bolj« od tujezemiee ístefa stanu ni pravi Američsn.
I »k* j»
delj i»
ARpDNC PO
M
DPORNE
JEDNOTE
Ur*4*Ukt Is spisvittkl pre-•tori « SWT S. Uwaésto M.
OftlSSlt tear so. Uw«d*i« m
T.l.pko»«: Uvidil« «m
ara: irrMVáaríss chi****, m, torek, 4. januarja (w 4> 1921.
Suk«criptio» »8 00 Y*»rly.
äTEV.—NUMBER I.
i» <ih. 14») aallirisatU Act »g On*» S. 10IT,	h»l Offlee »I CU—«» Week. Ry W<»r el tks Predlsal, A. 1. ^mrt—», hitaMlw OnmI
AcftrtMc« for »Ailiac »P*ci*l r«t« of pMtaf«
f«r !■ «mHm 1103, Amt mt Oct. S, 1917. •utHori*c4 m June 14, »II.
OUNI TRUST JE . POGOLTNIL BOGATO OLJNO POUE.
«tandard on. kompanija
JE KUPILA. OLJNO POLJE 8 P "
•
Tako j« končal boj za posest olj nega pol K U grs ameriškemu ljudstva.
Waahington, D. 0. — Zgodilo se j«, kakor je bilo ¡pričakovati, da se izvrfci c oljnim poljem ikmthern PaKttfic železnice, vrednim šest «to U«od dolarjev, da laetninske pravice preidejo na privatne biznttke interese. Zgo Uilo se je vse legalnim potom, tako da HamHngova administracija ne bo motri a zalhtevati, da se to oijno polje vme ameriškemu ljudstvu, (ki je pravi lastnik tega oljnega polja.
Oljno polje je bila navidezna lastnina 6outihem (Pacific železni ;e druibe. Zdaj je pa to polje lojeno od (drage žele-zni&ke lastni . Kako je bilo to mogoče f Stan tard 0*1 kompanija je 4'kupila" polje od železniške družbe za . nto tisoč dolarjev.
» se je to zgodilo! Prav e--vno. Legalno m advokatsko > je izvršila advokatska tvrd katere dan je Wilttam G. Me loo. Palmer je vstopil v Wilao-iv kabinet že po tem, ko so mu i interesi ponudili službo. Polt il j d pravdo zaradi oljnega (ja s železniško družbo, ko se zdelo, da vlada ttntsljivo do-tožbo, tako kot je napovedal
o ljudstvo tega ne ra-Bik> je veliko vpitja, vsi kemiki križem (Združenih držav so avoječaeno kričali, da je oljno polje lastnina ameriškega ljudstva, ki si ga po vsej krivici lasti Southern Pacific železniška družba. Z velikim krikom je bila napovedana tožba proti železniški družbi, a le glasneje je bilo poročeno. da vlada prav zanesljivo dobi tožbo. Naenkrat je nastala tihota,
vpraäanje stavek" se, enostavno refil na tale i način.
Chicago, II. — Vodatvo Penn sylvanske železniške družbe je imenovalo razsodiščni odbor, v ka teren» bodo enako aaatopani želez ničarji in upravitelji. Namen od bora je — pravi družna — da re šuje vsa sporna vprašanja med družbo in železničarji in vsled tega je upati — se tolaii družba — da je stavka postala nepotrebna enkrat za vselej.
HARDIN60VI POGOJI ZA PRIZNANJE MEHIKE.
Novi predsednik pošljs Obregonu noto takoj po 4. marcu.
MEHIKA MORA ZAVRNITI JA P0N8KE ASPIRACIJE.
Washington, 3. jan. — Bodoči predsednik Harding bo storil korake za priznanje mehiške vlade takoj po svojem ustoličenjn 4. marca. Harding pošlje noto mehiškemu predsedniku s pogoji, 9a podlagi katerih bo nova ameriška vlada pripravljena priznati Obre-gonovo vlado.
V tukajšnjih republikanskih krogih pravijo, da Harding ne pripozna Obregonove vlade, ako bo Obregon podpiral japonske aspiracije v Mehiki. Vse koncesije, ki jih je dala mehiška vlada Japoncem v spodnji Kaliforniji, v Magdalenskem zalivu in na sa-padnjem obrežju Mehike, katere
se lahko v porabijo za militarist^-Pincfhot. Zdi se, da zdaj base. morajo tyti preklicane. fcld'Wc^oo; biv« flan Ameriški državni department
liha podatke, da so Japonci dosegli več tajnih koncesij za 8asa Carranzove vlade, toda mehiške oblasti zanikajo te vesti! '
PESEM 0 BOLJŠIH ČASIH SE PONAVLJA.
PO PRAZNIKIH m MOD PRIČAKOVATI KAJ DRUOEOA.
Ali sa delavoe menda Še ne bo tako kmalu boljših d*.
PROFESOR 0LARX 0 TUJE-Z EMOI H.
DftroH, Mich. — Profesor Clark, ki podnfuje na univerzi v Ohicagu, je govoril na odprtem forumu centralne višje lole o so<kiijsk7_ po^(>panje je I merikanizaciji. Dejal je, da j« bilo ustavljeno, in sdaj je nepri-| treba pričet z kmerfkanfe^ijo čakovano svet iivedel, da se je I dandanes pri tistih domačih, ki izvršija legalna lastninska trans- »«ijo, da je «človek inferijoren akcija in da lastnik tega oljnega I "radi tega, ker ne govori angle ■polja postane Standard Oil druž-
ba. Velebistdško časonisje poro- "V skupini za skupino je tuje ča o tej legalni lastninski trans- zemec navadno enak aH pa bolj akciji le toliko, kolikor se mu zdi M od domalčine v tej deželi, ki vredno pordiati, aH toliko, koli- ima že dve ali tri generacije za kor rasumejo le tfeti, ki so štu- sabo", je rekel profesor Clark" dirali "pravo'* na univerza*». Ka- Jezik ni vsa izobrabzba pri po ko naj ljudstvo potem razume to duku. Na pr. raared za razredom, transakcijo?	[Japonci se neutaljivo nam enaki,
čeprav proti njim prevladujejo TT«rA*»*T «A fm|nt «urv|<pr«daodki. Italijanski, madžar JSJ2^^1 * ^ ¿ki ali poljski dleavee ima v u-JI CRflPO DELO.	lmeUl0IJti, godbi in drugih finih
•	m • * ^ 1 rečeh več izobrs^e kot njegov
,	"ZT ^Jt ameriški tovar», ki hodi isto živ
hal je vdrla v okrajno ječo m iz lijenako pot " nje privlekU samorca Wade ^ Kr|tWrml' ^ ibčanje in omenil, Thomaaa, obtoženega, da je o-	^vij^ov veliko,
strelil policaja Elmer Ragjanda, £, nobenega spoštovanja ko je zalotil ifralce na Mk* K -	Dejal je, če bi se kaj
Drhal, ki je narasla na itin sto	i|o y g^ W *
«lav, je vlekla avojo žrtev v ave- »g^ « ^	civi
čam proeesiji skozi mesto,	_ , .
kler ni	je pe^vda^al, da I
naj mesta so obesili s«norca «u	co ^ „mo na nekaj
bnadjavni drog in pri te» deja-j^^. a]{ f]ovtkt ^ da je nju so m «irovosti.
Ohicago, m. — Sredi trganja delavske mecde in neprostovofj nih delavNkih počitnic pribaja zopet glas v javnost, da se je o<i-bor «Vezne rezerve iaraail, da se stopnjevaje obrne na bolje. Se danji položaj «e ¡zagovarja, da je to roairavna iprikscen izravnava, ki je logično sledila vojni.
¡Velefoiznifcko ^»opisje modni je, da delavske meade padajo, a da padajo tudi cene. Dogodki do praznikov pa govore, da so delavske mezde neorganiziranih de laveev *res padle, da je bilo veliko delavcev vprav pred praznik! odstavljenih, ali cene v prodaji na drobno niso padle tako daleč, da bi opravičile ipadanje delavske mezde.
Čeme so padlo* v trgovini na debelo, niM> pa padle v trgovini na drobno. Delavec je zdai žrtev profitarstva. Ko so v voj-nem času pričele plezati cene v trgovini na debelo navzgor, niao branjevci, kramarji in drugi trgovci na drobno čakali, de jim poklejo zaloge, ki so jih napravili po nizkih cenah, ampak so takoj podražili svoje blago. Zdaj pa pravijo trgovci na drobno, da fte niso potile zaloge blaga, ki so ga kupili po visokih cenah, in zaradi tega ne morejo znižati cen. Koliko čaaa bodo trgovci na drobn5 igrali to igro, ne more nihče povedati ter danes lahko tnrtvei, ki (prodajajo blago na drobno, U vedno krile, da zal6ge blaga Še nisp poiie.
(Najbolj hudo so prizadeti to-duNtrijalni deiavci na vzhodu. Tam so jim bolj trgali mezd« kot ( mgje in največ so jih odslovili iz tovarn. Tam na vzhodu je celo pet in dvajset odatotftov organiziranih delavcev brez dela. 0 tem je bilo poročeno že sredi decem-)ra. Zdaj je pa položaj še hnji. kajti vsakdanje vesti so se glasile; da še omejujejo delavno moč v industrijalnib podjetjih.
