Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman TClji: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., zaeetrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. ve5 na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna j)etit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkiat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pii večkratnem tiskanji se Cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V>6. uri popoludne.
^tev. SOS.
V LjulDljani, v sredo 10. septembra 1884.
Letiuk XII.
Konservativno ali liberalno.
Ktera politika je kmetu ugodneja, konservativna ali liberalna? Vprašanje se bo' marsikomu na prvi pogled nekako odveč zdelo, kajti kmet nima časa, da bi politiko vganjal. Ees je to; toda pripo-znavati pa vendar mora to ali ono, da ene stranke se le mora poprijeti, konservativne ali liberalne; te ali druge, drugače bi ob času volitev pač ne vedel ali na levo ali na desno, temuč bi taval kakor zbegana ovca iz enega kota v druzega ter bi glasoval kakor bi mu drugi narekovali. Tak volilec bi ne bil več samostojen mož, ki voli po svojem pi-epričanji, temveč podoben možicu, ki ga ima fantič na nitki ter ga čuka, kakor mu je drago. Kolikor toliko kmetu že še vedno ostaja časa, saj ob nedeljah in praznikih, da se s svojimi sosedi pogovori o tem in onem. Pri tej priložnosti se posebno radi pečajo s tako znano mednarodno politiko, ali bo vojska ali mir, kako je ta ali oni cesar ali kralj mogočen, koliko se plačuje tukaj davka, koliko ondi.
Domača ali notranja politika ravno kmeta premalo zanima. Vzrok temu so časniki sami, ki jo suhoparno in kakor žaganje pusto sestavljajo, deloma tudi tisti čitatelji, ki jo po deželi kmetom razlagajo. Vešč in razumen čitatelj bo tudi iz še tako pustega političnega ovsenjaka napravil vžiten košček; ne-vkretnežu se pa tudi najmičneje pisan članek pod okornimi prsti pokvari, da se ljudem zdehati pri poslušanji ali branji začenja. Ker smo toraj že pri nedeljskem političnem predavanji, mislimo pač, da je umestno staviti vprašanje, kakošna naj bo poHtika, ki naj se našemu kmetu razlaga? Konservativna ali liberalna? Odgovor na to nam je: konservativna, in ta za to, ker je kmet sam vsled svojega položaja konservativen, ker je celo njegovo življenje konservativno, ker se on povsod pri vsem svojem početji, pri svojem dejanji in nehanji kaže odločnega konservativca. Kar je toraj konservativnega, naj se s konservativno hrano hrani, da tudi konservativno ostane. Le v konservatizmu je moč in obstanek našega kmeta, liberalizem s svojimi mestnimi šegami in navadami spravlja ga na kant. Kakošni korenjaki so bili naši dedje, ne rečemo pred 200 leti, ampak recimo le pred 50 leti, kedar so se še krepko držali starih prirojenih jim običajev, in kako puhli smo mi proti njim, ker nas je liberalizem že preveč ob-lizal, čeravno se še na površini konservatizma s trudom ohranimo. Kmetmoratoraj, ako se hoče ohraniti, konservativen ostati. To ga uči vsakdanja skušnja. Tega tudi ;ii treba dokazovati, le raje pristavimo: Glej sad liberalizma.
Pa tudi tii druzega ne rečemo, kakor le vprašamo : Ktera načela kmeta pač bolj osrečujejo, konservativna ali liberalna? Kten se ne šteje med mlade, najmlajše gospodarje ter ima kakih 60 ali več let, da se lahko spominja, kako je pred bilo, dokler so verska načela kaj veljale in kako je zdaj, ko malo ali skoraj nič no veljajo, ta bode tudi vedel, kaki razloček je med nekdanjim in zdajnim ča.som.
Naj si toraj kmetiški volilci dobro premislijo, kedo in kako načelo : konservativno katoliško ali liberalno brezversko jih zamore osrečiti (izveličati že nočemo reči). Zatoraj kmetovalci, obrtniki in trgovci, sploh vsi, ki ne živite od podedovanega ali sumljivo, celo hudobno pridobljenega premoženja, pomislite — pomislite kaj vas in vaše otroke zamore osrečiti. Konservatizem ali liberalizem!
Poročilo
C. kr. stavbenega sovetnika g. Franca Potočnika glede napeljave zdrave vode za pitje in kuho po Ljubljani.
(Dalje.)
Vesoljni pad ali pritisk na višavo dobili bomo blizo tako-le:
Po generalštabnem zemljevidu ima Št. Vid nad
Ljubljano višavno koto.....318 metr.
Šentvid bo pa, kakor se mi zdi, nekoliko višje, kakor pa so studenci, kterih iščemo; zatoraj hočemo si vzeti med Šentvidško koto 318 in Žapuško, ki 311 znaša, srednjo koto s . . . 314'5 „
Nasproti temu imamo: koto Ljubljanskega kolodvora 298-3 „ Hradeckijevega mostu . 391-7 „ frančiškanskega mostu . 291'5 „ mesarskega mostu . . 290-8 „ šempeterskega mostu 290-1 skupaj . 1461-8 srednja kota je....... . 291-9 „
kako je mogoče, da bi nam studenci med Prežganjem in Utikom izvirajoči ne donašali zadosti vode. V tem slučaji bi se vendar-le po mojem nemerodajnem mnenji v ondašnjem pogorji morali začeti iskati podzemski studenci. Prav lahko je mogoče, da so visokost in fizikalične razmere tistih studencev takošne, da bi se vsled taistih še morda na pritisku na višavo kaj pridobilo.
(Konec prili.)
in toraj pad = J? znaša . 21-6 metr Opomniti moram, da so te številke, kakor tudi naslednje vzete le za izgled, toraj samo aproksi mativne (približavne) če tudi približevalne vrednosti Vsled tega bo tudi izvod naslednjih tehničnih pre računov vedno le aproksimativen, če tudi se mu ne more odrekati neka približevalna veljava. Natančno bi se dalo še le tedaj preračuniti, kedar se bo vsled preiskave znalo, kolika je obilnost studencev, kako dolg je načrt in kolik razloček v višavi kar bo pokazalo niveliranje. Do tedaj naj velja pa ta preračun le za metodo ali način, po kterem naj se bo potem postopalo, kedar bomo dobili vse omenjene podatke natanko v številkah.
Dolgost vodovoda znašala bi po generalštabnem zemljevidu 8000 metrov.
Ako namestimo v podobici 2. vrednosti, dobimo
_ I /"I>. H _ I /• 21-6 . 0 23 ^ y 4aL. L	y 00012.8000
= j/— = J/^O-Sl = 0-714 metrov.
f =	. 3141 = 0115''. 3-141 = 0-0132 . 3-141 = 0 0414
toraj po podobici 1.
Q = 0-0414.0-714 = 0-02955 kub. mtr. = 29-55 htr.;
ker pa, kakor smo poprej že omenili,
vsako sekundo le....... 28-90 „
potrebujemo, nam bo še..... 00-65 litr.
tode ostajalo.
