ERi$k/t Domovina /1-II/1E ren C-/I VapiCAN IN SPIRIT 1 IN LANOUAM only l MORMNONOWSPAPCft CLEVELAND 8. 0.. MONDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1948 LETO L. - VOL. E VESTI IZ SLOVENIJE ZANIMIVA RAZPRAVA IN režimu, čeprav ima spore z Mos- OBSODBA V BELGRADU. -V Jugoslaviji so dan za dnem kake obsodbe. Sodišča delajo z polno paro in človeško življenje je v komunizmu brez vred- kvo. Vidi pa se obenem, da so nekateri krogi mislili, da je prižel čas, ko bi bilo mogoče začeti opoziciji z delom. Komunistični listi so seveda s posebnim vese- nosti. Vendar je sledeča razpra- ljem oznanili, da je v zadevo za- va vzbudila precej pozornosti, ker so v njej imenovali tudi nekdanjega kralja Petra II. 17. oktobra so začeli obravnavo proti Andriji Lončarič in njegovima pomagačema" Alimpije-viču in Vidakoviču. Obtoženi so', da so iskali stikov z vodji četnikov po naročilih in proti plačilu kralja Petra, ki se drži v Parizu. Lončarevič je že med vojno vzdrževal zveze med četniki in srbskimi ljudmi, ki so bili izven države. Bil je nekaj časa Mihajlovičev kurir. Sedaj je prišel baje v Jugoslavijo, da stopi v zvezo z opozicijo, to je z Grolom in Simovičem. Zveze bi moral poiskati tudi s četniki. Denar je dobival preko nekega pleten bivši kralj, ki še ni zgubil upanja, da bi se mogel kdaj vrniti. Iz razprave bi bilo sklepati, da četniki nimajo kake organizacije, ki bi mogla z orožjem nastopiti. Komunistom se je posrečilo v glavnem streti četnike in hrvaške križarje, čeprav so kaki posamezniki, ki se niso podali. KRAJEVNA AVTONOMIJA V SRBIJI. — K sedanji federativni republiki Srbija ki je del Jugoslavije, spadata dve pokrajini, ki sta od 03tale Srbije zelo razlčini. Vojvodina je spadala do prve svetovne vojne k Ogrski in je zato imela svoje zakone in svoje posebnosti, ki so se razlikovale od onih v stari Srbi- uradnika francoskega poslani- Ko,ovo in Metohija pa je stva v Belgradu. Za pomoč pri spet nekaj samo H< Vefina teh poskusih sta mu bila soobtoženca. Lončarevič je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, druga dva sta dobila, eden 8 eden 4 'leta zapora. Ta razprava je pokazala, da Tito ne neha z vso silo preganjati vsega, kar je, kakorkoli proti iz koiminističlii držav v Palestino Praga, češka. — Sovjetska Rusija iri satelitske države so dovolile, da smejo vsi Judje iz njihovih ozemelj svobodno odpotovati in se naseliti v Palestini. Pričakujejo, da se jih bo naselilo v Palestini v teku tega meseca ■ kakih 5,000, vse judovske begunce v Palestino iz teh dežel pa cenijo na 50,000. Vsekako je značilno, da je blok železne zavese napravil za Jude to izjemo, ko sicer nikomur ni dovoljeno, da bi se od tam izselil kamorkoli. prebivalcev tam so Arnavti, ki bi najraje, da se ti kraji pridružijo Albaniji. Tem pokrajinam je sedaj dala Srbija po poročilih iz Belgrada nekako avtonomijo, da gotove stvari sami doma odločujejo. Gotovo skuša- NOVI GROBOVI P.F.C. Edmund Matjašič V nesreči z motorcyclom blizu Fayettesiville, INI C., je bil ubit mladi P.F.C. Edmund Matjašič, star 25 let, stanujoč na 6805 Bonna Ave. Dodeljen je bil k 82. Airboume Div. Pri vojakih je bil več kot 5 let. Tukaj zapušča žalujoče starše:! očeta Joseph doma iz občine Sv. Križ pri Kostanjevci, vas Slinovec, mater Jennie, rojena Kozorog, doma iz ivasi Vrhovo, občina Radeče ipri Zidanem mostu, ibrata Victor in Joseph, ml. ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član dr. Slovenec št. 1 SDK. Pred odhodom k vojakom je bil zaposlen pri American Stove Co. Truplo bo poslano v Cleveland. Pogreb vodi Želetov pogrebni zavod. Več poročamo prihodnjič. Mrs. Anna Butkovic V soboto je umrla ob deset minut pred tretjo uro zjutraj Mrs. Anna Butkovic, 6026 Glass Ave. Izdihnila je v St. Luke’s Hospital. Drugega novembra se je vrnila iz Arizone, kjer je iskala zdravja. Bila je 61 let stara, rojena v vasi Slinovce pri Kostanjevici, župnija sv. Križ. V Ameriko je prišla v letu 1904, Njeno dekliško ime je bilo 'Colarič. Poprej je živela na 1049 East 71 St. Njen brat Anton je umrl letos v marcu. Zapušča hčeri Mrs. Anna Belle, Glass Ave. in Mrs. Mary Milavec, East 71 St., sestro Društveni imenik Več posameznih društev ima v našem listu'seznam svojih uradnikov, Čaš sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkraf: na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč ea 12 ali še več oglasov Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na sejo, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega. V decembru bodo imela društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo v3oto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila. —'' " li i V LORAINU BODO PRIREDILI MLADINI LEPE BOŽIČNICE V bližnjem mestu Lorainu, O. bo imela slovenska mladina v decembru prijetne čase. Razna društva ji bodo priredila lepe božičnice in jo bogato obdarila. Sledeče božičnice bodo priredila društva v Lorainu: Na 17. decembra ob 7:30 bo prireditev v SND na Pearl Ave. Pri tem bodo sodelovala vsa tri .društva Slovenske dobrodelne dohodki. Podpirala bo s poso-zveze in obdarila otroke svojih članov. Drugi dan, to je na 18. decembra, bo priredil Gospodinjski klub SND božičnico ob 2. popoldne. Na 19. decembra bodo priredila podobno prireditev društva KSKJ ter bogato obdarila otroke svojih članov. Nikjer drugje ne čaka slovenske mladine toliko prijetnih časov kot ravno v našem Lorainu. Zakon o pospeševanju ; gradbe stanovanjskih hiš pripravljen Washington. — Administrator za zidanje hiš Raymond FoIIey je poročal predsedniku Trumanu 0 načrtu zakona za pospeševanje zgradbe stanovanjskih hiš. V smislu tega zakonskega načrta bo federalna vlada podpirala projekte za cenena stanovanja, ki naj jih uporabljajo družine z nizkimi podpirajo akcijo za begunce Zadnji petek opoldne je Msgr, Murphy, direktor za naselitev beguncev pri clevelandski škofiji sklical na sestanek tukaj-1^7 TV™' Nova stavka šoferjev tovornih avtomobilov New York. — Industrija in trgovina v mestu je že zelo prizadeta radi mornarske stavke. Sedaj pa so sklenili še šoferji težkih tovornih avtomobilov, 2,000 po številu, da bodo zopet zapustili delo zaradi novih sporov z delodajalci. Ta nova stavka posebno težko prizadene večja pod- Včeraj šo Hrvatje landu lepo proslavili Stepinčev kopališču Highland Park. Proglasitev papeža Pija X. blaženim Vatican. — Vatikanski radio objavlja, da so v teku priprave, da 3e v svetem letu 1950 proglasi papež Pij X. blaženim. Tri na dan Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo v sredo iz Grdinove-ga -pogrebnega zavoda ob dveh popoldne. Pokopana bo na po- jili akcijo mest za izčiščenje zanemarjenih delov. Dajala bo pomoč za zidanje in za popravo farmarskih hiš. Podpirala bo dolgoročni program, ki naj