Došlo Leto LXm., št. 181 V Ljubljani, ponedeljek 11. avgusta 1930 Cena Din i.— Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knailova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit ft Din 2._, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3_, večji inserati petit vrsta Din 4— Popust po dogovoru. Inseratni dai»ek posebej. _ >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. PRED DALEKOSE2NIMI ODLOČITVAMI V RUMUNIJI Odločilna posvetovanja med kraljem, vlado in bivšim zunanjim ministrom Titulescom — Maniuva vlada bo še ta teden podala ostavko — Koncentracija ali diktatura? PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c,-tel. št 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. Bukarešta, 11. avgusta. Resno nasprotje je nastalo med kraljem Karolom hi ministrskim predsednikom Maniujom v vprašanju kraljevega kronanja. Maniu stoji na stališču, da se mora pred kronanjem doseči od kraljice Helene pristanek na razveljavo razporoke, česar kralj dosedaj še ni mogel doseči. Kralj Karol je pa mnenja, da se službeni dogodki, kar je brez dvoma tudi akt kronanja, ne bi smeli zavlačevati zaradi osebnih vprašanj. Londonski poslanik Titulescu, ki se mudi v Bukarešti, je poskušal posredovati v tej zadevi, to- da dosedaj se mu ni posrečilo, da bi vprašanje zadovoljivo uredil. Novi za-pletljajl so nastali, ker je Maniu izjavil, da noče predsedovati svečanostim, ako bi se kronanje vršilo brez kraljice Helene. Računa se. da bo Maniu zaradi tega konflikta podal ostavko. V zvezi s tem se potrjujejo vesti, da bo v Rumuniji proglašena diktatura. Londonski poslanik Titulescu, ki ga je kralj pozval v Bukarešto, da posreduje v raznih spornih vprašanjih, skuša najti drug izhod. Po celodnevnih posvetovanjih, ki so se vršila v soboto in včeraj Nova korupcijska afera na Madžarskem 50 milijonov dinarjev, darilo lord jotične« žepe madžarskih magnat ski ja Budimpešta, 11. avgusta. V vsej madžarski javnosti je izzvalo ogromno senzacijo in splošno razburjenje raz-kritje lista »Reggeli Ujsag« o novi ko-rupcijski aferi, v katero so zapleteni najvijši legitimistični krogi. Znani an-gleški lord Rothermere, ki se že več let sem zavzema za revizijo mej v ko-nst Madžarske, je daroval za razne humanitarne svrhe 5 milijonov pengo, r. j. okrog 50 milijonov dinarjev. Ta denar pa je brez sledu izginil. Nobeno v poštev prihajajoče dobrodelno dru* štvo ni prejelo niti prebite pare. Nihče a Rothermera, je izginilo v »patri-ov. — Razburjenje v vsej madžar-vnosti ne ve, kam je šel denar. List zahteva v imenu vse poštene madžarske jav= nosti, naj visoki gospodje, ki so pre-jeli denar od angleškega lorda, položijo račune, da bo javnost vedela, kako se je ta ogromni znesek porabil. Sen* zaci j a je tem večja, ker je »Reggeli Ujsag« organ vojnega ministra Gom* bosa, iz česar se sklepa, da ima vsa afera v gotovi meri tudi politično ozadje. Splošno vlada prepričanje, da se je porabil denar za iredentistične svrhe in da zato javnost nikoli ne bo videla računov. Newyork — največje mesto na svetu Newyork, 11. avgusta. Dolgoletna borba med Londonom in Newyorkom za prvenstvo največjega mesta na svetu, je končala na korist velikega ameriškega pristanišča. Po zadnji uradni statistiki ima New-york 9,857.882 prebivalcev, dočim jih ima London »samo« 7,864.130. V Newyorku se je pomnožilo prebivalstvo v zadnjih 10 letih za nad dva milijona. Ogromen požar v Kanadi Vancouver, 11. avgusta. A A. Ogromen požar je upepelil novozgrajeni dok kas nadskih nacijonalnih železnic. Škoda zna: ša 200.000 dolarjev. Gradbeno podjetje bi bilo moralo oddati dok železniški družbi v dveh dneh. Madžarska propaganda Budimpešta, 11. avgusta. »Pesti Hirlap« poroča iz New Yorka, da bosta priredila madžarska letalca Magvar in Endjesz propagandni polet po Ameriki. Na posebnem letaln z napisom >Madžarska zahteva pravico« bosta krožila nekaj tednov po Ameriki, nato pa bosta krenila preko oceana na Madžarsko. Madžari upajo, da bodo na ta način opozorili ameriško iavnost na madžarske zahteve in si na športnem polju pridobili njihovo naklonjenost. Spor za mosulski petrolej Pariz, 11. avgusta. »Journal« piše. da se mora, predno Trak Tahko vstopi v Društvo narodov, rešiti vprašan ie glede napeljave petrolejskega voda od Mossula do morja Francija zahteva, da mora iti petrolejski vod preko Sirije, dočim Angleži žele. da ga napeljejo preko Transjordanije in Pale* stine. Italijanske kolesarske dirke Vizenca. 11. avgusta. AA Pri izločilnih Kolesarskih dirkah so zmagali dirkači Guerra. Grandi. Battesini in Panoiera. Dirkam je prisostvovalo nad 50.000 gledalcev. Zmagovalci bodo zastopali Italijo na dirkah za svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Zagoneten umor v okolici Pariza Praži, 11. avgusta. Policija stoji zopet pred veliko kriminalistično uganko. Na ce* sti v bližini Chatillona so našli razbit av« tomobil z dvema mrtvima potnikoma, od katerih je eden še vedno trdno držal kr* milo v rokah, zraven njega pa je ležala športna puška. Moža po imenu Blanchand in Pellisot sta bila dobra prijatelja. V bli* zini na Seini je bilo mnogo športnih lov* cev. Policija je prijela nekega divjega lov* ca, ki je spremljal oba moža na lov. Ta pripoveduje, da sta se oba prijatelja sprla, nakar je Blanchand pograbil puško in ustrelil na Pellisota. Ker je nate naperil orožje tudi proti njemu, je pobegnil. Lo* vec misli, da je Blanchand nato izvršil sa* momor. Seveda njegovemu pripovedovanju ne verujejo ter je proti njemu uvedena preiskava. Ogromna sovjetska razstava Moskva, 11. avgusta. V Minsku je bila svečano otvorjena prva poljedelska in indu» strijska razstava. Razstavišče obsega 75 hektarjev. Zgrajenih je 40 industrijskih paviljonov in urejenih nad 30 njiv. ki pred* stavljajo vzorno gospodarstvo. Razstave se je udeležilo 300 poljedelskih zajednic in 12 velikih tovarn, ki so bile zgrajene v Rusiji po revoluciji. Unifikacija sovjetskega časopisja Moskva, 11. avgusta. Svet ljudskih komisarjev, je sklenil unificirati izdajo časopisov. pod državnim nadzorstvom. Za predsednika državne časopisne zveze je bil imenovan Kalatov. Inozemske delegacije v Rusiji Moskva, 11. avgusta. V Rusiji se na» haja sedaj več odposlanstev inozemskega delavstva. Delegacija nemških delavcev se nahaia sedaj v Charkovu, skandinavska delegacija je prispela v Sebastopol. Danes pričakujejo v Leningradu prihod angleško« irske delegacije. 15. avgusta se bo vršil v Moskvi sestanek vseh delegacij. Smrtna nesreča franc. dirkača Pariz, 11. avgusta. Znani francoski av* tomobilski dirkač Edouard se je ubil pri dirki v Douphine, ravno ko je hotel pre* hiteti dr*jg voz. v Sinaji med kraljem Karolom, člani vlade in Titulescom, pa doslej še ni prišlo do nikakega sporazuma. V poučenih političnih krogih pričakujejo zaradi tega vsak hip ostavko Maniove vlade in proglasitev diktature. Ni pa izključeno, da bo Titulescu sam poskusil sestaviti koncentracijsko vlado, v kateri bi bile zastopane vse stranke, kar bi tudi najbolj odgovarjalo želji kralja Karol a. Vsekakor bo še tekom tega tedna padla odločitev, ki jo pričakujejo v vseh političnih krogih z največjo napetostjo. Tri nove škofije v Jugoslaviji Zagreb, 11. avgusta. V okvirju evhari-stičnega kongresa, ki se bo vršil prihodnji teden v Zagrebu, se bo vršila tudi konferenca ju gosi ovenskih škofov, na k eri se bo med drugim razpravljalo o novi razmejitvi Škofij. Obstoja načrt, da bi se ustanovile 3 nove škofije. Dosedanje škofijske administracije za Banat, Bačko in Dalmacijo bi postale samostojne Sofije. škofovska konferenca se bo bavila tudi z vprašanjem konkordata. Ukinitev zasebnih posredovalnic za službe Beograd, 11. avg. p. »Služebene Novine« so objavile odlok ministra socijalne politike, po katerem se morajo ukiniti vse zasebne borze dela, t j. posredovalnice za službe. Posredovalno službo med delojemalci in delodajalci prevzamejo v polnem obsegu državne borze dela s svojimi podružnicami, ki se osnujejo v vseh večjih krajih kjer jih še ni. Obstoječe zasebene posredovalnice morajo likvidirati svoje poslovanje najkasneje do 1. julija 1931. Le tam, kjer ni državnih borz dela ali njihovih podružnic, a bi se izkazala potreba po posredovalni ustanovi, se smejo z dovoljenjem banske uprave osnovati zasebne posredovalnice za službe. Namen te preureditve je, da dobi državna uprava na eni strani točno kontrolo nad delovnim trgom, na drugi strani pa, da se prepreči često brezmerno odiranje brezposelnih, ki morajo dostikrat žrtvovati svoj zadnji prihranek posredovalnici, a ostanejo na vse zadnje kljub temu še brez službe. Madžarski odpor proti avstrijskemu monopolu Budimpešta, 11. avgusta, p. Vest o nameri avstrijske vlade, da uvede monopol na žito in mlevske proizvode, je izzvala v vseh zainteresiranih madžarskih krogih veliko presenečenje in ogorčenje. Današnji »Pesti Naplo* na uvodnem mestu ostro kritizira to namero avstrijske vlade, ki je iznena* dila ne samo madžarske gospodarske, mar* več tudi vse madžarske oficijelne kroge, saj je v popolnem nasprotju z obstoječo trgovinsko pogodbo, sklenjeno med Av« strijo in Madžarsko. Trgovinska pogodba izrecno zabranjuje kakršenkoli monopol na žito in druge agrarne proizvode in je bil baš njen glavni namen, da zasigura svo» bodno trgovino. Žitni monopol tudi v Latviji Riga, 11. avgusta d. Latiška vlada že daje časa proučuje načrt, kako omiliti vse bolj perečo krizo latiškega poljed?'