IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDLLENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
omaco
novice
LETO 3 št. 5 DECEMBER 1986	JARX
"Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Jože Štravs, Irena Turin, Ivo ŠtrakI in Marjan Hanl Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Rudi Lešnik
Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše
PRED VSTOPOM V NOVO LETO
V PRIHODNOST S HITREJŠIMI KORAKI
Leto 1986 je naokrog. Prekratko za večino izmed nas, ki smo hoteli postoriti še to in ono. pa nam je zmanjkalo časa, in predolgo za otroke in mladino, ki si želijo, da bi bili že starejši. Misli obojih, mlajših in starejših, pa so že uprte v prihodnost, v novo leto, od katerega pričakujemo, da ne bo prineslo mnogo novega in lepega. Želje posameznikov ob pričakovanju novega leta so različne. Naša skupna pa je prav gotovo ta, da bi bilo to leto, leto miru in zdravja, kajti le tako bo mogoče uresničevati številne zastavljene cilje.
Ob pregledu, kaj smo letos uspeli izvesti v naši občini, ugotavljamo, da smo marsikaj napravili predvsem s skupnim prizadeva-
njem. Pričeli smo z izgradnjo obnove in dozidave osnovne šole v Cerkvenjaku, začenjamo z gradnjo sadne hladilnice pri Lenartu, pravkar se zaključujejo dogovori o razširitvi proizvodnje v IMI Kle-mos s programi TA M a iz Maribora. na nova vlaganja v modernizacijo proizvodnje se pripravljajo v Livarni in Uniorju ter drugih organizacijah združenega dela. To priča, da kljub zaostrenim gospodarskim razmeram delovni ljudje ustvarjajo, razmišljajo, težijo k napredku in razvoju, tako v industriji, kot v kmetijstvu, obrti, pa tudi v zdravstvu, kulturi in izobraževanju. V zemljo smo vložili mnogo sredstev za melioracije, sodobne nasade jagodičevja, vinogradov,
sadovnjakov in polj. Prav v decembrskih dneh bo potekala v zborih skupščine razprava o prostorskih izvedbenih aktih v naši občini. Prizadevamo si, da bi omogočili čimbolj enoten razvoj krajevnih skupnosti ter zajezili odseljevanje mladih iz naših krajev v mesta.
Lepi so naši kraji. Mehka valo-vitost goric nas naj navdihuje še z večjo ustvarjalnostjo, da jih bomo tudi v razvitosti postopno izenačili z drugimi območji naše republike.
Zato moramo z velikimi napori še marsikaj postoriti: razširiti telefonsko omrežje, postopoma utrditi ceste do vsake domačije, zagotoviti ustrezno število prostih zazidalnih parcel, delovnih mest. Dela
nam ne bo zmanjkalo in prav je tako. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na sočloveka, tovariša, na posebne stiske. Najdimo toplo besedo, prijazen nasmeh in podajmo roko vsem tistim, ki so tega potrebni in si v medsebojnih, vsakodnevnih stikih tega želijo in zaslužijo. V novem letu želim vsem občanom in delovnim ljudem, da bi ob svojem vsakodnevnem opravilu čutili zadovoljstvo in da bi majhni koraki napredka biti čedalje večji, čvrsti, bolj gotovi, sence, ki jih pa povzroča občasen zastoj, pa se naj porazgubijo v sončni luči medsebojnega razumevanja.
VIDA ŠAVLI
Delovnim ljudem in občanom Lenarta želimo srečno in uspešno novo leto 1987
Skupščina občine, DPO, uredništvo Domačih novic
KJE NAS ČEVELJ ŽULI?
OD 1. 1. 1987 TOZD TOVARNA POHIŠTVA MARLES NI VEČ!
TEHNOLOŠKO POSODABLJANJE PROIZVODNJE
Ob koncu leta je pred nami naloga, da oblikujemo in sprejmemo občinski razvojni plan za prihodnje leto. S tem programom oblikujemo v občini temeljne usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja v letu 1987. Pri tem izhajamo iz srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih usmeritev in iz ocene razmer v uresničevanju občinske resolucije v letošnjem letu.
V programskih stališčih smo za uresničevanje družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v letu 1987 začrtali kot ključne cilje hitrejše tehnološko posodabljanje proizvodnje in storitev, hitrejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo ter še večjo odprtost in pripravljenost naših organizacij združenega dela za skupna vlaganja z organizacijami v razvitejših sredinah v nove programe, ki bodo obetali hitrejši razvoj naše občine.
Novi programi bodo zagotavljali tudi delovna mesta, ki bi naj bila zaradi zahtevnejših programov in sodobnejše opreme pretežno na višji tehnološki ravni in s tem produktivnejša. V letu 1987 bi naj zaposlili okrog 110 delavcev, med njimi bi naj bili predvsem strokovnjaki, večji pomen pa je potrebno dati tudi strokovni rasti že zaposlenih de-
NOVO ROJSTVO ?
Med pomembnimi nalogami je brez dvoma tudi izgradnja avtobusne postaje v občinskem središču
lavcev v občini. S predvidenim prestrukturiranjem proizvodnje Marlesovega TOZDa tovarne pohištva Lenart v kovinsko predelovalno dejavnost bo zagotovljena delavcem tega TOZDa v prihodnjem letu prekvalifikacija in ustrezna socialna varnost z zaposlitvijo v okviru delovne organizacije IMI Klemos. V okviru naložb v industriji bomo predvsem posodabljali in dograjevali obstoječe zmogljivosti, večjo ha-.lo za proizvodnjo programa TAM-a pa bo zgradila delovna organizacija Klemos. Na področju kmetijstva bomo poleg gradnje hladilnice nadaljevali z vlaganji v melioracije, obnovo sadovnjakov in urejanjem nasadov za pridelovanje raznih vrst sadja v družbenem in zasebnem sektorju ter izgradnjo skladiščnih prostorov. Na melioriranih zemljiščih bomo izvajali tudi komasacije, ki pomenijo velik korak k intenzivnemu kmetijstvu.
Nemotena in kakovostna osnovna preskrba, celovitejša go-stinsko-turistična ponudba in odločnejši premik v razvoju zlasti zasebnega sektorja družbene-
ga gospodarstva so področja, ki lahko v precejšnji meri vplivajo na pospešen razvoj občine. V osnutku resolucije smo zato zadolžili posamezne nosilce razvoja na teh področjih za izvedbo konkretnih prednostih nalog.
Ob pomembnih uspehih pri urejanju cest in vodovodnega omrežja v preteklih letih, smo v letošnjem letu planirane naloge na večini področij gospodarske infrastrukture skromno realizirali. Kljub temu da so infrastruk-turni objekti in naprave izredno dragi, načrtujemo za prihodnje leto, da bi predali svojemu namenu razširjeno vozliščno avtomatsko telefonsko centralo pri Lenartu, nadaljevali bomo s postopno izgradnjo avtobusnega postajališča pri Lenartu in modernizacijo odsekov lokalnih cest. Krožno bomo povezali primarno vodovodno omrežje na območju občine. Potrebe po urejenem odlagališču smeti in odpadkov ter izgradnji čistilne naprave ob Globovnici prav tako zahtevajo, da pripravljamo ustrezno dokumentacijo za njuno etapno realizacijo. Pri načrtova-
GORŠE, INŽ. ARH. - VODJA POSPEŠEVALNE
nem razvoju na področju gospodarskega komunalnega urejanja, tudi v letu 1987 računamo na pomoč širše družbene skupnosti, zlasti še sosednjega mesta Maribora. Potrebni pa bodo tudi lastni prispevki interesentov.
