JUTRA Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it 13 Oglui po tarlfu Oglu« »prejtm« tudi ogltini oddelek .Jutr«" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Turati orf oaoeiu Poštnina pfagana v gotovInT toanooriM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 32 Maribor, sobota 8. februarja 1930 Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na Preorijentacija na Madžarskem ? Te dni so madžarski industrijalci in veletrgovci v Budimpešti priredili banket na čast ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu. Ob tej priliki je grof Bethlen imel velik govor o sporazumu v Haagu in o novih potih, katere bi naj nastopila Madžarska v svoji zunanji politiki. Značilno je, da je grof Bethlen povdaril v svojem govoru potrebo, da se preorijentira madžarska zunanja politika zlasti napram Balkanu in v prvi vrsti napram Jugoslaviji. Zanimivo je dalje, da se je takoj po tem banketu pričela v madžarskih, zlasti gospodarskih krogih v tem pogledu in v tej smeri velika akcija. Bethlen je v svojem govoru podčrtal, da je sicer madžarska težka industrija in veletrgovina že dosedaj imela močne zveze z Jugoslavijo in z balkanskimi tržišči, da pa je treba te zveze še poglobiti in proširiti tudi na druge panoge madžarskega gospodarskega življenja. V madžarskih gospodarskih krogih je tekom zadnjih dni v teku velika akcija za gospodarski sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo. Ze več dni se v Budimpešti neprestano vrše konference in pogajanja o tem, kako bi se mogle okrepiti trgovske zveze z Jugoslavijo, tako da bj madžarska industrija prišla v neprimerno boljši položaj nego je sedanji. Tudi v političnih krogih se z veliko napetostjo pričakujejo zunanje-politič-ne izjave odgovornih oiniteljev in vse se zdi, da merodajni krogi računajo z upostavitvo normalnih odnošajev z ' državami Male antante, zlasti z Jugoslavijo, na podlagi sporazuma v Haagu. Madžarski službeni listi se zadnje dni obširno bavijo s potrebo revizije odnošajev med Madžarsko in sosednimi državami. »Prager Presse« je objavila tudi obširno izjavo grofa Alber-ta Apponyja o tem vprašanju. Veliko Paznjo v političnih krogih pa je izzval članek bivšega ministra za zunanje posle Gustava Gratza v listu »Pesti Toszde«. Gratz je mnenja, da ni neutemeljena nada. da bo haaški sporazum stvoril podlago za izboljšanje v madžarskem gospodarskem položaju. Seveda pa ne smemo biti preveliki op timisti. Smatra, da bodo gospodarske zveze z inozemstvom postale normalnejše, čim Madžarska ne bo več pod tutorstvom Lige narodov. Veliko važnost polaga Madžarska na pomoč velesil, ki so jo ji obljubile za slučaj sklepa državnega posojila. V glavnem pa je izboljšanje gospodarskega stanja Madžarske mogoče samo, ako bo sklenila nove gospodarske in trgovske pogodbe s sosednimi državami, in tudi sosedne države bodo to izboljšanje občutile. Naravna pot madžarskih izdelkov vodi že od nekdaj na Balkan. Značilno je tudi, da se v političnih krogih Madžarske govori v zadnjem času o rekonstrukciji Bethlenove vlade v tej smeri, da bi sedanji vojni mi-mMfvr C*Sodo zgradili v Beogradu za krog 30 milijonov Din. Palača bo ena izmed naj-JEpnumentalnejših zgradb v Beogradu, dolžina fasade bo 50 m, globočina 75 m. Drž, hip. banka namerava zgraditi tudi palače podružnic v Nišu, Cetinju, Skopju in Banji Luki. Kongres za zaSČIto upnJkou DUNAJ, 8. februarja. Dne 21. maja se bo vršil na Dunaju mednarodni kongres za