V srednjem zapedu jte položaj nekoliko boiji, nI pa povoljen, kajti vsako industrijalno mesto ma svojo brezposelno armado, ki v enem mestu večja, v drugem pa manjše. V srednjem zapadli so najbolj prizadete tele ndustrije: Lesna, kr<jja*ka, kovinska in pohižtvena. Mezde pa niso bile tako znižane še doadaj kot na vzhodu.
(Farmarji so povsod hudo prizadeti zaradi padanja cen v trgovini na debelo. Za poljske pridel-ke so prejeli nizke cene, Življen-ske potrehičine so pa morali plačati visokih cenab.
1* biznismani as nimajo pri to-žiti nikjer. Mogoče so malo manj prodali kot lani, a visoke cene so ¿m prinesle lep dobiečk, tako da no prav zadovoljni s položajem In jim ni treba gledati s strahom v »odočnost kot delaven in kmetu.
KAJ SI STORI ZARADI ^L^RCI SO ODVftU SVOJO
BANKO.
Elisabeth, M. J. - J»™* 1)00 I Chicago TU — ZamorH so od olln, hotelir, je odklonil Js»« ,. ^ 0 banko v tem me MeOonalekn, policaju v Garwo-I^1 ^^ msAa sto pet in odn, Mieo «ganjs, za katero «* L ti-OÄ dolarjev, je prosil. Policaj je potegnil pol<,v&^	\
'»dklonltvi samokres in natH«,	M
hotelirja v trebuh. Hotelirja so |WILSON, KRALJ » prepeljali na smrt ranjenega v holnünleo, policaj je pa moral za
omrežje.	.	Washington, D C.-Predsed
nik Wilson je poslal ■H ___novoletno votfllo kardinalu Oib
Chicago in okottea: V sredo ne- bonsu | Beltimmu W »» « stalna in morda de«. Temperatura tro okrevanje
zadnjih 24 nrsh: najvišja 41,|^n prej^ iStke n^iio vošči
aside w
POPLAVE Oí ZEMELJSKE DRÚE V ORIOONU
Portland, Ors. - Sem eo do
šla noročila is rssnih krsjev o míIiüh nalivih, poplavah in ze meljskih drčah.
Seettie, Wash. - Reka Wlrtte je narasla vsako minuto skoraj za tri čevlje én koah* y med Oril-lo in Kentom pr«itopHs bregove i„ poplavila MtfaJo ok«šieo. Farmarji so s živino vred beiaM na visok svet Na tisoče akrov aveU je pod vodo.
ZAHTEVE HIANIKOV SO LE ? ,POMAGALE STRANKAMT
« Chioago, m. — Policijski načel nik fttamorriK, ki so ga izbrali hišniki in hišni posestniki raasod-trikom, je toliko • pripomogel strsi^kam. da je razsodil, če se poviša stanarina, da se mora povišati tudi mezda hišnikov. Hišniki so bili zadovoljni s to razsodbo. ker se hi&ni posestniki ne morejo več izgovarjati, da so' hišniki frrivi, če se poviša stsnsrina. Hiš-ni «posestniki so morali ugrizniti v kislo jabolko, ker so izjavili, da te podvržejo razsodbi razsodnika X sporni zadevi.
¿ERKEV JE KRIVA VOJNE, PRAVI PASTOR.
PanaMAno krščanstvo je »ovraž nik mtovnaga miru in sloge narodov."
ZAPADNA CIVILIZACIJA KRIŽlAOU.
NA
Chicago; m. — člani "Unitari-jsnske cerkve vseh duš" v Evan-sfonil so zijali v nedeljo, ko je njihov duhoven Hugh Robert Orr nkpadel ortodoksno krščanstvo. Pastor je rekel v svoji pridigi, da je Mfanatično krščanstvo zakrivi-lo svetovno vojno in danes «vira svetovni mir iu slogo n>ed narodi." Ravno ta duhoven Je pred tremi tedni silovito raztrgal nameravane "zakone za modro ne-del jo", katere je imenoval višek kardinalne hinavščine.
Orr js dejal: "Civilizacija v /a padnem avetu je na križišču. Stari čadeži molče, in če bi govorili, kdo bi Se verjel vanje t KrManskf sistem sloni na največji negaciji pravice, kar jo je še videl svet; to je vera v samopašnega Boga, ki hteva, da se preliva kri nedolžnih za greha krivičnih I — Ortodoksno kristjanstvo ne predstav-ja vere Jezusa, pač pa ji je na-ravnost nasprotno; Jezusova vera »olj aoglaža s Konfucijem in Budo.
"Prava človečanaka vera pride šele tedaj, kadar ae zedlnijo kristjani, konfucionisti In budisti. Verski fanatizem in pobožnjaštvo sta že od nekdaj roditelja predsodkov in sovraštva in aovražnl-la znanstva ter intelektualnega napredka.. Fanatično krščanstvo, ki je zavrglo Jezusove ideje, je glavna ovira svetovnemu miru in slogi med ljudstvi."
nova fordova poteza
Detroit, Mich. _ V nedrijo je bils razdeljena med delavce 0-k rožni ca. ki delajo za Fordovo kompanijo, v kateri se apelira na de)avee, da pridejo v pondeljek na delo. ki «ele zase izdelati avtomobil. Tako isdelsnl avtomobili bodo razdeljeni med delsvee po najnižji cenL V okrožnici Je tudi povedano, da se delsvd zavežejo plačati airo vine, vzdržsti vse depsrtmente in obdržati to-varno v dol»rem stanju.
policaj nevarno obftre
um.
Chioago, m. - Neki "Kddle* poznan v ljudakih nižinah, je i-mel prentr z dvema detektivoma v reatavrantu Llnroln Oardens. V teku prepira je potegnil samo krm, lastnik je na hitro poslal po policaja. Komaj je poNos** stopil v restavracijo, je "Piddle" oddal od zadaj strel na njega In ga težko rinil Po izvršenem eločinu je pobegnjl.
ŽEP NI
ah 7:IA. Io od sngWkeas kral>M-- Kar S	'dinal, krslj in Wllssal Nuffsed»
Ione, pmÊÊmree hlevn M dal kes dlnenriu v le-lomèkov žep. BrcaHa ga je mala, (Mnearit je podiral. Pelene je bil raztrgan as kose is hlev se
> P«*.
V OCEAN
UTA 1001,911.
Wsshington, D. C. — teologi so mnenja, ds se ameriški konti nent manjša. Reke *dnessjo 1 morje M ton zemlje letno na vsako štirijaško miljo, ksterih je Toda hudim u hrei •krbit Pa račnsu geelogov Im vse lo še najmanj miljoa let prsdno izgine vsa Amerika pod morje
POLICIJA PRUELA NEVARNEGA RANDITA.
30,000 AMERIČANOV ZAHTEVA, DA FRANCIJA UMAKNI ZAMORCE S
OFIOIJSLNO JE IZGINIL V CHIOAOU 19, FERR 1920.
Obtožen js avtomobilskih tatvin in umora.
Chicago. iu. — William "Son ny". Dun« je prijet. Prijela ga ni ČikaHka policija, ampak aretirali so gs deputiji v Ma trn. ko je prisostvoval petelinovemu ■ boju. Mag j« mala vas, nahs'jajoi^a se iimmI SpringNeiu in l^monUMl, Kraj je razupit kot. shajališče kriminalcev, kajti okolica je kot nalašč ustvarjena za akrlvtiče. Vas leži v dolini, na obeh straneh jo obdaja hosta, na se ver ju teče veliki ftkatti kanal, na vahada pa dihimetskl kanal. Vnu's se raztezajo veliki ribniki in močvirje.
V kn^mi Kd Hmiraliana .i< bil prirejen boj petelinov, katerega je gledalo okoli tri sto gledalcev, ko so se pripeljali štirje deputij! v avtomobilu, ki so po svojih xa-upnikih izvedeli, dn »«• "Sonny' Dun n/ihnja v krčmi. Stopili so is avtomobila in se ptslsli ns balkon, (jer se je slsčlnec nahajal sre<li tvoje tel»»siie stražo. Depu-t i ji so pripravili svoje ssmokrese in piMen se je Dunnova telas-ns straža zavedela, kaj ae godi, je bil Dunn aretiran. TeUsma straža je hotela braniti svojega gospodarja, a k« so telesni stražniki hoteli seči po svojih samokresih. so jim nasproti štrleli samokresi deputijev.
Deputij Otto Gnevuch je pograbil bandita za ovratnik la mu Miepttefc* nho, da bo mrtev, kakor, hitro se gane. Maudit je u-bogal, kajti spfrznsl je, da je vaa-ka nbflimba zastonj. Naložili so bandita na avtomobil in ga od* peljali proti Ohicagu. ko «o gledalci Zvedeli, kaj se je zgodilo In so hiteli od vseh strani skupaj, da osvobode bandita. '
William "Hiinn.v " Duun ima banditako karijero za palm. Iz Chicaga je izginil ofieijelno 19. fcbniai^« 1090, ko je bil obtožen, da je tikradcl avtomobil gdč. Margaret, IVsfoukove. OImIoIžcii je. da je ukrade) tudi druge avtomobile.
Bedel je že v Jolletu In ml tam pobegnil. Kasneje je bil zopet pri tet. To se je zgodilo v letu Ifl \U. Tri leta kasneje je bil pa-roliran. Kasnsje je bil fc* trikrat aretirati zaradi ropa. sil vselej se je znal izmuzniti iz zsuke. Neka nevidna «IIa je stsla zs njim in mu je pomagala.