-st\a. Izdelala je že poseben načrt zakt :a o zaščiti poljedelstva, ki bo predložen parlamentu in ki predvideva tudi vpeljavo žitnega monopola. Argentinska šolska ladja na Jadranu Benetke, 11. avgusta. V tukajšnje pri» stanišce je priplula argentinska šolska Ia* dja. Domača oblastva so sprejela oficirje im posadko argentinske ladje z velikimi častmi. Na trgu sv. Marka je bil prirejen koncert. Med koncertom so svirali tudi argentinske koračnice in narodi«* pesmi. Argentinci bodo posetili tudi Jugoslovan* ske luke na Jadranu. Ameriška „prohibicijska" senzacija Največji pobornik prohibicije, posl tapec alkohola. — Po shodih je g imel celo tov Newyork, 11. avgusta. Veliko senzacijo je vzbudila aretacija bivšega ameriškega poslanca Herricka, ki je bil v soboto aretiran v Baltimoru. Herrick je bil znan kot finančni pobornik prohibicije ter ie vehementno ob vsaki priliki pobijal alkoholizem in zlasti grmel proti tihotapcem alkoholnih pijač, zahtevajoč za nje kar najstrožje kazni. Tem večjo senzacijo je zaradi tega po vsej ameriški javnosti vzbudila vest, da je bil Herrick sam aretiran anec Herrick razkrinkan kot tiho-rmel zoper tihotapce, doma pa je arno špirita. zaradi tihotapstva alkohola. Policija je izvedela, da se Herrick skrivaj že delj časa bavj s tihotapstvom alkohola In da so njegovi grmeči govori za prohibicijo samo krinka, ki naj ga ščiti pred zasledovanjem policije. Ko je policija nenadoma izvršila v njegovi vili hišno preiskavo, je našla v kleti celo tovarno za pridelovanje špirita in ogromno zalogo alkoholnih pijač. Pri aretaciji je Herrick priznal, da je zaslužil na ta način težke milijone. Vojna v Indiji Afridska plemena so napadla Pelavar, ki je obkoljen od vseh strani — Velike izgube Angležev — London, 11. avgusta. Hudi boji* katerih se je udeleževala angleška ka-valerija, artilerija, oklopni avtomobili in zračno vojno brodovje, so se vršili v bližini mestnega obzidja pri Peša var ju, ki tvori ključ do Indije na severno-za-padni meji. Bojevita afridska plemena, ki od časa do časa podvzemajo svoje plenilne pohode, so se v največji tišini približala predmestjem ter dospela v v bližino angleških postojank. Prerezali so telefonske žice in razdrli železniški tir na več krajih tako, da tekom zadnjega dne ni mogel dospeti noben vlak v mesto iz juga. Napadalci štejejo kakih 10.000 mož in kljub težkim izgubam, ki so jih povzročili v njih vrstah bombni napadi aeroplanov, niso popustili v napadu. Zadnja poročila, ki so dospela iz Pešavarja, pravijo, da se boji še vedno nadaljujejo. Angleške čete imajo velike izgube. London, 11. avdusta. AA. Po najnovejših vesteh iz Pešavarja se je ofenziva uporniških plemen Afridov popolnoma ponesrečila. Premagana plemena so se umaknila na afganistansko ozemlje. Po nepotrjenih vesteh skuša bivši kralj Amanulah ponovno zasesti afganistanski prestol. „R loo" se vrača Montreal, 11. avgusta. Angleški zrakoplov »R 100«, ki je pred 10 dnevi prispel v Montreal, je včeraj startal k poletu po Kanadi. Poletel bo preko Ottavia, Toronta in nad niagarskimi slapovi, nakar se bo Jutri vrnil v Montreal. V primeru ugodnega vremena bo v sredo startal k poletu v domovino. Zaenkrat pa vremenske prognoze niso nič kaj ugodne. Prekanjena družba madžarskih tihotapcev Budimpešta, 11. avgusta, s. Zasliševanje tihotapcev, ki so bili včeraj aretirani v bližini češkoslovaške meje, je dovedlo do ugotovitve, da so tihotapci oškodovali ma* džarsko državo s tihotapstvom tekstilnega blaga, večinoma svilenih nogavic, v dobi 2 let, za približno 300.000 poengov. Tiho* tapci so imeli v dobi svojega delovanja dve smrtni žrtvi. En tihotapec je bil ustre* ljen od obmejne straže, drugi pa je, ko se je vozil na parniku v Budimpešto, skočil v vodo ter je utonil. Intrige madžarskih iredentistov Praga, 11. avgusta AA. »Venkov« opozarja na stremljenje madžarske vlade, ki hoče v propagandne svrhe uporabiti 900-Ietnico smrti Sv. Mirka. Zato so Madžari prenesli datum te smrti iz leta 1931 na 1930. Z versko pretvezo so na to svečanost povabljeni tudi Slovaki, ki pa so pod vplivom škofov organizirali jubilejno svečanost društva Sv. Adalberta. To dokazuje, da se niso dali premotiti zvijačam madžarskega iredentizma. Rumunsko-francoska trgovinska pogajanja Bukarešta s rgusta. AA. Včeraj je go* spodarska delegacija skupno z ministri Mi* halakom. Madgearom, Manulescom in Lu* basianom proučila poročilo komisije, ki se pogaja o trgovinski konvenciji s Francijo. Delegacija je določila še poslednje instruk* cije za ta pogajanja in za morebitni podpis konvencije, ki jo v imenu rumunske vlade podpiše rumunski poslanik v Parizu Cezi* anu. Obenem je sklenila, da zastopa na bližnji konferenci v Varšavi rumunsko vlado minister za trgovino Madgearu. Grozote meščanske vojne na Kitajskem Peking. 11. avgusta. Meščanska vojna v zapadni Kitajski se navaljuje z vsemi grozotami. Po uradnih poročilih pekinške vlade so komunisti v dveh dneh pomorili v čangsi 6000 kitajskih trgovcev. Za dva angleška misijonarja, ki so ju ujeli, zahterva-jo 60.000 dolarjev odkupnine. Ponovni potresni sunki v Italiji Rim, 11. avgusta. Iz Ascolli Pičeno poročajo, da so občutili v tamošnji okolioi včeraj in danes ponovne potresne sunke. Potres sam sicer ni povzročil večje škode, pač pa je izzval med prebivalstvom pani* čen strah. Vse je zapustilo domove in zbežalo na prosto. Vso noč so ljudje pre* bili na prostem. Oblasti so ukrenile vse, da bi pomirile vznemirjeno prebivalstvo, toda niso imele veliko sreče. Le nekaj rodbin se je vrnilo v svoje domačije, vsi drugi pa v strahu pred katastrofo čakajo na prostem. Vročina ostane v Ameriki London, 11. avgusta. Depresija nad Atlantikom še vedno preprečuje, da ne bi vročinski val dospel tudi v Evropo Ali ste Ze naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske reviie -življenje in svet44? Prodi talijanske demonstracije v Lionu Pariz, 11. avgusta. Na dirkališču v Lionu ie prišlo včeraj do burnih demonstracij proti Italiji. Napovedana je bila dirka med dvema francoskima in dvema italijanskimi dirkačema. Tik pred početkom dirke pa je bilo objavljeno, da Italijana nista prišla. Občinstvo ie bilo zaradi tega tako ogorčeno, da je vdrlo na dirkališče in prirejalo burne demonstracije proti Italiji. Nastopiti je morala policija, ki je z največjim naporom vzpostavila red in izpraznila dirkališče. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2*2.705, Berlin 13.44n do 13.475 (13.46), Bruseh 7 8839, Budimpešta 9.8861, Curih 1095.9, Dunaj 796.44, London 274.40, Newyork 56.22, Pariz 221.66, Praga 167.07, Trst 294— 296 (295). INOZEMSKE BORZE. Curih; Beograd 9.1275, Pariz 20.225, London 25.03875, Newyork 514, Bruselj 71.94, Milan 26.935, Madrid 57.20, Amsterdam 207.175, Berlm 122.80, Dunaj 72.67u, Sofija 3.725, Praga 15.245, Varšava 57.75, Budimpešta 90.21, Bukarešta 3.065. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. avgusti 1960 Stcv. 180 Dajte tudi revežu. kar mu gre! Kazenska razprava proti lekarnarju pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Novo metto, avgusta. V zadnjem £uu je tudi v javnost prodrl glas, da je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani izvedel obsežno revi zijo glede tega, kako ukspedirajo lekarnarji predpisana zdravila. Tak primer kazenskega prestopka je nedavno obravnavalo okrajno sodišče v Metliki, o obtoženčevem prizivu proti sodbi istega sodišča pa okrožno sodišče v Novem mestu. Leharnar Milan Kacha v Metliki je bil s sodbo okrajnega sodišča v Metliki »krivim spoznan prestopka prevare g 334, 335/11 in 338 kazenskega zakona, storjenega s tem, da je dne 27. 11. 1929 v Metliki v svoji lekarni z namero, da bi pridobil sebi protipravno imovinsko korist, podvrgel namesto dogovorjenega predmeta manjše vrednosti in lastnosti, ko je dal mesto 10% jodove tinkture 4.55%, mesto 3.33% le 2.292% raztopine calijevega jodida, mesto S.21% Codein Hidroclorida le 3.26% tn mesto 5% železojodida le 0.242% v različni vrednosti — skupno 23.29 Din in obsojan po § 338 k. z.« Okrožno sodišče je njegovo pritožbo skot očitno neosnovano v celoti zavrnilo.« Zanimiva obrazložba navaja: »Dejanje, zaradi katerega je obtoženec preganjan, je kažnjivo, kajti popolnoma neverjetno je, da bi se bil obtoženec kot vajen in izurjen lekarnar za toliko procentov zmotil pri oddaji zdravil. To vse je prvi sodnik pravilno ugotovil. Tako dejanje je prevara, ki se kaznuje po § 338 kaz. zakona.« Dalje izvaja okrožno sodišče: »Svojo pogodbeno obveznost je obtoženec prevzel za predmeten slučaj takrat, ko se je namenil dati na prinesene štiri recepte zdravila. Pri izvršitvi te svoje pogodbene obveznosti pa je obtoženec dal zdravila manjše vrednosti, ki jih je zaračunal višje, kot bi jih smel in kot bi bilo pošteno glede na njih kvaliteto, namreč jih zaračunal tako, kot bi smel zaračunati zdravila one kvalitete, ki so bila na receptih zapisana in zahtevana. Nasprotni stranki OUZD je nastal« škoda, kajti le ta je postal ob sprejemu zdravil obvezan izplačati na poslanih mu receptih zahtevane zneske in jih je tudi izplačal. Da je dal OUZD preiskati zdra- vila po izvedencu, v to je bil upravičen In prav tako je bil upravičen poslati svoje uslužbence, da de ti povzroče oddajo zdravil. Pogodba Je bila od OUZD le v toliko navidezna, da niso bila zahtevana zdravila namenjena kakemu gotovemu bolniku, ali za to obtoženec ni vedel in je imel dolžnost ter bi bilo pošteno izgotoviti in dati polnovredna zdravila, kot so bila zahtevana. Obtoženec se je pač ujel, in OUZD je poslal svoje odposlance preizkusiti obtoženca, ker je zvedel, da daje obtoženec manj vredna zdravila, kot jih je dal v stekleničice obtoženec, ni prav nobene podlage.