zaščito upnikov. Udeležila se ga bodo društva upnikov iz vseh evropskih držav, med njimi tudi zastopniki Jugoslavije. zlasti države Male antante smatrajo opasnim za razvoj mirne atmosfere v srednji Evropi, odstopil kot vojoi in postal notranji minister. Ako so vse te izjave madžarskih gospodarskih in političnih krogov odkritosrčne, smemo računati, da bomo tudi z Madžarsko v doglednem casu stopili v bolj odkrite ln prijazne odno-šaje nego smo bili dozdaj. Nedvomno je, da imajo sedanji pojavi na Madžarskem svoje ozadje v težavnem gospodarskem položaju, v krizi, ki Jo preživlja tudi ta država In Id Je ze svo-ječasno na'5la izraza v zahtevi mad-, Žarskih gospodarskih krogov po usta-! novitvi žitnega trusta Madžarske z Malo antanto. Gotovo je tudi, da je potreba na državnem posojilu eden iz-. m^d vzio’'ov da Madžarska išče pri- jateljstva in tesnejših zvez z Malo antanto in zlasti z našo državo, danes tembolj, ker so s sporazumom v Haagu odpravljene v glavnem sporne toc ke, ki so med nami in Madžarsko bile latentne. Istotako pa je nedvomno, da ima prav grof Albert Apponyi v svoji Izjavi v »Prager Presse«, da mora Madž^ka paralelno s svojo novo zu nanje-politično akcijo likvidirati pred vsem svojo Iredentistično, revizionistično politiko in se podati na pot lojalnosti napram državam Male antante. Ako bo to storila, ni dvoma, da bo našla zlasti tudi v Jugoslaviji polno pripravljenost, da se ustvarijo nove medsebojne gospodarske in trgovske zveze, pa tudi tesnejše sodelovanje v gospodarskih vprašanjih napram zunanjemu svetu. Leta 1935 ne bo u Rusiji nobene cerkue ueč Kakor poročajo berlinski listi, je sovjetska vlada sklenila, da bo do 1. 1935 porušila vse cerkve v Rusiji. Tekom 1. 1929 je bilo porušenih 1200 cerkvi in 646 molilnic; samo v zadnjih 2 mesecih je bilo porušenih 590 pravoslavnih in 11 protestanskih cerkvg ter 81 židovskih molilnic. Vse so pretvorjene v kine in muzeje. Ogroma skala ogroža vas Grezes v južni Franciji, kt šteje približno 30 hiš. Visi ravno nad vasjo. Že od pamtiveka so prebivalci vasi sekali za svoje stavbe potrebno kamenje iz gore in polagoma skalovje tako močno izpodkopali, da se je sedaj že zelo zrahljalo. Večino vgroženih hiš so že izpraznili. Vrh tega bodo sedaj poizkušali skalo kos za kosom razstreliti i dinamitom, da tako zaščitijo življenje 400 duš broječe vasi. mm ..... (predpustna zabava 8. FEBR. 1980 KAZINSKA DVORANA PETJE ■ GODBA ■ PL1S IN RAZNE ZABAVE ZAČETEK 8. URI P. D. GRAFIKA MARIBOR Srebro In zlato - Malokomu bo morda znano, da je Mio v starodavnih časih Tazmerje med zlatom in srebrom ravno obratno od sedanjega. Še pri Egipčanih je bilo zlato ce< neje od srebra. V grobovih egiptovskih kraljev so namreč našli zalte posode, Id so bile obrobljene s srebrom. Redkejfe, dragocenejša kovina se je torej uporab* ljala za olepšavanje preprostejše, kakor se dela sedaj ravno obratno. Iz bronast* dobe izvirajo zelo redki srebrni predmeti, dočim je zlatnine iz tedanje dobe v izobilju. To je pač najboljši dokaz, da jt bilo tedaj srebro dražje od zlata. Prvi jugoslovenski vojni fftm. V zgodovini našega naroda, zlasti aja- govega srbskega dela, je nedvomno mnogo motivov za veliki vojni film. Slavni boji srbskih vojsk, njih zmage in krvavi porazi bi se dali v filmu zelo dobro izdelati. Sedaj je pričel uredalk beograškega »Vremena«, Stanislav Krakov, izdelovati veliki vojni film »Za c*** domovine«. Delo dobro davno so snimali v Beogradu oWegan£ beograjske trdnjave po f nemški vojski. To bo prvi jugosloveni« vojni in prvi narodni film sploh. •" S!nw a Mariborski V E C E R N! K Jutra ■—mra—"in n ■ mmmmmmmmmmmmmum v M a~r i b' o r u, dne 8. II. 1930. —~—-™-ir, »iMBii-n-rinmiTiiin mn in Kako le sedal na FelberJevem otoku? 