V vseh krajevnih centrih bi želeli takoj čim več komunalno opremljenih stavbnih zemljišč, vendar večine v prihodnjem letu sklad stavbnih zemljišč, glede na razpoložljiva sredstva, ne bo mogel urediti.
Zato bo za individualno gradnjo zlasti potrebno izkoristiti gradnje plomb, izven krajevnih centrov pa v strnjenih naseljih, ki niso v prvem območju kmetijskih zemljišč.
Na področju družbenih dejavnosti predvidevamo v prihodnjem letu ohranitev obsega programov iz leta 1986. Dokončali bomo z adaptacijo in dograditvijo osnovne šole v Cerkvenjaku, prizadevali si bomo nadomestiti sedanje neustrezne prostore otroškega vrtca v Gradišču in urediti splošno ambulanto v Cerkvenjaku.
V. Kramberger
LENART:
WlsSsGBB&SHSBBnmtRKmBBm
Vprašaj in klicaj v naslovu sta dovolj zgovorna. S pričet-kom novega poslovnega leta, torej z začetkom leta 1987, na seznamu temeljnih organizacij v občini Lenart ne bo več Mar-lesove temeljne organizacije Tovarne pohištva. Delavci v tej temeljni organizaciji in delavci v KJemosu so se namreč 12. 12. na referendumu odločili o ukinitvi Marlesove TOZD in o vključitvi v delovno organizacijo IMI Klemos. V TOZD Tovarna pohištva se je za takšno prestrukturiranje proizvodnje odločilo 100 od 124 delavcev, ki so se udeležili referenduma. V KJemosu se je za takšen način razreševanja Marlesovih težav odločilo 162 od 266 glasu-jočih. Delavci so se torej izrekli in skorajda lahko rečemo, da smo bili priča pogrebu brez jo-kajočih.
JE ODLOČITEV PRAVILNA?
Odgovorov je več in velika večina je pritrdilnih. V Tovarni pohištva je izguba v letošnjem tričetrtletju narasla za 391 %. Samo v zadnjem četrtletju se je v primerjavi s polletjem podvojila. To je več kot jasen dokaz, da je bila proizvodnja povsem neekonomična, saj s prodajno ceno niso pokrili niti čistih materialnih stroškov. Obveznosti iz dohodka in osebni dohodki pa so izgubo še povečevali. Analize so tudi pokazale, da proizvodnja v Tovarni pohištva
tudi s spremenjenim lesnim programom ne bi dajala takšnih učinkov, da bi lahko TOZD splavala iz izgube. Cenovna nesorazmerja med vhodnimi materiali in končnimi izdelki se namreč nenehno povečujejo in manjšajo prodajo na domačem in še zlasti na tujem trgu. Zaradi tega so odgovorni v DO Marles in v TOZD in odgovorni delavci družbenopolitične skupnosti Lenart pričeli razmišljati o prestrukturiranju


»TUDI V KMETIJSTVU JE TREBA DELATI S SRCEM!«
Kmet iz Cerkvenjaka, ki je malo prej stopil v pisarno vodje pospeševalne službe kmetijske zadruge pri Lenartu, je ime! pred seboj samo en cilj: zgraditi sodobno farmo in rediti pujske. Tovarišica Darja mu je rada svetovala in ga opozorila tudi na nekatere podrobnosti, ki jih je pred dokončno odločitvijo potrebno upoštevati. Delovni klepet kmeta in strokovnjakinje se je končal z enotno ugotovitvijo, da treba proučiti krmno bilanco kmetije in nekatere druge okoliščine ter se šele nato odločiti za gradnjo, najemanje kreditov in podobno ...
Nehote sem z zanimanjem poslušal oba sogovornika in zvedel marsikaj zanimivega o delu pospeševalne službe in srečanjih s kmeti.
»So dnevi, ko se tukaj zvrsti
deset, dvajset ali pa celo do tri deset obiskov. Sicer pa sem zato tu. Če pa slučajno ni mene, so tukaj moji kolegi, ki se prav tako ukvarjajo s pospeševanjem.« Tako je začela svojo pripoved tovarišica Darja. Kmetijstvu se je zapisala že pred davnimi leti — takrat, ko se je odločila za študij agronomije. Nekaj časa je po opravljeni diplomi delala pri le-narškem Agrokombinatu v obratu za kooperacijo, od 11. februarja 1973 pa je zaposlena pri domači kmetijski zadrugi. »Ja, kakšnih pet let bo, odkar sem vodja pospeševalne službe. Delam z 11 pospeševalci in 4 mlečnimi kontrolorji. Smo kar prijeten kolektiv z zanimivim delom. Seveda pa ni enostavno. Nasprotno! Kmetom je treba svetovati, jim pomagati pri najrazličnejših izračunih ali investicijah,
pri snovanju setvenih in sadilnih načrtov in še in še. Vendar je tudi s tem delom tako, da ga moraš
opravljati s srcem. Zemlja in delo na njej zahtevata celega človeka.
Darja Gorše: V naši KZ je pospeševalcev premalo
Telefon med najinim kramlja njem v njeni mali pisarni kar ni hotel biti tiho. Vedno znova in znova so se oglašali kmetje, pospeševalci s terena ter kolegi iz drugih kmetijskih zadrug in kombinatov.
»Takšno je pač naše delo. Vsem skušamo pomagati ali jim vsaj postreči s pravim odgovorom. V naši občini je skupno okrog 3200 kmetij, od tega 1500 čistih, ki proizvajajo za trg. V naši republiki imamo sicer neke kriterije o tem, koliko kmetij naj bi »obdeloval« določen pospeševalec, vendar osebno nisem za tak način »normiranja« našega dela. Če gledamo skozi te kriterije, potem nas je pri naši zadrugi v pospeševalni službi še veliko veliko premalo ...«
Tako sva načela celo vrsto vprašanj z njihovega delovnega
področja. A čas je neusmiljeno hitel, telefonskih klicev, pa tudi obiskov pa je bilo čedalje več. Le še nekaj podatkov se je hitro nabralo v beležki in počasi sva zaključila prijeten klepet.
»Danes ima zadruga 780 članov, s kooperacijsko proizvodnjo pa je povezanih 2400 kmetov iz naše in sosednje pesniške občine. Letos bomo odkupili že 9 in pol milijonov litrov mleka, še leta 1975 smo ga skupno komajda 3.480.000 litrov ...«
Morala sva končati, kajti med tem sta se v pisarni oglasila naslednja dva kmeta, ki sta želela strokovni nasvet in prijateljski, topel človeški posvet s tovarišico Darjo. Saj res, sleherno delo je treba opravljati s srcem! Misel, ki mi je še dolgo ostala v spominu.