Zadnjikrat je bil Otožen, da je ukradel avtomobil. Dne 20. februaria je imel priti pred sodnika Saisi t lis, ds se zagovarja zaradi tatvine avtomobila, ali ban-Sit je raje Izginil, kajti njegov tovariš "Halling Jack" OHrien je Izpovedal, preden je šel na ve-Šala, da je Dunn ustrelil detektiva Htchsrd Burka in ds je on (0'Brirn) Klinoma nedolžen.
Takoj p«» sretsciji so čaanlksr-«ki porole^aM Intervjuvsli bsn-dits, ki ¡Hm je ponosno pripovedoval. da js zadnjih Šest msseeev t d vsi v DenverJu, Colorado Hpringsu In Mtsssrfmst Hpringsu. Prišel je v Chisago, da preživi «praznike eredi svojHi isnatuvv OdiiM^io je icjsvll, da nI ustrelil detektiva in da se nima kaj listi.
puftki nho za otroke.
Chisago, m — 14 letni J<ibti Huti4)inson je dobil od svojih sta-rfšev kot božično darilo putko 32. kaMbra. Poiskat js tri avoje tovariis In postavili «o tarčo na dvorišču, da streljajo vanjo Pri streljsnju Je pa Ibftehinson «b-strelil in težko ranil svojega 16-letnegs tovariU Frank Ongs. Pu-šks se je iisje sprožila ptmesroči Hutrhiasotia so sr<4lrall. Veliko pametneje bi bilo. če M aretirali njflgovegp očeta, ki je le take pri smo jen, da je otroku knpfl pu «ko. ki Ubije. I*iJks 22 ksHIira je ravne taka nevarna ko« vsaka druga polka in #ii/Tčloveka ali •žival ns dsfjgvo sto korakov
VS anhington, I). C. — Kongres-nik Brltten namerava predlu^lii . rezoluoljo s pozivoma ua pretlsed-nlka Wilsona, da apelira na prn • smlnlka Francije iu glavno tajništvo lige narodov sa umaknitev francoskih zamorskih Čet la Nem-Sije. Reaolneiji je dotlana peticija, katero je podpiaalo 30,000 ameriških dršavljanov, ki zahtevajo odstranitev črncev la Porenja.
BRITSKO POŽIGANJE IN ROPANJE
Vojaški poveljniki so
Irosm, da jim bodo hiša aa-Žgana.
NAPAD NA DVE PATRULJI.
Undon, 3. Jan. — Vojaki po-veljnlk v Corku je naananll danea zjutraj, da Imajo vojaki nalogo požgali sedem hiš v okolici omenjenega mesta aaradl republikanskega napada na patrnlje v noči zadnjeka torka v Midletonu In Ulebehousu. PoveljnIAtvo ja obvestilo prizadete Irce, da Imajo eno uro Čaaa, da al vzamejo oblako In druge vrednostne stvari, na pt pohištva i po eni url so vojaki aa-žgsli hiše.
Iz tega poročila je raavldno, da so snglsške oblasti uvedle formalno taktiko ^e vrsta, namreč požiganje hiš v krajih, kjer ss iavrfts tispadi ns vojaštvo in policiste.
q#rk„ Irska, .3, prišla vsa«, da aO In ropali kot4* pur! Midletonu v soboto svstar, Igsli so več poslopij In vlomili v prodajalnlee, Is katerih ao odnesli kar so mogli — V Belfaatv sta bila ustreljene dva elvlliata, ki as nista pustila aretirati.
Dublln, 3. jan. — V nedeljo ave-čer so repuhllčanake četa izvršile dva napada Is aaaede na angleške mtrulje v Ballyboyu. Prt prvem napadu sta bila ranjena dva Bmb nlka,' pri drugem ja pa bil ubit konštabler in več moŠ je bilo ranjenih.
■Vsot, ds se js Irski predsednik Vslera yrnll domov la Amerike, je še vedno zavita v mistsrij. Va-erovs žens pravi, da nočs govoriti o tej stvsri, angleška oblasti pa zsnlkajo vest.
otiPNioi »i hruo v mm
CHIOAOU.
DosdaJ Jo oboistom njih 7t ossb;
last Cbiosgo, 10. — Tukaj «i
neznansko hitro širijo osepnlsa sli koze. V enem dnevn ss js bo» men rssAfrils do Ifsmlftui in f M urah Je že bilo prijavljenih 74 bolnikov ns osepntsdb.
Oblasti so naredile, kar so mogle napraviti, ds ssbrsniJo rsa-ilrjsnje Imleznl. Prepovedale so zborovsnjs, tudi v «ručati nI dovoljeno postajati na uHeah. Za-^»riseženih js bilo vel ko sto dO-putljev, ds js M0MI ArU\I ksrsntsno. Ali nsjboljk«» sredstva, to je cepljenja, ss mesto ne more poslužitl proti tmlezni, ker ne more nvssU silnega cep)Jefge,
ooipak cepijo
se s serumom Is tiste osebe, kf 9$ zglasljo prostovoljno. Temu 00 vzrok ffcsne verske sekte — kot brščsnskl 'znsnslvenlkl" In. dmgl. ki zdravijo s molitvami I m »I ritke in so veliki vsakega eepljsnja s 8
5
I. Iff CARJI LOVE ZAMORCA
Wilson, Afk. — Hern so doits
I*«Točila, da je aensor« Ksnvf', ¡Atwry. «lis« Oilra, farmarská do. lavee, ki je ubil farmarja O, T. Crsigs In njegovo Ml. obkoljen v goščavi Miso Noeden, Ark ljudje ne polagajo dosti stl tej vesti, ker ao^ Se »P*h*oW1I, ds so someren vselej se je lakaaale, da js Mo psmm aa vatel
¿¿Muta
ii, pr. (J»Mir S!>21) poUf vil<| I Um	poUlda Mr*ÍBÍK.
I>h*ga«é tudi ni fbilo pričako-itj. Pinkertonovska agencija je
JKDN
NA HO
A HLOVIN
C«ne oglasov
Ho kopi »i p» yyraCaJo
By, Mino - Frav «rečni ^
v na«i naselbini. Déla imamo t olí
Naroénins: Miaj«i« d*ieve(levea CUfi»)	»L j ^^	moči in tudi
-jtkV&z Mas»*" -uto'MM - HltólCS ^
N««Uv m tm, kar tea »tHi • IUt«as
"PROSVETA"
24$7 U. LmwtUaU Amim, CM—f«» lili»*!».
THE ENLIGHTENMENT
On» ml lika Slavs«* NstiMsl
ca
&w—d bf tkm flami« Naliaaal
Advertising ratm on agreement.
Chicago
Subscription: United Stat«« (except Chicago) and Canada $6 par •C«|6.io7and foreign conntri- »8.00 per year. .;,,/ ,
year
_ iani ia m»Ww '•■evita Ja ptaw
CENE IN DELAVSKE MEZDE.