1. JUNIJA SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVEGA KOPALIŠČA. Vkljub vremenskim neprilikam se dela na Felberjevem otoku pri zgradbi novega modernega kopališča, neprestano nadaljujejo vedno tam, kjer to dovoljujejo prilike. V glavnem so danes dela že dovršena ali gredo h koncu. Kako bo torej izgledalo na otoku, ko bo vse dogotovljeno, tako bo marsikdo vprašal. Kmalu za mostom, ki vodi čez Dravo, se bo dvigala terasa proti restavraciji in kabinam. Restavracija, v kateri bo spodaj kuhinja, soba za goste, soba za sanitetno osobje, v podzemlju velike kleti, v nadstropju pa stanovanjski prostori za gostilničarja in Dsobje kopališča, je že zgrajena. Na vsaki strani restavracije so poslopja s kabinami, na eni poslopje za moške, na drugi za ženske. V vsakem poslopju bo spodaj po 60 posameznih kabin, v nadstropju pa skupne kabine z 320 omarami na vsaki strani. Nato pridejo baseni, ki so že vsi dogotovljeni: otroški v velikosti 19krat 13 m in z največjo vodno globočino 50 cm, basen za neplavalce v velikosti 19 krat 27 m z največjo vodno globočino l in pol m, ter največji basen, za plavalce, v velikosti 30><50 m z največjo vodno globočino 4 in pol m, ter z 10 m visokim skakalnim stolpom v 3 etažah. Iz južnega rokava Drave bo speljana voda po kanalu v čistilnik, odtam pa v filter, odkoder se bo sčiščena voda napeljavala v basene. Nekako vmes med filtrom, baseni in poslopji za kabine bo velik tenis-prostor. Vsa kanalizacija, izvzemši črpalke in električno montažo, ie že izpeljana. Pri basenih še manjkajo ograje in pa podrobna estetična izvedba. Zapadno od basenov, proti mariborski strani, se bo preuredil celi del otoka za lahko atetiko. Poslopje za moške kabine je dogotovljeno, ono za ženske kabine je v delu. V vsakem poslopju bodo tudi prhe. Svečana otvoritev novega kopaiišča se bo vršila dne 1. junija v zvezi s športnimi prireditvami in tekmami v velikem stilu. Tega dne bo kopališče izročeno splošnemu prometu. Z ogromnimi žrtvami je mariborska mestna občina ustvarila veliko delo, ki naj služi mariborskemu prebivalstvu v krepljenje zdravja ne le s kopelmi v čisti vodi iz Drave, ampak tudi kot pravcato letovišče. Velikega pomena je, da se je posvetila posebna pažnja tudi ureditvi primernih prostorov ra gojenje športa, ki naj istotako služi gojenju človeškega zdravja. čujemo, da bo do otvoritve izvedena že tudi akcija za uvedbo vožnje z motornim čolnom iz Melja do otoka. Na obeh straneh Drave bodo postajališča, kjer bo čoln sprejemal obiskovalce otoka. Neobhodno potrebno pa bo misliti tudi na to, da se spelje čim najkrajši cestni dohod do otoka s stalnim prevažanjem kopalcev in drugih obiskovalcev otoka tja in nazaj bodisi z mestnimi avtobusi bodisi drugače. Cene tako za prevažanje kakor tudi za uporabo kopališč pa morajo biti vsekakor primerne, ako računamo na mnogobrojen obisk in s tem na rentabilnost novega podjetja. Mariborski in d neoni dtuhii mariborsko gledališče REPERTOAR. »Pobota, 8. februarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 9. februarja ob 15. uri »Lepa pustolovščina«. Za deco neprimerno. Kuponi. Pondeljek, 10. februarja. Zaprto. Torek, 11. februarja ob 20. uri »Sneg«, ab. A. Premijera. Ptujsko gledališče. Sreda, 12. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Za deco neprimerno. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 10. t. m. ob 8. zvečer, bo predaval univ. prof. dr. Aleksander Jelačič o aktualni temi: V kaki meri je moderna žena sodelovala na izoblikovanju sodobne človeške družbe? V koliko nosi pečat njene vedno krepkejše individualnosti? Kakšni so njeni vplivi na zakon? — Koncert ljubljanske Glasbeue Matice se bo vršil definitivno v soboto 8. marca. — Razstsra jugoslovenskega kiparja v Rotterdamu. Danes je bila v Rotterdamu otvorjena kolektivna razstava del jugoslovenskega kiparja Tone Rosandiča. Razstavo je priredil vodilni nizozemski umetniški klub. Časopisje piše zelo pohvalno o jugoslo-venski umetnosti, spominjajoč se razstave Meštrovičeve v Rotterdamu med vojno. — Avtobusna proga Konjice—Vitanje, ki jo uvede mariborsko mestno avtobusno podjetje, se otvori v pondeljek 10. tm. Avtobus bo vozil začasno samo ob pondeljkih, četrtkih in sobotah. Odhod iz Konjic ob 6.30 in 13.20, odhod iz Vitanja ob 7.30 in 17. Vozni red je napravljen tako, da imajo potniki zveze z avtobusi glavne proge Maribor—Celje. PLE5 MOTOKLUBA MARIBOR 15. FEBRUARJA 1930 V 2ADR. GOSPODARSKI BANKI Sprememba voznega reda na avtobusni progi Konjice—Poljčane. Z ozirom na slabo frekvenco se vozni red na progi Konjice—Poljčane obenem z uvedbo nove proge Konjice—-Vitanje spremeni v toliko, da se ukine opoldanska vožnja iz Konjic v Poljčane in obratno. Zato se pa uvede večerna vožnja iz Konjic ob 20. uri, tako da bodo imele Konjice zvezo z večernim vlakom proti Mariboru. Pozor HinoobiskovalcS! Vsled ogromnega zanimanja se predvajanje filma BARON TRENK podaljSa do vključno pondeljka 10. februarja Tel. 23 29 „KlNO UNION" Tel. 23-29 Nabavite vstopnice v predprodaji. «8 Planinski ples. SPD Maribor se iskreno zahvaljuje vsem posetnikom, sodelavcem, darovalcem in vsem, ki so pomogli k krasnemu uspehu prireditve. Obenem se pozivajo vsi dobavitelji, da predložijo račune bla-gajnjjfu g. dr. Žnuderlu Maksu, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Nezgoda našega jamskega raziskovalca. * Znani agilni narodni delavec in jamski raziskovalec, nadučitelj Josip Pajtler iz Limbuša si je pri padcu na oledeneli cesti zlomil levo roko. Zdravi se na ki-rurgičnem oddelku mariborske bolnice. Zopet dv a vloma v Mariboru. Danes krog 5. ure zjutraj je stražnik v Tattenbachovi ulici opazil, da je na št. 14 krojaška delavnica Ivana Gomboča odprta in da ni nikogar v njej. Avizjrani Gomboč je prišel krog 6. ure in izjavil, da mu je zmanjkalo 12 kompletnih oblek Sloursna otuoriteu nouega mostu čez fTluro v Radgoni Novi most čez Muro, ki veže našo in nemško Radgono, in ki je bil zgrajen namesto starega lesenega mostu, ki ga je lansko zimo podrlo ledovje, je sicer že izročen prometu, Slovesna otvoritev in blagoslovitev mostu pa se bo izvršila šele jutri 9. t. m. Ker po dogovoru med našo in avstrijsko vlado gradili most Avstrijci, bo blagr^o-vitev izvršil graški nadškof dr. Pauli-kovski ob soudeležbi naših cerkvenih oblasti, ki jih bo zastopal v prvi vrsti mariborski pomožni škof dr. Tomažič. Slovesna, otvoritev se bo izvršila skupno in bo z avstrijske strani navzoč glasom zadnjih vesti tudi zvezni kancelar dr. Schober, ki se je sinoči ob polnoči odpeljal iz Rima, dalje štajerski deželni glavar dr. Rintelen in drugi. Našo državo