« Prepričani smo, da bo ta razsodba brezpogojno pripomogla do rednega poslovanja in da se slične nerednosti ne bodo več dogajale. Seveda pa OUZD odslej ne bo mogel opustiti nadaljnib strogih revizij. Neverjetno se zdi skoraj človeku, da Je v teku proti imenovanemu lekarnarju zaradi ugotovljene ponovne nepravilne ekspedicije nova kazenska zadeva pri okrajnem sodišču v Metliki. Primeri, da lekarne ne dajejo zavarovancem OUZD zdravil, katere jim predpišejo zdravniki, so baje tako pogosti, da je bil zavod sam prisiljen energično nastopiti in napraviti red. Ta afera je tako značilna za našee razmere, da ne moremo mirno preko nje. Kaže namreč prečudno stališče, ki ga zavzemajo nekateri gospodje še vedno napram revežem. V času, ko se bije zgodovinski boj za priznanje in spoštovanje človeškega dostojanstva, se najdejo pri nas še vedno korifeje, ki si domišljajo, da so v človeški družbi nekaj posebnega, da težak, tisti težak, brez katerega bi tudi takih puhlih glav ne bilo. ni enakovreden član človeške družbe. Dvomimo namreč, da bi šlo v vseh primerih nečuvenega postopanja lekarnarjev za do-bičkaželjnost. Zavedno ali pa vsaj podza-vedno je gotovo vodilo pri tem nekatere tudi zaničevanje in omalovaževanje zavarovancev OUZD, ki so po pretežni večini ljudje trdega dela in težke borbe za obstanek. Ta tendenca se kaže, žal, tudi drugod. OUZD naj energično nastopi proti vsakomur, ki bi se drznil omalovaževati ali zaničevati na katerikoli način njegove člane. Dajte tudi revežu, kar mu po zakonu gre, ne pa da mu mečete, kakor psu oglodano kost. Po tekmovanju za državno prvenstvo Velik napredek jugosl o venskega sporta, zlasti domačih plavačev. — Ljubljana prednjači celi državi. Državno prvenstvo juniorjev v plavanju je končano. Trije dnevi krasne borbe naše mlade plavalne generacije, ki ostanejo številnim gledalcem v neizbrisnem spominu, so za nami. Nad 2000 gledalcev je prisostvovalo včeraj plemeniti borbi v kopališču Ilirije, kjer je bil zbran cvet jugosloven-skih plavačev za finalno borbo. To je bila res. borba. Videli smo lani seniorje in ju-niorje , videli smo vso elito jugoslovenskih plavačev, toda niso nas mogli tako navdušiti, kakor včeraj naši juniorji. Dočim je bila namreč lani borba za prvenstvo države medsebojna zadeva morskih klubov, smo letos mi Slovenci že energično posegli v boj, potisnili Juga na peto mesto in zasedli za Viktorijo tretje in četrto mesto. Če bi nastopili združeni, bi Ljubljana zdaj triumfirala. Njena zmaga bi bila tako izrazita, da ji ne bi mogla niti prvak Viktorija, niti Jadran do živega. Res škoda, da gremo cepljeni v boj! Naša sobotna prognoza je bila, da si utegne po obeh prvih dneh predtekmovanja in semifinalnih borb priboriti juniorsko prvenstvo zopet splitski Jadran, dočim se bosta Viktorija in Ilirija borili za drugo m tretje mesto. Prognoza, da se bo glavna borba vršila med omenjenimi klubi in da bo prvim trem mešalo štrene tudi Primorje, je bila točna, samo glede prvenstva smo se zmotili. Prvenstvo si je skoro gladko, čepiav v najhujši borbi z Ilirijo in Jadranom, priborila sušaška Viktorija v 165 točkami pred Jadranom, ki jih je dosegel 156, dočim je Ilirija zasedla tretje mesto z 92, Primorje pa četrto z 62. Viktorija je prvenstvo zaslužila. Poslala je v boj krasno ekipo joniork. med katerimi so bile tri, ki jih smemo danes po pravici imenovati najboljše jugoslovenske plavačice. To so Zupanova, Medaničeva in Wimmerjeva. Prvi dve sta se plasirali v vseh sprinterskih disciplinah kot prva in druga, \\ inimerjeva je bila sijajna v hrbtnih točkah, vse tri skupaj so pa pripomogle obem svojim štafetam, mešani sprin-terski, k zmagi nad Ilirijo. Tudi v prsnem plavanju je imela Viktorija nekaj dobrih moči, povprečno prav dobri so pa res tudi njeni juniorji, med katerimi so Marčeta, Mini Negovetić in drugi, najboljši. Cela ekipa se je zdela homogena, borila se ie požrtvovalno za vsako točko in nastopila skoro na vseh progah. Izredna disciplina, talentirane plavačice in volja do zmage so morali roditi uspeh čeprav je tudi Viktorijo deloma spremljala sreča. Morda je njeno zmago odločila smola Jadranovega plavača Lubina, ki je plaval v drugi Jadra-novi štafeti, ki bi se utegnila plasirati pred Viktorijino pa je v divjem tempu pogoltnil nekoliko vode, ki mu je zaprla sapnik. Deset metrov pred ciljem je nenadoma obstal za par sekund in s tem je bila Ja-dranova štafeta izgubljena. Prehiteli sta jo Viktorija in Ilirija. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je Viktorija dobila hrbtno plavanje in mešano štafeto samo zaradi indisponiranosti Ilirijašic, ki so bile zaradi premnogih disciplin, v katerih so v petek in soboto startale, v nedeljo zelo izmučene. Ilirija ie namreč tri svoje plavačice poslala na vse proge, hrbtno, prsno in sprint, zlasti \Vohlfartovo in Lampretovo. Posledica prevelikega napora je bila izmu-čenost v nedeljo. Lampretova je bila siguren favorit za hrbtno, pa je prispela šele kot četrta, mešana štafeta Sever Pipka, Lampret in Bradač je bila pa v semifinalu za najmanj dva metra naskoka pred Vikto-rijašicami, v nedeljo je pa zmagala Viktorija. Odločili so boljši živci, nekoliko več rutine in pa dejstvo, da je Viktorija svoje plavačice razmeroma precej izenačeno razdelila na vse proge. Jadran se sicer lahko ponaša z najboljšimi juniorji v vsej državi v sprinterskih in prsnih disciplinah, toda zanj je bilo po-gubonosno pomanjkanje dam. Njegovi juniorji so sicer dosegli najkrasnejše uspehe, toda ves njihov napor je bil zaman, kajti Viktorija jim je v ekvivalenco postavila svoje juniorke. ki so vsak Jadranov plus izenačile, Viktorijaši so pa dosegli toliko točk, da je bilo za zmago dovolj. Vsekakor pa ima Jadran v Brainoviču. Gazariju, Bl-rimiši. Kuzmaniču in drugih toliko nadebudnega naraščaja, da se mu po vseh znakih sodeč za bodočnost ni treba bati. Najbolj jo ie seveda Jadranu zagodel Vilfan, ki mu ie odvzel dve sigurni prvi mesti, torej 26 točk, kar bi zadostovalo za zmago. Sicer se pa zdi, da so bili Jadranaši svoje zmage nekoliko preveč sigurni in da se jim je to maščevalo. Tretja je bila Ilirija. Že popreje smo omenili delne vzroke izgube nekaterih si* gurnih točk, kljub temu je pa treba pri« znati, da se je Ilirija izvrstno držala in dosegla tudi krasen uspeh. Napredek je zelo velik in vse kaže, da ne bo ostalo samo pri tem, kajti naraščaja je dovolj. Da smo res napredovali, je najbolje raz« vidno iz dejsteva, da je Ilirija lani na ju« niorskem prvenstvu v plavanju dosegla samo 16 točk in sicer juniorji 3, juniorke pa 13. Sicer je res, da je Ilirija zasedla tretje mesto, toda to le po zaslugi skaka« čev. Lani so namreč skoke šteli po sploš; ni kvalifikaciji, dočim je letos vsako prvenstvo zase. Izredno ugodno se je pla* sirala tudi ilfrijanska moška štafeta 4X50, ki je z 2:11 dosegla že prav lep čas. Samo vztrajati na tej poti, pobrigati se tudi za dobre prsne plavače in plavačice, pa us* peh ne bo izostal. Primorje je sigurno zasedlo četrto me« sto pred dubrovniškim Jugom, kar je zanj tudi velik uspeh, zlasti če upoštevamo, da njegovi plavači ruhnajo tako velikih ugodnosti, kakor ilirijanski. Ta uspeh je individualna zasluga dveh plavačev in sicer fenomenalnega Vilfana in Prekuhove. Sa* ma sta priborila Primorju 52 točk. To je dokaz njunih izrednih sposobnosti, zlasti pa Vilfana, ki na 50 in 100 metrov, še manj pa v hrbtnem plavanju, ni imel no« benega konkurente, ki bi mu bil e časom dorasel! Vilfan je res najboljši plaveč, kar jih premore Slovenije ter je tvojemu klubu ree ▼ ponos in čast! Davi je Pri« morje v juniorskem plavanj« doseglo 23 točk. Jug je dosegel samo 22 točk. To je zenj bore malo, upoštevati je pa. da ni imel s seboj damske ekipe, pe tudi junioreka ni bila posebno močne. Vse kaže, de se je Jug specijaliziral na waterpolo, kajti v tej panogi mu res nihče ni koe. Njegovi juniorji igrajo tako odliono, da jih je ve« selje gledati. Igrajo zelo fair, zlasti pe imponira Jožo DabroviČ, ki je prvovrsten šut ar. Jožo je krasen dečko, vedno se smeje in je ljubljenec občinstva Ostali klubi, kakor je bilo pričakovati, niso prišli v poštev. NVeterpolo je bila medsebojna zadeva morskih klubov, ka« terim je tudi nekoliko pokvaril račune Bob iz Beograda, ki je bil tretji pred Viktorijo, v skokih je pa prevladovala Ilirija, kateri je delal edino resno konku« renoo Gril-c Karlovaškega KSU, ki je bil prod KordeliČem prvak na stolpu. Zdelo se je pe, da so ga sodniki nekoliko favorizirali, kajti na stolpu je bil Strnad nedvomno boljši, dočim se nam je bas na deski zdel Grilc boljši, pa je bil tam drugi za Kordeličem. Cankar je dobil spomenik Včeraj so na Vrhniki svečano odkriti Ivanu Cankarju spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši in spomenik Odhod iz Ljubljane Bilo je jutro, še vse prepleteno s sanjami, z mehkim solncem posuto, ko amo za-jahali iskrega konjiča vrhničana. Kakor da se še ni nazobal in napil, kakor da mu je takle izlet le za šalo, za katero se ni treba zmeniti, se ni nikamor premaknil. Minula je že osma, šele čez nekaj časa smo se zganili. Pa nismo prišli daleč. Samo do Dunajske ceste, nakar smo se lagodno vrnili in zopet čakali ... V pričakovanju svečanega trenutka, kdaj odrinemo, se nam je beseda ustavila. — Ob 8.30 še nič, ko bi že morali biti na Vrhniki Smrad po petroleju, gneča, zunaj pa blago nedeljsko solnce — po vsem tem nam je postajalo nekam tesno. No, vsemu je enkrat konec, pa je tudi naš muhasti vrhničan končno potegnil, ko nas je tako dolgo vlokel — ie za nos. — Zaplesala je postaja, ljubljanske hišice so zarajale, kakor bi se veselile ločitve od nas, Rožna dolina se je koketno ozrla in so se že prismejala zelena polja in travniki, s solncem pojeni in s tisto iepo-to, ki jo je videl naš Cankar. Prihod na Vrhniko Nekaj postaj — pa je že zadonela vrhniška godba — nam v pozdrav. Veseli smo se izsuli iz smrdečih vagončkov, solnce nas je vroče oblilo. Vrhnika je kar migljala v njem kot bi rajala v svojem ponosu. Ura je bila 9.15. — Razvrstili smo se v dolg sprevod s kmečkimi fanti konjeniki in s četvorico Sokolov na konjih na čem. Z Glavnega trga nas je že od daleč pozdravljal visok slavolok, katerega sta tvorila dva obeliska, na vsaki strani ceste po eden, zvezana z mogočno trobojnico. Obeliska sta lesena, pobarvana — dobra imitacija granita. Na Glavnem trgu so nas prisrčno pozdravili, nato smo v velikem polkrogu obdali zakrit spomenik. Godba je ne-umorno igrala. Ozadje spomenika je uad tri metre visok zaokrožen — umaknjen — kamenit zid, ki se od srede proti koncema stopnjevaje znižuje. Prostor je dobro izbran; zatišje polno miru, vendar pa dominira _ odprt in tako rekoč neprisiljeno govoreč _ glasen in vabljiv — prav za potnika, da ustavi korak in se sprosti zemeljske teže. Romanje k sv. Trojici. Spet smo se zvrstili v »prevod, kreaili smo po Tržaški cesti (nova cesta, ampak na Vrhniki je polovica cest >novi«h«), nato pa vedno na desno skozi Gradišče po Sv. Pavla cesti, Star! cesti, potem ipa na levo — v navkreber po Velikem klancu k Sv. Trojici. Vsepovsod stare hiše, razmetane po nekem romantičnem redu, dihajoče pristno domačnost, mir in mikavnost, ki se srečuje še samo po nekaterih neokrnjenih slovenskih vaseh, špalir na levi In iesul. Narodne noše vriskajo. Hiše v zastavah. Skoraj na vseh količkaj dobrih razgledi-ščih — fotografi. Cankarjevi najmlajši častilci, šolska mladina, narodne noše, gasilci, Sokoli In nepregledna vrsta Ostalih udeležencev slavnosti — vse to se je povzpelo po sanja- vo lepi poti _ k sv. Trojici, romali smo kot on — romar, ki se je povzpel tako visoko nad nas, da ga najbrž ne bomo nikdar dosegli, šli smo mimo njegove hiše in nas je globoko zabolelo — ni ga več — k zadušnici gremo — Cerkev Sv. Trojice dominira nad Vrhniko v tihem zanosu, miru, ki poji trudna srca _ Sv. Trojica — pesem nad Vrhniko, kakor Cankarjeva beseda nad nami. Samo nekoliko prozaični občutki so ene obšli cb pogledu na zunanje cerkvene stene: V3e počeckano, tisoče in tisoče podpisov (o, da bi se vsak izmed tistih kje drugje nekoliko bolj ovekovečil _ srečna domovina!) naših Janezov in Mic!