potrpežljivosti, «diño zavednosti nam ^anjka, katere in«ajo pato-líko več kompanijaki očetje. Pred kratkim «no imeli občinske volit ve, volili smo župana in tri <>Wm ske «vetovalce (slderraane). Na volilni liati »o kandidirali «podobni in tudi izkušeni kandidat*. Za župana j« kandidiral mož sedemdeset let star in ki je tudi pri-s jatelj delavstvs, toda propadel je ' in izvoljen je Ipil kompanijiiki podrepnik. 1« sedaj aa marsika-teri vprašuje, zakaj! Odgovor je popolnoma enostaven, nUo ker ao atek rekli tlW WlW "tega voli ali pa 1>odi doma. Mike ne urno bili ve« župan, ker se nam ne uklanja kakor ae nam M mora in tudi g. Veriga ni tako atar. Omenjeno naj bo pri tem, da je
je 'dehiie. jMnioe naj 1»i *e i*ro-|da j« on **m kriv, ki ■ ¿.X le ni sejah v „ar. domu in fa «mi ni , siovanom Na t. na/in 1* dobili te ai tudi^apodarji fc tudi gospodarsko organizacijo, ki prenočeval«!, kakor se
T,i£TTvaem v veliko korist, te in pogovarjate, tako ae smemo ¿£or Mtro bi bil ustanovni Udi mi aamcl, M ti*0 «kUd dovolj velik bi takoj odprli *e ni v W. Virginu> da bi nam prljaL/lzvoliti bi bilo tmba gospodarji blagajnika, ki naj pa položi za- se, kako je pn dostno v.#ino m iz tega nastali ker je v^kemu Htr^ki naj se platjo iz blagaj*eresmeso. hi ^feJ^S^
O
Dfctroit, Kil. — J. Ogden M-r, mesai^Vi kralj, James B. orgaK član ravnateljakega odira zvezne rezervne banke, Ge •ge Reynolds, predsednik 'Kon Itinentalne in komercijalne narod ne banke,' S. M. Felton, železni-
prodajalne naj se naloži ves de- škodo, ampak žel.rt 1« v«awmror.	^ 4ro#e/f so podpisali
nar, ki bi prihajal v blagajno od koriti.	gnJb Wffliajb A
prodanih delnic ofcreefonosno na Vftdjff» ^^a^o konec ^ ^ -Ph,keHonove narod-kako banko, da bi se isti lahko trm dopfcom m	P^H^ ^tivna	da se
povrnil delničarjem v slučaju da nju, če pa ne, s, pa lahko ^akdol ^ ¡^tfM p08,0V1,
W ne <WbWi zadostnega	'^Jnev rn^stu, ker je mestni svet
in da bi ne odprti prodajalne ^^^^ J	da ffloni ifncti vsaka de-
Pod porofitvom naj bodo tudi Uretec^ in vesele novo ^ toktivBkil ag,n,iia oblastveno do-vsi nastavijene v prodaja ni ki jj^j^™11^	voljenje za poslovanje v mostu
pa naj fcodo tudi pttteno plačani. | kov ¡JS^^J^ *U |Ysii t^ § \
Valed tega bi ¡bili brez skrbi, dajdolf bi kradli ali ogljufali ,kot se sl|-fii, da se je dogajalo prej. Pioétena
Vsak teh pVutokratov je prisegel, da pozna Pfoikertoi» najttiaJij £r
... .m. .	veftna volileev delavcev
Ko se je približala lanska jesen, bo velebizniški dnev- voH)n. M kimdidiraiL niki zagnali krik, da so pričele padati cene. Kmalu za L^ trijc H|0venci za občinske Um krikom se je pa pojavilo vpitje, da je treba znižati HVetovaiee. Slovenci tvorimo ve-deUvAe mezde, ako hožemo odpraviti draginjo in
bilizirati cene.	,	Lr|. Zakaj t Zato ,ker so delavci
Priznamo, da so padle cene, ali te cene so padle le in d(<itvM. ne sme biti v obfln-v trgovini na debelo in delavec kot konzument nima prav Uem odboru, ker ime vr^Ve nič od tega če padajo cene v trgovini na debelo, dokler k«- ¿J ne padejo cene tudi v trgovini na drobno.	mestno odredbo naperjeno pi'oti
So pa le drugi fakti, ki govore še bolj jasno in rp&- n*i ljufoi kompaniji, W nam v*a-ločno, da je vpitje v velebizniškem časopisju po znižanju u delavskih mezd popolnoma neopravičeno.	. ni iakake
pri nas in
-V novembru 1919 je draginjska komisija države L vhc prav lepo VHaiki me8ec pia-Massachusetts poročala, da so se življenske potrebščine udmo Vse in fie nosimo na banko od leta 1914 podražile za 80.2 odstotkov. Deset mescevUie buAije kasneje, to jeT oktobra 1920, je ravno ta komisija P<>-1 ^ ^Tv^dl^^ JiToi^«^^^^^ ročala« da so se življenske potrebščine podražile za 100.1 bi ^ vedll0 deiai v rudniku, kot odstotkov. Torej v času, ko je velebizniško časopisje kri- je pa aedaj. Seveda dokler > le čalo, da so se življenske potrebščine scenile najmanj
pet iirxlvajset odstotkov, je komisija, ne kakšen delavski zop^ prijeti za knunp ln agitator, poročala, da so se življenske potrebščine podra- h0pato, se mu je pa delo takoj žile za dvajset odstotkov. Konferenčni odbor, ki ga pod- pristudilo in priftel je z trgovino, pirajo organizirani podjetniki, je pa poročal, da so v no-lf-^^ ^nele" t vembru padle cene za dva odstotka.	ko bi hvalil delal i položaj, da
Navedeni so torej samo taki viri, ki niso delavski in U bi moral vedeti, kakfcn je. so bolj prijazni podjetnikom kot delavcem.	Te vrtfe tije bi bilo dobro n.nio
zi.Vpapileimo, kako ** povile delavske ^ ^-«ft mezde. Stavbinski delavci spadajo med najbolj dobro jim tokel jei$k ^o gladko, kot plačane delavce v Ameriki. Pred izbruhom svetovne voj- onim, ki ponujajo svojo ceno ro-ne so prejemali stavbinski delavci po 75 do 86 ^tov ^ ^ mezde na uro. Po sklenjenem premirju se je tem delav-raJ ^ ^ lepo prHiko za cem povišala mezda šele na en dolar pet in dvajset centov L
na uro. Ce bi mezda stavbinskih delavcev odgovarjala Tukaj imamo jugoslovanski . draginji, tedaj bi se morala ta mezda od ure povišati mN^JJ ^Z!*^ V« dolar petdeset centov do dolarja sedemdeset centov. To yMmi nmiNim zadrugo prodajal-se pa ni zgodilo, ampak velebizniško časopisje je pričelo no. "Aha", ix> takoj kakien re-kričati in z njim vsi privatni interesi, da je treba znižati M, "se u hoCe delavske mezde, še preden so pričele padati cene.	panjih" dveh.»»6 Toda le brez
Popolnoma pravilno je odgovoril Schlesinger, pred-Lkrbi bodite: jaz nimam prav no. sednik krojaške organizacije, ko je rekel: "Pripravljali benega name«a, da bi delal Pn «no iiravnati «•«!•, kadar bodo podjetniki	^abil^e^
profltk	I Moj namen je le, pomafati tebi,
Neumnost je torej, če podjetniki in njih orodje — prijatelj in eebi, da W ložje pr« velebizniško časopisje — pričakujejo, da bodo organi-«veli svoje družine, tirani delavci privolili v znižanje mezde, dokler neznosna *aJ pa Je ndmfcia pi^dajai
j ii	ai	. T«V, m*, t	„ *	na T 'Oh, ena neumnost, in go
draginja tare delavce, podjetniški profiti pa rastejo me- ljwffttl iC dog0vorijot da je eden sto, da se krčijo. 2e po leti smo imeli priliko se prepričati, gospodar, drugi je hlapec in tret kakšne mastne profite so napravile razne podjetniške ii pa pazi na oba, hvali Po h«teh
. . ...	F .. .	. 1 ' JL . . . luulioti« in nrrwUis ilnlniiM». Ko
8 pot». - Na božični d«i smo M pet in da l^ jamči
praznovali v Ketmnererju, Wyojda je dobrega znatfaja, da ae bo
plača in po«teno delo.	| praznovali v ^enrmererju, ^,	določbab oblast-
'v kolikor se tiče trgovine za Uemtvovan je. Rojak B^Matoh^toO^. ^^TOMB gotovi denar, se iste tudi lahko doma iz vasi JeliWe pri Celju ^a kontrolira. Blagajnik oziroma Stajerakekn ee je, zvezal z rojaki-
knjigovodja naj bo pod l>oro- njo Katarino M^.^aj. va-	^ ^ fitavk že na tif,0.
fitvom in isti naj prejema ves de- si Dobje prt »KM* « -^ J^ i Ue uslug arteri«cim plutokratom nar na plačilni dan in druge dne- renjakem, od kjer je pnffla P^dl	* vo	jih yh().
ve. Vpelje naj se i*i sistem, kot par meseci. Obljubila sta si za- t i ^ MhtftvEjo od „je. ga imajo vse veije anglcftke ,pro- kotrnko zveetotoo in ta dan smo ^ .» ^ ^ mmi
dajalne, ki je najbolj priporoč- kproslavili z teliko slovesnostjo. 3TT. • ^^	Pred Božičem je pr»lo v Wyo
Toliko za začetek, sedaj naj se ming zelo veliko d«klet, in n»ogo pa ogUsi ie kak drug rojak in se jih pa ie pričakuje.— naj o stvari kaj poroča. Jaz ser Vsem-rojakom želim «^noto le v splofinem nekoliko navedel, vselo novo leto. — Matija rego-Brez strahu, ako se zavzame moj vtise.	#
mora stvar vsp^ti. Seveda se bo-	▼^HP
do na« "napredni" trgovci takoj (Opotoba ured - V^	ker primanjkujejo uči
oglasili in zagnali bodo strašanski uredniitmi je dobrcr znano, Kao|;elj|' ^ ne vidi „ikjer odpomo<i krik, da iz tega ine bo nič, da bo|je. — Poadrav.)	■
vse prej propadlo, predno se bo
pKMAjtJWOVÉKJB UČITELJEV.
Washington, D. O. — P- P.
I Claxton, zvézni naučni komisar, ceni, da je bilo lani od tri do iti-rt Sto tisoč otrok brez felskega poduka, ker primanjkujejo i télji. On ne vidi nikjer odpom m H I Hin1 dostavlja, da potrebujemo od • - • - -	. «	iPrn 110,060 do 150,000 novih učitei
kaj pričelo, itd. Jaz «bi pa le vpra- Barberton, O. CiUtelji ;1 ro- } ^ ^ ^^ po
Aal vse te trgovce, zakaj so oni svete Se gotovo dobro flP°mljga L'rebe ^ lahko pričeti z trgovino in zakaj jo enega nepozabnega dogodka, | ne gredo lizati pete, ki nas tepta, ko se je kot blisk raznesla po ce-Toda prijatelj delavec, ne ozi- lem svetu blažena novica, da je j raj se nrkrRike trgovca v tem o- namreč pohlevni m zatiram slo-
ziru. Zaupaj sam sebi in prepri- venski narod bil obdarovan pot SprÍJJgfÍBld m __ Organizin čan bodi, da bo stvar vspela. Če- volji vsegamogočnega z novo pe- rXiéeLVn v Illinoisu so naložil mu bi nosU vse svoje težko prislu- čeno "svetnico takoímenovano |.....u----.	a~,í\M
droibe. ko U priobčile svoje polletne račune Zd.j ob ^^^T^o^^d,™? Novem letu se oomo zopet lahko prepričali, da ao imeli h^ razdelijo. Ko imajo pa ne-I^odjeCniki zelo in izredno mastne profite, delavcem so kaj tiaočakov za stare dni ,tedaj
ZAMÜOS MED EÜDAEJI VBPEVAJO.