J. Kurbus
Tovarne pohištva. Delovna organizacija IMI Klemos je ponudila možnost, da v okviru nove proizvodnje izdelkov iz sive litine, ki jo prenaša iz Tovarne avtomobilov in motorjev iz Maribora, izvedejo prekvalifikacijo Marlesovih delavcev in jih zaposlijo v novi Klemosovi proizvodnji, ki jo uvajajo v Tozd TJK. Sedanje programe izdelovanja različnih vrst pohištva bodo v celoti opustili: delavce, ki bodo z novim letom
prešli v TOZD Tovarna jeklenih konstrukcij, pa bodo prekvalificirali v specialne poklice kovinske stroke. Novi Klemosovi proizvodni programi so bili predvideni že ob pričetku proizvodnje konzol in zgibni-kov, ki že dve leti uspešno teče.
Prenos proizvodnje konzol ni-halk, nihalk in protiuteži v prvi fazi in stružnih avtomatov ter proizvodnje izpušnih in sesalnih cevi v drugi fazi pa daje možnost, da se vključijo v to proizvodnjo vsi delavci iz Tovarne pohištva in še okrog 100 drugih delavcev.
PREKVALIFIKACIJA, OSEBNI DOHODKI?
Za preureditev sedanjih Marlesovih prostorov za potrebe proizvodnje bowden poteg in plastike bodo Klemosovci vložili okrog 100 milijonov dinarjev, za preureditev sedanjih prostorov TOZD Plastika pa 50 milijonov. Potrebna pa bo izgradnja dodatnih novih proizvodnih prostorov, ki bo stala več kot 5 milijard. Prestrukturi-
ranje Tovarne pohištva pa pomeni predvsem prekvalifikacijo kadrov. Prva skupina 40 delavcev bo pričela z izobraževanjem v Izobraževalnem centru pri TAM 5. januarja. Izobraževanje bo teklo do 31. maja. Druga in tretja skupina, skupaj 110 do 120 delavcev, pa bosta od 1. 1. do 1. 4. 1987 vključeni najprej v praktični del izobraževanja v TAM, in sicer v proizvodnem programu, ki ga bodo prenesli v Klemos. Do 1.9.
bodo vsi delavci teoretično in praktično usposobljeni za novo proizvodnjo, izobraževanje pa bo stalo okrog 280 milijonov dinarjev.
V	času prekvalifikacije so za delavce Tovarne pohištva predvideli enak osebni dohodek, kot so ga prejeli zadnji mesec zaposlitve v svoji TOZ D. Klemos - TOZD TJK bo pokrila Marlesovo izgubo v višini 100 milijonov dinarjev, preostalo izgubo pa bo pokrila DO Marles.
NAMESTO ZAKLJUČKA
V	strokovnem gradivu, ki je utemeljilo takšen razplet in konec Marlesove TOZD pri Lenartu, je zapisano, da pomeni takšno prestrukturiranje trajno rešitev za zaposlene delavce in gospodarstvo Lenarta. Odločitev je bila torej pravilna. Samo izvedena mora biti dosledno!
EDVARD PUKŠIČ
2 - DOMAČE NOVICE LENART
DOMAČE NOVICE LENART - 3
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA LENARŠKO IN SLOVENSKO SADJARSTVO
NOVA HLADILNICA SADJA PRI LENARTU
Kmetijski kombinat Lenart se ponaša z lepimi nasadi jablan in hrušk. Sicer pa ima sadjarstvo v Slovenskih goricah bogato tradicijo. Podatki iz preteklih let kažejo, da je bilo nekoč tod preko 2400 hektarjev sadovnjakov, danes pa jih je v polni rodnosti nekaj sto hektarjev. Kombinat Lenart premore v temeljni organizaciji sadjarstvo Selce okrog 200 hektarjev intenzivnih nasadov.
Pogled v prihodnost
Toda pri Agrokombinatu Lenart kljub pomanjkanju denarja za investicije v kmetijstvo pogumno zrejo v prihodnost. Tako imajo tudi na področju sadjarstva lepe načrte. Direktor temeljne organizacije sadjarstvo Selce ing. Franc Toplak pravi: »Če bo naklonjenost družbe do naše dejavnosti vsaj takšna, kot se kaže v zadnjih dveh letih, potem ni vzroka za zaskrbljenost. Že v zadnjih letih smo namreč v naši temeljni organizaciji z velikimi napori vsega kolektiva temeljne in delovne organizacije uspešno obnovili nekaj sadovnjakov. Do leta 1990 naj bi tako naša temeljna organizacija premogla že okrog 320 hektarjev trajnih nasadov jablan, hrušk in breskev.«
Vse to zahteva že sedaj tudi ustrezne skladiščne prostore. In tako so se pri tej kmetijski delovni organizaciji kljub pomanjkanju denarja pogumno odločili za gradnjo. Glavni direktor, ing. Jože Šuman, nam je o tem povedal: »Vedeti je treba, da so tukajšnja območja v pretežni meri izrazito sadjarske površine. Nič čudnega, če so od tod še v ne tako davni preteklosti izvozili po tisoč vagonov sadja, v dežele zahodne Evrope. Danes temu ni tako in v našem kombinatu se trudimo, da bi sadjarstvu spet dali novih moči za nove uspehe. Hladilnica je bila nujna in po temeljitih posvetih v občini, v sestavljeni organizaciji Tima in tudi v republiki smo se odločili za gradnjo. V industrijski coni v
Spodnjem Porčiču že kakšne 4 mesece brnijo stroji. Danes je kaj videti, saj so v času zaključka redakcije »Domačih novic« gradbinci že postavljali nosilne betonske stebre. »Naša hladilnica bo sodobno sadjarsko skladišče, saj bo v njej skupno prostora za prek 4500 ton sadja. Gradimo 6 celic po 300 ton z režimom do minus 28° C. V njih bomo vskla-diščili jagodičevje, ki ga uspešno pridelujejo kooperanti naše domače zadruge v sodelovanju s Fructalom. Poleg tega bosta v hladilnici 2 celici po 300 ton s tako imenovanim režimom CA, v katerih bo vskladiščeno izključno konzumno sadje našega kombinata ter sadje kooperantov iz naše občine. V eni celici bodo svoje sadje vskladiščili sadjarji kmetijskega kombinata iz Gornje Radgone. No, tu pa bosta še dve manjši celici s 150 tonami zmogljivosti z NA režimom.«
Ena največjih kmetijskih investicij ta čas v Podravju, zagotovo
Takšen
je bil pričetek gradnje hladilnice pri Lenartu
pa največja v sestavljeni organizaciji združenega dela Tima, bo zagotovo pomembna pridobitev za slovenskogoriške sadjarje. Poleg celic bo v njej še sortirna naprava z zmogljivostjo 4 tone sadja na uro in pakirna linija z zmogljivostjo 30 futejnerjev na minuto.