Toliko vode dajal bi nam toraj vodovod pri padu 21-6 metrov po napeljanih cevih, ki bi imele notranji premer 0-23 metra velik. Da bi pa vodovod, kakor je tega omenjal slavni odsek za 30.000 prebivalcev na dan za vsakega po 100 litrov ali pa na sekundo po 34-7 litrov vode dajal, morale bi se za ta slučaj cevi preskrbeti, kterim bi bil premer primerno povečan, ter bi moral najmanj 0-25 metra meriti. Ta mala razlika 2 centimetrov cevnega premera na namerjeno daljavo 8000 metrov veljala bi po 15 goldinarjev vsakih 100 kilogramov cevi svojih 9478 goldinarjev 56 kr. več!
Proden si bodem usojal staviti predloge, dovolite, da napravim še eno opazko.
Dr. Lippich priporoča v svoji topografiji (krajepisu) Ljubljanski napravo arteziških vodnjakov. Vse-
Politični pregled.
v Ljubljani, 10. sept. IVotranje dežele.
Misel na državno-pravno zvezo Avstrije a BismarJeovo državo zadobila je med nemško-liberalci že popolnoma kri in meso, ter se že razteza od Krkonoških gora pa do vinogradov, ki se ob Dravi in Sotli po goricah razprostirajo. Tudi šta-jarski liberalci so se je že poprijeli in jo skušajo povsod razširjati; kjer sta le dva ali trije skupaj, je že ta pogovor med njimi. To se pravi po domače, nemško-liberalci ob vsaki priložnosti kujejo Avstriji sovražne, ter veleizdajalne naklepe, za ktere so že zdavnej konopec zaslužili. Tako je štajarski poslanec dr. Foregger misel, da se mora Avstrija k Nemški priklopiti, razvijal v političnem društvu „Portschritt" v Laškem trgu tako-le: „Organska zveza, državno-pravna zveza mora se napraviti z Nemčijo in to ne v tem oziru, kakor so na pr. posamezne njene države z njo sklenjene, kajti kaj ta-cega bi ne ugajalo Avstriji ne v historičnem in ne v dostojanstvenem oziru, temveč zveza se mora napraviti na podlagi enakih postav! Veste, kaj hoče to reči? Toliko, kakor da mora Avstrija postati nemškega cesarja vazal. Ker imajo na Nemškem le za Nemce narejene postave, ktere naj bi bile potem tudi našim nemško-liberalcem veljavne, Slovanov pa ondi ne poznajo in kjer bi jih vsled narodnostnega prava poznati morali, kakor, recimo na Poznanjskem in v Lužici, ondi jih taje in ondašnji Slovani so prisiljeni v šoli in uradu le nemškega jezika se posluževati: si toraj naši liberalci tako žele zveze z Nemčijo, ker bi se potem na enakosti postav pri nas povsod le nemška pesem pela, kar bi nas popolnoma vdušilo. Na veliko srečo se nam ni treba preveč bati, kajti tolike kratkovidnosti in male domoljubnosti našim državnikom še vendar nikdo ne more prisojevati.
Govor poljskega poslanca grofa Dsieduszic-kega, kterega je »Slovenec" nedavno na prvi strani prinesel, premlevajo vsi nemški in slovanski večji časniki. S posebno zlobnostjo in slepo strastjo padli so pa nemško-liberalni židovski listi po njem in ga trgajo besedo za besedo, preiskavajoč, kje bi se dalo izlušiti kaj državnega izdajstva, kakoršnega smo v njihovih podjetjih povsod vajeni dobiti. Konservativni listi so pa z njim zadovoljni ter ga hvalevredno omenjajo, kar se govoru tudi spodobi. Eesnica je in živa duša je ne more spodbiti, da je Avstriji obstanek le mogoč, ako se bodo na slovanske narode opirala. Kdor tega ne verjame, opazuje naj le prevratno in veleizdajsko delovanje in romanje fakci-jozne opozicije, nemških hberalcev! Ali so že imeli kedaj pošteno veselico, od kar so ob državno gospodarstvo prišli, pri kteri bi ne bili izražali vročih želja po egiptovskih loncih na Bismarkovem ognjišči. Ali so že trkali kedaj v poslednjem času, kedar so sami med saboj, z rujnim vincem, da bi no bili na-pivali Bismarku in njegovemu stvoru: veliki Nemčiji, kamor jih z divjo silo srce vleče? Vse njihove veselice venča krona izdajalstva in na take ljudi se Avstrija, ktera ima še velikansko nalogo na iztoku, ne more in ne sme zanašati. Ona je toraj prisiljena podpore za bodočnost si pri vedno ji zvestih S^tf-
vauih iskati, ako hoče svojo nalogo izvršiti in poljski grof je imel prav!
Dunajska mestna hlagajnica ima že več časa hudo jetiko in si dotični mestni očetje glavo vbijajo, kako in s čim bi jo pregnali, jetiko namreč, in prazne predale v blagajniei zopet napolnili. Nove naklade se ve da ne bodo izostale, toda to še vse skupaj fakcijoznega srca ne potolaži, temveč skrb-nejši župan se mora izvoliti in vse se bo na boljše obrnilo. Dosedanji župan, g. Uhl, naj se umakne, ker je vseskozi premalo fakcijozen, t. j. premalo dr-žavoizdajalski, svojemu tovarišu in sedanjemu podžupanu, dr. Prixu, ki je mož sicer ne po volji božji, pač pak po volji nemško-liberalcev; on se vsaj ne pomišlja in ne sramuje, kadar je treba Bismarku „hoch" klicati ali na zdravje Nemčije piti, temveč če je treba še sam tako napitnico napravi. Kaj in čemu bo kdo potem še po polnih blagajnicah vprašal, kadar Uhla več ne bo na starešinskem stolu Dunajskem, saj bo zadosti če bo imela prestolnica prusoljubnega župana. Kadar bo Dunaj denarja potreboval, ga bodo že meščani davkoplačevalci skupaj znesli in če bo dosedanji davčni nastavek premajhen, se bo pa vijak še nekolikokrati zavrtel in poslednje moči davkoplačevalcev iztisnile, da se prazna mestna blagajna napolni. Kaj pa potlej ? Nič; vsak Dunajčan, vsaj kolikor jih na liberalni evangelij priseza, srečen bode, če tudi s praznim žepom; saj bodo imeli strogo nemško-liberalnega župana, kteremu bo Prusija bolj pri srcu kakor Avstrija in — Bosna bo mirna! O ti nori Dunaj ti! kedaj te bo pač pamet srečala, in spregledaš, da ti po tem potu ni zveličanja ni re-šenja iz stisk in težav tega sveta. Zupan te ne bo rešil iz finančne smole, naj bo že Peter ali Pavel, liberalno-pruski pa že celo ne — tak ti bo še naj-pred vrat zavil.
Vnanje države.
