob reki Hiljacki, blizu železniške postaje, 10.000 kv. m, primerno za industrijo, se proda. Pismene ponudbe na A. Perišič, Sarajevo, »Hotel Central«. 19084-20 Stuitovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosobno sianovanje z balkonom, lepo, soln-čno se odda odraslim osebam s 1. novembrom v Sp. šiški. Naslov v vseh posl. Jutra. 19091-21 Dvosobno stanovanje s kopalnico in plinom, se takoj odda na Starem trgu 28H desno. Ogleda se ga lahko ves dan. 19101-21 Dvosobno stanovanje komfortno, s kabinetom, v centru, se odda za oktober a1 i november. Naslov v vseh posl. Jutra. 19120-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo lepo ln zračno, s posebnim vhodom, v strogem centru, opremljena za eno ali dve osebi, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18702-23 Opremljeno sobo čisto ir. mirno takoj oddam solidni osebi. Mestni trg 17-11, vrata št. 8. 19090-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, veliko, mirno, čisto in sončno, z eno ali dvema posteljama, par sto korakov od Zvezde, takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19082-23 Komfortno sobo v centru, mirno in čisto, v visokem pritličju, ob tramvaju oddam za stalno boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 19115-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu sodišča, moderen komfort. takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19116-23 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvo- ali trisobno stanovanje s kopalnico iščem za 1. november v bližini Tabora. Naslov v vseh posl. Jutra. 19096-21a Trisobno stanovanje za november iščem v centru. Ponudbe pod »Lepo stanovanje^ na ogl. odd. Jutra, 19092-21a Enosobno stanovanje za september iščeta odrasli osebi v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 19081-21a fesa Vsaka beseda 50 par. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Solnčno sobo rabim takoj. Mala priložnost za kuhanje za-željena. Ponudbe pod »Mirno« na ogl. odd. Jutra. 19117-23a Oskrbo za 14-letnega srednješolca iščemo v LJubljani. Najraje pri družini profesorja. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gimnazija«. 18635-23a Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Od Celja do Mozirja sem izgubil v nedeljo kapo od avto-kolesa Opel. Pošten najditelj naj isto odda proti nagradi podružnici Jiitra v Celju. 19119-28 Dragocenosti Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana. Wolfova ulica JU Vsaka beseda 2 Din, da-Vsaka beseda 7 Din, davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din. K. B. S. Vrni se vse dobro. 18795-2» »VII.« Spet doma. Pridi kma lu. Težko Te pričakujem. 19085-24 Clasbila Klavir zelo dobro ohranjen, malo rabljen, ugodno naprodaj. Pojasnila šu-blčeva 3-1, desno. 19121-26 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno ^^ kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika.nica PREMOG KOKS — DRVA □udi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah JOS. E6ERLE, Ljub jana, Tyrševa ■> palača hoteia »Slon« Effl LIPSKI JESENSKI SEJEM 1$4« od 25. do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. za Ljubljano: Ing. G. ToNNIES, Tvrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97. -- :■ ■ ■ ■ -i SV', >-S-• Umrla mi je ženka MARUŠA Spremili jo bomo v sredo, dne 31. julija 1940, ob 17.30 z Žal na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1940. Neutolažljivi soprog MIHA J ANKO VIČ Brez posebnega obvestila. Naša neizmerno ljubljena soproga, skrbna mamica in stara mamica, gospa ADELA KVEDER SOPROGA TRGOVCA V ŽALCU je danes po kratkem in težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo 31. julija ob 16. uri iz hiše žalosti v Žalcu št. 34. no pokopališče k sv. Kancijanu. Sveta maša zadušnica bo v četrtek, 1. avgusta ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Žalcu. ŽALEC, dne 29. julija 1940. ŽALUJOČI OSTALI ŠPORT Dve veliki veslaški tekmi in še kaj (Nekaj pripisov k pretekli športni nedelji) V nedeljskem športnem sporedu sta vidno mesto zavzemali dve veliki veslaški prireditvi, za katero panogo pa pri nas doma v zadnjih letih ni posebnega zanimanja in smo zato tudi poročila o nedeljskih prireditvah v