----------------#------------,	, __	,v velenakupni zadružni družb
žene novce drugim, katere bi sam Jotoanco te V<xiic.	Jn ^^ tifM)s dolarjev lahko spravil. In pomisli tudi, ko- Kaj in kako je bil začetek l» VtlSkupna drušba ima vtič po liko jc bilo kritike glede doma, in kako se je vsa stvar končala, se v lllinoimi in »osodnih dr-dom danes «toji, in ravno tako <bo mi ne zdi umestno fte enkrat jftvah Glavni ¿tan "Centralne dr-veliko kritike glede zadnuine navijati one dogodke, ki so I žavne velenalkupne zadružne prodajalne, in ako bomo vstrajali digravali v Vodicah ,ker družbe.» je v Bast St. Louisa, in odločni, bomo dobili tudi za-1 že vsakdo do^ro vd pa naj bo ie F ^ ^	flVOj tir družno prodajalno, ki nam bo v tako hladan katoličan. . d ^ppemo ^ trgovino ni korist m ponos. - Jugoslovan. Ampak tukaj se gre za del)elo _ drugega, za nekaj posebnega, za acDf5I°'
Thomaa, W. Va. - Kakor spre- kar sem popolnoma siguren, dal^ vidim, se nekdo zelo zanima zal™»* ^^	******
ŽEUBZNISKA GOD*.
NEZ-
moj prvi dopis, katerega sem po-|selbfaa v ^
si al Prosveti in ki je bil priob-ln«^^11™	relikvija alic	__
čen s podpisom "Naročn^ .- ^er^k^	odTl ^' «k^la lokomotiv,
radi tega sem prhnoran oglas ti "*te krvave srajce, v katero ,	. k fl. F £ ]n
- .ponovno «n .icer bolj javno ne U "¡la .ve^ca
p. sam,. "Naroinik."	krvavela, f»	ZtčZU«* «T lokomotiva in za M
(Ne bojim ae moje prve kritike, Inasefcma to vettko in dragoceno
katero aem napisal, ker pisano j, relikvijo, ae pa moram« zahvaliti	■
bilo tako. d. ae lahko vsak neofc- tnkajinj«na goapodn duhovnemu «r^ro^m^^ njeni nekoliko izoKH>lje nevarno- oietu, ki paaejo duie irakih ta-	g^
-ti. da bi ljudje imeli toliko za 'oliiMiov. G«pod ao bili namrei »	^JS. »-i
govoriti, koliko je oatal dotifei '»vno one dni v atari domovmi na ^ vSTSaSSS oaeb. dollan po njegovi smrti. Tako ae|P^nieah ali bojj. refono na o-1"™ J* ******* je ie pripetilo tukaj, da je tajnik nekega slovenskega društva protestiral, da nikakor ne more dobiti takih nepotrebnih stroškov od jednote, izrazil se je pa, da lahko reč*, da mu je dotttiii dolžan in da on stoji ddher za to, da bo dobil. Na čemu mu jc bil dolžan,
pa oetali žulji na rokah. In dokler ae bodo delale takeH*, ^	¿f!
bilance koncem leta, Se misliti ni treba na znižanje de-1
lavske mezde. To si naj podjetniki zapomnijo in naj t*ko ne gre. Pomislimo, da je tu-nikar ne nadlegujejo javnosti z njihovim neumnin* go-U«J*nji Jugoslovanski narodni bezdanjem o znižanju mezd. Sploh si pa lahko vsak pod- *** ** **r*jen "dpulni po' jetnik pomaga, ki ni sadovoljen a svojim profitom. Iz podjetnika se naj spremeni v delavca in deležen bo vseh dobrot, ki jih bo prejemal od svoje mezde, zaslužene s trdim delom.
Kje ao delavski milj ©nar ji? — V vojnem času je obogatelo veliko podjetnikov in trgovcev, tako da so postali miljonarji. Kje ao pa tisti miljonarji, ki ao motati is delavcev, in sicer iz Ustih delavcev, ki so garali v tovarnah, rudnikih, plavžih, rudotopilnicah in pri transportnih podjetjih, ki ao producirali in razvažali najrasnovrstnejie blago? Te vrate mfljonarjev nimamo, ampak delavci so poetali nekoliko ubožneji.
preiskav«. — Zvezna
____________alužba naznanja, da ao po triletnih feudijah
dognali, da je pelagra najbolj razlirjena med delavci v južnih državah, ki ao zapoaleni in najalabeje plačani v bombažni industriji.
Miljonarji in miljonarke zdaj lahko brec strahu spe, kajti dognano je, da se jih ne bo prijela pelagra, U straž-na bolezen, pri kateri je človek živ mrlič, ko jo naleae.
dlagi. katerega uradniki so pod poroštvom, predsednik, tajnik in blagajnik, kakor tudi gospodarski odbor. In drug paei na drugega in eelo podjetje napreduje ,prav dobro, ln isto hi bilo tudi lahko i zadružno prodajalno.
Cela zadeva bi se uredila nekako takole: Dirnktorij oziroma odbor in druftveni zastopniki Jugo-slovenskega narodnega doma naj foi prerieimili, koliko hi se moglo prodati delnic in po kaki ceni in sicer, da bi se «bral ustanovni ka-pitsl okrog 15-tfcoč dolarjev. Nato hi vsako društvo pripadajoče korporaeiji Jugoslovanski narodni dom vselo gotovo fttcvllo «lrlnl»» in sicer peiretrtrtalno na vsakih deset alt dvajset članov eno ali več, kakor bi le pa«x sklenilo društvo na svoji seji In ka-kot Iti dopuVale finančne razmere. T>lrektorij doma M Izvolil ia svoje srede .posebni odbor, ki M imel nalogo dnfciti «posobne v prodajalno in sletr izurjene ne pa kal.» irnrinee. Imel bi nalogo preskrbeli vse listine glede proda-
ni lahko vsakdo sam misli, ker tr dih pijai ne smemo prodajati in sploh nobenih ne.	- *—
Torej prvi dopis ni nobenega o-menil, kdo ali kateri, ampak svaril je neolenjene ,da se lahko malo premislijo, predno pridejo v tako nevarnost, ker zastonj nimajo toliko sodčkov pijače v kleteh. Je neumno, ¿s se kateri dela tako lep, ¿e posebno oni, ki se oglaša ns moj prvi dopis. Ako mu ne gre ni$ m aH, se imi ni treba nič brigati, kaj je pisano v korist ne-oienjenih. To je moje , mnenje. Ako pa pa le hoAe, da dobimo kako nftgrado, bi jo pa tudi jaz rad, ker se mi ne vidi dosti delati.
V zadnjem dopisu pi*e tudi. da bi h«io po njegovem mnenju le najboljše, da bi se sešli vsi trijc ln Ifpo mirno.pogovorili. To nikakor rti preneutttno, toda vseeno se meni vidi neumno, ker jaz nimam nofcenega dobička od tega. ft se pogovorimo, ker gotovo ne ho dottfnega cekina, ki ihl je obljubljen. Torej ^ mi on more dokazati, da sem jaz omenil njegovo o*.4h> v dopisu, tudi ve, kje ae «telijo nagrade; fe pa ve, da rof ntt ne more, pa ne tudi nimam i njtm kaj pogovarjat), ker jaz riatrin (UiMMiil nobene oatšie, ampak o« sam se vtika v nepotre-IAio pisanje Vaj ie enkrat parno *t*Mta moj dopis in Ho sprevidel, t korist je dot M dopfc, M
I Knjige! % ^Knjige1
Leposlovno-znanstvena knjil nica Slovenske narodne podporo
bisku ,ko ae je dogajal ta ¿udež v Vodicah.
¡Nekako en teden prej, predno je ibila razkrinkana vodiška ium-parija v javnosti, je imel ta gospod dolgo pridigo v kateri je,	(Književna matica) poveličeval to svetnico, pripove. ^"', . ^ v««^-doval pobožnim dušam ,kako je PravJcar iZda a prv^ <1,»1 Večen, da je mogel Wti nav- "Zajedalci-. Spisal Ivan Mo| /o/, ko jc Johanea (potila krvavi lek. Socialna poveat iz itv'jenj pot, kako so prihajali pobožni slovenskih delavcev v Ameriki, M romarji od vseh strani gledat to pokazuje težke posledice suspen-živo svetnico, kako so ji donaiali diranega zakona in mazaškegi bogata darila in j6 prosili, da naj zdravijeaja st»lnih bolezni. Re»-za nje prosi usmiljenja pred nična slika gnilih družabnih ras-strogim ¡nebeškim sodnikom, pra- mer. — Knjiga je trdo vezana t vil jo tudi, da je tudi on prosil za fine platnice, ima 304 strani in svoje farane, da naj se jih Johart- stane • poštnino vred $1.75. ca spomni v svojih molitvah ,da "Zakon biogenezlje". Spisal l l>odo deležni večnega izveličanja. Howard froore, prevel J. M. Po«
Ne, nobena druga «lovenska hj^na snastvena razprava o rar-nmJMm v Ameriki ni tako m- vojn ŽivaHj in človeka in ponav-čna. Cleveland sicer ne zaostaja jjtnju flrfjnega in duševnega veliko za barbertoi»ko slovensko ^^ pri rfehernem posamezni-------- ku. ta knjiga je ključ do mnogih
naselbino, ker imajo tam sprav Ijene Kari mi rje ve copate — ki pa nimajo nobene moči. -4 ftfcrtin
POZOR
Na .veselici slov. dramatlčnegs društva in pevskega «bora "Sata" dne 2. januarja t . 1. v dvorani C. 8. P S. je bila pomotoma zamenjana ženska zimska suknja. Prosi-ae uljndno, ds oseba, ki Je pomotoma zamenjala aukno, isto pošlje na naslov: Mba Emu Krfvaaka, 8611 U. MNftltSt . Otty, številka telefona LafgjetU 17H.
tajnosti in pojaanuje razne instinkte, ki jih vidimo vsak daa pil 4tr6elh. Knjiga ima 12 «lik, j« trdo vezana, šteje 86 strani in stane s poštnino vred $1.50.