Kralj 3Iilan nima posebne sreče, odkar se je pri Zemunu čez Savo prepeljal na avstro-ogersko zemljo. ?oročali smo že, da v Budapeštu ni mnogo manjkalo in lahko bi se bila kraljevi srbski družini velika nesreča primerila, ko bi se ne bila zamudila vsled zakasnjenega vlaka in je vlak, s kterim bi se bil moral Milan peljati, ob navadnem času odšel, ki je blizo Kelenfolda iztira skočil. Na Dunaji se peljeta v nedeljo zvečer z generalom konjiče grofom Eambergom, ki mu je pridružen v službenih zadevah, iz dvorne opere. Kar se na Avguštinski cesti konj spotakne in pade. Oje se je zlomilo, Milan in Eamberg zlezla sta nepoškodovana iz dvorne kočije, namignila sta bližnjemu izvoščeku, da jih je na cesarski dvor domu potegnil.
V	nedeljo dopoludne ob tri četrti na 11 prisopihal je dvorni vlak ruske cesarske driiMne v Vilno po železnici vseskozi z vojaki obkoljeni. V vlaku sedeli so: car, cesarica, veliki knezi Vladimir, Jurij in Nikolaj st. Spremljali so ga dostojanstveniki: Ministri Giers, grof Tolstoj, Posjet, Vanovski in grof Woronzov-Daškov. V Vilni še na polovico toliko ni bilo redarjev in drugih za varnost na Eu-skem potrebnih pripomočkov, kakor so jih pa v Varšavo nagnali. Prebivalstvo je tolpoma drlo na kolodvor, kjer so cara navdušeno pozdravljali. Po izstopu iz salona podala se je vsa cesarska družina v cerkev sv. Duha, kjer je tudi samostan enakega imena. Iz samostana podal se je cesar na Martovo polje, kjer so se bili vojaki v paradi nastavili. Po paradi sprejemala sta car in carica Vilniške dostojanstvenike duhovskih, civilnih in vojaških načelni-štev. Po predstavi je bila mala obed in po taisti podali so se na pregled učnih zavodov. Koder so se pokazali, povsod sprejemal jih je narod s silno navdušenostjo, ker ni bil toliko na redarje navezan, kakor bodo pa Varšovci, kjer bo na vsakih par hiš, vrh tega pa še na vsakem ovinku in pri vsakem križem potu stal redar. Ob na 5 popoludne odpeljala se je vladarska družina najmogočneje slovanske države dalje proti — Varšovi, kamor so v ponedeljek ob 10. uri dopoludne prišli in so se takoj v cerkev podali in sicer najpoprej v pravoslavno rusko, potem pa še v katoliško. Cesar Franc Jožef popelje se tjekaj v ponedeljek na 14. t. m. Spremljal ga bo minister Kalnokj, kteri je na ruskem cesarskem dvoru jako priljubljena osoba še od tedaj, ko je bil ondi za poslanika.
V	Varšavi so jih na 4. t. m. zopet več prijeli, ker so pri njih orožje slutili, kterega so tudi v resnici našli. V saksonskem vrtu prijeli so neznanega človeka, ki je pa v tistem trenutku že z revolverjem nameril in bi bil tudi vstrelil, ko bi mu ga ne bil redar iz rok zbil. Kakor se čuje, je nek večji oddelek nihilistov iz Petrograda v Varšavo prišel, ter se je deloma po okolici, deloma pa po mestu pozgubil. Vsled tega, se ve da, je^ policija .še bolj oprezna, kakor je bila do sedaj. Železnica iz Varšave v Skiernieviee je popolnoma ograjena z vojaki, da bi se lahko za roke držali. Pri vsaki stražnici je pa glavna straža za dotični odsek železnice. Kolikor je bilo polkov, da imajo avstrijske imena, vse so postavili v Varšovo i-n k,kieniervice, pruskega pa nobenega. Iz tega bi bilo skoraj nekako razvidno, kakor da bi nemškega cesarja ne bilo tjekaj.
Poskušeni umor pri menjevalcu denarjev Ka-nerju v Hamburgu, o kterem smo že poročali, da ga je hotel dovršiti nek anarhist Borneman, ima nekako posebno sličnost z Eisertovim umorom na Dunaji. Povsod so se opazovale skoraj da enake
okoliščine in tudi v Hamburgu morilec ni hotel pravega imena povedati, temveč je lagal, da se za Bornemana piše. Ko so časniki njegovo sliko prinesli, je nek delavec po njej spoznal nekdanjega svojega sošolca, Lojzeta Ki)nigsberga iz Krivca, ter je rekel, čeravno hočejo naj ga preiščejo po životu, kjer bodo na levem komolcu precej dolgo prasko od zaceljene rane našli. Kakor je delavec rekel, tako so dobili. Hudodelec sicer taji, da on ni Konigsberg in da še celo ne ve, ali je pod božjem soincem kaka vas, ki bi se ji Krivec reklo, toda niČ mu ne pomaga. Tudi druge okoliščine so mnogo k tem pripomogle, da so mu potegnili krinko iz obraza, ter ga imajo v pravi koži pred seboj. Zlodej imel je pa še dva ali tri tovariša, kterih sedaj tudi iščejo. Eavno tega išče sodnija iz Ottendorfa zarad hudega telesnega poškodovanja, in to je morda bil vzrok, da si je anarhist drugo ime dal, kedar so ga po njem vprašali.
Framasoni in liberalci v Bruselji so besni in divji, da se kar penijo od jeze, napadli v nedeljo popoludne katoliško procesijo, h kteri so katoličani od vseh krajev lepe kraljevine prihiteli peš in po železnici, kakor so bili ravno blizo ali daleč. Procesija začela se je ob popoludne, zvršiti se pa ni mogla, kajti framasoni so jo pretrgali in motili. Tolpoma zaganjali so se v procesijo, trgali so ji križe in zastave ter jih gazili po blatu. Eedarji, orožniki in vojaki skušali so red napraviti, toda ni bilo mogoče drugače, kakor da so morali tii pa tam krepko za orožje prijeti. Vsled tega so tudi veliko ljudi ranili. Ob treh se je bila procesija že popolnoma razdrla, kajti framasoni so čedalje huje pritiskali in jo na dvoje razganjali. Ko so v srce žaljeni katoliki videli, da jim pod takimi okoliščinami ni mogoče sporeda ohraniti tii, jeli so se sili vmi-kovati in proti peti uri že ni bilo niti dveh parov skupaj. Eomarji iz daljnih krajev podali so se zopet na razne kolodvore, da bi se na svoj dom vrnili, pa tudi tii so jih morali orožniki pred besnimi framasoni in njihovimi pristaši z orožjem v roki čuvati in braniti. V očigled tolikošnjega razžaljenja državnega veroizpoznanja katoliški dnevniki odločno zahtevajo, da se mora stvar preiskavati in da ploli-cija po večjih mestih postane državna. Kakor v Bruselji, enako so liberalci tudi po Antverpnu divjali in na ondašnjem kolodvoru iz Bruselja vračajoče se romarje z zasramovanjem sprejemali. Tudi tukaj je bilo katolikom iz Bruselja prihajajočim le pod varstvom bajonetov mogoče se domu podati. Kolodvor v Antverpnu so liberalci oblega i celo noč.