»Naša naložba je bila ob začetku gradnje ocenjena na 3 milijarde dinarjev, zdaj pa vse kaže, da bo dražja za kakšnih 30 odstotkov. Seveda pa si vsi prizadevamo, da bi bile podražitve minimalne, saj jo moramo na vsak način dokončati v roku — to je do avgusta 1987. Tako bomo lahko prihodnjo letino sadja že vskladiščili v lastni hladilnici.
Odnos do sadjarstva se spreminja
Odnos družbe do te dejavnosti se korenito spreminja. To seveda najbolj vedo pri Lenartu, saj so pri zbiranju denarja naleteli na veliko razumevanje mariborske banke, svoje sestavljene organizacije Time in drugih organizacij ter občine in republike. Samo tako so lahko zagotovili potreben denar za gradnjo.
Direktor Šuman je zato pohvalil pripravljenost in razumevanje partnerjev in družbe: »Resnična iskrena zahvala gre vsem, ki so pokazali razumevanje in trezno premislili o naši investiciji. Ta je temeljni kamen za hitrejši razvoj kmetijstva, še posebej pa sadjarstva v naši občini in v Slovenskih goricah. V naši delovni in sestavljeni organizaciji pa si prav s to investicijo ustvarjamo pogoje za uspešnejši ponovni prodor na tuja tržišča in seveda še kakovostnejšo ponudbo na domačih trgovskih policah.«
»Trud je obrodil sadove, mi pa bomo o lenarški hladilnici še pohvalno pisali.
J. Kurbus
FRANC ŠENVETER IZ ZAMARKOVE
PO ŠESTIH LETIH RAZOČARANJE
Franc Senveter, lastnik avto-mehanične delavnice za brušenje gredi in valjev, je letos zaradi davščin skoraj zaprl svojo delavnico v Zamarkovi.
To je bila naša iztočnica za pogovor o njegovem življenju in delu. Kot še veliko njegovih rojakov iz Slovenskih goric se je tudi on odpravil v tujino, toda ne samo s trebuhom za kruhom. Imel je jasen cilj za kaj gre v Nemčijo in kaj hoče v življenju. Doma se je izučil za avtomehanika in njegova želja je bila, da bi odprl la-
stno delavnico. Edini način, da bi prišel do denarja, osnovnega kapitala za obrt, je bilo delo v tujini. Leta 1970 je tako začel služiti marke v Dortmundu. Hkrati se je želel čim več naučiti. Namerno je menjaval službe. Odločil se je tudi, da bo končal šolo za mojstre. Kljub velikim težavam mu je to uspelo. Leta 1979 je imel dovolj denarja, da bi lahko doma odprl obrt, toda potrebni sta bili dve leti, da je uvozil potrebne stroje in doma dobil ustrezna dovoljenja. Stvari so se zapletle
tudi zaradi izobrazbe. Pristojne službe v Lenartu mu niso priznale šole, ki jo je končal v Nemčiji in tako ni mogel odpreti obrti za brušenje motornih gredi in valjev. Šele s posredovanjem ustreznih republiških ustanov je uspel rešiti ta problem in leta 1981 začel delati v delavnici v Zamarkovi. Obrt je sicer želel opravljati v samem Lenartu, pa žal ni bilo dovolj denarja, zato si je delavnico uredil kar v stanovanjski hiši, ki jo je gradil v Zamarkovi.
Janez Šenveter pravi, da so bili to težki časi. Moral je od podjetja do podjetja, da je dobil prve stranke in si zagotovil delo.
Začel je sodelovati s Certusom, Agroservisom iz Murske Sobote, Avto Radgono, Špedtransom in še z nekaterimi organizacijami. Z večino še danes posluje, veliko pa ima tudi naročil za zasebnike.
Delo je usmeril zlasti v brušenje motornih gredi, avtomehaniko pa je že povem opustil. Seveda je vedno pripravljen svetovati, če
PREDSTAVLJAMO CENTER ZA SOCIALNO DELO
POMOČ, SVETOVANJE IN SKRB ZA OBČANA
V Lenartu je bil leta 1983 ustanovljen Center za socialno delo kot organizacija posebnega družbenega pomena za izvajanje strokovnih nalog na področju socialnega skrbstva in otroškega varstva. Svojo dejavnost uresničuje Center v skladu z zakoni, predpisi, smernicami in navodili ter na znanstvenih in strokovnih dosežkih na področju socialnega dela. V Centru so predvsem zaposleni socialni delavci. S sodelovanjem drugih strokovnjakov (psiholog, pravnik, pedagog) skušajo najustrezneje rešiti določeno problematiko. Pri svojem delu se delavci Centra povezujejo s krajevnimi skupnostmi, zlasti s komisijami za socialna vprašanja, organizacijami združenega dela, strokovnimi ustanovami in institucijami, humanitarnimi organizacijami in društvi, s šolami, zdravstvenimi, socialnimi in drugimi zavodi. Glavna dejavnost Centra je izvajanje preventivnega in kurativnega strokovnega dela na področju socialnega skrbstva in otroškega varstva, ki se izvaja na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešuje probleme občana in ga hkrati vzpodbuja, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje. Te dejavnosti se nanašajo zlasti na: opravljanje zadev na področju varstva in pomoči družini in drugih zadev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
To so zlasti naloge v zvezi s priznanjem očetovstva, izvrševanjem, odvzemom in podaljšanjem roditeljske pravice, urejanje osebnih stikov ali prepoved stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi, ukrepi socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih in drugih pravic in koristi, zlasti: odvzem otroka staršem, oddaja otroka v zavod zaradi njegove vedenjske in in osebnostne motenosti, zahteva, da
starši dajejo račun o upravljanju z otrokovim premoženjem in podobno).
Naloga pri urejanju preživnin z dogovorom, in v zvezi z valorizacijo preživnin;
naloge v zvezi s posvojitvijo, rejništvom otrok in odraslih, skrbništvo nad mladoletnimi, skrbništvo za osebe, ki jim je bila odvzeta opravilna sposobnost, ter skrbništvo za posebne primere;
svetovalno delo, zlasti: svetovanje v zvezi z načrtovanjem družine ter vzgojo in oskrbo otrok, svetovanje pri urejanju odnosov v družinah in v širšem okolju, svetovanje posameznikom in družinam v zvezi s preprečevanjem in zdravljenjem alkoholizma in drugih zasvojenosti, svetovanje in obravnavanje osebnostno in vedenjsko motenih otrok, mladoletnikov in odraslih oseb, zakonsko in predzakonsko svetovanje;
opravljanje pomoči na področju varstva in pomoči otrokom in mladoletnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zlasti naloge v zvezi z odkrivanjem, razvrščanjem in napotitvijo teh otrok na usposabljanje in šolanje, spremljanje usposabljanja in šolanja teh otrok in mladostnikov ter nudenje pomoči pri njihovem vključevanju v življenje in delo po zaključenem usposabljanju in šolanju;
obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj;
opravljanje zadev varstva in pomoči ostarelim in drugim odraslim osebam, ki jim je potrebna pomoč pri zagotovitvi ustrezne oskrbe, bodisi na njihovem domu (pomoč in postrežba), bodisi pri svojcih, v tuji družini ali splošnem in posebnem zavodu;
pomoč pri reševanju problemov, ki jih s seboj prinaša starost, bolezen ali invalidnost;
obravnavanje in pomoč obsojenim odraslim osebam in njihovim družinam, zlasti opravljanje materialnih pomoči, stanovanja, zaposlitve, svetovanje;
izvajanje in pomoč pri urejanju preužitkarskih odnosov ter urejanje odnosov med starši in odraslimi otroci;
—	urejanje vseh materialnih pomoči na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva (začasne materialne pomoči, enkratne materialne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja, denarne pomoči otrokom);
—	pomoč pri duševnih stiskah posameznikov in družin;
—vzpodbujanje, organiziranje in razvijanje prostovoljnih aktivnosti ter sosedske pomoči;
izvajanje nalog organov socialnega skrbstva in otroškega varstva; vodenje različnih evidenc; spremljanje in analiziranje socialne problematike v občini.