Kdor aaroči obeneni obe gonji kniigi, jn dobi sa tri dolar j« poštnina prano. — Z naročbo j« poslati denar po llonej Orderu, čeku ali v gotovini v registriranem pismu. '
Kdor ljubi dobro, podulne čti-vo, naj Ukoj narofl obe knjigi in no ho mu
Vsa naročila Ijcpoalovno-
a n. r. #.t
tsL
prejema Ujnik knjižnic«

2124 So C rs wford Ave.
PROSVETA
Podana lédatli
Flint, Mich. — Tukajinja tr-govvka dbotiiiea je organizirala •fFlintovako patri jotično ligo/' lajno druétvo, ki ima namen te lioj€vati proti naprednim idejam v delavskih vrstah.
Število članov je omejeno na ^to, katerih nibče ne pozna, it ni član «te lige. Ti člani imajo nalogo zahajati na delavske aho-de„ du tam volmnarijo mod delavci Kar slišijo, imorajo »poročiti odboru, ki podvuame primerne korake.»
TRGOVSKI POMOČNIKI 80 OBNOVILI POGODBO.
Johnston City, 111. — Organizacija trgovwkrh pomoftniKov- je ponovila pogodbo h tukajšnjimi trgovci. Zadeva se je rešila s pogajanji.
LAVGEV JE BILO ODPUjSÓE NIH V KALIFORNIJI.
Inozemstvo
San Francisco, Oal. — Southern Paeifie železniška družba je odslovila v Kaliforniji do štiri tisoč delavcev» -
Delavci so bili odpudčeni, na tirih pa stoji na stotine lokomotiv, ki so potrebne popravila.
JEKLARSKA DRUŽBA JE ZMT ŽIT.A MEZDO.
Johnstown, Pa. — Cambria Steel kompanija je tik pred Božičem znižala delavsko mezdo sa pet in dvajset odstotkov. Ali to Se ni popolno božično darilo. Kompanija je prenehala tudi z delom v nekaterih manjših de-partmentih.
PROHIBICLJONIŠKI GLAVAR I PRIJET KOT ŽOAHJARSKI I	TIHOTAPEC.
Aft ato izvršili 'sircjo dolžnost
A ko ste. Maj sil kaj püelatl
Nfc pozabite,
da pri nil nI bil
■i ■■	W ■	«■— — A^i	m
strežba jO vidno med najboljšimi. PnjK^Uf-r.Ju vašega dsnarja M vedno poilullM. B|M tvrdke. VšM gotovo n« bode Blfclftr Iftf, fcor nafta cane so naj nitja in Isplaftamo ▼ domovini ▼ Mjkrajftam t trni, kar vam todl dotaŠamo 0 potrdilnim podpisom prejemnika.
Prejemamo denar Ušii ta tolift» vlaga tat J^^^Iaibo p^ ^ obf^itli
Prejemamo denar > d i m kranttjM vtaio Našim potnikom preakrblmo m potrebne llfli-ne (po«e) ga potovanj« In uradi«» vaa BREZ-
Vam' preskrbimo «rojeo !« starega kraia hitro In gotovo, tar .opravljamo f|# Javaa poda
nemeth state bank, IVAN NEMETH, pr»d~d»ik.
Hliaill4i|I||iAllliilfllAlllllllAllllli IHIIIHfillllHnliillHfllll II lllllli
SAMA. I
Po t en t. — ßpiaai F. & Finžgar.
IINIMHNtMNHIlNIllllllllllllll
I j	(Nadaljuje.)
"Hvala, oAa — hvala, papafl! J®** IT« ■o t Jutri gremo 1"
"Že jut rit Ko bi pojutrünjein. . je iz-pregovoril« fiimii, no d* hi ugovarjal», «uupak Mimo iito, 4* j« doda vila i» trojo besedo, ker je bila tako dolgoletna navada.
"Ne pojutriinjena, mana, kar jutri — ju-tri!"
"No, pa jutri! Katero obleko bi, kaj mislil, Alenaf"
"Najlepše nikar ca na kmete in na pot. U-tegne deievati, ker me Uko prijemlje v kolenih/ "OÄe, ti ai čuden, ne rsfcunieAl Nsjleplo o-blefc*, Alena, tiato moderno, in js* tudi! Ne srna mialiti aunaj tiati kmet, tinti 8tefsn, — bog-ve, kakšno ¿eno ima —, da ava pr»li vbogajme prosit. Alena je uradnilka Mi — viaoko izobra-žona, s maturo; bi pa prüla prviÄ taka med tuje ljudi, da bi rekli, lej, kako je poavaljkana in u-tepena! Ae tega je treba. Alena, le n<rt>el! Naj ¿vedo tam aunaj, da ai is Ljubljane, da nismo kar Uko! In potnieii, o*e. — BsnJIe m je raagrr-la in ae a A i rok i mi gestami okrenila k možu — to pomiali, kako napneva vae drugačno ceno za lo-lanje tiatoga paglavca ,«e ava tudi na oM to, kar ava. R.. IjuWak, ponim *et; In da mi da de-narja dovolj! Bieer oataneve obe doma. 8 kolo-dvora ae popeljeva a UvozAom, da ve»!"
"U, pol ure," ja nenadoma «ufcrbelo moža, ko je pomialil na ta po njegovi pameti «sto ne-potrebni strolek.	*
"Heye, pol ure, pol ure, — pet ur ti še bo-dim, alabka, pat, tiAaj pa ne. le pet minut ne! Da mi poreče kdo: o, Iksndal, taka Kospoda pa pe«! Heved*!"
"Mama, in ie ne bo voza t" "To je druga reJH Potem ae midve zgroziva pri Hmrekarju, kakšna vas, kako gnezdo, le voza ni! In ¿ast je refana! — S.-<laj aa, Alena, ta-koj pripravi in potem spat; jutri bo zgodaj dan. Lahko noi!H
"Lahko noč," je odadravila hči in hkela U-rečtti lic v avojo akronmo sofoico. Ko ao ae le vrata za njo zaprla, jeißantfa prijela za kljuko in naročila: "Alena, le nobel! In mature ne pozabi doma! — Hieer pa, kaj kmet razume", je dosta-vila prek molu in zaprla vrata.
, "Vel, ljubi moj, za jutri takole naredimo: Zajtrk ti prinesem v portetjo, potem pole«, opoldne grdi k "SMati rački", je poceni, pravijo, in poltena porrljo, zvečer ae pa itak le vrneva. Sedaj pripravi denar, jas grem le za hip v kuhinjo.'
Trpotec je aamo prikimal, zadovoljno prikimal, ker se je dbmjslll "Zlate rscke'. Žens je naglo odlls v kuhinjo, on je skrbno odmotal plahto z nog in drsal v gorkih opankih k predalniku, kjer ja poiskal eknotnni prihranek, ki ai ga je prilčipnll redno +ssk mesec od pokojnine in ga skrimo varoval za nepričskovsne sile in o-pravke. Ko je nabral nekaj kronic v dlsn, se mu je adels vsota ia tako isredno telks, da je vrnil srebro nazaj v predalček hi aačel računati Za vlak — karta za na oba kom* — toliko voz — reeimo — toliko — kmet lik i koleaelj menda ne bo tako drag kot mestna kočija — da, ja la prav, dvajset kron ji dam Saj aama tudi ni brez nlČ — naj le tudi nekaj primakne, ker jto toliko njena kot moja —naj le.
Ko je rszpoetavil kronice v lepo dolgo vrsto po predalniku, je počakal lene, ki ae je naglo vrnila i« kuhinje.
"Na Jiarula, poglej jih!" Oči ao mu larele, ko je s treaočim pratom kazal na ¿bor kronic. Kakor bele ovčice, so ae mu adele, na travniku.
Itarula js hhro It eis: ena, dve, tri---
"Je le nekaj! Če bi pa le en deaetak v papirju dodejal, bi bilo leple; vel lepie, ne da bi ga «spravila, aeveda ne; ampak bolj ae poatavi človek, če ni aam drobil."
"Drobil, kakim drobil, aaj je namo srebro!"
"No, aaj nič na rečem", je opravljala lena denar v peat — in ga so pet ttela —, moft je pa ob vaaki fttevilki prikimal in gibanje a prati na roki kontroliral le enkrat isdano raoto. Ko je iigini-la ssdnjs krona v len i no peat. ja i spre govoril kakor nekdaj v uradu: "Prav."
llanfta pa je molče hudobno pomettknila na levo oko in rekla i SD "Ai* toliko ae niaem nadejala! Hkopubček!" Trpotec je sinil, da bi «asodel strah hu jezo zaradi avoje prevelike radodarnoatl; ali Tlarula «e je dvignila na prste In gs v trenutku, preden je {spregovoril haasdo, poljubila na liee.
'Takole je vselej," je as mrmral Trpotec aa-dovoljno in al obriaai a ogoljenim rokavom po. ljub a lica. Jeaa, ki ee je v hipu rodila, je a poljubom umrla, In mofl je udobno d mal rouaj k ' * naalonjaču.