Da reč pojasnimo za tiste, ki ne čitajo vsaki dan dotičnih poročil, le o kratkem povemo, da pri zadnjih volitvah so katoličani krepko na noge stopili ter volili večinoma konservativne poslance. Na to je moralo liberalno-framasonsko ministerstvo odstopiti. Obravnavali so med drugimi tudi šolske postave ter prejšnje framasonske zavrgli. Kaj pa, da je nastal zdaj velik krik, jok in stok od strani liberalcev, ter so osnovali neko liberalno procesijo (manifestacijo) in tirjali pred ministerstvom predruga-čenje sprejetih šolskih postav in še marsikaj druzega. Ker je župan liberalcem procesijo dovolil, so tirjali tudi katoliki svojo, ktero jim je moral tudi dovoliti. Pretekla nedelja je bila za to odločena, naj bi se pokazalo, kje je večina in kaj ljudstvo zahteva. Od vseh strani je katoliško občinstvo vkup drlo, da so železnice vse romarje komaj sprejemale. O polu dveh se je procesija do ministerstva začela; kako pa od laži-liberalcev motena in razkropljeno je zgoraj po vedano. Taka le je liberalna in framosonska prostost! Tako le je spoštovanje pravic katoličanov! Katohški Slovenci, zdaj pa glejte, koga bote volili. Kakor si kdo postelje, tako bo ležal.
Izvirni dopisi.
iz Kandije poleg Rudolfovega, meseca avgusta. Pot me pripelje tudi na Dolenjsko. Hoteč porabiti to priliko, podal sem se tudi proti Eudolfovem. Pri-šedši ves zdelan in truden od dolge vožnje v Kan-dijo, krenem jo v prvo gostilno s slovenskim napisom, da se odpočijem in okrepčam nekoliko svoje utrujene ude. Pri sosedni mizi je sedelo več gostov v živahnem razgovoru; jeden pa družbi čita glasno dopis iz nekega slovenskega dnevnika. Vse ga posluša prav radovedno. Ko končii, vskliknejo vsi: „Ta jih je pa zdelal ta, te mestne očete!" — Ko čujem tako živahen razgovor, postanem bolj radoveden, ter vlečem na uho vsako besedico, misleč si: „Lejte si no!" ker tako redko prihajajo dopisi v „Slovenca" iz Eudolfovega in okolice, znam še tvarine dobiti za dopis ali celo podlistek iz Kandije, in govorečim se še sanjalo ne bode o tem. — Pazno sem toraj sledil razgovoru mož okoli mize sedečih. Stvar je bila pa tudi važna, in modrovanje mož jako zanimivo. Za-popadek razgovora je bil blizo ta-le:
„Ees so sebični ti meščanje, res! Ni jim dovolj, da imajo gimnazijo, in da jim oo. frančiškani oskrbujejo za malo število mestnih dečkov, komaj za
jeden razred broječih, čveterorazredno šolo. Ker t to šolo prihaja iz dežele mnogo učencev, ki v mestu bivajo, dajo mestu mnogo dobička. A s tem še niso zadovoljni. Spodletelo jim je sicer, da bi bili šolske sestre privabili v mesto, ter tako šolo naši občini vzeli, za ktero je v prvi vrsti blagi dobrotnik podaril grad in posestvo Slatenek. Treba bode mestu zidati šolo dekliško; zategadel se prav toplo poganjajo, da bi se k mestu priklepile okoli ležeče vasi iz Šmihelske in Prečinske občine. Tega pa ne žele zaradi tega, da se naše dekleta več nauče, nego da dobe toliko število za šolo godnih otrok, da bi zamegli tudi dekliško šolo razširiti v tri- ali pa še celo štirirazredno. Eadi tega bi morali tudi nekteri dečki hoditi v dekliško šolo, ne pa v deško, ki ima le za gotovo število prostora. Tudi sem čul, da nameravajo mestni očetje, to je oni, ki imajo besedo o šolskih rečeh, ^zabraniti sprejem v mestne šole ali pa vpeljati šolnino. Bo 11 naša občina odrekla pri-klep. Za svoja otroka, ki obiskujeta šolo v mestu, bi rad plačeval šolnino; ne ljuba bi mi pa bila iz-ključba, ker bi se dečka ne mogla pripravljati za sprejem na gimnazijo. Poizvedoval sem o tej zadevi, pa reklo se mi je, da ostane, kakor je bilo; kajti modri mestni očetje morajo še le najti postavo, po kteri bodo smeli tako ravnati."
Zopet drugi se oglasi ter govori svojim tovarišem blizo to-le:
„če priklenejo vas Kandijane k mestu, ne oporekal bi tolikanj, ker se nosite že nekoliko bolj gosposki; tudi vaše hčerke potrebujejo nekoliko bolj gosposke vzgoje; tudi jih veseli, če znajo nekoliko nemški žlobodrati. Za nas okoličane bi bila pa velika krivica in na kvar kmetijstvu. Svojega dečka pošiljam sicer v mestno deško šolo, če tudi mora celi dopoludan in popoludan v šoli sedeti, misleč si, da potrebuje večje vednosti, ker bi znal kedaj biti vojak. Za hčere mi je pa dovolj, da umejo brati, pisati, računiti in šivati. Vsega tega pa se priuče v naši šoli. Nemščine ne potrebujejo, ker ne hodijo po uradih. Pa saj dandanes umejo po vseh uradih, izvzemši urada slovenske Novomeške gimnazije, tudi slovenski, ravno takisto tudi občujejo, ali bi vsaj imeli občevati s strankami, če bodo pa morali vsi otroci brez razločka sedeti dopoludne in popoludne v šoli, kdo mi bode pa pasel krave in čuval nedoraslo otroke."
Takemu in jednakemu modrovanju so jedno-glasno prikimovali vsi navzoči gostje. Že sem mislil iti, da si tudi mesto nekoliko ogledam, ker se mi je mudilo. Kar se zopet drugi oglasi izmed družbe pri sosedni mizi.
„Veš kaj, France, na nekaj bi bil pa skoraj pozabil! Kaj si že čital o nekem „Kiuderartnu?" Kaj pa je to V „Inderarteu" se pravi po naše „vrt za otroke", odreže se nagovorjeni. „Cemu pa tak vrt? Saj imajo v mestu skoraj vse hiše vrtove, kjer otroci lahko skačejo. Tudi ni ravno tako daleč iz mesta na prosto. Onkraj Krke, tam-le na Loki — je pravi vrt za otroke; saj jih je vedno vse polno." „Kaj pa praviš, — zavrne ga bolj vešč tovariš. „Kinder-garten" se zove nekaka šola za otroke, preden so zreli za šolo. V tej šoli bi radi učili otroke le nemški žlobudrati." — „Tacega vrta pa meščanom pač ni treba; saj tudi oni starši, ki se prištevajo prvim narodnjakom, govore nemški s svojimi otroci, ki še ne umejo prekrižati se ali očenaša moliti, pač pa vedo „šendank". Če mi ne verjameš, pa idi po hišah, in prepričal se bodeš. Izjeme so le redke." „Pa saj se ondi čita, da nekakov gospod profesor namerava vstanoviti takov „Kindergorten". So se mu mar Novomeški narodnjaki s tem prikupili, da nemški govore z neodraslo deco?" „Vidiš France, ti tega ne umeš, ker ne občuješ z gospodo. Jaz pa zvem marsikaj, ker v njih družbo zahajam in razne razgovore poslušam, če bi ti kakemu narodnjaku, ki doma po nemški govori, to očitno v oči povedal, znal bi te še gor le v ono luknjo, ki jo ravno zidajo, spraviti, češ, da ga žališ na časti. Zakaj so tolikanj kričali proti šolskim sestram? Eekli so, da bodo ponemčile dekleta. Pa to ni njih iznajdba; če se ne motim, je to trdil nek profesor, ki je tudi pri nas dobro znan, o nunski šoli v Ljubljani. Ker je on to rekel, mislili so si, mora že res biti. Naši učitelji pa pravijo, da imajo postave, teh se jim je držati; tako bi se jih držale tudi šolske sestre v mestu; tako se bodo ravnale v Šmihelu, kadar se naselijo. Da pa se bodo, dokaz so nam besede, ktere so lansko leto sami presvitli cesar rekli zastopnikom naše občine.