preiskuje vse okolnosti in izdeluje načrte, da bi bilo stanovanjsko vprašanje v USA v stalnem zadovoljivem razvoju. Federalna vlada 'bo pritegnila k sodelovanju gradbenike, posojilodajalce, delavce in vse druge interesirane skupine državljanov, ki bi podpirali njene akcije za zgradbo dovolj cenenih stanovanjskih hiš in stanovanj. CIO bo odstavila komuniste Portland, Ore. Izvršilni odbor CIO je dobi! polno pooblastilo glavne skupščine, da ukrene vse potrebno, da spravi iz unij in njihovih odborov komuniste in njihove sopotnike. Nekateri dan Popoldne se je v veliki dvorani Auditoriuma zbrala odlična družba k Stepinčevi proslavi. Navzoč je bil clevelandski škof Most Rev. Hoban, ljubljanski škof Most Rev. dr. Gregorij Rožman, ki je imel na proslavi tudi posebno lep govor, v katerem je označil trpljenje nadškofa Stepinca kot simbol trpljenja in vztrajnosti za vero, Cerkev, pravico in svetinje svojega naroda. Od Slovencev smo opazili Rght. Msgr. Ponikvarja, Very Rev. kanonika Omana, Mr. Anton Grdina, Rev. Praznik, Rev. Slapšak, Rev. Godina in dr. Miha Krek. Zborovanje je pozdravil in zaključil predsednik odbora Mr. Erdelac, vodil pa ga je župnik sv. Pavla Rev. Mišič: Tamburaški orkester in cerkveni zbor župnije sv.. Pavla sta med govori izvajala prav lepo pevske in glasbene točke. Frances Panich Umrla je Mrs. Frances Panich, 1386 E. 43 St. Bila je stara 64 let, rojena v Zagrebu, prišla v Ameriko leta 1912. Zapušča soproga Mike, otroke Eli, Anna, John in Michael in iveč vnukov. Bila je članica društva sv. Pavla. Pogrebno opravilo bo v sredo 1. dec. iv cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Truplo leži v Golubovem pogrebnem zavodu. Pvt. Stanley Koshtfk Zadnji petek je bilo pripeljano domov za pokop truplo vojaka Pvt. Scanleya Koshak, ki so ga položili k zadnjem, počitku na pokopališču Kalvarija. Padel je v 2. svetovni vojni pri Licati na Siciliji 13. julija 1945. Bil je star 32 let. V Začetek španskih občin- Ako se med tem kaj ne primeri, bomo imeli leta 1952 za predsedniške volitve dva močna kandidata: demokrata Franka Lauscheta in republikanca Har-olda Stassena. Ako bodo takrat komunisti še brcali, bo tudi Wallace tekel v dirki. • • • Wallacovi so nameravali po volitvah progresivno stranko razpustiti. Toda iz Moskve jd prišel ukaz, da mora stranka ostati še naprej. Ono soboto so | raznim prekupcem, ki jih potem torej progresivci za zaprtimi prodajajo dalje v suženjstvo na vrati v Chicagu odločili, da'razne otoke daljnega vzhoda. Po Etranka ostane. Vse, kakor je -vse deželah okoli .Kitajske je volja “vsemogočnega’ v Moskvi, zadnji čas bilo skrivoma name-* • • ščenih stotine teh kitajskih na- Trgovina s sužnji zopet cvete v Aziji Singapore, Malaja. — Pozornost vzbuja vedno rastoča trgovina s sužnji, posebno z dekleti na daljnem vzhodu. Radi strašnih razmer v prehrani, radi splošne revščine prodajajo starši hčere po 10 do 15 dolarjev Veste, kako bi mi rešili vprašanje Kitajske? Takole: ker Kitajci vo vsej sili hočejo k Moskvi, bi mi ustavili vsako pomoč Kitajcem iz Amerike in prepustili vseh 450,000,000 Kitajcev, da jih živi Moskva. Bi radi vedeli, koliko časa bi se Kitajčki potem še navduševali za ruske boljševike. srečnih bitij, ki morajo delati za hrano, obleko in najnižjo plačo. Nihče se ne brijp za njihovo usodo.’ Izpostavljene so vsaki zlorabi. Obmejne oblasti skušajo preprečiti to trgovino, pa so več ali manj brez moči, ker je revščina tako huda, da starši in drugi činitelji na vse mogoče načine podpirajo trgovino. sta vodila predsednikh Mrs. Eugene McCarthy in Mr. Ray Turk. Bili so zastopani vsi clevelandski dnevniki, tajnik škofijskega odbora za naselitev Mr. C. V. Artino ter zastopniki listov posameznih narodnostnih skupin, ki imajo svoja glasila v Clevelandu. Za Ameriško Domovino je bil navzoč Dr. Miha Krek. Zanimiva razprava je pokazala, da tukajšnje časopisje v ogromni večini z veliko dobrohotnostjo in simpatijo spremlja to dobrodelno akcijo in da jo bo tudi v bodoče podpiralo in branilo. Na sestanku so vsi navzoči obsojali neke tendenčne in netočne članke, ki so prišli v javnost, pa delajo škodo in jemljejo dobro ime ubogim brezdomcem, ki so žrtve razmer po Razne najnovejše svetovne vesti BELGRAD. — Jugoslovanska vlada je objavila Statistiko o socijalnih spremembah v državi odkar vlada komunistični režim. Dočim so v letu 1937 srednji stanovi posedovali 46.18% narodnega imetja, so sedaj padli na 11.2%. Poročilo navaja, da se bo ta postavka še v kratkem znižala na 4.5%. Leta 1937 so delavci in uslužbenci imeli 14.2% vsega narodnega dohodka, sedaj pa imajo 26.07%. Država je imela 15.9% skupnega narodnega premoženja, sedaj ima 38.33%. Glede kmetov poročilo ne navaja prejšnjega odstotka, pač pa pove, da sedaj imajo kmetje le še 25.38% narodnega dohodka. S temi številkami hoče jugoslovanska vlada dokazati, da je res izvedla vse socialne reforme v smislu komunističnega programa hitreje in bolj radikalno kot katerakoli druga država, ki je po drugi svetovni vojni priša pod komunistično oblast. • • • BELGRAD. — V Skoplju so bili obsojeni Arsen Bogdanov in dva soobtoženca na smrt z obešenjem, drugi obtoženi Macedon-ci pa na dolgoletne ječe. Ta političen proces je bil značilen zaradi armado je stopil 27. marca 1941. Bazično treningo je dobil Fort Knox, Kentucky te* v Fort Benning, Ga. Preko morja je bil poslan v decembru 1942. Poleg drugih odlikovanj je prejel tudi odlikovanje višnjevega srca. Pred odhodom k vojakom je prebival na 6315 Orton Ct. ter je bil zaposlen v General Electric Co. 16 let. Starša Frank in Rose Sta oba že umrla. Zapušča še brata Franka ter sestre Rose Markovič, Ann Bizjak in Mary. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se je vršil pod vodstvom pogrebnega zave-da Frank Zakrajšek. o------ Osem na smrt obsojenih v Pragi Praga, češka. — Sodišče je obsodilo osem oseb na smrt radi spijonaže v korist zapadnih sil in sodelovanja z ameriško obveščevalno službo. Samo dva sta res v rokah komunistične češke vlade in sta bila prisotna pri iz- drugi svetovni vojni in komuni- tega, ker je vsa razprava bila pravzaprav naperjena proti visokim bolgarskim generalom, ki imajo še sedaj odločilna mesta v bolgarski vojski, a so med vojno bili komandanti bolgarskih čet, ki so zasedle Macedonijo in tam uprizarjale veliko nasilnih dejanj nad prebivalstvom. Vsi obtoženci so bili pravzaprav samo uslužbenci takratnega bolgarskega okupacijskega režima. stičnega terorja v državah za železno zaveso. skih volitev Madrid, Španija. — Pri del-hih občinskih volitvah je fa-langistična stranka oziroma njeni kandidati, ki so nastopali v občinah dobila 82% večino. Poročevalci povdarjajo, da so volitve pokazale, da v Španiji še vedno ni ne svobo de govora