*, poleg tega P* so se producirali neznani umetniki z raznimi » ženskim i akti«. Na Cankarjevem domu Ob 10.45 smo se spustili po Velikem klancu k mali hiši velikega duha. Okitena s smrečjem in cvetjem je čakala kot nevesta v svatovskom veselju. Majhen narod smo, a velik je resnično Cankarjev klanec. Morda še ni bilo nikdar toliko ljudi na njem. Kaj ljudje — srca, ki bi čutila, začutila tisto tiho plaantenje ljubezni do matere, rojstne hiše in do — »malih« ijuMi. Pred odkritjem plošče je zelo posrečeno v svojem nagovoru orisal ljubezen Cankarjeve matere in njenega velikega sina do nje — vrhniški župan. Njegove besede so napravile na prisotne globok vtis. Po ^ijego-vih besedah »zavesa padi!« se nam je odkrila marmornata plošča z napisom: V tej hiši je bil rojen 10. maja 1876 Ivan Cankar slovenski pisatelj. Zapeli so pevci, zaigrala je godba, in krenili smo k odkritju spomenika. Odkritje spomenika Gosto smo zagrnili cel trg. Tribuno za odlične goste s fotelji," vzvišeno in oktteno z zastavami in smrečjem, so zasedli zastopniki civilnih in vojaških oblasti, gledališča, zbornice za TOI, mestne občine ljubljanske itd. Slavnost je otvoril predsednik odbora za postavitev spomenika g. Jurca, k' je s kratkimi, jedrnatimi besedami orisal veliko delo in trud odbora; osnutkov za spomenik je bilo izdelanih 12. Pri odboru je prodrl Jurkovičev projekt — »če je izbira dobra ali ne, naj sodi narod! Za-grinjalo padi!« Zagrmeli so možnarji, za-bučala — sBože pravde«, nam pa se je odkril on, nem in vendar govoreč, gloooko zamišljeni Cankar, pesnik in velikaa. Izredno globok vtis. Skromen a veličasten fenomen, kovina, a živ Cankar. Spomeaik zelo učinkuje — in to je vse, kar hočemo imeti. Sledilo je čitanje brzojavk — čestitk, med drugimi so se brzojavno spomnili Cankarja _ O. Zupančič, Drag itin Lončar, minister Shvegel itd. Govor F. S. Finžgarja Fascinirani od silne Cankarjeve pojave smo se zatopili v globoko zasnovan, kristalno izklesan slavnostni govor pisatelja Fr. S. Finžgarja. Najprej nam je pokazal Cankarjevo mater, slovensko mater, potrpežljivo in skromno junakinjo, majhno za-rutano, a tako veliko v ljubezni in trpljenju, kar zamore biti le slovenska mati. Cankarjevo mater, njo, prerokinjo, tolažil-ko v tegobah, »da bo boljše, le obupati ne, če ne mislimo, da ne bo, potem pa res ni .. .« Nato pa nam je zgradil lik sina te velike matere — njega, velikega Cankarja. »Kaj vam naj povem o njem v tem slavnostnem trenutku? Naj naštevam njegova dela? Preveč jih je! In če bi tudi, kdo pa jih izmed nas ne pozna?! če ne vseh, pa vsaj nekaj! Kdor Cankarja ne pozna, je vel list na drevesu slovenske kulture! Naj vam povem, kdo je on bil? Naj pove sam!« Nato je povedal neko anekdoto o njem, kako so ga v neki gostilni vprašali, kdo da je, ko jih je bičal in obtože7al s svojim sarkazmom v svoji grenki boli, v svoji ranjeni ljubezni do njih. — Odgovoril jim je ponosno: »Slovenski pisatelj sem!« _ Začudili so se in se mu posmehovati — češ, kaj da je to, slovenski pisatelj — ne advokat, ne doktor — kratkomalo nič samo slovenski pisatelj — — »Glejte, on se je zavedal svojega poslanstva, samozavesten je bil, vedel je, kaj pomeni biti pisatelj _ čutiti to, kar ni vsem dano, govoriti, peti, gledati — Ljubil je lepoto, ji služil, dvignil je vse bogastvo našega jezika iz neokretnih temin v solnčni »ijij, v zvenenje pesmi... Kakšna silna lep jta je v njegovem jeziku, doznavajo šele prevajalci njegovih del v tuje jezike, ki pe morejo nikdar dovolj izčrpati vseh njenih zakladov. Tako je ljubil lepoto, da je .no*el spisati knjigo, ki bi samo pela, samo pojočo slovensko besedo... a ne knjige vsebine _ knjigo čiste poezije. A ni služil le lepoti, njemu je bila resnica prva, za njo je živel, trpel, umiral, za njo, posodo za lepoto, za vse vzvišeno, tako je ljubil resnico, da bi storil vse prej, kot bi jo zatajil... Hvala Ti, Cankar, za to, hvala za slovensko besedo in lepoto, katero si nam odkril, hvala Ti za vse, ko si nam vedao le dajal, nikdar jemal, hvala za resnico, ki si nam jo prvi odkril! In še hvala Ti, Ivan, za bič, s katerim si nas bičal, ker nI bil krvav od naše krvi, ampak od kap'jic krvi Tvojega srca, Tvoje velike, razžaljene ljubezni... — Prepirajo se, čegav da je on, katoliški, rdeč, kmečki — narodov Itd., o, kateri, — Vaš je, Vaš, vi vsi majhni, ponižani in razžaljeni! Tvoj je, Ti kmsčka hčer, Ti, slovenski sin, Vaš je _ vseh! ...« Poklonitev Cankarju živahen aplavz — splošno navdušenje — Sledila je deklamacija izborno ispale daljše pesmi, ki je z vsemi strunami zapela zasluženo slavo Cankarja in lepoto njegove domovine — ».. 'zginili bodo vekOvi, a Ti, Cankar — ostaneš! . . .« Nato so se poklonili Ivanu zastopniki udruženj, kakor Krekove mladine (... Vi, krščeni in nekrščeni Jerneji, Bog živi, Cankarjeve ideje živijo!___«), zastopnik Jug. Sokolstva (»... Ti, ki si se boril za svobodo, enakost in bratstvo — na naših zastavah je isto geslo, Iste ideje prevevajo nas duh...«), Iz Amerike došli Vrhničan 1 (poklonili so se po ameriško kratko, a po naše preprosto in prisrčno), mestno občino ljubljansko je zastopal g. Likozar(»... Ljubljana Ti je bila, Tvoj prvi velik svet, v ijej se je pričel razvijati Tvoj duh, njen si bil, njen občan, in ona Te ne pozabi! ...«) itd., nakar so udruženja, šolska mladina, univerza kralja Aleksandra I. itd. položili pred Cankarjeve noge številne vence in cverje. H koncu je enkrat spregovoril g. Jurca; imenu odbora za postavitev spomenika. izročil js mestni občini spomsauk v varstvo in dal besedo županu, ki je z duhovitimi besedami povdaril, da je Cankar Vrhničan, -nas, on, ni bil nikdar na stran: tistih, ki se prepirajo zanj, na »tran strank; vse če ironizlral, samo o Vrhniki je vedno govoril z neko posebno apoiriji-vostjo in ljubeznijo. Vrhnika je bila čisto njegova, in on je naš!« Veliko odobravanje, splošna veselost in ponoe na strani domačinov. Slavnost je bila s tem zaključena. Kdor je pa hotel, se je ovekovečil s svojim podpisom v spominski knjigi, ki jo bo hrailla mestna občina. Koledar. Danes: Ponedeljek, 11. avgusti lv.vi, katoličani: Suzana; pravoslavni: 29. julija, Kalinik. Današnje prireditve. Kino Ideal: Grom. Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczy, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Nesreče in nezgode Ljubljana, 11. avgusta. Včeraj se je zopet pripetilo več nesreč in nezgod, katerih žrtve so morali večino* ma prepeljati v bolnico. V bolnico so mo< rali prepeljati tudi dve žrtvi junakov noža ter enega samomorilnega kandidata. Najtežja nesreča se je pripetila včeraj popoldne na križišču Emonske ceste in Mirja. Z Mirja'je privozil neki osebni av* to in precej naglo zavil na Emonsko ce-sto po kateri se je baš pripeljal neki mo« tocikhst. Ka križišču je avto z blatnikom zadel ob motociklista, ki je z motorjem vred padel. Posledice so bile hude. Moto-ciklist si je zlomil levo nogo nad členkom, zadobil je pa tudi lažje notranje pO-skodbe. Poškodba na nogi je zelo težka. Moža je že drugič doletela taka nesreča. Lani je padel pri dirki na Trojanah in si zlomil tudi levo nogo. samo nekoliko nižje. -Na pomoč je bila pozvana rešilna postaja, nakar so ponesrečenca z avtom prepeljali v bolnico. Kdo je kriv nesreče, še ni ugo-tovljeno, kajti avtomobilist in motociklist se izgovarjata drug na drugega. Druga motociklistična nesreča se je pri* petila včeraj popoldne blizu Celja, kjer ie 3<%letni uradnik okrožnega sodišča v Celju Jernej Štante na ovinku z motorjem vred odletel in se precej pobil. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnico. V Mednem se je včeraj začela v pij*« nosti prepirati in pretepati večja družba fantov. Med pretepom je nekdo potegnil noz in sunil 22detnega delavca Ivana Hab-jana z nožem večkrat v hrbet in ga smrt-nonevarno poškodoval. Habjanovo stanje je precej kritično. Kdo ga je sunil, še ni ugotovoljeno. Orožniki poizvedujejo za napadalcem. Druga žrtev divjaškega napada z nožem je postal France Prosen. mizar pri tvrdki »Mana« v Ljubljani. V Kolodvorski ulici ga je v soboto zvečer, ko se je vračal domov, brez vsakega povoda nekdo napadel in ga sunil z nožem v gla* vo. K sreči poškodba ni težka. Dobro bi bilo, če bi policija Kolodvorsko ulico malo bolj nadzorovala, zlasti ob sobotah in nedeljah, kajti zadnje čase so tu pretepi in divjaški napadi na dnevnem redu. Davi so prepeljali v bolnico nezavestnega poštnega poduradnika Ivana B. iz Ljubljane, ki se je hotel v svojem stanovanju obesiti. V zadnjem hipu so nesrečneža opazili in naglo prerezali vrv ter ga rešili gotove smrti. B. se v bolnici vse dopoldne ni zavedel in je njegovo stanje zelo resno. Vzrok poskušenega samomora so bile baje družinske razmere. češkoslovaško sokolstvo se že sedaj pripravlja k najdostojnejši proslavi obletnice Tvrševega rojstva, ki se je rodil 17. septembra leta 1832. Prepričani smo, da bodo tudi vsa ostala slovanska sokolska društva dostojno proslavila ta dan spominjajoč se velikega našega ustanovitelja in učitelja. Iz sokolskega gibanja po Jugoslaviji. Sokolska župa v Osijeku šteje sedaj skupno 34 društev in štiri sokolske čete. — Nekatere župe zahtevajo, naj se uvede Isto poveljevanje, kakor ga ima vojaštvo. Mnogo je razlogov, ki govore za to, nekateri tudi proti. — Sokolsko društvo Zreče, ki je bilo komaj osnovano in spada v mariborsko župo, šteje sedaj že nad 120 članov in članic. — Sokolsko društvo Blato v Dalmaciji je položilo temeljni kamen svojemu sokolske-mu domu pred kratkim časom ob veliki udeležbi Sokolstva in občinstva, kamen je blagoslovil don Pero Franulio, znani sokolski delavec ob prisotnosti velikih ma« ljudstva _ Za zgradbo Sokolskega doma se pripravlja tudi sokolsko društvo Struga v Južni Srbiji ob ohridskem jezeru. Občina je podarila v ta namen 20 tisoč, banska uprava pa 30 tisoč dinarjev. Ostalo 60 nabrali člani medsebojno. _ Sokolsko društvo Rab je priredilo tekme v veslanju, plavanju in teku. Sodelovalo je tudi moštvo nekaterih torpedovk vojne mornarice. Udeležba od strani sokolskih tekmovalcev, pa tudi občinstva in letoviščarjev je bila velika. Ob tej priliki bi veljalo naglasiti, da bi bilo umestno, ako bi vsa sokolska društva, ki leže ob morju, ustanovila plavalne in veslaške odseke in bi tako združila veliko število te sporte ljubečih članov pod svoje okrilje. NISTA SE RAZUMELA To je grozno! Poldrugo leto nisi spregovoril s svojo ženo niti besedice! Seveda nisem, ker se je nisem upal prekiniti. V ŠOLI — To je že petič v tem tednu, da te moram kaznovati, pravi učitelj učencu. Kaj porečeš na to? — Vesel sem, da je že konec te* dna, se odreže Mihec. - - Štev. 180 »SLOVENSKI N A P O D«, dne 9. avgusta 1930 •trt« 3 Dnevne vesti —. Obrtsvitev češkoslovaškega konzulata v Splitu. Približno preo dvema letoma je bil odpravljen češkoslovaški konzulat v Splitu in njegov delokrog je bil dodeljen konzulatoma v Zagrebu in Sarajevu. Potem se je pa pokazalo, da dalmatinska r> ala ne more biti bre* češkoslovaškega konzulata. našo revijero prihaja vsako leto na tisoče čehoslovakov, izgube potnih listov in druge neprijetnosti so na dnevnem redu. računati je pa treba tudi s trgovskimi stiki, a vsega tega konzulat v Zagrebu sam ne more opraviti Zato so začeli v zunanjem ministrstvu v Pragi razmišljati, da bo ,eba češkoslovaški konzulat v Splitu obnoviti. — Smrt odličnega čehoslovaka v Zagrebu. V Zagrebu je umrl te dni odličen če-hoslovak Vaclav Smid, soustanovitelj češkoslovaške banke v Zagrebu in predsednik češkoslovaške besede v Daruvaru. — Veliko obrtniško zborovanje. Včeraj je proslavilo obrtniško društvo za kranjskogorski sodni okraj na Jesenicah 10 letnico svojega obstoja. Proslava je bila združena z velikim obrtniškim zborovanjem in svečanim razvitjem društvenega prapora. Prireditev se je razvila v lepo manifestacijo obrtniške solidarnosti in stanovske zavednosti Slavnostno zborovanje se je pričelo ob 11. v dvorani* jeseniškega Sokolskega doma. Udeležili so se ga odposlanci oort-niških organizacij iz dravske banovine ter delegati iz Zagreba In Avstrije. Zborovanje je otvoril predsednik g. Ivan Gogola, si je pozdravil v prisrčnih besedah številne zbo-rovalce in se jim zahvalil za udeležbo. Za njim so govorili zastopnik Sokola Matija Sušnik, prvoboritelja za napredek obrtništva Engelbert Franchetti in Josip Rebek, dalje zastopniki obrtniških organizacij Drago žabkar, Jože Ambrožic, Ivan Iglic, Milan Roeenberg Iz Zagreba, Lovro Rebolj in lva.ri Polak. Po slavnostnem zborovanju so odšli zborovalci k razvitju društveaega prapora. Po razvitju so bile pračitane pozdravne brzojavke kralju, ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru. Za velike zasluge, ki so si jih pridobili za obrtniški stan, je izročil predsednik Gogala častne diplome Engelbertu Franketiju, Josipu Rebeku in Jožetu Ambrožiču, podpredsednik jeseniškega društva Drago Viš-njar je pa izročil diplomo predsedniku Go-gali v znak priznanja za zasluge, ki si jih je pridobil za jeseniško društvo. — Himen. Danes se je poročil na Brezjah profesor na Mladiki Andro Kulis s profesorico na gimnaziji v Osijeku Divo Medica. Obilo sreče! — Za mrtve proglašeni. Okrožno so* dišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve poljska delavka v Turnišču Marija Gombosi, rojena Litrop, ki je odšla 1. 1913 v Ameriko in se že od 1. 1915 ni oglasila — Razid društva. Bralno društvo Stro* čja vas^pristava se je prostovoljno raz* šlo, keT že dolgo ni delovalo. — Razpisani službi paznikov. Pri mo* ški kaznilnici v Mariboru se oddasta dve mesti paznikov zvaničnikov odnosno slu« žiteljev. V poštev prihajajo samo zdravi prosilci, visoki in krepke postave. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. pri ravnatelj* srvu kaznilnice. — Jugoslovanski arhitekti se udeleže s svojimi deli razstave XII. internacijonalne-ga kongresa za arhitekturo v Budimpešti, ki se vrši od 6. do 13. septembra t 1. Ker je prostor za razstavo, kateri se je odzvalo dvajset držav majhen, lahko jugoslovanski arhitekti razstavijo vsak le po nekaj svojih del. V tem sicer naglem času se je vendar zbralo lepo število slovanskih arhitektov, ki se udeleže te razstave. Razstavna dela bodo v torek 12. t m. ob 20. uri v društveni ' sobi Udruženja jugoslo-venskih mženjerjev in arhitektov — Kazina II. nadstropje zbrana. — Študentovski kongres v Bruslju. Kakor smo že poročali, se prične jutri v Bruslju kongres mednarodne študentovske konfederacije. Delegacija naie dijaške zveze »Pobratimstvo« je odpotovala na kongres v soboto zvečer. V delegaciji so Branimir Dekovič kot vodja. tei Jovan Hedži^Staiikovič in Hrvoje Macanovič. Z njimi je odpotoval v Bruselj tudi gene* ralni tajnik dijaške zveze Nikola Vojno* vič, ki bo po svoji funkciji delovaJ v ko; misiji za mednarodne zveze in potovanja. Iz Bruslja odpotujeta Vojnovič in Hadži. Stankovič v Pariz, da pripravita vse po* trebno za bivanje velike dijaške ekskur* zije, ki krene v Pariz 25. oktobra. — Razpisane službe v centralnem Hi= gijenskem zavodu. Centralni Higijenski zavod v Beogradu razpisuje natečaj za šefa bakteriološko^epiderniološkega oddelka, za šefa pasteri jološkega oddelka, za admini* stratorja, ki mora biti absolvirani prav* nik in mesto veterinarja _ 215 letnica osvobojenja Sinja. Tudi v Ljubljani so nalepljeni plakati ki vabi-bijo na takozvano »Sinjsko Alko«. Letos proslavi namreč Sinj 215 letnico osvobo* jenja izpod turškega jarma in to priliko porabi Viteško alkaško društvo v Sinju, da priredi viteško igro »Sinjska alka« Za to prireditev vlada veliko zanimanje tudi v inozemstvu in filmsko podjetje »Foxfilm Corporation« posname igre na film, ki pojde najprej po naši državi, potem pa v inozemstvo. — Zemlja ga je zasula. V vasi Slado-jevci se je te dni pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal kmet Peter Varga. Mož je s sosedom kopal globok jarek, nenadoma se je pa utrgala velika plast zemlje in oba zasula. Dočlm so soseda rešili živega, je bila za Vargo vsaka pomoč zaman. _ Rimsko pokopališče pri Splitu. Pri gradnji vodovoda Solin _ Kaštel _ Trogir so delavci pri Kaštel gučuracu naleteli ca rimsko pokopališče Izkopali so več okostij ter svetilnikov. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. 1. julija je podlegel posledicam operacije slepca v Pueblu, država Colorado, kletni Anton Perme. sin Janeza Permeta. — 6. julija je zadela srčna kap Franka Krapenea iz North Hibbinga, država Minnessotta. Pokojni je bil doma iz vasi Ig pri Starem trgu pri Rakeku. Star je bil 41 let — Dne 25. junija je preminula v kraju Leonteh Ivana Fink, rojena Orel. Pokojna je bila doma iz Radovljice, kjer je bila rojena 1 1876. Podlegla je srčni hibi. Zapustila je moža m hčerko. — Rodbini Kekič iz \Vhiringa v Indianopolisu, je umrla hčerka Marija Frančiška. — Ljubavna tragedija. V Novem Sadu je te dni skočila z mostu v Dunav neka mladenka, katere identitete še niso ugoto-tovili. Valovi Dunava so nesrečnico pogoltnili, še prodno ji je kdo mogel priskočiti na pomoč. Na bregu so našli ročno torbico s pismom, v katerem samomorilka veli, da ji je neki Novosadčan obljubil, da jo poroči, pa jo je pustil na cedilu. Zato gre v smrt- pismo je bilo brez podpisa. Policija poizveduje za »poštenjak o vičem«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno. Tudi včeraj je bik) v vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Zagrebu in Skoplju 23, v Ljubljani 22.8, v Mariboru 21, v Sarajevu 16, v Beogradu 14 stopinj! Ozračje se je torej povsod znatno ohladilo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.4, temperatura je znašala 11.3. — Neugodna zamenjava. Iz baranjske vasi Topolje poročajo o zanimivem dogodku, ki bi »Bocaccm gotovo služil za novelo v Dekameronu.« Ko sta te dni zakonca Mi-jo in Jela B. utrujena po težkem delu legla k počitku in zaspala, je na okno njune hiše nenadoma nekdo močno potrkal. Jela je hotela vstati in pogledati, kdo je, mož je pa ni pustil in je sam odšel iz hiše. Ko je stopil iz veže, ga ie nekdo nežno obje! in ?a začel polmbovati. Mijo ni rekel nič, temveč je planil nazaj v hišo in se vrnil s sekiro, s katero je nežnega nočnega obiskovalca dvakrat oplazil po glavi, da se mu ie kar posvetilo. Ko so na vasi zvedeli za čudno dogodivščino, so začeli takoj šušljati da je bil tepeni snubač najbrže Jerko P., ki je v pijanosti hotel obiskati Mijovo ženo, pozabil je pa. da je mož doma. Baje je mož doma tudi našel Jerkov suknjič in klobuk. Mož je vložil tožbo za ločitev zakona. Jela sicer pri vseh svetnikih zatrjuje, da ni imela ljubavnega razmerja z Jerkom in da je ta najbrž v pijanosti zablodil, toda mož ji ne verjame. Morda ie to res, toda na vasi govore čudne stvari in vse kaže, da bo Jela morala pobrat: šila in kopita. Iz Lfublfane —I] Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima jutri v torek 12. t m. ob 20. uri vajo mešanega zbora. Obvezno za vse člane, ki se nahajajo že v Ljubljani. Nastopimo! Odbor. —lj Bukova drva (m3 Din 150.