Delo socialnih delavcev je vezano na poklicno tajnost in zaupnost. Pomoč občanom nudimo na njihovem domu in v naši ustanovi. Delavci centra so na voljo občanom med 7. in 15. uro, zlasti ob ponedeljkih, sredah in petkih. Splošne informacije dajemo po telefonu št. 72-217.
Josip Lukač
(MBJI
■■..-■■■v1. ■
■
- -GLASNEJSI PRI REŠEVANJU
■
PROBLEMOV
__
-
VOLILNO PROGRAMSKA SEJA LENARŠKIH MLADINCEV
Mladi iz lenarške občine se ubadajo s precejšnjimi kadrovskimi problemi. Kljub vsemu pa so v zadnjih dveh letih vse glasnejši pri reševanju žgočih življenjskih vprašanj. Še posebej čutijo stanovanjsko problematiko in razvojne usmeritve, saj pri izvajalskih odločitvah marsikdaj manjkajo strokovni in alternativni predlogi.
Usoda nesamoupravnih odložitev pa najprej zadene prav mlade ljudi.
Brezposelnost mladih v lenarški občini ni zaskrbljujoču in je omejena le na nekatere poklice. Zaskrbljuje pa jih dogajanje v prostoru, na kar opozarjajo prvi mirovniki.
Velik poudarek dajejo lenarški mladinci znanju. Odločno podpirajo akcijo »2000 mladih raziskovalcev« in so proti uvozu fu-je tehnologije. Med mladimi jc veliko pripomb na sedanji sistem usmerjenega izobraževanja, ki se oddaljuje od temeljnih ciljev. Na programsko-volilni konferenci so opozorili tudi na organiziran« pr£Življ[8(ij6 prostc^B cuss ter ksdrovskcj prostorslcc in finančne probleme, ki zavirajo uspešnejše delo.
M. T.
ga kakšna stranka povpraša, kaj je narobe z motorjem. V veliko pomoč mu je strokovna literatura, ki jo dobiva iz tujine.
Tako na prvi pogled, bi človek menil, da ima pred sabo uspešnega obrtnika z dobrim zaslužkom. Toda resnica je drugačna.
Zaradi visokih davčnih dajatev je moral letos odpustiti edinega pri njem zaposlenega delavca.
Zaradi pavšalnega načina obdavčitve mu niso priznali visokih stroškov, ki jih je imel ob uvozu potrebne opreme za delo, predvsem brusilnih plošč, brez katerih ne more delati. Pravi, da je bil po prejetju poračuna za davčne obveznosti tik pred tem, da vse skupaj pusti in si poišče službo. Kot že nekajkrat v življenju je tudi tokrat našel toliko volje.
da se je znova pobral. Življenje je pač takšno, da ob uspehih prinaša tudi poraze. In če je Francu Šenvetru hudo, še posebno rad vzame v roke svojo trobento. Že od 15-tega leta igra nanjo, za zabavo, pa tudi za kakšen dinar.
Velikokrat se namreč zgodi, da je ta dinar, ki ga prisluži s trobento, zadnji, ki ga ima v žepu. Pred kratkim je s prijatelji ustanovil ansambel Klopotec in sredi decembra so že bili na prvem gostovanju v tujini. Igrali so našim zdomcem v Ulmu. Njim še posebno rad igra, saj je tudi sam bil pred leti eden izmed njih.
B. Čepe
Franc Šenveter: »Življenje prinaša tudi poraze«
KORISTEN NASVET ZDRAVNIKA
NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO - DEŽURNI ZDRAVNIK
S tem prispevkom in prispevkom v naslednji številki Domačih novic želimo občanom Lenarta pojasniti tiste primere, ki nam včasih skupno povzročajo veliko mero nezadovoljstva. Ali je res, da dežurni zdravnik ne gre na obisk na poziv v nočnem času?
Poglejmo si, kako je organizirano delo v TOZD Zdravstveno varstvo Lenart. Delo opravljajo zdravstveni delavci tako, da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo 24 ur dnevno. V tem času dobijo varovanci storitve v ambulantnih prostorih ali na terenu. Na teren odhajajo zdravstveni delavci za določene primere in pod posebnimi pogoji, sicer pa varovanci prihajajo v Zdravstveni dom Lenart.
Del delovnega časa posvetijo zdravstveni delavci zdravljenju in zdravstveni negi na domu. Patronažne sestre dopoldan, zdravnik pa v času dežurstva obiskuje bolnike, katerih zdravstveno stanje je takšno, da ne morejo sami ali s pomočjo svojcev in sosedov priti v ambulanto.
Seznanimo se z delom dežurnega zdravnika, ki obišče občane na domu med 14. in 20. uro. Seveda je naročenih obiskov več, zato zdravnik na osnovi informacij, ki jih je sprejel ob naročanju obiska in posveta z zdravnikom, ki je predhodno zdravil bolnika, določi prednost obiskov. Med tem, ko je dežurni zdravnik na terenu, je odprta ambulanta v Lenartu ki sprejema še zapoznela naročila za nujni obisk istega dne. Po UKW oddajniku sproti obveščamo dežurnega zdravnika. Po opravljenih obiskih po 20. un začne zdravnik opravljati nočno dežurstvo. V soboto in nedeljo je v dnevnem času, ko je zdravnik na terenu, v ambulanti Lenart prisotna medicinska sestra.
Poleg dežurnega zdravnika je v nočnem času prisoten še reševalec Oba skrbita za zdravje 17.000 prebivalcev. V tem času je njuna prisotnost namenjena nudenju nujne zdravstvene pomoči. Seveda se takoj postavlja vprašanje kaj je nujno. Razumeli bomo, da se občanom zdi kakšno bolezensko stanje veliko bolj hudo in nujno kot zdravniku, ki je strokovno
Zdravstveni dom Lenart
usposobljen, da zna oceniti nevarnost bolezenskih stanj. Zato gledamo iz strokovnega vidika, tisto kar je nujno za občane, ne predstavlja vedno nujno za zdravnika. Mislimo, da je v tem bistvo nesporazumov, ki nastajajo! Kot smo ugotovili, sta v nočnem času prisotna zdravnik in reševalec.