niti svobode političnega združevanja, da so volitve vzbudile Malo zanimanja med ljudmi in da niso pravi izraz ljudskega razpoloženja. Vsekako pa je napredek že v temr da so po tolikih letih Španci vendar zopet volili. --------------o------ Vojaika vlada v Venezueli Caracas, Venezuela. — Vojaška vlada je sestavljena takole: Predsednik je polkovnik Romu-lo Gallegos, devet "je uradnikov, nepolitikov, trije pa so oficirji, Trgovine so zopet odprte in industrijsko delavstvo se vrača v delavnice, šole so bile par dni zaprte po naročilu vlade, pa so prej ušli preko meje. ~ IUU1 J ni bilo nič nemirov. PORTLAND. — Nacionalna konvencija CIO je bila zaključena z volitvijo predsednika in odbora. Z velikanskimi polurnimi manifestacijami je bil zopet izvoljen za predsednika Philip Murray, ki je ob izvolitvi zagotovil, da nikdar ne bo dovolil, da bi komunisti prodrli v CIO. Enako so bili izvoljeni tudi drugi odborniki, sami protikomunistični ljudje. Samo kakih 10% delegatov ni manifestiralo za Murraya in njegove odbornike. Narodna konvencija je sklenila organizirati novo veliko kampanjo, kakršno je izvedla v letu 1930, ko je ta velika zveza industrijskega delavstva nastala. Murray je končno obljubil, da bo podpiral Trumanov program za socialno zakonodajo, zlasti za razširjenje socialnega zavarovanja in pokojnin. m m m WASHINGTON. — Soproga pedsednika Kitajske Madame Chiang Kaishek je napovedala, da bo prišla v Združene države, da sama osebno razloži sedanje stanje na Kitajskem in prosi za nujno pomoč . člani federalne vlade za ta obisk ni3o nič kaj navdušeni, posamezni člani kongresa pa že izjavljajo, da naj bi gospa govorila tudi v parlamentu in da ji je drugod šftom Amerike treba prirediti zborovanja, da bo ameriško ljudstvo v celoti poučeno o nevarnostih, ki nastajajo na daljnem vzhodu. • » * WASHINGTON. — Predsednik Truman je odredil, da naj se zA evropski obnovitveni program uporabi 4,000,000,000 dolarjev že sedaj, namesto po 2. aprilu 1949. S to odredbo predsednik hoče, da se evropski obnovitveni program izvršuje z največjo hitrostjo. To odredbo je priporočil direktor obnove za Evropo Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rev. Jerrtij Svete dospel— Za preserske farane naznanjamo, da je dospel včeraj v New York, Rev. Jernej Slvete, Lukčev iz Kamnika iz Italije v Ameriko. Sprejet je v škofijo Cheyenne, Wyo. Na potu se bo ustavil tudi v Clevelandu, da obišče sorodnike Mr. in Mrs. Jerina In druge. Nekdanji farani fare sv. Vida v Preserju, mu kličemo: dobro nam došel naš rojak! Naslov nove naseljenke— Kdor je doma iz okraja Žužemberk ali Stavče vasi in bi želel zvedeti za novo naseljen-ko v Canadi Miss Marija Hrovat, p. d. Bolenčkoiva, lako dobi naslov pri Anton Grdini.. Prošnja— Podpisani sem prejel takole pismo: Piše iz fare Mirne: “Pri sosedovih sem dobil Vaš naslov; Ker nimam svojih ljudi v Ameriki se obračam do vas v imenu soproge in 5 hčera, od enegta do 16 let starih; če imate kaj obleke, ki je tam iveč ne nostite, bi jo poslali če Vam je mogoče. Kar bi bilo, pride iprav, saj se da vse predelati. Delam v gozdu in malo služim, kupiti ne morem. Drugi dobijo od svojcev od tam, mi pa tam nimamo nikogar.” Kdor bi lahko kaj poslal naj sporoči da mu poš- Dr. Ivan’ Kraljič je prejel vest, da mu je 10. novembra umrla v Ljubljani ljubljena mati Marija, roj.. Lukman. Pokopana je bila na Igu 112. nov. Stara je bila 77 let.. Naj bo blagi materi lahka domača gruda, -preostalim naše iskreno sožalje. , Letna seja— Društvo Carniola Hive 493-L bo imelo svojo letno sejo v sredo večer ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. Na programu bo volitev novega odobra in drugo, po seji bo pa nekaj prijetne zabave. Novi telefoni— Gnidovčeva mati v Euclidu imajo novo telefonsko številko in sicer: RE 6232, Kovačičevi zraven pa RE 6574. Klub Ljubljana— Klub Ljubljana-vabi članstvo na sejo jutri večer ob 7:30 v SDD na Recher Ave, V Florida— Mr. in Mrs. Frank Race, ml., 105 E. 197. St., ki vodita znano podjetje Race’s Dairy na 200. cesti, odpotujeta danes v Florido. Želimo jima mnogo zdravega razvedrila pod toplim floridskim soncem. Dr. Kern odpotuje— Dr. F. J. Kem bo odsoten iz mesta do 3. decembra. Udeležil se bo zborovanja Ameriške zdravniške zveze (AMA) v St Louisu. Iz bolnišnice— Iz Glenville bolnišnice se je povrnil Joseph Furlan, 1057 E. 68. St. Sedaj se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Želimo, da bi kmalu popolnoma okreval. reku obsodbe, vsi drugi so že po- tudi zopet začele reden pouk, ke# Hoffman. On sam je izjavil, da je sedaj treba hitro nadaljevati delo, ker položaj v Evropi ne dovoljuje nikakega odloga. Burne« ne bo več fl kandidiral Grenville, S. C. — Bivši tajnik za zunanje zadeve James F. Bumes je izjavil, da ne bo kandidiral za senat v letu 1950. Rekel je, da ne misli več prevzemati nobenih političnih dolžnosti in nastopati pri nobenih volitvah. g-j|j Ameriška Domoviima «17 ft. C Utr At«. (JAMES DEBEVEC, Editor) “ ■ i n n Clavalaa* l> Ohto NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta 96.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. ! me november me SVBSC MPT ION RATES 1 S T • T r t 1 1 3 4 S < j 7 S 9 N H 12 13 14 V M 17 1C M 30 . 31 22 23 M 23 M 27 j 20 29 30 United State* $8.50 per year; 35 for 6 month*; $0 for S month*. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for < month*, $8.50 for 3 months. ‘ '. ** Entered te eecond-clete nutter Jinner? #th, IMS, nt the Pent Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1*7». No. 233 Mon., Nov. 29, 1948 Država brez državljanov Ena osnovnih in samo posebi razumljivih reči je, da istočasno, ko je proglašeno kako ozemlje za samostojno državo, postanejo vsi prebivalci, ki na tistem ozemlju stalno žive, državljani nove države. Države si sploh ne- moremo misliti drugače kakor da so vsaj tri osnovne, stvari: ozemjje, ki ga obsega nova država, državljani, ki žive na tem ozemlju, delajo kot skupnost ljudi v tisti državi in za državo kolikor ona skupnih sredstev potrebuje in pa oblast, ki upravlja državno skupnost, t. j. vsa javna dobra tistega ozemlja iti skupno premoženje državljanov, skrbi za mir in red, do loča postave in naredbe in ima pravico, da svojo voljo izraženo v teh postavah tudi lahko uveljavi s silo proti vsem, ki državnih postav ne izpolnjujejo. Tako je bilo in tako uče v vseh šolah, da bi moralo biti. Tudi glede Trsta so diplomati in državniki tako določili. V mirovni pogodbi, ki je 15. septembra lanskega leta stopila v veljavo, je lepo in točno določeno ozemlje Svobodnega Tržaškega Ozemlja, določene so njegove meje, določeno je, da ta dan preneha suvernost Italije nad tem ozemljem in da ta dan prebivalci tega ozemlja, ki tam stalno žive, postanejo