njej, o oni v Zagrebu in o oni v Beogradu, odložili za današnjo številko. Na Savi pri Zagrebu so tekmovali za veslaško prvenstvo banovine Hrvatske, na kateri so največje uspehe dosegli veslači iz šibenika. Najbolj razburljiva je bila borba v osmercih, ki se je nazadnje v samem finishu končala z zmago šibeniške Krke. V Beogradu so imeli posebno veslaško prireditev za prvenstvo Podunavja. na kateri so startala tudi nekatera madžarska moštva. Nastopila so v treh disciplinah in v dveh zmagala, v eni pa izgubila. Dirko osmercev je dobil VK Beograd pred Bobom. * Med nogometnimi rezultati je treba zabeležiti senzacijo iz kvalifikacijskih tekem za vstop v srbsko ligo, ki so jo imeli v Pančevu. Tamkaj je namreč gostoval Skopski športni klub proti drugemu finalistu Jugoslaviji iz Jabuke in izgubil z 2:4 (0:0). Domačini so zmago odločili torej šele v drugem polčasu, vendar je bila tudi tedaj popolnoma zaslužena — zaradi boljše fizične kondicije moštva. Jugoslavija bo šla na revanžno tekmo prihodnjo nedeljo v Skoplje in ni izključeno, da ji bo uspelo obdržati dokončno zmago. V Subotici sta Vojvodina iz Novega Sada in Bačka odigrali tekmo za dunavski pokal, ki se je končala s 4:2 (2:2) v korist Novosadčanov. S to zmago je Vojvodina dokončno zasedla prvo mesto v tem tekmovanju. V soboto zvečer so madžarski plavalci, ki so konec preteklega tedna gostovali proti Viktoriji na Sušaku, nastopili proti domačinom še v drugem delu tega mednarodnega dvoboja. Rezultati tega srečanja so prav tako dokazali odlično formo madžarskih gostov, le v štafeti na 4X200 m Sportm dan v Krškem bo v nedeljo 11. avgusta s pestrim sporedom Velika in zanimiva športna prireditev bo v nedeljo 11. avgusta t. 1. v Krškem. Spored bo nad vse pester in privlačen, že dopoldne ob 9. bo na prijaznem igrišču domačega športnega kluba atletski miting, na katerega so povabljeni priznani mladi in agilni športniki spodnjega Posavja ter iz Kostanjevice. Za štafeto, ki bo šla po mestu ob pol 12., so se že pričeli prvi treningi. šahovska sekcija je povabila na boj nekatere izvrstne mojstre. Srečali se bodo ob 14. na senčnatem vrtu g. Jermana. Glavna točka dneva pa bo velika kolesarska dirka na 80 km dolgi progi s startom in ciljem v Krškem. Športniki kolesarji se vabijo, da se prijavijo do 8. Kr* škemu športnemu klubu v Krškem. Pripravljena so lepa darila. Nagrade bodo razdelili na vrtu g. Križmana, kjer bo vse preskrbljeno za prijeten oddih in pravo športno zabavo. Razpis kolesarskega prvenstva Slovenije na dan 11. avgusta za seniorje in juniorje Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani lazpisuje zvezno cestno kolesarsko prvenstvo Slovenije za nedeljo dne 11. avgusta t. 1. za prvorazredne (A kategorija) in ju-niorske (B kategorija) dirkače. Prvorazredni dirkači bodo vozili na progi Ljubljana—Celje—Ljubljana (148 km), juniorski pa na progi Ljubljana—Trojane-—Ljubljana (78 km). Start prvorazrednih dirkačev bo v Ljubljani na Tyrševi cesti (pri gostilni Kačič) točno ob 6., juniorjev tudi tam ob 7. Cilj za obe skupini bo okrog od 9. do 11. na istem mestu. Nagrade prejme prvih pet plasiranih iz glavne kategorije in prvih osem iz juniorske kategorije. Splošna navodila Pravico nastopa imajo vsi dirkači, čla-u kolesarskih klubov ljubljanske, mari- ALCOSO odlična britvica za britje Vas bo zadovoljila prosto je Viktorija z odličnim časom 9:30.6 zasedla edino prvo mesto večera. Podrobno bi bilo omeniti naslednje izide: na 200 m prosto: 1. Elemeri (B) 2:15, 2. Veghazi (B) 2:15.8, 3. Defilipis (V) 2:18.4, 4. Curtini (V) 2:19.8. 100 m hrbtno: 1. Galambos (B) 1:12.5, 2. Vidmar (V) 1:16, 3. Sabljič (V) 1:20. 