bodo zastopali delegat ministrstva za javna dela, ban dravske banovine in njegov pomočnik, okrožni inšpektor mariborskega okrož ja v drugi. Po programu se zbere občinstvo na vsaki strani ob tri četrt na 11. in nato na sredini mosta, tam bo vodja zgradbe inž. Eichkitz najprej podal kratko zgodovino gradnje novega mostu, nakar bo izvršena blagoslovitev in slovesna predaja mosta prome tu. Po otvoritvi se bo vršil v slavnost ni dvorani Mestne hranilnice v avstrijski Radgoni skupni banket. Nadinspektor Miro Ribarič t. Po daljšem bolehanju je zatisnil danes svoje blage oči v Mariboru, nadinspek tor finančne kontrole v pokoju, g. Miro Ribarič. Vest o njegovi smrti bo posebno bolestno odjeknila po Goriškem, v Trstu in Istri, kjer je služboval dolga leta in bil med našim narodom naravnost popularna oseba. Pokojnik je bil rodom iz Škofje Loke ter izredno prikupljiv človek. Telesno pravcati orjak, je bil ne omajen tudi kot karakter. Zlasti velika in naravnost očarljiva je bila njegova vera v vstajenje in srečnejšo bodočnost našega naroda. Nekdanja c. in kr. uniforma ga ni nikdar ovirala, da ne bi povsod javno in odkrito pokazal svoje jugosloven-sko prepričanje, v srcu pa je bil mehek in nenavadna dobričina, ki si je takoj znal pridobiti naklonjenost vsakogar, kdor ga je spoznal. Po prevratu se je takoj preselil v svobodno Jugoslavijo ter je služboval najprej v Ptuju, potem pa v Mariboru, kjer je končno stopil v pokoj in si ustanovil svoj skromen dom. Lani ga je zadfela kap in je od tedaj bolehal, dokler ga ni sedaj smrt rešila trpljenja. Pokojnik.je bil dolga leta tudi agilen odbornik pravoslavne cerkvene občine v Mariboru. Pogreb še bo vršil v pondeljek, ob 16. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi vrlemu narodnjaku lahka svobodna slovenska zemljica, ki jo je tako iskreno ljubil, užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje! — Ste že Dodaisal" de'eže za pohorsko zseniačo Iz dravske banske uprave. Za banskega inšpektorja banske uprave dravske banovine v 3-1 je imenovan ter za eno obleko blaga. Skupno Škodo dosedanji načelnik upravnega oddelka, ceni na ».0 do 25.000 Din. Ključavnica je ; dr. Josip Ferjančič, za načelnika uprav-bila s silo vlomljena. Gomboč pravi, da 1 so včeraj popoldne trije mladeniči v starosti 17 do 18 let hodili krog delavnice in si prišli tudi v delavnico ogledat razne vzorce za obleke. Sumi, da so ti izvršili vlom. Gomboč je zavarovan za 30.000 Din proti vlomu in tatvini. Včeraj popoldne med 13. in 18. uro pa je neznani storilec vlomil v Vinarski ul. 23 a skozi okno v stanovanje Ivana Bedrača, poljedelca, zaposlenega v Vinarski šoli, in mu odnesel iz zaklenjene omare obleke, perilo, klobuk, žepno sve nega oddelka v 3-1 pa dr. Leon Stare, banski svetnik. — Iz sodne službe. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je položil včeraj g. dr. Leon Berlic, avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru sodniški izpit z odliko. Čestitamo! — Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Rušah po daljši bolezni v 69. letu starosti g. Anton Petin, lesni trgovec in posestnik. Pogreb bo v nedeljo, ob 3. pop. iz hiše žalosti v tilko itd v skupni vrednosti 3156 Din. Rušah‘št'24 na domače'pokopalšče' -o icijs ki pes je sled nekaj časa sledil Blag mu spomin, žalujočim naše iskre proti Kamilici, pa jo jc kmalu izgubil* i no sožaljcr! — Policijski ples. Ponovno vabimo občinstvo na policijski ples, ki se bo vršil dne 22. februarja v vseh prostorih dvorane »Uniona« pod pokroviteljstvom predstojnika mestne policije g. Keršovana Vekoslava. Ker je namenjen eventuelni čisti dobiček v prid vdovam in sirotam policijskih nameščencev, je pričakovati čim večje udeležbe. Začetek ob 20.30. Vstopnina 15 Din. Sodeluje vojaška godba. Vstopnice v predprodaji se dobijo na predstojništvu mestne policije v sobi št. 2. 