državljani nove državice in končno je, določena oblast, ki bo to državo upravljala, vladala. Rekli smo že, da je ta oblast določena zelo nesrečno in samo začasno ali oblast je in sicer učinkovita oblast vojaških upraviteljev, ki jih mora vsak Tržačan ubogat, njihove odredbe izpolnjevati, sicer čuti vse posledice zakona. Doživeli smo pa to čudovito in nerazumljivo zmedo, da prebivalci te nove države, dasi morajo izpolnjevati vse odredbe njenih oblasti, niso državljani. Zavezniški vojaški nov in obzirnosti do italijanske napSttlg občutljivosti šli tako daleč, da upravljajo že nad eno leto državo brez državljanov. Enostavno niso izdali nikakih postav o državljanstvu, ampak določili, da v Trstu velja še vedno italijansko državljanstvo. Zavezniški vojni upravitelji se ponašajo tako, kakor da upravljajo del italijanske države. Tržačani še nikjer niso vpisani kot' tržaški državljani, nimajo še svojih potnih listov, nimajo svojih konzularnih predpisov in uradov, vse to je italijansko. Človek bi še razumel, če bi bilo vse to začasno vsaj angleško ali ameriško, zato so pa šli zavezniški vojni upravitelji v Trst, da bi tam ne gospodarili Italijani. Pa ne, zavezniška vojna uprava je pustila uprav italijanski režim v pogledu državljanstva nedotaknjen ka-koršen jo bil pod Mussolinijem kot gospodarjem Trsta. Mednarodna mirovna pogodba, ki so jo vsi lepo podpisali, določa, da postanejo državljani tržaške države tisti, ki so na dan 10. junija 1940 tam prebivali. Toda vojna uprava enostavno prezira to določilo in ne stori nič, da bi se državljanstvo uveljavilo. Tržačani še sedaj nosijo legitimacije, ki po nalogu same zavezniške uprave n& smejo imeti označenega tržaškega državljanstva, ampak samo italijansko. Tržačani še dandanes morajo prositi za vse potne liste v Italijo in np morejo potovati kot tržačani, ampak kot Italijani. To brezumno favoriziranje Italijanstva v Trstu ima veliko škodljivih posledic. Dasi mirovna pogodba določa, da so državljani tržaške države samo tisti, ki so tam prebivali na dan 10. junija 1940, se vendar Italijani selijo in naseljujejo v Trstu tudi po podpisu mirovne pogodbe po mili valji, ker je praktično Trst z vsem ozemljem de! Italije. Oni uživajo privilegije tržaškega prebivalca, ognejo se pa bremen, ker so italijanski državljani. Drugi ljudje, n. pr. Slovenci, ki niso italijanski državljani, pa čeprav so n. pr. bili celo v Trstu rojeni, se ne morejo naseliti v Trstu in tam ne morejo nič začeti, ker tam ne samo veljajo vsi zakoni Italije ampak vsi Fašistovski zakoni, ki so imeli izrecen namen vse neitalijane iz Trsta pregnati in jih onemogočiti. Tako je vojaška uprava povzročila kričečo krivico, da vsi Italijani vživajo v Trstu vse državljanske pravice, tisti neitalijanski Tržačani, ki so pa tam rojeni, ki imajo tam svoje domove in družine, so vezani na Trst z vsem svojim življenjem, z rodbinskimi vezmi in svojim življenskim delom, pa so bili pregnani iz Trsta po fašistih, pa ne morejo dobiti državljanstva, čeprav so se po drugi svetovni vojni vrnili nazal domov v Trst kot svojo domačijo. To zadene seveda pred vsem Slovence. Posledica takega stanja, da so samo Italijani lahko državljani Trsta, se čuti zlasti v javni upravi. Po tej praksi samo Italijan lahko dobi javno službo v Trstu. Italijani so zaposleni v javnih tržaških službah brez ozira na to aii imajo po določilih mirovne pogodbe sploh pravico do tržaškega državljanstva ali pa ne, drugi pa so izključeni, tudi, če so po istih določilih, res pravi tržaški državljani, jasno •da je na ta način vsa javna uprava prišla v roke prav tistih ljudi, ki jim ni na tem, da bi se. mirovna pogodbi Izvrši'«. Odločilni uradniki so taki Italijani, ki sploh nočejo tržaške države. Ti seveda vsako svojo uradno priložnost izrabijo, da kažejo na to kako tržaška država ni zmožna življenja, kako je Trst treba priključiti Italiji, kako je vsaka druga trajna rešitev tega vprašanja nemogoča. Potem se ni treba čuditi, če iz Trsta samega prihajajo vesti in predlogi, ki tržaško državo uničujejo. «#>**** eeem M************** (**»*»**—*—t——a USEDA IZ DIMM .........................................................i te ceno naročnini na Ameriško Domovino, da Vam pošljem denar po banki. Pozdravite v Ameriki vse Slovence in Slovenke, posebno pa begunce, ki so bili leta 1945 v Serviglianu v Italiji in vse Ljubljančane, s katerimi smo bili skupaj v Ma-rijanišču. Tudi moja prijatelja vas pozdravljata, s katerimi se daleč v tujini borimo za svoj življenski obstanek. Sgt. Ignat Simerchek S.P. 78.893-B.P.M. 5 (T.O.E.) Madagascar ----------o------ Ob zlatem jubileju poroke Cleveland, O. — Pedeset letnico poroke ali zlato poroko sta obhajala te dni zakonca John in Frances Leban, ki živita na Varian Ave. Niso mačkine solze doseči tak jubilej in to zlasti danes, ko so bolj v modi divor-si. Ker ju že dolgo poznam, sem ju za to priliko obiskal, jima čestital, pa povprašal od kje sta doma? Po govorici sem že prej sodil, da moraita biti tam bolj od Tolminske strani in se nisem motil dosti. John je doma tam iz Trnovega pri Gorici, ki se je pa pozneje preselil v Solkan, kjer si je izbral tudi sedanjo družico Francko ali kako so ji že tam rekli.. On se je v mladih letih ukvarjal s tesarstvom in je hodil tesat na Koroško in druge kraje, vse dokler ni šel 1. 1903 v Ameriko. Zdaj (pravi, da jih ima že preko 80 let na grbi, pa ne izgleda; kvečjemu 70 let bi mu prisodil. Je prava kraška korenina. Nejgova boljša polovica Frančiška rojena Strukel, je pa doma iz Krumperka, župnija Solkan ob Soči Tam se je zagledala v Johna in se poročila 1. 1898 in sicer na Krumperku. Potem je odšel John v Ameriko in 2 leti popneje je pisal ženi, da pride za njim, kar se je tudi zgodilo. Tudi njegova boljša polovica je še prav trdna; enako kot John kljub 'temu, da sta dosti pretrpela. Pravila sta 'tni marsikaj iz svojega življenja. Ja, je rekla radi. Seveda, če sem bila kaj slabe volje, sem malo bolj na glas poklicala Johna, če je bil v kevdru; pa mi je tudi dovolj na glas povedal, da on ni gluh, da sliši, četudi tako na glas ne govorim. To je bilo menda vse. Pritoževala sta se, da nista imela sreče, da bi imela družino in zdaj sta na stara leta sama. Pri njima je sestra Amalija Kobal, ki je že več let vdova in se prav imenitno ra-zumejo. Pri njih je res pravi mir doma. Citajo :pa zelo radi Ameriško Domovino, Ave Marijo in drugo res katoliško čtivo, kajti so odločno katoliški, pa tudi dobri Slovenci. Ob tem zlatemu jubileju jima želimo, da bi obhajala še biserno poroko. Bog živi Lebanove! Jože Grdina. Slovenski misijonarji na Kitajskem Kakor je že znano čitateljem Ameriške Domovine, so se slovenski misijonarji preselili iz Severne Kitajske v Južno. Slovenski-lazaristi so