Zdravnik je v tem času tisti, ki prevzame veliko odgovornost in tveganje, ko se mora odločiti, ali bo zapustil ambulanto in odšel na teren. Če ne gre za posebno težka stanja, ki jih bomo našteli kasneje sme zdravnik svetovati osebno ali po telefonu za ukrepe, ki naj jih bolnik naredi, da bo brez nevarnosti za življenje lahko počakal do jutra. Ob presoji zdravnika, da je potrebno pomagati na terenu, bo to storil sam ali pa organiziral prevoz do ambulante, oz. Splošne bolnišnice.
Naštejmo nekatera stanja, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje zdravstvenih delavcev:
—	poškodbe in težja stanja po zastrupitvi,
—	nenadne obolelosti.
Ob koncu prvega dela prispevka, ki govori o neprekinjenem zdravstvenem varstvu oz. dežurstvu, še sporočilo: Kadar gre za posebno težka bolezenska stanja, ki smo jih našteli, smo zdravstveni delavci moralno in zakonsko obvezani, da nujno zdravstveno pomoč nudimo povsod ob vsakem času in vsakomur. Nadaljevanje sledi v prihodnji številki.
Dušan Markoli
NARODNA ZAŠČITA V OBČINI LENART
Izkušnje narodne zaščite iz narodnoosvobodilne vojne so tako vsestranske, njihova vsebina pa tako skladna s sedanjo zamislijo o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, da je prevzem ideje o narodni zaščiti v sedanji obrambni in varnostni koncept ne le smiselna, ampak zgodovisko nuja. Ob upoštevanju izkušenj in tradicij NOB smo narodno zaščito v socialistični republiki Sloveniji prvič uveljavili leta 1976. Po sprejetem zakonu o SLO in DS iz leta 1982 pa je organizacija narodne zaščite prilagojena potrebam in nalogam, ki so opredeljene v obrambnih in varnostnih načrtih, oziroma v načrtih za delovanje narodne zaščite. Narodna zaščita se v sedanjih okoliščinah poja-
SLO IN DS
vlja kot najširša oblika sodelovanja prebivalstva v oboroženem boju zoper morebitnega napadalca.
V zadnjih letih so bili doseženi vidni uspehi pri organiziranih oblikah samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov tudi v občini Lenart.
Tako je narodna zaščita v bolj zaostrenih varnostnih razmerah razvila široko in stvarno aktivnost, zlasti še pri varovanju delovnih in življenjskih pogojev, družbenega in zasebnega premoženja, manj opazna pa je bila preprečevalna zaščitna dejavnost narodne zaščite v vsakodnevnem življenju. Da bi občani okvirno spoznali in bili seznanjeni o dosedanjih aktivnostih in doseženih repultatih pri usposabljanju narodne zaščite, smo se odločili za širšo informacijo.
Narodno zaščito vodijo načelniki narodne zaščite, ki imajo svoje namestnike in določeno število pomočnikov. Soglasje k imenovanju načelnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela izda občinski komite za SLO in DS. V letu 1983 je bilo sprejetih več pomembnih dokumentov gle-de nadaljnjega razvoja v SRS. Posamezni dokumenti dokaj stvarno opredeljujejo naloge in so rezultat naših dosedanjih spoznanj, mora pa jih po- ! trditi praksa, smo zapisali v zaključkih, ki sta jih sprejela svet in komite za SLO in DS v občini.
Posebna delovna skupina je v ta namen izdelala operativni program aktivnosti in usposabljanja za opravljanje nalog narodne zaščite. Sesta-vljalci programa so težili k uresničitvi pobude, da naj bo program usposabljanja sestavljen tako, da se dosežejo namen in cilji za praktično ter razmeram, potrebam in nalogam prilagojeno usposabljanja narodne zaščite v življenjskih in delovnih okoljih, kjer se izobraževanje — usposabljanje — izvaja.
Po sprejetem programu smo v prvem delu usposabljanja za opravljanje nalog narodne zaščite načrtovali usposabljanje vodstev narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V zvezi z opredeljeno nalogo smo izvedli postopke kadrovanja in določili številno sestavo vodstev narodne zaščite v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah
združenega dela, tako glede nalog, velikosti in obsega posameznih sredin, kot potreb, ki jih zahtevajo varnostne in obrambne razmere.
Po razpisanem usposabljanju smo v sodelovanju z občinskim štabom TO, postajo milice Lenart in oddelkom za ljudsko obrambo usposabljanje uspešno končali. Na tem usposabljanju je bilo usposobljenih 94 pripadnikov, nosilcev odgovornih funkcij v narodni zaščiti. Na osnovi pridobljenega znanja in pobud so komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih dopolnili vodstva narodne zaščite s svojimi predlogi. V mesecu oktobru lanskega leta smo z organizirano obliko usposabljanja, ki smo jih izvedli v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, usposobili še število pripadnikov narodne zaščite za izvajanje osnovnih nalog varovanja ter varnosti delovnih ljudi in občanov.
V skladu z idejnopolitičnimi smernicami in zakonskimi opredelitvami smo v oktobru letošnjega leta izpeljali 2-dnevno usposabljanje pripadnikov narodne zaščite skupno s pripadniki enot TO v krajevnih skupnostih. Najpomembnejša naloga na tem usposabljanju je bila spoznavanje s konkretnimi nalogami oboroženega boja.
Udeleženci usposabljanja so spoznali tudi orožje, ki ga uporabljajo pripadniki narodne zaščite. Strokovno izpeljavo usposabljanja sta izvedla občinski štab TO in postaja milice Lenart.
Skozi organizirane oblike usposabljanja narodne zaščite je bilo v zadnjem času usposobljenih precej ljudi. Po shemi organizacije in odgovornosti so pri usposabljanju narodne zaščite sodelovali komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, sveti krajevnih skupnosti, strokovno izpeljavo pa so opravili občinski štab TO. oddelek za ljudsko obrambo in postaja milice v Lenartu.
Ob zaključnih analizah smo ugotovili, da je učni proces v doslej izvedenih oblikah usposabljanja bil smotrno načrtovan in vnaprej domišljen (izdelan program in urnik), kar je zahtevalo aktivno vlogo predavateljev in slušateljev. Predavatelji so v glavnem snov posredovali v prostem razgovoru. Po uvodnih razmišljanjih predavateljev so se razvile živahne razprave, v katerih so sodelovali slušatelji.
Uspešnost opravljenih nalog lahko ocenjujemo tudi po udeležbi, ki je z ozirom na čas, ko se je usposabljanje izvajalo, zadovoljiva in dosega 92 %
Izkušnje kažejo, da je uresničevanje družbene samozaščite v praksi dolgoročen proces, ki terja določen čas, stalno aktivnost in nenehno kritično analizo doseženega stanja. Temu bomo sledili vsi, ki smo do sedaj v občini skrbeli za razvoj in uveljavljanje narodne zaščite s poudarkom, da je treba v vseh nadaljnjih oblikah usposabljanja razvijati tudi zavest in varnostno kulturo ter upoštevati samozaščitno vzgojo kot osnovo za preraščanje družbene samozaščite v množično vseljudsko gibanje na področju varnosti in zaščite.