—) in trboveljski premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33. tel. 3434. Trgovina z železnino STANKO FLORJANČ1Č, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 priporoča svojo bogato zalogo razne kuhinjske posode v raznih kvalitetah in prvovrstnih znamk. Aluminijasti lonci in kozice posebno močne in do največjih velikosti vedno na zalogi. Dr. Drago švajger specijalist za bolezni ušes, nosa in grla Ljubljana, Beethovnova ulica št- 2 ne ordinira do 1. septembra Celje —c Najdena denarnica. V Zanj7 je vi trgovini v Prešernovi ulici je bila najdena pred dnevi črna usnjata listnica, v kateri je bilo 50 Din denarja in več razglednic. Lastnik naj se zglasi na policiji. —c Epileptičen napad na ulici. V soboto z\ečer okrog 18. ure je Šel po Prešernovi ulici 44-letni občinski delavec Martin Kramar s svojo ženo in dvema otrokoma. Pred Kolbeznovo trgovino je dobil nenadoma močan epileptičen napad in se je zgrudil na tla. Med padcem je zadel s telesom ob manjšo izložbeno šipo in jo razbil. Sam se k sreči ni poškodoval. Ko si je nekoliko opomogel in je napad minil, je sam odšel domov. Trgovec zahteva od delavca povračilo škode, ki znaša okrog 120 Din. —c -\VIndischer Hund« v Celju v letu 1930. Pretekli petek je pripeljal 30-letni posestnikov sin Ivan Jamnišek iz Višnje vasi pri Vojniku tukajšnjemu trgovcu Os\vatitschu voz drv in naprosil skladiščnika Franca VVonischa, naj mu pomaga pri razkladanju drv. Skladiščnik pa je Jamniška nenadoma začel psovati in se Je poleg »tepca« poslužil svoječasne najpri-ljubljenejše psovke narodnih nasprotnikov In sicer »windischer Hund«. V prepir se je vmešala tudi VVonischeva žena in z možem pograbila dve lati, s katerima sta naskočila ubogega Jamniška. Ta pa je v silo-branu posegel po takozvanem »triklju« in udaril VVonischa po desnem licu in bradi, nato pa je moral bežati z dvorišča. Konec vojnemu stanju je napravil §ele poklicani stražnik. Vse priče dogodka zatrjujejo, da zadene vsa krivda na prepiru oziroma pretepu le VVonischa Primeren pouk, da sh"č-ne psovke noben pošten in lojalen državljan ne sme rabiti, dotičnemu gospodu pač ne bo škodoval. c— Aretiran je bil v soboto popoldne na celjskem kolodvoru 24-Ietni zidarski pomočnik K. iz ljutomerskega okraja, ker je prijavil policiji njegov tovariš Maks Kmecl, da mu je baje ukradel zidarsko kladivo. K. zatrjuje, da kladiva ni vzel in je baje tudi njemu neznan dolgoprstnež odnesel kladivo. —c Nočni incident. V soboto ponoči ob 23. uri je bila aretirana na Krekovem trgu pred hotelom »Evropa« na zahtevo hotel skega osobja 52-letna soproga državnega vpokojenca Magdalena ker je kljub temu, da so io uslužbenci na splošno željo in zahtevo gostov kar 3-krat postavili pod kap, neprestano napadala goste v vrtnem salona omenjenega hotela. Predno je ■prišla v hotel »Evropo«, je poskušala svojo srečo s psovanjem in nadlegovanjem gostov v prostorih »Celjskega doma«, kjer pa so jo kmalu odpravili. Ker je bila precej vinjena in nepomirljiva, ozmerjala in opljuvala pa tudi stražnika, so jo morali čez noč pridržati v policijskem zaporu. c— Žrtev mazaštva. V celjski javni bolnici ie morala predvčerajšnjim iskati nujne pomoči neka 18-letna deklica, kateri je skušala neka Marija delavčeva žena Iz Gaberja, odpraviti posledice »nezakonske« ljubezni. »Operacija« se mazački ni posrečila in je dekle pričelo močno krvaveti. R.-ovo je policija aretirala m jo izročila sodišču. Pri boleznih želodca, črevesja in presna vijanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grančice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniško strokovnja.ška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« crrenČi-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Važna odredba glede uradnikov DZ Ljubljana, 1L avgusta. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je obvestilo vse delavske zbornice v državi in tako tudi ljubljansko, da uradniki (tajniki, ravnatelji, konceptni In manipulativni uradniki, uslužbenci, siu-žitelji in poverjeniki zbornice ne smejo biti istočasno funkcijonarji delavskih sindikalnih organizacij. Za primer, da so v zbornici taki uslužbenci, ki so istočasno tudi funkcijonarji tega ali onega delavskega sindikata, je potrebno, da se s takim uslužbencem prekine vsak službeni odnošaj, ako do 20. t. m. ne bi podali ostavke funkcijonarjev v delavskih sindikalnih organizacijah. O izvršitvi te odredbe je potrebno poslati g. ministru poročilo najkasneje do 25. t. m. V drugem odloku minitrstva socijalne politike se zahteva, da pošljejo delavske zbornice ministrstvu poročilo o šolski kvalifikaciji svojih nameščencev. Konferenca delavskih zaupnikov Trbovlje, 11. avgusta. Včeraj popoldne se je vršila v delavskem domu konferenca zaupnikov TJ. rudarske skupine in zastopnikov rudarskih organizacij v revirjih TPD. Konference se je udeležilo okoli 80 rudarskih zaupnikov. Na dnevnem redu je bilo poročilo glavnega tajnika Delavske zbornice v Ljubljani g. Filipa Uratnika o zasedanju mednarodne konference dela v Ženevi, o katerem je *Sl~v. Narod< obširno poročal G. Urat-nik je podal tudi poročilo o rudarski konferenci v Sarajevu. Podpredsednik Glavne bratovske sklad-nice g. š o b e r iz Zagorja je poročal o stanju krajevnih bratovskih skladnic, ki je zadnje Čase zelo ogroženo, to pa radi tega, ker so se dohodki radi številnih redukcij znatno zmanjšali, na drugi strani pa so se izdatki radi upokojitev povišali. Sprejeta je bila resolucija, da se izda nov zakon o bratovskih skladnicah ter da se izvede njihova sanacija v vsej državi. Visoka šola mode Moda je tako univerzalna, da obsega stari in novi svet in da hočejo po nji plesati bogatini in siromaki. Zato ni čuda, da so začeli modni diktatorji razmišljati, da bi kazalo napraviti iz mode vedo. In kje drugje naj bi se ustanovila prva visoka šola mode, če ne v Parizu ? In res bo že letošnje jeseni v Parizu ustanovljena prva visoka šola mode. Vsem, ki so nadarjeni in ki imajo veselje, da dosežejo uspehe na tem polju, bo nova šola pomagala, da uveljavijo tvojo nadarjenost in veselje do mode. Na visoki šoli mode bodo predavanja o umetnosti oblačiti se, delali se bodo osnutki novih vzorcev, vršili se bodo tečaji šivanja modelov, prenarejanja itd. Slušatelji bodo imeli priliko seznaniti se temeljito tudi s harmonijo barv in zgodovino mode. Studij bo trajal dve leti. šola bo sprejemala tudi slušatelje in slušateljice iz inozemstva, toda ti bodo morali plačevati trikrat toliko, kakor Francozi. Zanimivo bi bilo vedeti, če bodo slušatelji in slušateljice polagale tudi rigoroze in če zapuste šole kot doktorji in doktorice mode. MODERNA MLADINA Sinček: Mamica, to te je knjigotr* žec opeharil! Saj ti je prodal cenzu* rirano izdajo najnovejšega romana. MOČNEJŠA POLOVICA — Davi zgodaj zjutraj, baš ko sem se vračal domov, je skušal nekdo vlo* miti v naše stanovanje. — No, ali se mu je posrečilo? — Da, tako temeljito, da leži zdaj v bolnici. Moja žena je namreč misli* la, da sem jaz. Strahovita beda na Madžarskem V deželi, kjer rodi zemlja najboljšo pšenico, morajo reveži jesti kruh s peskom. — Deputacija bosih in gladnih Siromaki iz Raba na Madžarskem so imeli te dni zborovanje, na katerem so sklenili napotiti se peš v 150 km oddaljeno Budimpešto in pokazati go* spodi svojo bedo. Že lani so sklenili nekaj sličnega rudarji v nekem ma= džarskem rudniku in so svoj sklep tu* di izvršili. Množic razcapanih in bosih rudarjev upadlih obrazov in oči, iz ka= terih je kričal v svet obup večne lako* te, so se pomikale počasi po prašni cesti proti prestolici. To je bil revolu* cijonarni čin v deželi protirevolucije, podoben onemu usodnemu pohodu, za katerega so se odločili proletarci iz pa* riškega predmestja St. Antoine, ki so se napotili v Versailles, da pokažejo francoskemu kralju Ludviku XVI. svo-jo bedo in ogorčenost. Toda na Madžarskem niso niti ru= darji, niti njihovi nasledniki dosegli svojega cilja. Orožniki so lani razgnali bose in lačne delavce tik pred vrati prestolice. To pot je bila pa policija previdnejša in — kar je zelo značilno za našo dobo — tudi bolj usmiljena in potrpežljiva s siromaki. Kolona lačnih ni zapustila niti domačega kraja, kajti policija je poskrbela, da se je odpelja* la na državne stroške z vlakom v Bu* dimpešto manjša skupina siromakov, katero je sprejel častitljivi prelat, minister socialne politik Vasse. Sprejel je lačne in raztrgane z očetovskim« be* sedami, morda je pogostil nekatere tudi z gulažem, saj pravijo, da je pre* lat dober človek. Nedavno jc odpra« vil svojo ljubico, znano operetno pev* ko, s katero je imel dva nezakonska otroka, z visoko odpravnino. Deputacije bosih iz raznih krajev se na Madžarskem vedno bolj množe. Istega dne je prispela v prestolico de^ putacija siromakov iz ene najbogatej* ših madžarskih pokrajin. Reveži niso imeli ne čevljev, ne skorje kruha v torbah, pač jim je pa odseval glad iz očL Bila jc peščica obupanih mož in žen v najlepših letih, pravi zastopniki madžarske rase, o kateri vedo gospod* je ministri povedati toliko lepega, ka* dar svare ljudstvo pred vplivom tujih dežel in političnih nazorov. V deputa* ciji so bili možje z zlatimi kolajnami, katere so zaslužili z ubijanjem enakih revežev, kakor so sami, Kile so mate* re in žene, ki v svoji zaslepljenosti skrbe, da se armada siromakov tako hitro množi. Vsi so plakali in milo prosili dela in kruha, dobili so pa sa* mo nekaj lepih tolažilnih besed. Siro* maki niso bili tako pogumni, kakor njihovi bratje v nekem drugem kraju, ki so prosili okrajnega glavarja, naj jim dovoli 24 ur pleniti, trgovine in hi* še bogatinov. Dežela največjih vele* posestev v Evropi ne pozna nobenih podpor brezposelnim in zato ni čuda, da romajo v prestolico procesije lač* nih in bosih, ki prosijo kruha in dela. Tudi pri nas je mnogo očite, še več pa sramežljivo prikrite bede, toda no* ben brezposelni v naši državi si ne more misliti bede, v kakršni žive sred* nji in nižji sloji na Madžarskem že več let. Tujci, ki prihajajo na Madžarsko, bi se ne smeli dati preslepiti s potem* kinskim sijajem dunavske obale v Bu* dimpešti in bajno razsvetljavo budin* skih gričev večer za večerom. Tam prebiva po številu neznaten, po boga* stvu, razkošju in razuzdanosti pa zelo močan sloj prebivalstva Ta peščica parazitov si lahko privošči brezskrb* no, udobno življenje v brezdelju, ogromna večina prebivalcev madžar* ske prestolice si pa mora pomagati s trdim delom ali beračenjem do koščka kruha. Pa tudi v okraju gospode je mnogo takih, ki se drže na površju s sleparijami, lopovščinami ali celo tat* vinami. Gorje onemu, ki ne more več zahajati v najboljše nočne lokale ali kupovati svoji ženi najdražjih oblek. Takoj ga črtajo iz seznama visoke go* spode in umakniti se mora med na* vadne zemljane. Dokler je še med eli* to, dobiva državno podporo, da lahko njegovi konji tekmujejo na zelenem travniku v Frankfurtu in Longchamp* su, čim pa zdrkne po družabni lestvici doli, se mu fodi enako, kakor deset* tisočem privatnih nameščencev, nad katerimi visi že več let neprestano od* poved službe in ki si že več let ne upajo na počitnice, ker se boje, da bi ta čas izgubili svoja mesta s plaćo 1000 do 1500 Din. Grozna je beda v tej deželi, ki je predremala leta, v katerih bi mogla pa* metna agrarna reforma spraviti na no* ge stotisoče ljudi. Zda; dajejo cgrom* na veleposestva slabši nridelek, tako da magnati nočejo vec nadaljevati niti eksetenzivnega gospodarstva, kakršne* ga so bili