384 Za družabni večer, ki ga priredijo privatni nameščenci v soboto, dne 15. februarja z začetkom ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, vlada že danes splošno zanimanje. Da bo večer slehernemu res v pravo zabavo, je izborno preskrbljeno. Srečolov bo osrečil marsikoga s krasnimi dobitki, katerih je že sedaj okoli 100. Vpeljani gostje dobrodošli! 414 Pustno rajanje malčkov. Kakor vsako leto, priredi tudi letos ISSKM otroško rajanje, ki bo edina o-troška prireditev v letošnjem predpustu. Vsak, ki želi svojemu malčku nekaj ur neprisiljenega veselja, naj ga pripelje na to prireditev. 415 DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. V soboto 8. in v pondeljek 10. februarja zadnji dan za obnovo srečk, kupljenih v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Istotam še nekaj srečk na razpolago. Ne zamudite prilike, obogateti čez noč! Žrebanje že v pondeljek dne 10. februarja. klub .Ede'we;B 1900* Vesela noč na planinah 15. februarja Union Umetne oči bodo izdelovali v Zagrebu zastopniki tvrdke F. Ad. Miiller Sohne, zavod za umetne oči v Wiesbadnu, od 25. do 27. februarja v navzočnosti pacijentov, po naravi in jih prilagodili. Glej natančneje oglas— 401 Občni zbor automobilskega kluba sekcija Maribor. Redni člani automobilskega kluba sekcije Maribor se s tem še enkrat opozarjajo, da se bo vršil letošnji občni zbor v nedeljo dne 9. februarja ob 9. dop. v hotelu Meran. 357 Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo priredi dn 16. t. m. veliko veselico v Sokolskem domu. Spored je jako pester in ker so naše gasilske veselice že od nekdaj znane kot jako zabavne, menimo, da tudi letos ne bo manjkalo obiskovalcev. Tudi mariborska gasilska garda ne bo manjkala, saj se je korporativno prijavila. — Prekinitev električnega toka. V nedeljo dne 9. tm. prekine elektrarna Fala od 8.—10. dop. dobavo električnega toka za celo mesto. Omrežje je smatrati pod tokom. — 397 Predpustno veselico s plesom priredi pevski zbor »Dravet v soboto 15. februarja v dvorani Gačnik v Studencih. Maske dobrodošle.__________ 403 Gasilstvo delavnice drž. žel. v Mariboru se najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem in posetnikom, ki so prispevali k u-speli predpustni veselici. — Odbor. — Pri obledeli, sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako-jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josef grenčice«. V zdravniški praksi se »Franz Josef voda« radi tega osebno uporablja, cer naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josef greneča« se debi v vseh lekarnah, drogerijah in sjje-cerijskih trgovinah. V M a r } fi 6 r n, “dne 8. II. 193& Mariborski VFČERNTK Jutra Bodoče mariborsko tržišče KJE NAJ BO? - KAKŠNO NAJ BO?