200 m prsno: 1. Fabyan (B) 2:46.9, 2. Grkinič (V) 2:52.4, 3. Kohn (V) 2:56.2, 4. Kovačič (V) 3:03. V štafeti so bili prvi domačini s časom 9:30.6, gosti pa so zaostali do 9:39.4. Najboljši čas v sušaški štafeti je imel Defilipis z 2:18. V vvaterpoolu so gosti zmagali s 7:2 (4:2). Razen na Sušaku sta bila v nedeljo še dva manjša plavalna medklubska dvoboja, in sicer v Beogradu med Bobom in Br-djaninom, v katerem so Bobovci s skoraj 20 točkami razlike zmagali nad svojimi krajevnimi rivali. Med tekmovalci je bilo videti nekaj odličnih juniorjev. Drugi plavalni dvoboj je bil v Somboru med plavalci tamkajšnjega Športnega udruženja in SK Palica iz Subotice, ki so ga domačini z ogromno premočjo (68:27 točkam) odločili zase. Doseženi rezultati ustrezajo povprečni formi plavalcev obeh klubov. Hrvatski in srbski atletski savez, ki sta se dogovorila za atletski dvoboj v dnevih 24. in 25. avgusta v Zagrebu, se zdaj ne moreta zediniti za spored tekmovanja. Srbi hočejo iz sporeda črtati tri olimpijske discipline in uvrstiti eno, ki ni na nobenem mednarodnem tekmovanju razen na balka-niadi. Te discipline so črtali seveda zaradi tega, ker računajo, da bodo v njih izgubili preveč točk. Ker gre za to, da bi oba saveza ugotovila dejanske sile svojih atletov, zastopajo Hrvati stališče, da naj se dvoboj izvede samo s popolnim sporedom, ali pa se mora dovoliti tudi HAS, da s svoje strani črta one discipline, v katerih on nima izgledov na uspeh. Kako bodo to vprašanje rešili, bomo še pisali. borske in slovenjgraške kolesarske pod-zveze, ki imajo pravilne verifikacije za 1. 1940, izdane po VKSKJ ter potrjene od SKZ. — Vozi se po tehničnem pravilniku UCI, izdanem po kolesarski zvezi Jugoslavije, pri čemer sprejemajo dirkači nase vso odgovornost tako glede svoje ali tretje osebe. Kolesa morajo biti opremljena z zanesljivimi zavorami in zvoncem. Zamenjava kolesa je dovoljena le v primeru preloma okvira, krmila, vilic ali koles. Z diskvalifikacijo se kaznuje vsak vozač, ki bi se med vožnjo posluževal v svrho olajšanja vožnje motociklista, avtomobilista ali kolesarja — nekonkurenta. Dirkači morajo biti na startu najmanj eno uro pred startom, da se vpišejo in sprejmejo na-hrbtne številke. Prijavnina k dirki znaša din. 5.— Vsak dirkač se mora po prihodu na cilj takoj prijaviti športni komisiji. Morebitni protesti se sprejemajo pol ure po prihodu posameznega vozača na cilj, za proteste se vloži din. 30.—, ki se ob ugodni rešitvi vrnejo, sicer pa zapadejo v korist zvezine blagajne. Prijave se sprejemajo do dne 9. avgusta t. 1. na naslov: JAX in sin Tyrševa cesta Ljubljana; za kasnejše prijave bo prijavnina dvojna. Dirka bo ob vsakem vremenu! I. jug. splošna plavalna šola v kopališču SK Ilirije razpisuje za mesec avgust svoj letošnji tretji mladinski plavalni tečaj za srednje- in osnovnošolsko mladino. Vpisovanje se prične 1. avgusta ob 8.30 v kopališču SK Ilirije. Tečajniki izpod 14 let morajo prinesti s seboj dovoljenje staršev. Vsi tečajniki bodo pod vodstvom in nadzorstvom izkušenih plavalnih učiteljev, katerih naredbam se morajo vsi brezpogojno pokoravati. Vpisnina znaša din 10. Tečaj se prične 1. avgusta ob 9. Iz žlvlfenfa na deželi Iz Krškega kr— Sokolsko društvo v Krškem bo imelo v nedeljo 18. avgusta ob 15. veliko tombolo na sejmišču v Krškem. Pripravljenih ima 20 prvorazrednih dobitkov kot tombole, med temi 6 moških in 2 ženski kolesi in nad 200 manjših dobitkov. V primeru slabega vremena bo tombola 25. avgusta. R D I Torek. 30. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Glasbene slike (plošče). — 12.30: Poročila. obiave. napovedi. 13.02: Orglice m harmonika (gg. Stanko Avgust in Franc Petan). — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Civilna mobilizacija vasi — 19.40: Obiave. — 20: Deset minut zabave — 20.10: Ali mine iecljanie samo ob sebi (g. Vilko Mazi). — 20.30: Akademski pevski kvartet — 21.15: Pevski koncert gdč Karle Šlehanove. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Štirje fantje. Beograd 19.40: Koncert komornega /bora. — 20.10: Godalni kvartet. — 2130: Violinske skladbe. — 22: Plošče. — Zagreb 17.45: Ruske romance — 20.30: Koncertni večer. — Praga 18.25: Godba na pihala. — 19.05: Zvočna igra. — 20.30: Sonate za violino in klavir. — 21.20: Plošče. — 22: Koncert češke glasbe. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Mali orkester. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.15: Komorni koncert. — 20.30: Poljudne pesmi in napevi. — 21.15: Vokalni simfonični koncert. — 23.15: Ples. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za hnoaoraj »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za hwarat« dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.