z misijoniš-čem prevzeli težko odgovornost hi dolžnost,da,bodo vzgajali misijonarje za zunanja misijone in delali z vsemi močmi med slovenskim narodom, da bodo tudi njegovi sinovi zastopani v tem Gospodovem vinogradu. Lepe uspehe je rodilo nji delo, a žal tragična vojna je tudi to delo skoro .popolnoma ustavila. Kljub izrednim težavam so tudi v teh žalostnih časih šli nekateri misijonarji na pomoč onim, ki so delali že precej let na Kitajskem. Razne okoliščine so pripomogle k temu, da so se lahki) vsi slovenski misijonarji zbrali na enem misijonskem polju v južni provinci “Kiangsi,” kjer naj v najkrajšem času ustanovijo misijon, a*4 bovške fa/rice v prav južnem kotu province. Lep, idiličen kraj. A 'del prebivnletva so v zadnjih letih 'priseljeni Kan* tonci, ki doma nimajo kaj jesti. In skoraj vsi kristjani se bili baš ti novi priseljenci. Prav prebito sem moral napenjati u-ho pri spovedovanju, da sem kaj ujel. Z menoj je bil gospod Wol’bang, ki je kljub vročini junaško študiral kitajščino od jutra do večera. Res, vsaj na tihem sem ga občudoval, dasi sem ga na zunaj vedno opominjal, naj si privošči malo počitka ter kakšen sprehod. S težkim srcem sem se ločil, ko je po Marijinem Vnebovzetju prišlo škofovo pismo, pozivaj oc nas v Kančav na duhovne vaje, potem pa v naš novi misijon. Veš da priprave na odhod v kraje, ki so bili od misijonarjev zapuščeni že dolga leta, kjer vsega manjka^ ni majhna zadeta. G. škof tne je med tem tudi imenoval za dekana ali bilje direktorja distrikta, pa že prej je vse, kar je zadevalo našo skupnost, obravnaval preko mene. V petih okrajih, ki so dani nam, smo odprli tri misijonske postojanke, če hočeš — župnije. Gornji konec je dal g. Caslu ter mu pridružil še g. Wolbanga. Ta se za enkrat v glavnem uči kitajščine. Njih misijon je v mestu Ningtu, naj večjem v tem delu dežele. Ima bliziu 20,000 prebivalcev. Ker i-mata tam primerno cerkev in tudi stanovanje in je bil zadnji dve leti misijon zaseden od dveh kitajskih duhovnikov, sta najipotrebnejšo opravo že kar našla. V tem oziru je ta misijon še najlažji. Prometne razmere so dobre. Skozi mesto gre največja avto cesta vse provin- ~0------- Pismo z Madagaskarja Cenjeni urednik A. D. Sporočam Vam, da sem po naključju dobil v roke Ameriško Domovino. Prosim, da mi jo poslej redno pošiljate na spodaj označeni naslov. Tukaj se nahajam že tri leta, odkar sem pobegnil iz Tito-vine. Zdaj sem pri Francoski, legiji. Sem kar zadovoljen tukaj na Madagaskarju. Tukaj sta še dva prijatelja'iz Ljubljane, Dušan Hribar in še eden. Prijatelji smo si bolj kot bi bili rodni bratje. Skupaj smo se vpisali v Francosko legijo in Nihče si ne mdre predstavljati, koliko težav in koliko žrtev so morali prestati ti slovenski misijonarji na Kitajskem, posebno v dolgi in Strašni vojni vihri. To ye samo tisti, ki je hodfi isti križev pot kakor oni. Komaj so se malo razpršili oblaki in je posijalo novo sonce, da se je razvnel nov pogum in nova gorečnost — saj se je izpolnila njih največja želja, dobili so svoj lastni misijonski delokrog — in se že zopet zbirajo temni oblaki skrbi in bojazni. Delavcev manjka ali kar je še huje v tem delokrogu, pomoči, gmotne pomoči primanjkuje; z eno besedo — denarja ni, da bi uspešno začeli in delo nadaljevali. Ne bom na dolgo in široko govoril o tej revščini, prebral vam bom pismo č. g. Fr. Jereba, ki stoji sedaj na čela temu misijonu. Pazljivo ga preberite, pa boste videli, kakšen križev pot hodijo vaši sinovi, ne morda za svoj lastni ‘“business,” ampak samo iz ljubezni do paganskih duš, ki bi jih radi pripeljali na pot resnice in sreče. Torej pismo se glasi; Dragi moj Lojze! Prav got6vo si od drugih naših bratov že dobro informiran o našem novem misijonskem polju in novih razmerah. Veš, da smo bili prve mesece po prihodu v Kiangsi na svojo lastno prošnjo najprej razposlani na razne kraje k ameriškim misijonarjem, sobratom, da se_ne- skupaj postali podoficirji, Zdaj smo za nekaj časa v pra- ’ koliko uživimo v nove razmere gozdu in smo ločeni s prijatelji kake 'tri ure hoda drug od drugega. Vidite, 'Slovence se najde prav po celem svetu. Daleč v džungli preklinjajo svoje narodne sovražnike, radi katerih moremo samo še v mislih živeti v rojstni domovini — Ljubljani. Prišel pa bo čas, ko hotna zopet korakali v našo slovensko deželo^n osvajali belo Ljubljano, če bo treba tudi z našo srčno krvjo. Prosim, da mi .akoj sporoči-' ter kolikor mogoče privadimo novi govorici. Glede prvega je vsak izmed nas precej pridobil. A v skrivnost tukajšnje govorice smo ipa prav malo prodrli. Razlika je res huda. Cisto krajevnega jezika, kot ga govore preprosti, neuki ljudje, še vedno ne razumemo več kot morda pet ali'deset odstotkov. A z o- NASA MICKA IMA TUD BESEDO No, Kako ste se vrteli, dekliči, na “čiken dej", ali kakor pravijo v Ameriki: Zahvalni dan, pred šporgetom ? Mene še zdaj tako roke bolijo, ds se še skor0 .popackati ne morem po obrazu s tistim mazilom, ki je za naše ženske obraze tisto, kar je binkoštna rosica za solato. Dočim mene še vse boli od hudega trpljenja, se pa naš že od< četrtke sem oblizuje od prevelikih dobrot, ki sem zmetala na mizo. Vse je šlo po sreči, čeprav je malo manjkalo, da se ni vse skupaj pokrotvičilo zastran re-cepisa ali kakor že pravijo tistim postavam, po katerih me-štramo po kastrolah in gledamo, da se nam ne skazi. Upala sem, da se bo naš, ki je tisti dan ostal doma, pretezai vsaj do opoldne po postelji in da bom lahko v miru božjem spackala tisto zahvalno kosilo, zastran katerega ni že par tednov hotel ipo pravdansko jesti, samo da bi več zmogel na Zahvalni dan. Vstala sem čisto natiho in niti luči nisem /prižgala, da ga ne bi zbudila. Saj veste, dekliči, da ni večje pokore kot dedec v kuhinji, kadar imamo posebno dosti dela in ki bi se rade še posebno postavile z izbrano rihto. Priplazim se natihoma v kuhinjo in prižgem luč, flHsliter razkladati, da ni mogel spati, ker se je bal, da «e bom spekla purmana tako, baker bi ga on rad. “Veš, Micka”, je začel tako gladko, kot bi se vso noč učil deklamacije, “po tistem receptu ga boš spekla, kakor sem lani povedal v moji koloni. Mislim pa, da bi letos spremenila reeepis v toliko, da bi purmana zalila s teranom. Lani sem svetoval belo vino iz Kalifornije, pa bi bilo črno boljše.” Tedaj se je v meni vnelo, pa ki veste, kako sem krotka. Skoro za dve inči sem zrasla, ko sem mu jih začela navijati; “Nak, po tistem tvojem rece-pisu pa že nei Nikoli več, da boš vedel. Nisem še pozabila, kakšne si počenjal lani po tistem kosilu, ki sem ga skuhala po tvojem. Menda si že po«a-bil, da si hotel po vsej sili klicati po telefonu presidents v Washingtonu, da bi ga vprašal, če je njegova Marjetka dobra kuharica. Po vsej sili si ga hotel povabiti popoldne k nam, da bi prišel pokusit tisti zos, ki sem ga napravila pod tvojim direktjonom. Nak, letos bom purmana spekla po mojem, če pa ne, imaš pa tukaj firtoh, pa ga sam packaj.” Kaj takega ni pričakoval, nikoli ne. Nekaj časa me je debelo gledal, potem je pa pohlevno rekel: “Dva jajčka mi skuhaj v mehko za fruštek, potem grem pa nazaj spat, pa delaj kakor veš in znaš. Joh, kakšna osa si.” Saj se še spominjate, kakšen recept mi je lani naročil, ko me je učil, kako bom polivala po puranu v kastrolo sedem vrst pijače, hude in močne, gvirce in kaj vem, kaj še vse in nazadnje, ko je bilo gotovo, mi je ukazal purmana vreči proč, pa servirati zos. Kakšen je bil, vprašate. Tak, da je naš po treh žličah že pel. Takega zo-sa ne bo nikoli več /pri naši hi- |;iS: Alia, ugai.