vajen. Stotisoči poljskih de* lavcev, ki si morajo med žetvijo pri* služiti toliko denarja, da lahko žive vserleto, že več let ne dobe dela v prostrani ravnini, kjer sploh ni mest, kjer zemlja tako bogato rodi, da bi lahko dobro preživljala najmanj iro* mašni kmetje opomogli z zemljo, ka» tero so dobili po agrarni reformi. Mnogi teh srečnejših malih kmetov v inozemstvu so madžarske narodnosti, bratje in sestre nesrečnih Madžarov, ki hodijo bosi in lačni prosjačit, ki ho* čejo pleniti in ki morajo jesti kruh s peskom. Kolika ironija, ko laže ob ne* deljah župnik tem nesrečnežem o do* zdevnem trpljenju Madžarov v »zase* denem ozemlju*, ko poziva bose siro* make, naj molijo za rešitev in zopetno priključitev srečnejših madžarskih kmetov na Češkoslovaškem, v Rumu* niji in Jugoslaviji k temu blagoslov* ljenemu fevdalnemu razkošju. Kdor pozna razmere na Madžarskem, mora priznati, da stoji ta dežela pred kata« strofalnimi notranjimi homatijami. Z Madžarsko, kjer prosjači jedro ljud* stva boso po cestah za skorjo kruha, dočim prireja gospoda sijajne pojedi* ne, še dolgo ne bo mogoče računati kot s stalnim članom društva evrop* skih držav. žrtve demona alkohola v Ameriki Zadnje tedne so prohibicijski organi v Ameriki opazili, da so zapadne države naravnost preplavljene z nekim silno škodljivim žganjem, napravljenim iz čistega, alkohola in iz izvlečka jamajskega korenčka. Večina ljudi, ki so uživali to žganje, je obolela na utrpnenju prstov na rokah in na nogah. V državi Misisipi je ugotovljeno preko 8000 primerov tega za-strupljenja, v Kentuckvju in Louizi-jani po 1000, v Teneseeju in Georgiji pa po 800. Cele tedne je bilo iskanje strupenega vina brezuspešno in šele nedavno se je prohibicijski policiji posrečilo odkriti gnezdo ponarejevalcev in zapreti glavne voditelje opasne trgovine. Izkazalo se je. da je umazano podjetje vodil židovski kemik Hen. Mandl v mestu Topeki. Iz zaplenjene poslovne prepiske so doznali, da je bil premeteni mož v zvezi s kakimi 20 pomočniki, odkoder je dobival čisti alkohol v svoje nečedne namene. Sokrivci so kradli špirit v tovarnah za razne dišave, kjer so biii uslužbeni, ter ga dobavljali Mamllju. Sleparska tolpa je pod ključem, preiskava pa se nadaljuje, ker se je izkazalo, da je Mandl dobavljal svoje izdelke tudi lekarnam. Priče so izpovedale, da so nekatere lekarne točile Mandljevo žganje v neomejenih količinah in ga prodajale celo mladini izpod 14 let. Ponedeljek, 11. avgusta 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; IS.30: Samospeve poje g. Joža Liko-vič; 19: G. Rakuša igra na hromatično harmoniko; 19.30: Dr. Franc Veber: Die Erkenntniatheorie dee hI. Augustinus. Ver« sueh eines Ausgleichens zwischen Augu-stmus und Thomas von Aquino; 20: Prenos z Dunaja: Simfonični orkester, dirigent dr. Otto Egger; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 12. avgusta. 12.30. Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert godbe >Zarja«; 1930: Doktor Pavel Breznik: Mednarodni promet s našo državo; 20: Prenos iz Zagreba; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Prenos z Bleda (Erich Herse); 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, IS. avgusta. 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče: 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Samospevi gdč. Lade Vedrio ve; 19: Citraški tercet >Vesnac; 19.30: Ura dobra knjige; 20: Gostovanje članov mariborskega narodnega gledališča; 21: Prenos z Bleda (Erich Herse); 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za na^l*dnji dan. Četrtek, 14. avgusta. 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17: Prenos cerkvenega zvon en j a o priliki Evharističnega kongresa iz Zagreba; 17.30: Reportaža prihoda apostolskega delegata in pozdrav po zagrebškem nadškofu; 18: Prenos iz aktedrale >Veni Creator Spiritusc; 19: Plošče; 19.30: Otroška ura, ga. Gabri-jelčičeva; 20: Klasična orkestralna flasbu, »SLOVENSKI NAR OD«, dne 9. avgusta 1930 Stev. i o*> jfcvgustus Muir: 70 Krog zločinov Roman — Saj sem vam dejal, da se bojte te trgovine s starinsko robo. Zdaj veste, zakaj. To, kar ste pravkar videli, smo mi slutili že več dni. Georgova roka je zadrhtela. ko je dvignil vžigalico k cigareti. — Zakaj mi pa tega že prej niste povedali? — Dragi moj, mar mislite, da bi vas bil vzel s seboj na streho, da vam ne zaupam? Stojte! Kaj je pa to? Ce se ne motim, se je Shand vrnil. Ugasnite luč. George je slišal, kako je stopil k oknu, kjer se je začulo šepetanje. — Dobro, — je dejal fTastwood in se obrnil od okna. — Pravkar sem zvedel, da me čaka na koncu ulice nekdo iz Scotland Yarda. Ali me hočete spremljati? Morda mi bo vaša pomoč še potrebna. George se je brž oprijel tega vabila. Obul je čevlje in oblekel suknjič, potem je pa hitel za f!astwoodom iz petega nadstropja na pust. slabo razsvetljen trg sredi sv. Petra nasipa. Eastwood se je naglo ozrl na vse strani in odvedel Georga pod oboki dolge, temne zakotne ulice, vodeče na glavno cesto. Na koncu ulice se je pojavila visoka, pleča-ta postava. — Pozdravljeni, Jackson, — jc dejal Eastwood. — Oprostite za trenutek, Bentlev. — Stopil je v stran in poslušal, kaj mu je pravil mož s policije. — Tja ste namenjeni? — je vprašal Eastwood. ko je plečati mož končal. — Da, z vami pojdem. — Da. z vami poj-dem. Tole je moj prijatelj Bentlev — inspektor Jackson. Saj sem vam že pravil o Bentlevu — do zadnjega je bil asistent pri Caspianu. Koristil mi je zelo mnogo, odkar mi je bila poverjena ta naloga. Ga vzameva s seboj? Inšpektorja Jacksona je čakal na vogalu avtomobil m vsi trije so se odpeljali po pustih ulicah. — Dejal sem, da je v afero zapletena dama. — je pripomnil Eastwood. — Zdaj j>a vse kaže. da sta zapleteni kar dve. Ce je bila kdaj na svetu hudobna ženska, je to Julija Farrova. Georgu je bilo to ime tuje. Vprašal je, kdo je to. — Ima moderno igralnico v Ar-nesbv Court Mansions. Pri nji je bila pravkar hišna preiskava. Je pa še nekaj. Nedavno sem govoril z njo, name je napravila dober vtis. Bodisi da je dobila ponarejene bankovce od svojih gostov, ali pa jih je sama razpečavala. Morda bomo zdaj to zvedeli. Jackson pravi, da se je zgodilo v njenem stanovanju nekaj sumljivega. Govorila sta še o drugih rečeh, ki so bile Georgeu španska vas. Slednjič se je avtomobil ustavil pred Arnsby Court Mansions. Policijski komisar je čakal s stražnikom pri vratih. F!astwood je nekaj Ča- sa govoril z njima, potem se je po obrnil h Georgu. — Bolje bo, da počakate tu. V stanovanju Julije* Farrove se je nekaj zgodilo. Hitel je s komisarjem in stražnikom po stopnicah in se ustavil pred Julijinim stanovanjem. — Pravite, da so tam streljali, gospod komisar? Najbrž so se prepirali. — Ne, gospod. Zdi se predobro aranžirano, da bi bil navaden prepir. Izračunano je bilo na minuto, ko je sluga pri dvigalu ob tri četrt na eno končal svojo nočno službo. Dva neznanca sta izstopila iz avtomobila in mu velela, naj pusti vezna vrata odprta, češ, da se hočeta nekaj pomeniti s prijateljem in da se takoj vrneta. Dejala sta, da zapreta vrata za seboj, ko odideta. K sreči se je sluga zamudil z zavijanem nečesa in je slišal strel. V naslednjem hipu je zagledal oba neznanca, kako hitita po stopnicah nazaj. Skočila sta v avtomobil in čez pol minute sta izginila za vogalom. — Ali so bila vrata Julijinega stanovanja odprta, ko je prihitel sluga gori? — Da. gospod. Slišal jo je hoditi po sobi. Poklical jo je in vprašal, če se je kaj zgodilo, pa je odgovorila, da ne. Vendar se mu je pa zdelo sumljivo in telefoniral je policijskemu komisarijatu. Ko sem prišel tja. Julije Farrove ni bilo doma. f!astwood je hitel v prvo nadstropje in komisar mu je s stražnikom sledil. Luč v predsobi je gorela in vrata v sobo so bila odprta. — Ste že preiskali stanovanje? — Da, gospod. Ničesar nisem našel. Ničesar, razen tega moža. — Kje je? Komisar je pokazal na odprta vrata. Ostanki jedi s steklenico vina in kozarci so stali na koncu dolge mize. Na drugem koncu je sedel mož, nagnjen naprej, tako, da je imel glavo naslonje-nono na mizo. Za ušesom je imel rano, katere se je držala strnjena kri. — Mrtev je, — je dejal komisar. Jackson, plečati inspektor, je stopil naprej, dvignil je mrličevo glavo in pogledal v obraz, iz katerega smrt še ni bila izbrisala gub napetosti. — Piše se Hallam. — je dejal Jackson. — To je mož, katerega sem iskal. Rahlo je položil mrličevo glavo nazaj na mizo. — Je pač našel, kar je iskal. Eastwood je pokazal na emajlirano kovinasto skrinjico na mizi. — Kaj je to? — je vprašal. Skrinjica je bila odprta in prazna. Ob strani je bil pritrjen pečat z rdečo zvezdo znanega safe-depozita. Eastwood se je pripognil in pobral košček papirja. Bil je že zelo star in podoben koščku kuverte. Eastvvood ga je od vseh strani ogledoval. Držal ga je proti luči in kmalu je opazil na njem sledove obledele, komaj čitljive pisave. Rabil je dobro minuto, da je prečital. kaj je bilo napisano. — Listine, nanašajoče se na Marketo Langtonovo, — je čital na glas. Potem je tiho zažvižgal. — Langtonova! To je dražestna prijateljica Georga Bent-leya. To je — vražja strela, to je vredno proučiti. Toda kje so listine? Kaj jih je odnesla Julija Farrova s seboj? Tajna carja Aleksandra L Knez Barjatinski je prepričan, da sta bila car Aleksander I. in pu ščavnik Fedor Kuzmič istovetna Knez Vladimir Barjatinski, katerega oče je Lil ruski carski krilni pobočnik, sam je pa častni član londonske Royal Societv, skuša v svoji knjigi »Tajna Aleksandra I,« dokazati ali vsaj prepričati ljudi, da je ruski car Aleksandre I. umrl šele čez 39 let od 19 novembra 1825, kateri datum navajajo zgodovinarji za dan njegove smrti. Učeni pisatelj brani tu vero ruskega ljudstva, da se je car odrekel brezskrbnemu življenju in blodil kot menih Fedor Kuzmič po svoji ogromni državi. V Rusiji so pa še zdaj ljudje, ki verujejo, da car Aleksander L še živi, čeprav je minilo od njegove smrti že 105 let. Knez Barjatinski utemeljuje svoje trditve s protislovji v poročilih o Aleksandrovi smrti in skuša tudi psihološko pojasniti, da je bil car do grla sit svojih vladarskih poslov in dvornega življenja. — Sklenil sem odpovedati se prestolu, — je dejal car nekoč velikemu knezu Aleksandru. — Evropa potrebuje mlade vladarje s krepko voljo. Jaz nisem več, kar sem bil in moja dolžnost bo umakniti se krepkejšim možem. Jeseni 1. 