Iz Mariborske okolice, 8. septembra. (Gosjio-darslce mdeve.) Naši gospodarji, kar še jih sein-tertje med mestnimi posestniki životari, niso nič prav zadovoljni z letošnjo letino. Ne more se sicer reči, da bi bila letina slaba, pa hvaliti je tudi ne moremo, kajti vremenske razmere so bile celo leto take, da je mnogo tega, kar se je v spomladi kazalo, poznej pod nič prišlo. Tako je sadno drevje sicer jako lepo cvetelo, a obilno sadja je zdaj najti le na nekterih drevesih, ki stoje bolj v zavetji. Trta po vinogradih ni mogla naglo ocvesti, ker je v tistem žasu bilo deževno in hladno; vsled tega se nastavljeni kabernki niso mogli razviti, in tako tudi tam, kjer sta smod in toča vinogradom prizanesla, ni obilne trgatve pričakovati.
Žitna polja so se pač precej dobro obnesla, in tudi ajda še zdaj lepo kaže, če je le prerano slana ne posmodi.
Tudi krme za živino so dobili gospodarji dovolj, le težko so jo bili spravili, zlasti seno, ki so ga morali nektei'i po 14 dni plehati, preden je bilo suho.
Nasledek takšnih gospodarskih razmer bode ta, da bodo naši gospodarji sicer imeli za sebe in za živino potrebne hrane, a prodati ne bo nič ali pa tako malo, da gotovo ne bo zadostovalo za visoke davke in izvanredne potrebščine.
Denar naši gospodarji dobivajo večjidel le iz vinogradov; če ti odrečejo, tedaj denarja ni, in gospodar je celo leto v denarnih zadregah. In ker že leta in leta vinogradi slabo rodijo, je lahko razumeti, da se marsikterem gospodarju, ki še si je svoje posestvo ohranil, jako slaba godi.
Odkar ni več pravih vinskih letin, začeli so se gospodarji bolj s sadjerejo pečati. Kmetski in go-spodski posetniki so že veliko mladih žlahtnih dreves zasadili, ki bodo gotovo v svojem času posestnikom lep dobiček prinašale.
Še prej in lepši dobiček pa brez dvombe kmetom prinašala umna živinoreja po nekterih krajih, kjer imajo dovolj primerne krme, zlasti konjereja. Za konjerejo po Štajarskem si posebno veliko prizadeva hvalevredno konjerejsko društvo v Gradci, ki je ravno zdaj za svoje ude izdalo jako dobro slovensko knjižico z naslovom: ^Poučeni konjerejec". Knjižica izdana in darovana je od štajarskega konje-rejskega društva svojim društvenikom. V Mariboru 1884. Tiskal Ivan Leon. Konjerejsko društvo v Gradci je edino društvo, ki ima le svoj društveni namen pred očmi ter se na štajarske Slovence z enako skrbjo ozira, kakor na Nemce.
To je zdaj z nova pokazalo s tem, da je izdalo tako koristno knjižico za slovenske konjerejce. Ko bi o kmetijski družbi, ki je veliko večje važnosti za celo deželo, mogli isto trditi, bi nas jako veselilo, kajti tedaj bi se sčasoma semtertje gospodarske zadeve dale zboljšati, kar pa zdaj ni mogoče, ker se razun duhovnikov in nekterih posameznih zasebnikov nihče ne briga za našega kmeta. Bog daj, da bi se to kmalo na boljše obrnilo.
Iz Kretnsa, 4. sept. Ees, da ni prijetnejšega popotovanja kakor na parniku po lepi Donavi, posebno od Beča do gorenje-avstrijske meje, ali od tod (Pasava) do Beča; kajti odkrivajo se tu mesta in mestica znana iz starodavnih časov; romantične vinske gorice, vrhunci z razvalinami starih gradov ktera te spominjajo na marsikaj zanimivega iz turških, francoskih in drugih vojsk, kakor na pr. je razvalina pri Durensteinu spomin vojske 1809. leta. Srečen je tisti, kteri si zamore te kraje na parniku v ugodnih poletnih dneh ogledati in toliko krasoto narave vživati. Se ve, da si človek ne more kaj, da bi se ne spominjal na tiste mnogobrojne nesreče, ktere so se že pripetile in se še obetajo na cesti hladne Donave, ktere bog „Danubius" v svoji razburjenosti od časa do časa povzročuje.
Najnevarniši za vožnjo po Donavi, bodisi za parnike ali druge vsakovrstne prevožnje je tii leseni most (mislim iz Abrahamovih časov) Čez Donavo, kteri veže mesta Stein in Mautern. Dolgost tega edinega lesnega mosta čez Donavo, od Ulma do Bel-grada, meri 390 metrov. Koze (Joch), na kterih počiva ta blaženi most so nekaj po 20 metrov narazen, skozi kterih prostor sukajo se parniki in vsakovrstne ladije. Vsled pičlega prostora pod tem mostom zadelo je že brezštevilno ladij, da so se potopili ljudje in blago. Komaj jo minulo dve leti, ':ar je parnik „Almas" razdjal kozo tega mosta, a včeraj ob 7. uri zvečer pripetila se jo parniku „Traun" druga nesreča. Potopili so se mu trije pripeti vlačuni (Schleppe), v kterih je bilo čez 3000
gold. vrednega blaga, odposlanega iz Bavarskega, ktere je spuščal pod mostom. Veslarji zagledajo nevarnost, da se eden šlepov že utaplja, zapustili so jih v naglici in poskakali v pripete rešilne čolniče • toda žalibog enemu spodleti in pade v hladno Donavo ter zgine v valovih. Ko kapitan to zapazi, zapusti tudi on s parnikom te vlačune, ki so poškodovani ob mostu poginili, pa most tako poškodovali, da žugate dve kozi se zgruditi. Most se je mogel zapreti in bode zaprt za dva meseca. Morali bodo te dve kozi odstraniti, da vzdignejo pogreznjene šlepe, v kterih tiči toliko žlahtnega blaga. Skupne škode bode čez 100.000 gold., ktero svoto bode morala trpeti družba prevožnje. Tudi kapitan par-nika „Traun", Adam Laurer, je pomilovanja vreden, kajti tudi njemu bode okrajna sodnija zarad prestopa policijskih naredeb, po kterih bi smel samo dva šlepa pod mostom spuščati, žilce nategala; posebno pa zarad nepaznosti za človeško življenje ga kaznovala. Kdor ima nesrečo ima tudi sramoto.