__ ^ v Naš je sedel tam za mizo in čakal, kdaj bom zočela s pripravljanjem kosila. Predno sem mogla zbrati pripravne besede, je že on odprl usta in začel na dolgo in široko iNajslabši del Sta dobila g. Pokorn in njegov kaplan g. Kopač, namreč južni del.: Težak zato, ker so prometne zveze slabe in kraj oddal jem V takih tam doli jih je. Ker poznaš razsodnost in požrtvovalnost g-Pokorna, ti ni treba praviti, zakaj je bil tja poslan on. Med mladimi je pa g. Kopač edini, ki je že zmožen biti pravi kaplan. Na žalost sem pred tednom dobil telegram od tam, da je naš vrli g. Drago zbolel, naj se takoj podam tja doli. A kljub temu, da sem majal nebo in zemljo in sem od nervoznosti skoraj zbolel, do danes še nisem dobil avta, ki bi me vzel gori. Njuna fara, Luotang, je skoraj 120 km od tu. G. škof je trdno vztrajal, da jaz prevzamem sredino, to je mestece Juikin (izg. Zuidzin), ki ima okrog 12,000 prebivalcev. V /prometnem oziru na slabšem kot je Časlov Ningtu, ki je 85 km od tu proti severu. Glede števila kristjanov, kakor glede poslopij sva z g. Prebilom, mojim tovarišem, na slabšem. To mesto je zibelka kitajskega komunizma. Tu je bila pred 20 leti in še dolgo potem njih prva prestolica. Od tu so se preselili v Yenah. Na njih bivanje tu na vsak način spominja do tal požgani nekdanji samostan. Midva stanujeva in mašujeva nasproti starega misijona, v revni hiši, ki je bila nekoč za ženske pomočnice misijona: katehistinje in perice. Ker že 20 let ni bilo tu misijonarja, je tudi ta hiša v zelo slabem stanju. Kljub temu, da nam g. škof za popravila in šole ne da nič, sva se odločno lotila prenovitve te /postojanke. Za enkrat plačujeva delavce kar iz denarja, ki nama ga je dal škof za naše vzdrževanje. Kuha nam družina, ki je do-zdaj varovala hišo, pometava in streževa si pa sama. Ce ne bi hiše prenovila, bi noben dostojen človek ne prišel rad sem. Pa tudi najino zdravje ne bi dolgo vzdržalo radi vlage in nhni, ki so Obiskovali šolo, se golazni, ki je je tu na jugu doda pomeniti in torej najnuj- sti več kot na severu. Morda _ _ nejse zadeve le opravimo. j bova aato spomladi brez denar- j sem prepričan, da bi vsi ra- 3nela’ 3°*^ videli, dekliči, kaj Jaz sem bil malo več kot en ja celo za vsakdanji riž. A u- di'kaj žrtvovali tudi za to naj-1 v8e P°®ne moJa kolona med ka-mesec celo upravitelj male hri- pava’, da nama bo Bog obudil' 4 ter se prodajajo od $8.95 naprej. Tam dobite tudi volnene jopiče v velikih merah do 46, svilene ovratnice (scarfs) in halje, ženam in dekletom se priporoča, da za dobro postrežbo in najboljše blago obiščejo Vi-Martin Style Shoppe na E. 68. St. in St. Clair Av^. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. Im E. Ml* V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SINA IN BRATA Pfc. Frank Blatnik ki je dal svoje življenje na bojnem polju v Hurtgen Forest, Nemčija, 29. nov. 1944 za domovino in prijatelje. Bil je začasno pokopan v Belgiji, pripeljan domov 12. nov., pokopan 15. nov. 1947 na Kalvariji. Počivaj mirno v domači grudi. Hvala vsem našim prijateljem, ki se ga spominjate s sv. mašami in molitvami. mm vi: “Komplicirani mehanizem 100% dirigiranega gospodarstva bi se morda posrečil, če bi bili ljudje tako voljni vse narediti kot to delajo mravlje. Pa to ne gre nikjer, še mUnj' v Jugoslaviji, kjer so ljudje-ufbrni in samosvoji. Upirali so' se Turku, upirali Avstrijcem, NeiBcem, pa w ravnotako komunistom. Sicer dl hvalijo komunisti, kaj vse delajo sedaj, vendar je resnica, da prav sedaj vsega manjka,, kar se je prej dobilo.” KAKO JE ISKAL MILA. — jo položili na'tir neznani zločin-'Tako pripovduje ta žurnalist:' Izmed vseh krucevskih stare- ci. Prevrnila se je lokomotiva,! “Moja grda navada je, da poza Wk Jk OH E W DAY šin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo »gotovo padla kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica — Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja. Jurij je 2for»l krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropo-ljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je došlo tudi iz Veržeja, (Dalje prihodnjič) pet vagonov pa je bilo močno po- bim, kadar grem iz enega mesta škodovanih. Ubitih je bilo v ne- \ v drugo svoj kos mila za umiva-sreči 10 ljudi. Kdo so saboterji, 'nje. Zato je bila moja prva skrb ki so položili mino listi niso po-'v Belgrade, da najdem kako f0ča]j j prodajalno “sapuna” (mila). mačini ne porabijo vsega za kuirjavo, nositi kurivo na trg dalj, kot pa more nosač prehoditi ‘v enem dnevu tja in nazaj, se pa ne izplača. Zato puste drevje pri miru, da odraste in ko je dovolj veliko za stavbni les, ga posekajo in splavijo po rekah. Rek in rečic je zelo veliko. Lepa prilika za kopanje povsod. Čudno. Predno so prišle sem avto ceste, tu cest za vozove sploh ni bilo. Voza z živinsko vprego ne poznajo. Kar ne prepelje avto, prenesejo nosači. Avto ceste so zmerom gosto razpletene in splošno dobre. Za kitajske razmere zelo dobre. A ob sedanji krizi, ko novih avtov ne morejo dovolj kupiti, promet zastaja. In ceste je treba vedno popravljati, zlasti OBSOJENI MUSLIMANI. —, Grem v trgovino in zahtevam Tudi slovanski prebivalci v Bos- mila. Prodajalec me pogleda, mostove, kajti mostovi in mo- SStSfOT Lepa prilika Naprodaj je ledenica za 100 ft. ledu, vsa kovinasta zunaj, porcelanasta znotraj. Dalje 2 pralna stroja “1900 Wirlpool,” 1 bakren in 1 jotcelanast kotel. Vse v najboljšem stanju. Vprašajte na il05 Lakeview Rd. -(234) nju Še nisem imel. če več, še bolje. Glede obleke pa bi najbolj potrebovali nogavic, ker veliko peš hodimo, in to letnih in zimških. Tukaj so slabe in tudi drage. Za božjo službo nam manjka paramentov vseh barv. A ne pozabi, da je 'tokaj večji del leta od sile vroče, da Bog nas varuj. Potem misalov, zlasti pa še svetih podob za oltarje in sobe, križev ter rožnih vencev. Za oltarje nimamo dovolj prtov in posebno ne antependijev. Bodi srčno pozdravljen in ob priliki pozdravi