1825. je zahtevalo zdravstveno stanje carice Marije Feodorovne potovanje carske dvojice v južno rusko letovišče Taganrog. Carica si je kmalu opomogla, Aleksander I. je pa vsaj za svet podlegel tifuzu ali malariji. Knez Barjatinski navaja v poročilih o dozdevni carjevi smrti mnoga protislovja in netočnosti. Znaki carjeve bolezni se glasom poročil ne ujemajo niti s tifuzom, niti z malarijo. Carja je leeilo več zdravnikov in eden ni hotel podpisati mrtvaškega lista. Osem dni po dozdevni carjevi smrti je Marija Feodo-rovna naenkrat nehala pisati svoj dnevnik, katerega je pisala tudi, ko je bila bolna. Ljudje iz carjeve okolice namiga-vajo v svojih pismih iz Taganroga na nekatere zagonetne okolnosti. Knez Barjatinski meni, da je car porabil svoje bivanje v Taganrogu, da izgine s prestola neopaženo, kajti v Pe-trogradu bi tega ne bil mogel storiti. Ruski prestol bi bil lahko prepustil močnejšemu tudi z običajno abdikacijo. Car se pa ni hotel odpovedati prestolu javno, ker bi nastale v državi zmede. Sicer bi bila pa abdikacija manj dramatična, nego nenaden carjev odhod. Aleksander L je bil pa navdušen za dramatični efekt, katerega je znal z veliko igralsko nadarjenostjo tudi izrabiti. Knez Barjatinski je mnenja, da je bila najožja carjeva okolica — carica, osebni zdravnik in ko-mornik — poučena o carjevih naklepih. Gotovo pa je, da ni nihče tega izdal, vsaj javno ne. Pisma carice - matere, velike vojvodinje badenske, namigujejo na zagoneten dogodek, katerega je doživela v onih jesenskih dneh. Knez Barjatinski meni, da je bilo truplo vojaka semenovskega polka, ki je umrl v Taganrogu 18. novembra 1825, torej dan pred dozdevno carjevo smrtjo, in ki je bil Aleksandru podoben, položeno v krsto in prepeljano v Petrograd. Proti običaju carjevo truplo ni bilo javno položeno na mrtvaški oder in redki uradniki, katerim je bilo dovoljeno po- kropiti carja, so bili presenečeni, ko so videli, kako so se poteze carjevega obraza izpremenile. 11 let po pogrebu, — pripoveduje knez Barjatinski, — je stal Fedor Kuzmič pred kovačnico male vasi Krasnofinska, kjer je hotel dati podkovati konja. Podoben je bil klatežu, v nečem se je pa vendarle razlikoval od pri-prostega človeka, namreč v očitnih znakih prestiža in dostojanstva. Baš zato so ga aretirali in izročili orožnikom. Spoštljivo so ga spraševali, kdo je in kaj počenja. Odgovarjal je, da je postopač, ki sploh nima stalnega bivališča, ne poklica. Orožniki mu niso verjeli in zato so ga zaprli. Obsojen je bil na 20 udarcev z nagajko in na izgon v Sibirijo. Car Aleksander L je sam ravnal tako s sumljivimi podložniki. Vest o aretaciji sumljivega tujca je prišla v Petrograd in takoj je bil poslan tajni sel, ki naj bi zadevo pojasnil in uredil. Izgnancu Kuz-miču so bile dovoljene posebne ugodnosti. Irkutski škof ga je spoštljivo sprejel in se mu globoko poklonil. Vojaki, ki so kdaj služili pod njim in nekaj drugih ljudi, je spoznalo v njem carja Aleksandra, in nekateri so baje omedleli od strahu, misleč, da vidijo človeka, ki je vstal od mrtvih. Pozneje so posečali sli carskega dvora zagonetnega puščavnika in se dolgo razgovarjali z njim. Tudi priprosto ljudstvo je začelo trumoma zahajati k njemu in ker ni hotel, da bi se o njem govorilo, se je selil iz kraja v kraj. Puščavnik se je sčasoma postaral in večkrat je sam govoril o tem, kako je nekoč dobro živel. Seveda pa ni hotel točno povedati, kje in kako je živel. Trgovec Simeon Hromov iz Tomska je bil tako navdušen za puščavnika, da mu je dal blizu mesta zgraditi kočo, v kateri je prebival starec do smrti. Pozneje je Hromov pripovedoval, da si je nekoč v starčevi odsotnosti ogledal kočo in našel v nji krasno pergamentno listino: dokaz o poroki carja Aleksandra!, z Marijo Feodorovno. Tedaj je začel trgovec širiti slavo o puščavniku in ljudstvo je začelo trumoma hoditi k njemu. Fedor Kuzmič je umrl 20. februarja 1864 v tej koči, v kateri je preživel svojega dozdevnega brata Nikolaja I., dve veliki poljski vojni za svobodo, krimsko vojno in osvobojen je tlačanov pod Aleksandrom LL Na smrtni postelji je baje odkrito priznal, da je bil car Aleksander I. Na njegovem grobu so sezidali kapelico, ki je postala božja pot. Knez Barjatinski trdi, da je imel puščavnik Kuzmič nekatere enake telesne lastnosti, kakor car Aleksander L Oba sta bila na eno uho gluha, oba sta se rada obračala s hrbtom proti svetlobi, oba sta imela enako stojo. Kaj je napotilo Aleksandra I., da je postal puščavnik? Bil je izredno nadarjen mož. Zavedal se je dobro, da je rojen kot absolutni vladar napol azijske države, v srcu je bil pa zapadni Evropec Hotel je biti usmiljen, pa je moral biti krut, rad bi bil napreden, pa je moral služiti nazadnjaštvu. Ni torej moral biti niti igralec, za katerega ga je smatral Napoleon, niti no- rec po Metternichovem mnenju, temveč velik mož z nepremagljivim slavphlepjem in vročo željo, ki se mu pa kot carju ni mogla izpolniti. Knezu Barjathvskemu zadostuje to za dokaz, da sta bila Aleksander in Fedor Kuzmič istovetna. Najmanjša železnica Na angleški obali Rokavskega preliva^ in sicer med krajema Hythe in Dungeness so zgradili kuriozno železnico. Vse naprave so v miniaturnem merilu. Železniški nasip, kolodvorska poslopja, mostovi, va-gončki in lokomotive, napravijo vtis igračke ali pa zabavne razstavne železnice ,kakršno smo videli na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Ta velika železnica, ki se imenuje najmanjša železnica sveta, je pa po svojem ustroju in upravi resnično javno prometno podjetje. Pokrajina med Hvthe in New Romney doslej ni imela rednega prometnega sredstva. Mala železnica -pomeni na eni strani dobro zvezo z glavno progo južne železnice, na drugi je pa privabila s svojim kurioznim obsegom mnogo tujcev. Ta železnica je menda tudi najožja na svetu, kajti razdalja med tračnicami znaša samo 38 cm. Proga je dvo-tirna in meri 28 angleških milj. V prometu je 125 osebnih vagonov za promet čez poletje in 8 Pullmanovih vagonov. Tovornih vagonov ima železnica 41, lokomotiv pa 8. Vse lokomotive so točni modeli velikih lokomotiv za ekspresne vlake. Če je v vlaku 300 potnikov, vozi lokomotiva s hitrostjo 30 milj na uro. Vsi vagoni imajo avtomatične zavore. Proga te železnice ima 8 postaj in postajališč, vsak dan vozi v obeh smereh 8 vlakov. OTROŠKE NOGAVICE riGOM Na#xdpfce, naftrafnefše, zato 13 nageenejšel V TRAFIKI — Milostiva, vaš mož zadnje ča<>e ne kupuje cigar. Kaj se je zgodilo? — Odvadil se je kaditi. — Za to je potrebna krepka volja. — To imam jaz. TEŽAK RAČUN — Mihec, koliko si star? — Ne vem. Mamica pravi, da je bila stara 29 let, ko sem se rodil, zdaj pa trdi, da je stara 28. OSTALO MU JE — Sinko, včeraj sem ti prinesel poln žep bonbonov. Ali ti je kaj ostalo? — Da, papa. zohohol. VZROK POTRESA — Pravijo, da ima zadnji potres v Italiji na vesti Mussolini. — Kako to? — Ker se pred njim vse trese. zirebane številke 11 razreda 20. kola 1134 dne 7. avgusta« Din 900.— št. 36.660. Din 300.— št. 1.867, 1.897, 8.016, 8.054. 9.714, 9.748, 13.857, 13.861, 17.950, 19.130, 19.135, 19.170, 27.701, 27.757, 29.237, 35.358, 36.617, 36.625, 36.633, 36.635, 38.156, 38.173, 38.176, 39.546, 39.548, 44.102, 46.661, 46.668, 46.698, 47.495, 48.384, 57.332, 57.374, 57.385, 58.858, 59.507, 59.525, 59.567, 59.572, 68.708, 69.106, 69.116, 69.194, 69.438, 73.776, 73.794, 73.956, 75.178, 76.615, 76.661, 76.682, 77.346, 81.278, 82.456, 86.916, 86.929, 86.984, 87.23 6, 87.257, 87.261, 87.285. 87.288 89.144, 89.174, 89.176, 96.604, 96.641, 98.194, 98.917. 17.968, 38.142, 49.482, 69.169, 78.087, 87.881, Zadružna Hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Ml vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna I ubijana I a! Vsaka beseda 50 pu. Plača mc tanko tuđi 9 Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja bm znamko . 1 nd&atmrinmn Najmanjši otfZas ©trn Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Pran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Čolni na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2177 Prostovoljna javna dražba v Frankopanski ulici 23, II. nadstropje, levo, se vrši v torek dne 12. avgusta ob 9. dopoldne. — prodalo se bo pohištvo: hrastova spalnica, kompletna z modroci, divan, dalje salonska oprava, slike itd. Interesentje se vljudno vabijo. 2196 Točilnico in mlekarno oddam vsled bolezni. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2197 Zdravniška knjiga »Die Aerztin in Hanse« z ilustracijo I. in II. del še popolnoma nove, v nemškem jeziku naprodaj za ceno Din -«50.—. — Vprašati: Domobranska cesta št. 7, I. nadstr., desno. 2198 Stanovanje lepo, 3 sob, kuhinje in pritiklin, v novi visokopritlični hiši pri kolodvoru oddam za 500 Din mesečno. Vrt, vodovod in elektrika. Petrič, Brezovica, pri Ljubljani. 2199 Pomočnika slaščičarskega, izurjenega, sa-mojstojnega, mladega, za mesečno plačo Din 250.— sprejme L. Rajster, Delnice. 2200 Od dnevne svetlobe napise (sistem Verrphos) izvršuje tvrdka Brata Eberl na si. •Motene, Sertte & «f. s ©. s. e" r k os I i kar s t vo Lfubijana, Vošn^akova ulica H. Največji n-klanint učinek. Iftlakutattnni paph iAodaja uptava. fS£ovetthfzcga Tlatoda, Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV hi priprostega do najfinejšega tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F. B# L» mvsma tc) 7. do 13. septembra 1930, Ko runda do 14. septembra Posebne prireditve: £alon kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje — Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava »Krščanska umetnost« — Mednarodna radio razstava — Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška, razstava — Razstava, za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, gTške in indske kolektivne razstave — Kmetijski in gozdarski vzorčni semenj in 111. avstrijski semenj za živino. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju iu v zraćnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri WIENER MESSE-A. G., WIEN VII ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cest« i. Urejajo Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jeeeršek. — Za upravo m ineeratni del lista: Oton Christof. — Vtai t Ljubljani,