Božanski.
o Kortesu in njegovem delovanji v Mexiki. In v tretjem delu dopoveduje dela in dejanja Pisarova pri Peruvancih. Knjižica je prav mikavno pisana, le sem ter tje bi se znalo in dalo še kaj zboljšati; kar naj bi se zgodilo, ko bi se kedaj drugi natis oskrboval.
{Slovencem) posebno, sploh pa vsem Slovanom ponudila se bode prav kmalo lepa priložnost nekoliko več pozvedeti o naših bratih po Italiji. Odvetnik Karol Podreka v Starem mestu (Cividale) izdal bo knjigo „SIavia italiana" imenovano, v kteri bodo popisani vsi tisti okraji na Italijanskem, kjer so kedaj prebivali ali še prebivajo Slovenci. Omenjeni odvetnik se bo posebno na Slovence oziral, ki še sedaj žive po Videmskem okraji sv. Petra. Knjiga se bo dobivala iz začetka le v Starem mestu pri pisatelju po 2'/2 laških lir ali nekako po 1 gld. 10 kr. našega denarja.
DomaČe novice.
{Umrl je) "VViljem grof Wurmbrand, c. k. kamornik in bivši predsednik kranjske katoliške družbe, v 79. letu svoje starosti 8. septembra ob 4. popoludne. Mrtvaški sprevod je bil danes popoludne ob 4. iz spodnje Šiške na južni kolodvor. Truplo ranjcega prepeljalo se bo v Kirchau na Dolenjeavstrij-skem, kjer ga bodo jutri popoludne v rodbinsko rakev k poslednjemu počitku položili. E. I. P.
{Imenovanje) 0. kr. stotnik v pokoji in računski diurnist v Ljubljani na Gradu, g. J. Salam on, imenovan je za c. kr. adjunkta v c. kr. kaznilnici za moške v Kopru.
{Kuga) po potokih in rekah rake še vedno davi. Lansko leto in letos spustili so v Gradašico več tisoč mladih rakov, toda vsi so ali poginili ali pa se bo-lehni okoli plazijo.
(F „Glashene Matice" šoli), na Bregu hš. št. 16, v I. nadstropji, se otvori poduk v ponedeljek 15. t. m. Poučevalo se bode v 6 oddelkih na gla-sovir; na godilla z lokom: gosli, vijolo, čelo, kontrabas; v petji (zboru in samospevu); zrelejše učence od 3. letnika počenši pa tudi v glasbeni teoriji. Šolnina znaša 1 gold. ter se plačuje naprej. — Novi gojenci se vzprejemajo v šoli 12. in 13. dne t. m. dopoludne od 11.—12. in popoludne od 2.—3. ure. Vsi učenci in učenke naj se snidejo v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopoludne v čitalniški dvorani, kjer naj se oglasijo tudi prejšnji gojenci.	Odbor „G1. Matice".
{Toča) kakor lešniki debela in gosta, da bi jo bil kar grabil, vsula se je včeraj popoludne v Trstu in je šla, kar jo je le doli moglo, kakih 20 minut skoraj suha. Kakor „Laib. Ztg." poroča, bilo je tako hudo, da se je več ranjenih konj po Trstu videlo, po kterih se je kri cedila. Škoda, ki jo je napravila toča, je neki velikanska. Ležalo je še dve uri po hudi uri za 10 centimetrov ledu na debelo po ulicah.
{Is poštne hranilnice.) Vodstvo tega zavoda je razposlalo okrožnico z računom za mesec avgust. Od 12. januvarija 1883 do konca avgusta je 2,830.593 vložnikov shranilo 29,043.934 gl. 24 kr., a vrnilo se je 406.568 vlog z 18,527.678 gl. 24 kr. Pretočenega meseca bilo je 109.339 vložnikov s 5,088.159 gl. 89 kr. V VIII. skupini (Kranjsko, Štajarsko, Koroško) je meseca avgusta 7742 vložnikov shranilo 452.369 gl. 60 kr., a 1976 vložnikom se je vrnilo 203.176 gl. 11 kr.; v VII. skupini (Tirol s Voral-bergom. Gorica z Gradiško, Trst, Primorje, Dalmacija) pa 6672 vložnikov s 383.180 gl. 35 kr., vrnilo se je 1472 vložnikom znesek 136.464 gl. 86 kr. Vseh knjižic je med ljudmi sedaj 408.694, med njimi je 7710 nemško-slovenskih. Iz okrožnice omenimo še to, da poštni urad odpošilja denar adresa-tom tudi v inozemstvo. Če na pr. hočeš denar poslati v Zagreb ali v Budapešto, v Berolin, v Pariz, v Ameriko itd., zamoreš to storiti s posredovanjem poštne hranilnice.
(„Odkritje Amerike") je naslov čedne knjige s treh delov obstoječe. Izšla je nedavno v založbi" tiskarne Kleinmayer & Bamberg, predelana po H. Majarju. Kratka vsebina je sledeča: Oče pripoveduje otrokom razgovarjaje se z njimi z umevno, domačo besedo najdenje Amerike (odkritje nekterim nič kaj ne dopade). V prvem delu podučuje, kako je Krištof Kolumb prvi Ameriko našel. V drugem delu govori
Trgovinska in oMna zlornica.
(Dalje in konec.)
IV. G. zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okr. glavarstva v Kočevji, ktero se izreka za ustanovitev nasvetovanih kolektivnih zadrug z malo pre-membo. Ono namreč predlaga:
1.	Za gostilničarje, posestnike hotelov, kavar-narje, točarje žganja, najemne voznike v sodnem okraji Kočevskem jedno in sodnem okraji Eibniškem in Velikolaškem jedno zadrugo;
2.	za trgovce vseh vrst, vštevši male prodajalce itd. v sodnem okraji Kočevskem jedno in v drugih dveh tudi jedno zadrugo;
3.	za vse ostale obrte razen lončarjev v občini Dolenji vasi v sodnem okraji Kočevje jedno, za oba druga okraja tudi jedno zadrugo;
4.	lončarji v občini Dolenji vasi naj bi imeli posebno zadrugo.
C. kr. okr. glavarstvo omenja dalje, da bode delalo tudi na ustanovitev zadruge mlinarjev in Žagarjev v celem političnem okraji.
Odsek se strinja s temi predlogi ter omenja, naj se c. kr. okr. glavarstvu tudi poroča, da zbornica hoče obrtovalce na sedeži političnega, oziroma na sodnega okraja v tej zadevi zaslišati.
Poročevalec stavi predlog:
C. kr. okr. glavarstvu naj se v tem zmislu poroča.
Predlog se vzprejme.