Ivan Černčec
M 1


Če pogledam skozi okno, vidim drevje. A to drevje nima več svojega listja, ki mu čez tople mesece daje vso lepoto. Vidijo se debla in prazno iztega-joče veje, ki nemo čakajo zimo. Na prvi pogled je videti, kot da ni več življenja.
A vsak letni čas je nekaj lepega. Pride zima, ki nas vse prevzame. Mame pletejo, da otrok ne bo zeblo, otroci pa čakajo ob oknih, da bi opazili prve snežinke. Počasi le pričakajo tisti čas, ko na nebu opazijo bele kosmiče, ki so tako po-
ZIMA
dobni vati, da bi jih kar zamenjal. Padajo, padajo ter počasi pobelijo prvi hrib. Ob jutrih je hladno, zato se na oknih naredijo tiste prekrasne ledene rože. Otroci pa nemirni čakajo konec šole, da lahko preizkusijo, če lanske sanke in smuči še zmorejo vse strmine. Tisti, ki pa nimajo smuči in ne sank, se podajo do prvega jezera na drsanje. To je živžav! Tisti bolj
leni pa sedijo pred televizijskimi sprejemniki ter spremljajo zimske športe.
Pokrajina se spreminja. Počasi se že vsi naveličajo snega in komaj čakajo pomladanskih ter poletnih mesecev. Prvo sonce pa kos za kosom pobira sneg, ki je za nekaj časa omrt-vil naravo. Tako se počasi, a vztrajno izmenjavajo letni časi: narava umre, a se na novo rodi, le človeško življenje je eno samo.
Petra Mencigar, 7. b OS Lenart
MLADI LENARČANI V VOJAŠKIH ŠOLAH
Ena izmed možnosti uspešnega nadaljevanja šolanja po osnovni šoli je Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani. Šola je v občini Bežigrad, zraven stadiona Olimpije. Na Splošni srednji vojaški šoli se učenci usposabljajo za nadaljnje šolanje na vojaških akademijah in šele po uspešno končani akademiji stopijo v službo JLA kot aktivni vojaški starešine. Za vpis v to šolo lahko kandidirajo vsi zdravi, mladi fantje, ki imajo najmanj dober učni uspeh in so doma iz Slovenije. Osmošolci se morajo prijaviti na razpis, ki je objavljen v uradnem listu. Ko se prijavijo, gredo na zdravniški pregled in na preizkus znanja, kjer posebna komisija ugotovi fantove fizične in psihične sposobnosti. Nekje v začetku junija dobijo odgovore, ali so sprejeti ali niso.
Na začetku šolanja, to se pravi na začetku novega letnika, odidejo učenci na enotedensko prilagajanje na Bled, kjer se med seboj dobro spoznajo, obiščejo pa tudi številne kulturnozgodovinske kraje.
Med štiriletnim šolanjem opravijo tudi plavalni tečaj v Fazani in smučarski tečaj na Pokljuki. Na koncu drugega in tretjega letnika gredo na taborjenje v Velike Bloke, kjer opravijo prva streljanja z vojaškimi puškami. Na začetku četrtega letnika pa opravijo še vozniški izpit za B in C kategorijo. Nasploh pa so učne naloge in programi zelo podobni programom v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja v ci-vilstvu, zraven tega pa so še seveda nekateri specifični vojaški predmeti. Učenci nosijo v času pouka civilno obleko, razen ko imajo vojaške predmete. Program je pete stopnje in ni prezahteven. Zmore ga vsakdo, ki redno dela in se uči. Najzahtevnejši je četrti letnik, v katerem učence čakata poleg rednega programa še zaključna naloga in matura. Matura zahteva preizkus znanja iz matematike in slovenščine. Po uspešno končani šoli morajo učenci nadaljevati šolanje na eni od akademij, ki pa so v Beogradu, Zagrebu, Rajlovcu, Splitu in Zadru. Ko končajo vojaško akademijo, do-
bijo čin podporočnika in odidejo na službovanje v enote JLA, kamor jih razporedijo.
Življenje na šoli je izredno pestro. Učenci stanujejo v dijaškem domu. kjer imajo razne ugodnosti. Šolanje je brezplačno. Zagotovljena jim je obleka, hrana, socialno zavarovanje, nastanitev, šolski pribor in drugo.
V času šolanja gredo dijaki na številne taktično-tehnične zbore v enote JLA, kjer se podrobneje se-
Skupina bodočih starešin JLA
znanijo z vojaško tehniko. Prav tako se seznanijo s potekom študija na akademijah in tudi obiščejo vse akademije, na katerih mislijo nadaljevati šolanje. Med dejavnostmi, ki jih razvijajo na šoli, lahko učenci izbirajo med velikim številom športnih in drugih aktivnosti kot so: radioamaterski, novinarski, literarni, modelarski krožek in številni drugi. Imajo lastno mladinsko delovno brigado in vsako leto se udeležijo ene od mladinskih delovnih akcij.
Uspešno sodelujejo tudi z dekleti iz okoliških domov, saj skoraj vsak četrtek priredijo ples, dekleta pa jim pomagajo pri pripravah raznih proslav.
Ce vas ta poklic veseli in privlači, poiščite podrobnejše informacije na oddelku za ljudsko obrambo v Lenartu.	Aleš Lipko
RAZVOJNE USMERITVE
BREZBRIŽNI DO OKOLJA
Vse bolj smo priča katastrofalnim posledicam, ki nastajajo zaradi nepremišljenih posegov v prostor. Umirajo gozdovi, pogi-njajo ribe v rekah, nastajajo mla-kuže smrdečih odpadkov, polno je divjih odlagališč smeti. Zrak je onesnažen, tovarniški dimniki bruhajo tone in tone strupenih kemičnih in drugih odpadkov.
Analiziramo in filozofiramo lahko v neskončnost, dneve in noči. Kaj pa bomo s filozofiranjem in praznim besedičenjem storili, je pa seveda drugo vprašanje. Odnos do okolja bomo morali bistveno spremeniti. Pomaga lahko samo celovita in kompleksno zastavljena ekološka politika v povsem jasni in logični prepletenosti z družbeno demokratično preobrazbo. Ekonomske politike ni mogoče ločevati od ekološke in obratno. Gospodarsko prihodnost moramo graditi na sodobni izpiljeni tehnologiji ob skrajno premišljeni uporabi prostora.
Dejstvo je, da vsi vidimo in razumemo probleme v okolju. Vidimo tudi njihove razsežnosti in učinke na gospodarstvo in ljudi; premalo ali pa skoraj nič pa ne storimo za boljše ravnanje. Škodljive posledice onesnaževanja človekovega okolja so tako hude, da resno udarjajo nazaj. Vse to nas torej sili v resna razmišljanja v nujnih ukrepih. Rešujemo lahko tiste probleme, ki jih je že ali jih bo v kratkem rešila znanost.