Haruls je A» nekaj ča«a prrnalala kronice v peat i in jih (cikala a alaatjo. kakor jo imajo ljnd-i je. ki ae jhn rele tenek kolček kruha vne Uvlje-Nato se je ps lotils a mladnetnim ognjem pripravljanja sa drugi dan. Akripala ao vrata vi " ankc mam bral M predalnik. in lena je iabira la ia «lagala na stol, ns stari kanape, dokler ni trudna od tega tekanja po aobl dovršila svojega poni a
"Menda je v*ew, je Alcnlla roke in le enkrat pregledala. Potem je pa prim«*nila «tol k maiu, ki ae je med leninim akrbnim opravkom samialil In aagtedal v poMedeln. pkano sveado aa etrnpu.
"Kaj amo «Mali, Janra!" Trpotec se js predramil is sanjavoatl . % "Taka ja psslava flvljenjal"
■L i
c «*. * t mj * ILi t .»
^ L* * ^«A Ai . U v» . A ■ i i? .•,:> v.^.i;..
PROSVETA
"TnU je. Verjamsi, da me je sedatfle, ko ns
UnČno premiii ju jem, zakaj gre, kar saboleio pri
" Zabolelo f Zakaj T"
" Uk, ti molki! fcrec srca ate, ¿ista braa srca! Le pomisli. Človek ae ubija, pritrguje in strada, da odredi otroka. Ko je za kaj, ti pa k alejo po „vetu z njim. In namesto da bi tebi elufti in maJo, vssj malo povrnil, pa eluH drugim W in drugim dela."
"Taka je poatava «vljsiga.H
"Postava, poatava, naj bo, ča je, ampak je krivična. Ah, takole mladega ddrietn in le lepega povrhu ,pa aamegs v avet!"
"Ali jo bol pod lonec poveznila t Kakšna
si!"
"Kskien si pa ti in vsi jocBli. Ali je treba, da se potika toliko takih deklet, ki so učene in lepe in poltenih rodbin, krile» sveta. Ali je te-ira t rabat"
"Trebat Bevada M ne Mio treba, če bi jim kdo vaako jutro nasul mizo z mano. Ta je pa akopnels v pulčavi in je ni več."
"Nalalč me ne raaumel, ker me nočel, ker «te molki v*i enaki, aem le rekla. Koltko je leni-nov, ki ao pri doforem kruhu, pa mar je komu pridne in dobre in lepe! Kič!"
"Ljuba dula, ali si čudna! Ce hoče ¿enaka mola, mora prav zaradi tega v svet, zaradi tega, da vrf!"
"Kako pa! Ženske naj nore za motkimi! Narobe svet!"	' >	^ ,
"Nsrobesvet. Dobro, ga pa obrni na lice! Aleno doma zaprimo, in na vrat* nalepi list: 'Tu .pridna in dobra in lepa deklica. Koj oddati. Kdor pa le ni v devetem fino vnem redu, naj ne vprala po njej!' Takole, ča hoče!. Ali pa jo posodi trgovcu Bernardoviču v okno tja na davni trg!"
"Kako si grob!"
"Taka je postava livljenja," J* d«kla-miral kot govoril Trpotce ter se zagledal zopet v zvezdo na stropu.
Barula je Obmolknila in takala rute v žepu. Ko «i je obrisala oči, je vzdihnila globoko iz prsi. Nato je le ca čssdk pomolčala in le enkrat vzdihnila. '
"Kakor je boija volja! Pojdiva spat!"
Trpotec je vital in le erikrat ponovil, monotono mrmraje:	a •
"Taka j» poatava življenja!" v Medtem pa Alena ni razmejevala, kaka j« postava iivfjenja in se ni aKHla na molke.,^NJo je prevzela samo ena edina misel: Vun — v življenje — v lepi, pisani svat.
Ko je stala pred zrcalom ki a& spletala kodre v tenke kitice, jo je prvič v življenju pravse-lo s čudovito silo omamno, gisdavo ftrratvo. Prevzelo jo je a toliko močjo, da je videla v ata-khi, kako je zardela sama pred seboj. In takrat no se stene njene oske sobioe fte bolj stisnile, »trop se je ponižal .prav do nje, da je srce občutilo tesnobd. Nemirno je vztrepetalo in koprnelo: vun — vun — v svet — v življenje! Dajte soin-ca roii, dajte dvoran in bleatečih kandelabrov temu prelflstnemu talasu, dajte piti skritim sanjam is studenca živih. . .
Vsa je vztrepetale, vsa drhtela. ŠMco prtih oči hrepeneči sijaj ja Žarel v zrcalu, žarel in gledal sa nepoznanimi cilji ▼ daljavo, kjer je Molnce, kjer je luč, kjer aa sataja proatranost. 5 . Strop se je riftsi, stene se razmikale in kakor o-motično se je saaibala bela poatelj. In v njenih mislih ni bilo ne grenkote sloveas, ni bilo oči materinih in ne očetovih, njena misli so bila same role, in nad rožami «Skrivnostni vonj, nepoznan in neokužen, in vendar je tako ailno lejalo po tem «laju njeno dulo.
n.
Dobro dolgo ae je saaadel Janes Trpotec ti-atega dne pri "Zlati raeki", ko sta žena in hči Iskali slulbe pri Smrakarju. Dofcler je bil doma, je bil nemiren in razburjen. Pogledoval je na ctro in glaano momljal sam s seboj.
"Osem! Sedaj sta le na postaji. — Če nima vlak kaj zamud*. — Jeseni menda ne."
Potem je pogledal «kot okno, če se vreme r* bi kaj izprevrglo.	t '
"Pol devetih. Ali aU dobili vosf — Bogve. Na kaictih je tdava. — Vem, dobro vem! 8 ko-misij to vem. — Da M le preveč aa plačal! — Ni mi bilo povolji, da sta Ai nafrljeui kakor baro-novski, nak, ni mi bilo povolji. Beve, Barnfts je le taka! Le nobel! — Marsikdo — aeve — sa moje pristradane kronice. — O, tudi jaz bi na ta nsčbt.
Tnpotcs je oMla pereča grenkoba pri misli na denar. In Če bi ae navnetadnje naklepičilo, ds bi prišli donu»v — bres alužbe — no — na to niti ni amel pomUliti. V nami h nogah ja sačutil oh tem Ičipajočo bolečino in dosti ss je potrudil, ds je rs moril tako sabo).
Do enajstih je preudarjal in popetoval v dn-hu s leno in hčerjo. Ob enajstih sa js pa dfrmislil "Zlate rscke" in vse drago nenadoma posabil. Hkrbno je izvlekel U omara najlepio obleko ia ae opravljal in lilpal. kar ae ja dalo. S sadnjhn kolčkom pom.de si ja pomasal «Ivo brke in jih naaukal, da ao atale kot le kaj.
"1* nobel, Janea! Ce dragi, sakaj pa ne tif
Na glaa as je ssamejal. kar ja bil pr^ričsn, da je istuhtal imeniten dovtip. Nato je eMno posaklenil ia adfel.
Ko ja odkoail d js po cvička privolčU le hlseljea. Tčihek je bil k vraten. Zakaj Jsnea Trpotec ja pri odhodu dal polteno napojutne natakarici m ji *a slovo ptrkffmt prav fsatasaka pa-redno pnmriiknil. Natakarica ae mu je vsaelo na-«mehnila, kar ga > taka navdulllo, da je trfkrat potipal mimo kljuka, preden ja je njel ia odpri.
"Prraneta reč", je premkril aa eoaH, "le h« «e oženil, ča M aa Baro« kaj primerilo, prometa reč, da bi ee!"
In ker je bila v njegovem aren veselja veli-ko la nad nJim tnhn savrat, da «a nihče ae nad.
as pa čr-
Jugoslavije.
Po volitvah v ■|i dosedanjih rerulUtov volilnega boja je razvidno, da ja do-»t^lauja vhuiujoia gospoda, naj-nSbo klerikalna ali liberalna ssvo-jo dosedanjo politiko zavozila • tira, kjer bi imda le eiaapatije ljudstva. Pornialimo le, a kMmo mogočnostjo je dr. »ufcteriič gospodaril fte pred par leti v 81ove-niji. Njegova domena je bila sfc-eolutna. Le v Ljubljani ao imeli liberalci le driavnoaboraki mandat, ki ao ga dobili ob Aboolutni večini ljubljanskih volilcev. S 3u-Itoriičem pa je psdU ta sila m volitve v konatknanto so klerikal nemu polomu dale izraza v Ite-viUcah, ki pomenijo v Sloveniji velik politični prOoferat Z ozkom na številne atrarfte, ki ao ae nde-lcfile teh .volitev, je fttevHo klerikalnih gtaaov padlo več nego m 100 odstotkov, dočim so socialno-dernokratični ki komunistični narodi daleč nad 44,000 «Ueov Ako bi bilo aocijalistično detav stvo brez narodnih socijaliatov glasovalo sa eno liato, bi bili de-lovci in pripadniki kmečko »veze druga najnvočbejla stranka v Sloveniji. Moč proletarskih slojev je torej v Sloveniji silna, združiti jo je treba v pametno fronto, Id bo a trčenim načrtom vodila politični boj v prid ra volilstva. Klerikalci ao dcttli za ftufcterffiča nald 100,000 glasov,
vojaki v
wuê^l v m*** > prièio
000 vojakov poražene Wranglo-armade. Wraogel aam as naha-ja v Carigrada.