X.	G. zbornični tajnik poroča, da e. kr. okr. glavarstvo v Postojni z dopisom z dne 4. avgusta 1.1. naznanja, da je z obrtnimi zadrugami, kakor jih je predlagala zbornica, zadovoljno ter meni, naj bi se na kak način obrtovalci prej zaslišali.
Odsek meni, naj bi se c. kr. okr. glavarstvu poročilo, da je zbornica pripravljena zaslišati vdele-žence o ustanovitvi zadrug na sedeži obrtnega obla-stva, oziroma na sedeži sodnih okrajev. Toraj stavi predlog:
Zbornica naj to c. kr. okr. glavarstvu naznani.
Predlog se vzprejme.
XI.	G. zbornični tajnik poroča, da je c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani z dopisom z dne 22. avgusta t. 1. naznanilo, da se v splošnem strinja z mnenjem zbornice o ustanovitvi zadrug. Povabilo je jeden del obrtovaleev v 2. dan septembra t. 1. v Ljubljano v posvetovanje ter izreka željo, naj bi zbornica poslala jednega zastopnika k zaslišanji vdeležencev v zmislu §. 106, zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39.
G. poročevalec priporoča v imenu odseka predlog: Zbornica naj želji ugodi.
Predlog se vzprejme.
G. J. Baumgartner predlaga: Tega posvetovanja naj se razen g. tajnika vdeležita zbornika gg. M. Pakič in V. Petričič.
G. V. Petričič predlaga, naj se mestu njega izvoli g. A. Klein.
Pri glasovanji se vzprejme predlog g. J. Baum-gartnerja s spremembenim predlogom g. V. Petričiča.
Razne reči.
— Pastirske liste izdalo je povodom tri-dnevuice na čast Marijnega rojstva več škofov. Med tistimi je posebno omeniti oni kardinala, kneza- in nadškofa Schwarzenberga v Pragi, ki je v prekrasnih besedah svojo verne opozoril na težavno stališče sv. očeta, kot vidnega pog avaija sv. cerkve. Tudi Dunajski nadškof ter škofa Linški in TridentinskL izdali so dotične pastirske liste.
—	v Avstralijo oJplula bo kouec tega meseca vojua korveta iz Pulja. Podala se bo po adri-jauskera v srednje morje, kjer bode pred svojim prestopom v atlantično morje obiskala Gibraltar. Od ondot obrnila se bo ob zapadnih obalih alrikanskih do Capstadta, od koder pojde po iztočni afrikanski strani v Avstralijo. Ondi bo obiskala tri mesta: Melbourne, Sydney in Auckland. Iz Avstralije obrnila se bo proti domu memo otokov Java, Borneo in Oejlon po rudečem morji, kjer se popelje nedaleč od tistih krajev, ki sedaj Mahdi po njih razsaja. Preko Sueškega prekopa priplula bo v srednje in od ondot v adrijansko morje. Kdor bi imel kako naročilo glede trgovine ali obrtnije za ondašnje kraje, naj jo sporoči v enem tednu deputaciji Tržaške borze, ktera bo vse izročene naročila predložila za-povedništvu omenjene c. kr. vojne korvete. Vsled ukaza in na zahtevanje c. kr. pomorskega minister-skega oddelka, bodo nase vojne ladije poleg svojih vaj tudi avstrijsko trgovino razširjale po prekmors^h deželah.
—	KnezBismarckin eksc. Windthorst ■— součenca. Kdo bi si mislil 1. 1833, ko sta univerzo v Gottingu jela obiskovati dva novodošla jurista, da bota ta dva kedaj vodji tako mogočnih in pa tako nasprotnih si strank. Bismarek se je vpisal na omenjeni univerzi o VeHki noči 1. 1832, AVindthorst pa o sv. Mihelu istega leta. Zdaj je Bismarek državni kancler in diplomatični zastopnik protestantizma, Windthorst pa vodja katoliške stranke na Pruskem.
—	Vlak po muhah vstavljen. Iz države Illinois v severni Ameriki se poroča, da je prišlo nekega večera na železnični most toliko takozvanih mormonskih muh, da se je moral vlak vstaviti. Bilo jih je dva čevlja na visoko in privabila jih je luč k lokomotivi. Še le ko so muhe pometali z lopatami z mostu, mogel je vlak dalje.
—	Dobra je ta! Nekdo išče stanovanja in pride v hišo, kjer vidi zunaj listek. „Ali imate kaj otrok"? — vpraša gospodar. „Ne, nimam jih" — pravi gostač. „To je dobro, kajti družinam z otroci ne oddajam stanovanja." — „AIi imate pri vas kaj otrok" ? vpraša gostač gospodarja. „Da imam štiri" ! — „Žal mi je pravi gostač, kjer imajo otroke, ne jemljem stanovanja. Z Bogom.
Teleg:raiiii.
Dunaj, 10. sept. „W. Ztg." prinaša cesarski patent, ki gališki deželni zbor k zopet-nemu zasedanji sklicuje na 12. t. m.
Solnograd, 9. sept. Velikoposestvo volilo je konservativne poslance. Deželni zbor imel bo sedaj 15 konservativnih in 10 liberalnih poslancev.
Neapelj, 10. sept. Kralj je včeraj vse večje bolni.šnice obiskal, kjer je kolera; hodil je od postelje do postelje in celo umirajočih se ni bal, bolnike je pa tolažil. Zapovedal je strogo na to paziti, da se živež ne bo po-draževal. Kraljevo obiskovanje napravilo je globok vtis in to še tem več, ker je redar, ki je bil v kraljevem spremstvu sam za kolero zbolel. Zdravnikov jim primanjkuje. Od včeraj opoludne zbolelo jih je osemsto za kolero.
Pariz, 9. sept. Vsled kitajske trmoglavosti sklicale se bodo kamore, kjer se bo sklenila oficijelna objava vojske, ktero misli Francoska Kitaju napovedati. Admiral Oourbet pripralja se že za nov napad. Zasedeno For-mozo bodo Francozi opustili, ker se bodo skušali kaj večjega polastiti.
Bruselj, 10. sept. Senat izrekel je svojo nevoljo nad nedeljskimi izgredi.
Bruselj, 10. sept. Guverner in mestni prokurator pooblastila sta se, da začneta preiskavo zaradi izgredov, ki so se v nedeljo p]'i napadu katolikov ondi godile.
Poslano.
Gospod vrednik!
Nedavno ste mi dovolili prostorček, da sem „pod črto" razodel žalost, ki me je bila „obšla" povodom prebiranja nekega „radikalnega" tednika, iteri je v „Slovencu" sam rad „nažel" nekaj, kar drugim bralcem ni prišlo pred oči, vrh tega še je vrlemu dnevniku konservativnemu zaničljivo poskusil eno zasoliti. Eačite mi, prosim vljudno, znovič „od-stopiti" malo prostora, ker so me počastili z vrsticami, ki so pa osnovane na krivi, na celo inačiši podlagi, kakor je bila moja.