Sicer pa bi bilo nadvse dobro, če bi se večkrat spomnili, da živi človeštvo v utvari, da se je otreslo odvisnosti od narave. Narobe, človek zapada v vse hujšo odvisnost. Varstvo narave in okolja je torej usodno in eksistenčno vprašanje človeštva.
M. T.
KRAJEVNI MOZAIK
• JUROVSKI DOL
Problemi telefonije in neprimernih trgovskih površin trgovin Mercator-Potrošnik in Kmetijske zadruge so najbolj pereči ravno v Jurov-skem dolu. Občani imajo na razpolago samo 6 telefonskih številk, medtem ko jih je v drugih krajevnih skupnostih vsaj 20 do 25. Prostori trgovine Mercator-Potrošnik so neustrezni in so jih ustrezne inšpekcijske službe že zaprle. Trgovina Kmetijske zadruge nima niti najosnovnejših pro-dajalnih in skladiščnih povr-
• SELCE
Zaradi premale kapacitete vodohrama se pogosto dogaja, da za določen čas zmanjka vode in to predvsem v soboto in nedeljo, ko je poraba največja. Imenovan je bil vodovodni odbor, ki ima nalogo proučiti možnost pridobitve sredstev iz različnih virov.
V tem predelu naše občine bi bila potrebna bencinska črpalka, saj je zaledje izredno kmetijsko, velik porabnik naftnih derivatov pa je tudi TOZD Sadjarstvo Selce. To območje je zelo oddaljeno od vseh treh obstoječih črpalk v
občini Lenart, Cerkvenjak in Zg. Ščavnica. S problematiko je seznanjen izvršni svet SO Lenart ter delovne organizacije v kraju, ki bi sodelovale pri morebitni izgradnji. Zavedajo se, da bodo tudi krajani morali primakniti svoj delež. • BENEDIKT
Dolgo pričakovana regulacija potoka Trstenik se bo pričela v prihodnjem letu in sicer takoj, ko bo končana regulacija Drvanje. Dogovor je bil sklenjen z VGP Maribor. Krajani upajo, da bo do uresničitve prišlo v prvi polovici leta. V kraju je pričel ponovno obratovati gostinski lokal. Nekdanje privatno gostišče Lešnik je prevzel Agro-kombinat TOZD Gostinstvo Lenart. Adaptacija bo urejena postopno do junija 1987.
MNOŽIČNA REKREACIJA
Sindikalne športne igre so v letošnjem letu potekale skozi vso leto pri moških v 11 disciplinah, pri ženskah pa v 9. Iger se je udeležilo nekaj nad 1000 tekmovalcev, iz 21 OO ZSS.
Najuspešnejša je pri moških OO ZSS Agrokombinat, pri ženskah pa OO ZSS Zavod Hrastovec. Značilno za letošnje igre je predvsem to, da so ekipe — organizatorji tekmovanja, še bolj značilno pa je to, da dokajšnjo število osnovnih organizacij tekmovanja oz. re-
kreacijo v celoti ni jemalo resno in se niso udeleževali v vseh disciplinah. Uspešno so v letošnjem letu delovali predvsem v OO ZSS Zavod Hrastovec, Elektro in Agrokombinat pri moških, ki so se udeležili pri vseh športnih panogah. Posebej velja pohvaliti delo športnih organizatorjev v OO ZSS Zavod Hrastovec, kjer načrtno in zavestno vključujejo delavce k športni rekreaciji, saj že vrsto let sodijo v organiziranosti za vzgled pri moških in ženskih vrstah drugim ekipam.
Če so bile letošnje sindikalne športne igre uspešne ali ne, naj ocenijo delavci sami, športnim organizatorjem in športnikom pa naj velja pravilo: ni važno zmagovati, važno je sodelovati — in držimo se ga naslednje leto. Podeljevanje priznanj, medalj in pokalov ekipam in posameznikom bo opravljeno v prihodnjih dneh.
V imenu vseh športnih delavcev in športnikov želimo vsem delovnim ljudem in občanom uspešen nadvse pa zdrav preskok v Novo leto 1987.
Branko TUŠ
NOVOLETNA KRIŽANKA
SESTAVIL EDVARD RI/KŠIČ
v 198 7
vam
želimo:
KS V . OBČINI
SREDNJI PRST
ŽENSKA,
KI SKRBI LE ZASE
NATRIJ
Z.IME
AMERIŠKO M. IME
LUDVIK ZAJC
AKiGl. PLEM. STOPNJA
POVEŠE-Mo&r (V MED-)
PRI S P. za . puatilo šole
HER.ce SOVE C
PRIPRAVLJA L SC
M. IME
politik amin
UPELEhV. ČISTK
vze.
ZAVOD
ame-RIC1J
Polotok KATRAN v SZ
Z.IME
IT. TISK AGENCIJA
OKENSKA NABOJNICA
muza u. pesn1st1«
pasje ime
TOM J0N6S
eoHA NA Avsra.
KOROŠKEM
IVO ban
AKTINIJ
ANTIKRISTI
srbsko
M.
IME
kit. drž. ze
DON S
RUSKI VLADAR
SL0VENSK0-GORIŠKA IKEBANA
Politikom želim r letu 1987, naj jim besede obrodijo kot kmetom polja.
XXX
Vsem r gospodarstvu iz srca privoščim, naj jim r norem letu osebni dohodki rastejo vsaj tako hitro, kot bo padal dohodek v njihovi TOZD!
XXX
Vsem obrtnikom želim, naj pogori arhiv občinske uprave za dohodke!
XXX
Miličnikom naj novo leto prinese več označenih prehodov za pešce, da bodo lahko še večkrat zaračunali kazen tudi občinarjem!
XXX
Vsako leto, ki mine, nam da nore življenjske izkušnje. Leto 1986je prineslo tudi te:
Pri osnovni šoli r Gradišču dolgo niso zasuli precejšnje jame, čeprav je bilo to potem enostavno storiti. In to samo zato, ker se za tistega, ki drugemu jamo koplje, ve, kaj ga čaka. Za tistega, ki jo za drugim zasuje, pa ne...
XXX
Boljši gostišči v občini je začel prevevati pravi politični duh. Črni les je dobil priznanje Politike, pri Vindišu so uvedli Ruski bife, pravi prole-tarci pa še redno hodijo mimo obeh...
XXX
AMD Lenart se je začel ukvarjati z artokrosom. Pametno, kajti za ta šport ne potrebujejo posebne tekmoralne steze. Ta namreč že obstaja: regionalna cesta Senarska— Cerkrenjak— Videm!
XXX
Verjetno bo v prihodnjem letu rsem 100% bolje. Tudi inflaciji... V zadnjem letu sem spoznal rsestransko angažiranega in razmeroma uspešnega direktorja. Piše se FER-SENIJELETIČ!
XXX
Korak nazaj nam ne more prinesti uspešnega leta. Za to je potrebnih reč korakor — nazaj!
XXX
Vedno bliže smo zdrari prehrani. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu pili studenčnico in jedli — koreninice! Na zdrarje, prihodnost!
Lovro Koloman
l