še naše brate v USA, potem pa vse naše vrle dobrot nike. Mi pridno molimo za vse. France Jereb, C.M. Hvaležno se sprejme vsak najmanjši dar bodisi v denarju ali drugi obliki. Sprejema Rev. Al. Rupar, St. Vitus Church, 6019 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. ,___________no m l za dušo tvojo v večnosti. Več ne sliši se tvoj glas, kar zapustil si ti nas, truplo ti gomila krije, cvetje ti pa grob krasi. Naj Ti ljubi Bog poplača, dela, truda in trpljenje ter nad zvezdami zedini zopet nas v večnosti. Žalujoči ostali: STARŠA in BRATJE 8906 Union Ave. Cleveland, O., 29. nov. 1948. MALI OGLASI Lepa prilika za podjetnega rojaka Na vogalu Tracy Ave. in 222. cesta bo kmalu dograjen nov trgovski prostor 18x70. Spodaj je lepa klet. Stavba bo v kratkem dograjena. Na vogalu bo lekarna, zraven je pa ta prostor, ki bi bil zelo pripraven za pekarijo, ker ni nobene v bližini. Za informacije se zglasite na' 882 E. 140. St. ali pokličite Liberty 0700. (x) * MMtii * Jacob Kohnert s povečevalnim etekUm in o»trim naim rešuje, kar je napravila vojna m dragocenih knjigah. Nad 200 takih zelo di-agocenih in redkih knjig "o namreč našli v slanem rudniku v nemškem Harz gorovju, kamor jih je bila sknla. nemška državna knjižnica v (asu bombardiranja Berlina. Po uspehih, ki jih je vešti knjigovez imel io tedaj pri tem delu, je upati, da bodo knjige rešene in zapet dobre kot nove. Išie stanovanje Nujno rabim hišo za eno družino ali apartment stanovanje z vsaj dvema spalnima sobama v Euclidu. Bomo sami prebarvali in dekorirali. Kdor ima kaj naj pokliče OR 7490. (234) Stanovanje iščeta Novoporočeni par bi rad dobil v najem 2 do 4 opremljene ali neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 7176. (233) V BLAG SPOMIN DRUB0 OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Kozel ki je preminula dne 29, novembra 1946 Dve leti že grob Te krije, kar si v večnost se podala, lepše zdaj Ti solnce sije, nam v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi v hladnem grobu zdaj počiva, sportiin na Te pa neminljivi, ostal med nami bo do konca dni. Žalujoči ostali: JOHN KOZEL, soprog SINOVI IN HČERE Cleveland, O., 2». novembra 1948. Vrne se v hišo, hodi gor in kom je leseno korito za napa-dol, ogleduje si »veliko zeleno janje živine. Od tu se ozre lončeno peč z lepimi, okrašeni- Vid k svinjakom. Šest jih je mi pečnicami ter drogovi |za su- v ravni vrsti in iz vseh šestih šenja perila. Ozre se na sta- je slišati revsanje, iz nekate-rinsko stensko uro, dalje pre- rih globlje, iz drugih šibkejše. tiplje za goledalom na steni ko- Zatem krene Vid k stel j niku; pico papirjev, časopisov ter velik je, le stelje je že pičlo, svoja pisma. Odpre linico v Od tu zavije h kozolcu. Obse- steni, 'kjer so steklenice, črni- žen kozolec. ¥od njim stoje lo, svinčniki, presniki in razne zdravilne maže. Stopi h kruš-njaku, pridvigne pokrov: notri je do polovice visoko testa, da- nes bodo torej pekli kruh. Zdaj šele občuti, da je peč zakurjena in da diši vsa hiša ipo testu. Ozre se na veliko javorovo mizo, ki je čista injiela kakor nobena pogrnjena miza v mestu. Pristopi in odpre miznico. Natrpana polna je same šare: krtače za objbko in čevlje, loščilo, cunje, klešče, kladiva, žeblji, svedri in še druga navlaka. Ozre se še na veliko zakonsko posteljo ter na svete podobe, ki visijo okrog po stenah, in mora priznati, da je hiša kar lepo v redu, kakor se spodobi. Pogleda iz hiše v kamro, kjer imata posteljo Lenčica in Manica. Tudi tu je vse lepo pospravljeno. Potem gre ven. Pred hišo je na eni strani ograjena gredica, na drugi strani klop, pred klopjo pa oreh. Za hišnim vo^ galom je nad stranskimi vrati čeden mostovž, z njega visijo cvetoči nageljni, medtem ko se razcvitajo na vseh oknih pelargonije in fuksije. Vid zavije okoli hiše na širni dvor. Tu je velik Poljančev hlev. Pred bori potoček, ki ga jačijo in razgibavajo številni studenčki, ki vro iz pod »kal. Potoček se nabira v kotanji, kjer je ljubko jezerce. Od tu se odteka kot ojačen potok v grapo, kjer žene mlinska kolesa. Da, tam spodaj so mlini, ki meljejo žito, koruzo in ajdo. Nad vasjo so 'vegaste senožeti in pašniki, tam se pase krotka čreda. Prelesje, golo koprnenje, kakor bi ga gleda! v sanjah. Tiste žive meje ob potih med njivami, tisto grmičevje med ženožet-mi in pašniki. Tam se bohoti srobot, ki tako omamljivo diši, tam.cvetejo rože in vsakovrstno cvetje, a notri v grmičevju gnezdijo kosi, srakoperji in peni-čke. Po mili volji zletavajo z sti, le konica zvonika izza gfl- vanj je uprt Vidov pogled. Še kakor pometena, očiščena, pra- čev ter nekaj dima iznad drevja. Na levo se vije ozka cesta na ljane, visoko vzvišene nad nižavo in njenimi tegobami. O, te tihe vasice v bregovih, tropi be- nikoli ga ni tako močno omami-jznična. Bregovi in ravnice so la ta krasota narave. Poprej, j opisani z njivami in lehami ra-iou se vije u»i«> eeovo .m ko je bil še otrok, je ni občutil, znih barv: bele njive, zelene, lih hiš, lesketajočih se v soncu. Vrhovi je. V vigujah se vleče ker jo je vsak dan gledal, zdaj [sive, rjave in celo rdeče; hla-j (Dalje prihodnjič) bela. tiha pot. s čimer daje po- šele, po vrnitvi iz mesta, vidi dne'barve in tople, žareče v son- -----------------_ njeno mikavnost. Zadalj za cu. To čudovito kresinjsko p°- tmmmiimmniiiunnummmiimi::i;u; slapom se dvigajo gozdovi. Tja lje, kakor bi ga sama božja ro- umumumimUium potnemu možnost, da si dobro ogleda to mikavno okolje ter ne zdrči mimo ko burja s iskrim konjičem. Mimo potočkov gre pot na Vrhovlje, iprek pohlevnih mostičev. 'Ob levi so ograde, dalje se vleče Dolga re- gor se vzpenja pot na Vrhovlje, ki so daleč za gozdovi. Po sredi Kresinjskih ipoljan pa drži pot naravnost tja pod Sinjo goro ter naprej tja dol v nižavo, v daljni trg Račje, ka opisala. Vmes s0 raztreseni grmi, kakor bi nebeški vrtnar med njive natrosil šopov zelenja. O, čudovite kresinjške po- ber, kjer so same cvetoče senožeti. Potem se vrstijo zelene ki se s Kresinja ne vidi. Na trate in tratice, po njih skak-jSinjo goro se upre zdaj Vidov ljajo pastiričice, veselo mahlja-|pogled. Vrh rovtov, košenic in jo z dolgimi repki; ponoči se host ždi cerkev Matere milosti, prihajajo srnice past. Vmes so ikamor se dvakrat v letu steka-stezice in poti. Daleč na levi jo verne množice ljudstva. De-(ždi v rebri vasica Zapotok, v sno in levo od Sinje gore so bu-in nikogar ni, ki!njenem ozadju curlja po peči-'kove hoste, kjer imajo tudi Pol- vozovi, veliki težki ter manjši lahni, kraj njih pa koleselj. Na podu ni drugega kot slamoreznica, pred podom pa plugi in brane. Vid si vse to Iz nekim posebnim zanimanjem ogleduje, kakor bi kanil ves grunt prevzeti. Saj ni nič novega, vse je, kakor je bilo, neštetokrat je že vse