„Odgovor" namreč trdi, da sem jaz „preso-jeval" so stavek „o slovenskem jeziku in naših dnevnikih". Kdor je moje vrstice bral, mogel se je na prvi pogled prepričati, da sem kazal samo na
orožje, s kakoršnim se tudi slovenski „li-beralizem" vojskuje.
Pač povsem nepotrebna je toraj opomba, rekši, da brez osnovane trditve naj nihče ne piše. Eekel sem, da so nekteri „naši" časniki začeli tekmovati z nemško-židovskimi. Moja trditev ni ostala brez dokazov, bila je osnovana. A naj bi „pobil ali popravil" dotični članek, to še mi na misel ni prišlo.
Sicer pa, kar se tiče pomot pri dnevnikih, kdo bi jih vzel za hudo, če le pozna vredništvene razmere?*) Prijatelj, ki sem mu enkrat tožil o tiskovnih pomotah, je menda prav odgovoril, ako je rekel, da dnevnikov ne smem soditi tako, kakor leposlovne časopise.
In ako ^radikalni" časnik resnico prevračajoč pravi, da sem rečeni spis presojeval, to zopet kon-statujem kakor nov dokaz za trditev, da so nekteri naši listi, „naši" le po besedi, iz kterih pa veje neslovenski, židovsko-nemški duh.
Z odličnim spoštovanjem
—a—.
Na Štajarskem, 6. septembra 1884.
*) Nedavno je slovenski tednik „Sloveneu" zopet oponašal (po svoji „maniri"), da je pisal „pred dvemi letomi", da toraj sklanjati ne zna; a bodi mu tu z vso resnicoljubnostjo povedano, da tista pomota je bila popravljena v rokopisu, a stavec je popravek bodisi zarad naglice, bodisi kako drugače prezrl in tako je pomota ostala. In tako se pri dnevnikih stokrat zgodi'. Mar li tega tednik ne ve?	Vr.
Zahvala in prošnja.
Vsem častitim gospodom duhovnikom, kteri so blagovolili poslati dar za nagrobni spominek umrlemu častitemu gospodu Janezu Ožmecu, župniku v pokoju, se župnijski urad pri sv. Tomažu presrčno zahvaljuje in ob enem še drugih darov najvljudneje prosi. Kdor hoče še kak dar poslati, prosimo, da stori kmalo, ker se želi spominek v kratkem času naročiti in potem postaviti.
Sv. Tomaž nad Veliko Nedeljo, 6. septembra 1884.
Tujci.
8. sept.
Pri Mallčl: Knez Wrede, zasebnik, iz Trsta. — Wohl in Neumann, trgovca, z Dunaja. — Kari Baritz, zasebnik, iz Pulja. — Edvard Kechl, knjigovodja, s soprogo, iz Pulja. — V. Pfeifer, dež. poslanec, s Krškega. — Josip Belten, zasebnik, iz Sevnice. — Vitez Sehneid, grajšeak. iz Kamnika.
Pri Slonu: Vitez Heinrich Baldini, zasebnik, iz Trsta. — V. Eadovi5, zasebnik, iz Lužice. — Pavel Pajrana, zasebnik, iz Verone. — T. Milanovi« in M. Szeleno, trgovca, iz Milanovaea. — Grof Lenart Varmo, grajščak, s soprogo, iz Doba. — Dr. Lovrenc Gregorie, zdravnik, iz Doba.
Pri Tavčarji: Ilugon Pollmann, vradnik, z Dunaja. — Marija Samitz, zasebnica, iz Trsta. — Vinc. Valsasnini, zasebnik, iz Monze.
Pri Bavarskem dvoru: Mayerhofer, posestnik, iz Feldkirchna. — Squarz, posestnik, iz Mekinj. — Sehwarzel, posestnik, iz Brda. — Dr. Kari Hirseh, zdravnik, s soprogo, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Kari Mortenthaler, računski sovetnik, s sinom, iz Doblinga. — Adolf Sclnvarz, zasebnik, iz Gradca. — Jurij Gruden, zasebnik, iz Keezkemeta.
Pri Avstrijskemu caru: Klemene in Kramar, posestnika, s Krškega.
Umrli so:
5.	sept. Ludmila Belič, šivilja, 22 let, na Bregu, št. 14, jetika.
6.	sept. Franca Hegler, sirota, 14 let. Kravja dolina št. 11, oslabljenje moči.
8. sept. Lenka Avbel, gostija, 67 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
V bolnišnici:
6. sept. Marija Andisek, gostija, 51 let, jetika. — Jožef Škrjanec, gostač, 07 let, vsled raka v želodcu.
£ksekutiTne dražbe.
16.	sept. 1. e. džb. pos. Primož Kovač iz Paka, 5655 gl. Vrhnika.
17.	sept. 1. e. džb. pos. France Petri« iz Loga št. 17, 750 gl. Ljubljana.
]>iinaj8ka borza.
(Telegrafično poročilo.)
10. septembra.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 75	kr.
Sreberna „ „ „ n • • • .	81	„	50	„
4^ avstr. zlata renta, davka prosta . .	105	„	10	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	85
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	847	„	—	„
Kreditne akcije............297	„	20	„
London.......121	„	60	„
Srebro.......—	h	—	n
Ces. cekini.......5	„	75	„
Francoski napoleond......9	„	66 „
Nemške marlle......59	„	55 „
Od 9. septembra, Ogerska zlata renta 6%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice
Tramway-društva velj. 170 4% državne srečke iz 1. 1854 „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 ^ ,, „ „ „ 1864 . Kreditne sreeke Ljubljanske srečke .
.	122gl. 50	kr.
• •	"	-	„
•	88	„	60	„
200 gld.	106	„	-	"
• •	98	„	25	„
.	545	„	—
...: :	"	:	i'	:
. 250 gl.	124	„	50	„
. 500 „	134	„	50	„
•	100 „	170	„	-
. 50 „	169	„	50	„
•	100 „	176	„	75	„
•	20 „	23	„	_	„
prav prisrčno kličemo prečastitemu o. Hermanu Venedig-u pri njegovem odhodu iz Kamnika.
Več Kamničanov. ;: »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»I;
•J. pl. Tnil5:oczy5
lekar „pri zlatem samorogu",
pripoi-oča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec.
kterim se ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukauje slasti pri jedi, slab želodec, iirdk, vetrove, koliko, zliitenico, bljuvanje, g^Iarobdl, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sauje, gliste, bolezni ua vranici, na jetrih In zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tueatov samo 8 glod.
_ Svai-ilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl. Truk(5czj -ju. Razpošiljava so le jeden tueat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'' z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
^iKs« ■■	I f«.
Gospodu J. pl. Trnkoczyju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protlnski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaS dr. MaličeT protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In re.s, imel je čudovit Tspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (23)	posestnik v Šmarji p. Celji.
PlmiiiiilG UM siroi M\t\,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (Dorseli)
Olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
8alicilna nstiia voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
C. k.
ne smele bi so v nijcdnem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična ^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "^Pfll
Karoiila iz dežele izvrši se takoj V lekarni pri „«amorogu" Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.