V Sarajevu ae je dogodil na policiji ta4e slučaj: Slavka Petrovič, i21etno dekle, je biLo obdolleno, 4m je ukradlo avoji goapodinji za jMl^co. Pri zasliševanju so ji nlptovljiali na Čelo revolver, grozili ji, da jo obesijo in pretepo, na kar se je dekle tsko pre«t rali lo^je padlo v ossedlevico in re-omedlelo. Zoper nečlovelke zasliftovalee je uvedena preiaka-
Mtka i «hekspei V Djevodje-
liji, aa griko - jugoslovanski me i so riiuftali tihotapci 9650 ovac stihotapiti na Chfko. Obmejna straža pa je stvsr zapaaila. Vnela ae je pravcata bitka s puškami m M>mbami Bilo je več mrtvih ranjenih.	. .
ftt «sanjskem sodišča je bila
utročena razsodba nad 137 obto-ženci, ki ao bdi obtoženi veleiz-daje. Obsojeni so na pol leto do deset let. 49 obtožencev je bilo iz-puBtaih, ker se jhn je zaračunal preiskovalni zapor. Nikitove žrtve. A -.k ' .. -f
V Turčiji je komunistična stran ta jako inojsterako organizirana. Zastopniki komunistične stranke Turčije so se udeležili tudi posie-dnjsgs kongresa vzhodnih narodov.
Papsž tolaži pregnana kralje in ossarjs. Pregnani kralji in cesarji se kaj radi obračajo do rimake-
fs I
blsi
bodočnost. Zadaje čase je papež sprejel v avdijenci vso družino bivtega grškega kralja Konltau-tina, in sicer princa Andreja, princeeinjo Alico ,rusko veliko kneginjo Julijo, princczinji Mino ia Ksenijo in bogoma le kake prince in princezinj«i •
in
papežu. da jih potolaži, ter da ifroSlovT njih upanje na bolj&o
Razne vesti.
CHviUjaoija v Asiriji pred 8500
^ ^___ leti. Nemika orijantalska arbeo
dimes paTle okoli 86,000. ¿claim iogižka družba, ki po vojni na-
demokrati smo dobili v Bfcovenij
pri teh volitvah 29.000 glasov, in komunisti okolo 16.000. fflaati je pomemben uspeh na fitajenSkem, kjer ao naši volilci zdruftU socialističnih glasov nad 20,000, das so komunisti napravili razdor pod krirtko zedinje vanja. — Prav posebno se odlikuje Celje ki Maribor z okolicami. Bavioaka doli na, Koroika, Ptuj, viničarji Bre^ žice in Žcleznttke proge.
•Ni Štajerskem vlada silno n*v dušenje med socialnimi demokrati. Z mariborskega delavske ga doma vihra rdeča zaatava, in vsi smo vzradoftčeni nad lepim uspehom, ki se izraža deloma dobi jenih mandatih, fte bolj pa v glasovih, Id ao bili oddani kandidat« republikanske socija ne demokracije.
IV volitve so pokazale kaklen silni politični faktor je slovensko ljudstvo postalo po preobratu in ksOribo ulogo utegne v bodočih letih imeti ta ljudska množica v politiki, če bo zna-la to avojo silo izrabiti v prid prolefan/kega naroda.
Krivični volilni red nam je sicer odvzel najmanj dva mandata, ki jih dobe komami*!, dsei nimajo a socijslno demokracijo sorazmernega ItevHa glasov. Enako se godi tudi liberalcem, ki so kljub velikim ostankom nad količniki, vendar nesrečno iaUi iz teh volitev.
Socijalna demokracija je . Sloveniji tretja in najmočnejša stranka, ki jo preksftajo le klerikalci'in sscnoaaveat^eži sa par pto glasov. Zavedajoč se po teh Uspehih svoje odgovornosti, kot stranks dela, kličemo vsem voli lcem in nevolileem, da nas ta le prav poeebno kliče na delo, da pri prihodnjih volitvah tudi dobimo na*m glasovom primerno Itevilo zastopstvo in ustvarimo močno stranko. Za to na delo I
Irtd volitev v vsrsšdinskl fc-paniji in ▼ Madjiararju. V volil-nem okrožju varaldinakem z Medjimurjem je glasovalo volilcev. Hrvatska zajedalca je dobila 2390, demokrati 2866. ko-nnmmti 2006, eocijalni demokrati 2064, klerfkali 2463, salj^a stranka 51982,' ( frarikovci 1261 glasov. Izvoljeni so bili: 1 demokrat (minister Krisman). 1 kleri-kaleč (dr. Velimir Deželič) in 11 kandidatov seljačke stranka, med njimi kot noakelj liate dtjepan HadiČ.
soraje, nem
je je šaril le v trn

dal ju je t iskanjem starin v Mezopotamiji, je pred kratkim objavi la prevod zakonika iz stsre Asiri je, ki je bil v veljavi okrog leta 1600 pred £r. Zakonik, ki se na haja v klinopisu na lončenih ta bliesh, je bil najden v razvalinah Asura, takratnega glavnega me sta Asirije. Najdba dokazuje, da so bili stari Aslrci že obdarjeni s "civilizacijo", katera sega do današnjih dni. Zakonik se namreč glasi, ds morajo biti mejniki med posestniki privatnih zcmljilč strogo priznani in spo-žtovani. Dalje so določbe, ki se tičejo razmerja med gospodarjem in njegovimi sužnji, očetom in otroci,,možem in ženo, upnikom in dolžnikom in lastnikom polja ter njegovimi delavci. Po odredbah glede sakona med možem in Ženo je soditi, da je takrat le bila po-ttgamija v Asiriji, toda rladar je hotel uvesti enoženstvo. Določba na tablici pravi, da mož mora imeti samo eno Ženo in le v slučaju, če je žena zadovoljna, si lahko mož vzame konkubino, katera pa mora biti dekla prve žene. Mož je imel alsdeče pravice napram ženi: "Ako žena ukrade svojemu možu kaklno stvar in jo da dragemu molu ali žetaski, zapade amrtni kafcni. Če žena, ki ae loči od svojega soproga, vzame njegovo kilo, dokler je on le živ, ima soprog pravico izvrftiti nad njo kazen kakrlno si izvoli."
Kopuniztično gibanja v Tarči* ji Oni, ki so ss vrnili iz ruskega ujetaftltva, razširjajo v Turčiji neprenehoma komunistično gibanje Osrednji komunistični odbor za Turčijo se nahaja v Carigradu.
JAVKA ZAHVALA.
Slavonic Immigrant Bank, 436 W. 23rd St. New York., N. T.
Gospodje, naznanjam Vam, da sem prejel Vdfce pismo in v njem prejenmo potrdilo iz starega kraja z lastnoročnim podpisom, katerega sem zelo pričakoval po dveh mesecih. Lastnoročni podpis mi priča, da je moja rodovins prejela celo svoto kmtero sem p<> slal po V*# banki dne 1«. septembra v zneska od 11,040 kron. Na Vašem poltenem, točnem in hitrem poslovanju se Vam naj-lepfte zahvaljujem in priporočani vsakemu, ki ima potrebo poslati denar v staro domovino, da se o-brne na Slavonic Immigrant Banko v Nev Yorku, kjer bo vsak Slovenec najbolje postrežen. Vaš
Jurij Radolič, 2614 Michigan Avel Flint Mich. (Advr. Jan. 4.)
volilna borba ae
je pri volitvah dne ». t. m. odi-grrvala v llo**ni in Heroegovioi Največjo ulogo so pri teh volit-v*fc igrals vmfre in plemearite razlike mod bosanskim ljudstvom in vpraAsnjs tgwrne reform« Volitev sasaih ss je udeležilo 17 ia anaa<hu Kajpada ee be tudi v Bosni, kakor povsod v državi. iffvrtUa «mprrj
ALI STE PRIPRAVILI ZABOJ?
Nala prihodnja pošiljate v gre 15. januarja 1021. Rojaki, ne pozabite valih svojcev v domovini, pošljite jim potrebno Obleko, obutev in livei.
Tela zabojev do 100 funtov stan« ta vosnino 16c od funta. Za vsa na-daljna pojasnila se obrnite na tvrd-
STRUKEL t* HORRAK
European Trading St Export Company,
Ninth Arm., ., New York, N.Y.
MffllMNHtlWMW»
PRISELJEVANJE V AMERIKO PREPOVEDANO
-
Ameriški konsnlatl v Evropi ss bode imeli pravice izdajati dovolj«-nje v Ameriko po 4. marcu, 1921.
Kdor kale žeblll m ejes V Asa«flb% •aj si da hitra pri mmmi mmrmiM a» treba« lbti.e, teke da Seeba V «ta*
ismmli	___
kreja deM detelje«je ed
îïatï! k0MUu prmA ^
MATUA SKENDERt
Javni aotar aa Amerika ia stail kraj.
MIT Vatlee Stieet« Plltibuik li f karte im Trste v New Yerk
N>tMt#lf»IM»#|#1lll
CINARD ANCHOR LIRE
TRST
Psrsik "PARNOIIA"
odpluje dne 18. ji
DUBROVNIK in TRST
Ceaa tretjaai tmmmim je tlSS.OO
Ofleeite ae pri ajee«.
vvwhwml WaeJIa ja to. da aa vas na svoje volilne progresse le isvedko sffrarna reftinaflL é»-fhe v rssnlri «e doslej v Bosni nI ia as aa
Največji pamiki naravnost V
lalMi vsja«
ss pri