to videl, vendar gleda danes to ljubo domovanje z nekam drugačnim očesom. Nič ni novega, nič privlačnega, vendar se zdi Vidu čudovito zanimivo. Da, to je poklic, 'svoboden ko skala, popolnoma neodvisen. Od skednja je stopal Vid dalje na vrt. Moral se je spenjati, kajti vrt je bregovit in nekam vegast. Velik vrt, a ni za drugega ko za travo. Kajti razen obdelanih gredic, kolikor jih je, o kakem sadovnjaku ni vredno govoriti. Samo kruljavo, jalovo drevje, ki divja po mili volji, a ne daje nič razen piškavih paberkov. Vid pač vidi, da je drevje zelo bohotno, dalje pa ne razmišlja, ker pač ne razume. Spne se na vrh vrta — in tu se mu odpre čudovit razgled. Za njim Kresinje, pred njim očarujoča krasota, kamor sega grma na grm _____________ ^ ________ bi jim kratil veselje. Tajn da-jnj siap: kakor svetlasvila mah-!jančevi svoj delež Ustnika za leč daleč zadaj se vidi Gozda-1ija v vetru, kakor srebro pole-'steljo. nje, večja vas. Ne vidi se do- sketava v soncu. Naravnost Vsa Kresinjska plan je videti ščen konjski komati ter voioV ski jarmiči. Vid stopi v hlev in i^ki krasoti, kakršne nižavje ne | pes Lisk mu je brž za petami!premore. Saj je že tolikokrat I kot edini zvesti spremljevalecJgledal od tu tja na to Kresno Hlev je prostoren, toda od sile,plan, ali nikoli ni videi tega, temačen, kajti edini dve okenci'občutil ni., Da, to so te čudo- | sta do 'polovice zadelani z vito lepe Kresinjske poljane. gnojem. V hlevu mora biti te-,Vidovo ok0 se upre in s poseb- ma, da ima blago mir pred mu-!kar vidi danes. Videl je, toda hami, tako pravi Poljanec. Dva nim užitkom otipava vs0 plan konja nemirno prhata, najrajši bi se odtrgala od jasli ter zdrvela ven 'v sončni dan. Vid ju prijazno potreplje, potem stopi v kot k osamelemu teličku, ki žalostno muče, zaprt v tej ječi. Krave in voliči so odšli na pašo. Vid gre ven. Na koncu hlevov pogleda v vodnjak, napolnjen s kapnico. Nad vodnjakom je kolo, na njem je na dolgi verigi pripet kalavnik za kalanje vode; pred vodnja- od konca do kraja. Na desno drži bela pot na da- I ljne Gozdanje. Ob nji cveto j mogočni grmi divjih vrtnic. Nad njimi zorijo češnje na vr- I tovih, a v rdbri Suhega plaza stoji vrsta macesnov. In vseokrog razposajeno zletavajo in pojo kosi, kakor bi 'žvižgali objestni fantje.Za Suhim plazom je idilična vasica Prelesje, obdana z drevjem, ogradami in pisanim poljem. Pod vasjo žu- | -AND THE WORST IS YET TO CONE —in najhojše ide pride \ 3» Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je bil pripeljan iz Francije, naš ljubljeni sin in brat CpL JOSEPH Y. P1CELY Dat" je svoje ▼ Nemčiji. Njegovo truplo tpno sprejeli 28. oktobra 1948. tra ioio. , I Pogreb ljubljenega sijta in brata pa se je višil dni 30. Žalujoči ostali: JOSEPH in ANA. starlia ANNIE in ROBERT, sestra in brat Cleveland, Ohio, dne 24. novembra 1948. DENARNE IN DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ Tvrdka HOLLANDER Buy Now at Our Store the Following Popular COLUMBIA Records Frank Yankovic -■ 79c naznanja: i: pošilja denar ▼ Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošli jatev je jamčena; i: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino; i: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od taro sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah; DA: opravlja Notarske posle. □ Just Because □ Three Ranks, A Night in May Polka Dreams Waltz □ Jo Ann Flute o’ Phone □ The Page The Accordion □ Iron Range Man Linda’s Lullaby □ Oh, Marie □ Cherry Pplka Twilight Waltz On the Beach □ Be Mine, Be Mine, Polka Summer time, Waltz □ Ohio Polka Clairene Waltz □ Cafe Polka Hurray Slovenes □ Three to Right,, Three to Left Vadnal Waltz □ Shanty Polka Happy Hour □ Bye, bye, Baby,0 Jolly Polka Polka Give Me My Heart Back Cheer Up, Sweetheart □ Andy’s Jolly Hop Polka Rolling Rock Polka □ Strabane Polka Rendezvous Waltz □ Clinker Polka Cocktail Waltz Also other Slovene and Croatian Records in Stock Novak's Appliance 5417 St. Clair Ave. KADAR torej rabite poatrežbe v gori navedenih .lučajih, obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko: 1 Cleveland 3, Ohio Open Every Evening Until 8 P. M. AUGUST HOLLANDER If you wish to order by mail, cut out this ad and check which records desire and they tiU te am-tf. ~J oktobra iz Joseph Želelovih pogrebnih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od lam po opravljeni slovesni sv. maši-zadušnici na Calvary pokopališče, kjer je bil z vojaškimi častmi položen k večnemu počitku poleg drugih vojakov v naročje materi zemlji. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krstu Ta dokaz in izraz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh brilkosti. Posebno zahvalo naj sprejmejo sosedje za skupni venec. Dalje naj sprejmejo našo zahvalo vsi. ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir duii pokojnika. Bog plačaj! Našo zahvalo izrekamo številnim prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala onim, ki so prišli kropit pokojnika, in se poslovit od njega kakor tudi vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Najlepša zahvala naj bo Izrečena Joseph Žele in sinovom za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvalo naj sprejmejo čst. g. Rt. Rev. Monsg. Vitus Hribar, Rev. Anthony Bombach in Rev. Cimperman za opravljene cerkvene obrede. Srčna hvala fanlom-vojakom od Euclid Vets in American Legion Euclid Post, ki so nosili krsto in mu izkazali zadnjo časi. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo člani društva Lipa št. 129 SNPJ za krasen venec, lepo udeležbo od strani članov in tajnici Mrs. Mahnich za lep poslovilen govor. Bil je tudi član druživa sv. Cirila In Metoda št. 18 SDZ, a žal ni bilo nobenega odziva od njih strani. Žalostna je bila Tvoja vrnitev v domovino, ljubljeni. Mesto veselega ianta, polnega mladosti in življenja, smo sprejeli Tvoje mrtvo truplo. Ni Ti bilo dano, da vidiš svoje drage. Tvoji materi in očetu ni bilo dano, da Te pozdravimo in objamemo, da zopet vidimo Tvoj ljubljeni obraz. Smrt. strašna smrt je prekrižala vse to in nam vzela vse. Sedaj počivaš v domači zemlji večno nezdramno spanje. Obiskovali bomo Tvoj prerani grob in pokladali cvetja naše ljubezni in ga zalivali s solzami žalosti in briikoslL dokler se ne snidemo enkrat pri večnemu Bogu nad zvezdami. 8419 St. Clak Avenue Cleveland 3, Ohio you C.O.D. Name . Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Address . iJTrmruTriJirLnTLrmanjmrirumr^ Haag* Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem jieku na: BARAGOVA 1887 W. 21 st Place PRATIKA Chicago 8, Illinois umrLruuirLrumjmrijmjmri^^ OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Qbrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. 81. Si JOHN OBLAK HE 2789