- KAKE PREDNOSTI NAJ NUDI? Ugleden mariborski inženjer, ki živi v tujini in je v teh dneh posetil svoje rodno mesto, je bil tako prijazen, da je izrekel svoje mnenje o bodočem mariborskem tržišču. Sicer se je o tem predmetu v javnosti precej razpravljalo, toda le mimogrede in ne bo morda odveč, ako se seznanimo z nazori veščaka, tcrej kompetentne osebe, ki si je ogledala razna tržišča v drugih mestih. Glede prostora, kjer naj bi tržišče sta- lo, je bil g. inženjer mnenja, da ne more priti iz različnih vzrokov noben drug prostor v poštev, kakor četverokot na vzhodnem delu Glavnega trga. V središču mesta gotovo ni nikjer pripravnejše-ga prostora in je bilo z ozirom na nakupovalke, hišne gospodinje in služkinje naravnost nepojmljivo naziranje, naj bi se tržišče napravilo na desnem bregu Drave bogvekje, ali celo še bolj na periferiji mesta. Ni namreč prijetno nositi daleč razmeroma težko breme, delo zastaja doma, ako se človek radi oddaljenosti trga zamudi predolgo pri vsakdanjem nakupovanju in nič ni kaj vabljivo hiteti ob dežju, snegu in brozgi daleč na trg in zopet domu po mariborskih ulicah. Z ozirom na razvijajoči se promet tržna stavba na tem mestu tudi ne bi predstavljala ovire, saj ne bi trebalo za tržnico zazidati kar celega areala in bi se vsled tega ulice okoli tržnice lahko razširile, a je vrh tega verjetno, da se promet v tem okolišu tudi v bodoče ne bo bogve kako povečal, saj bo glavni most razbremenjen po drugem mostu, ki se bo mora! prej ali slej zgraditi v Melju. 2e večkrat izraženo mnenje, da je ta prostor za tržnico z ozirom na razvijajoči se Maribor pemajhen, ne drži. Stavbo si moramo namreč predstavljati viso-kopritlično s suterenom in po možnosti z ravno streho; na ta način bi se uporabljivo površje tržnice kar potrojilo. Tako površje pa mora zadostovati za celo vrsto desetletij, tudi če bi se število mestnega prebivalstva podvojilo. Visoki su-teren bi se dal uporabljati predvsem za mesarje in Špeharje, ki bi jim v poletnem času izborno služile hladilnice, ki jih v moderni tržnici ne sme manjkati. Par stojnic za ribe, morske in sladkovodne, bi trebalo tu tudi namestiti, a bi te morale seveda biti opremljene z vodnimi bazeni. Visoko pritličje bi služilo v prvi vrsti prodaji zelenjave, sadja, mleka in sorodnih pridelkov, na ravni strehi pa bi bili perutninarji, črevljarji, lončarji itd. Razumljivo je, da bi bila taka tržnica razmeroma draga, ni pa nikakega dvoma, da bi bila tudi rentabilna, saj so drugod take tržnice tudi rentabilne. Pročelja, če ne vsa, pa vsaj nekatera, bi se dala opremiti z ne globokimi trgovinami, ki bi nosile precejšnjo najemnino, od stojnic bi se tudi pobiral mestni davek v primernem iznosu, kakor se pobira tudi dandanes na odprtem tržišču in slednjič bi tudi rahla nerentabilnost ne smela prihajati v poštev, ako se ipodčrtajo velikanske prednosti, ki bi jih nudila taka tržnica v prav mnogih ozirih. Da se ne spuščamo v razne podrobnosti, ki bi jih sicer trebalo tudi našteti m t so tudi dalekosežnega pomena, naj se navedejo tu le tri točke: koncentracija, pregled in higijena. S!Ka robotsko tržišče od ♦ rt JnrSlrn ČTtt VeS ° cesto 'n Vodnikov trg in ,e pošilja o v raznih časih svoje izrastke v stranske ulice (Strosmajerjevo n pr Pri projektu, ki ga zagovarja g. inženjer’ bi bilo zduženo skoro celo tržišče edinole v tržnici sami in bi se morda le neznaten del tržnega prometa razvijal v njeni neposredni bližini. To dejstvo bi bi- lo pač velikega pomena za nakupovalca, ki bi mu ne bilo treba tavati kar po celem delu mesta, da se oskrbi s potrebnim in možen bi bil predvsem točen pregled tržišča za tržne organe in komisarje. V higijenskem oziru je klic po novi moderni tržnici naravnost zelo nujen. Z glavo zmajuje tujec, navajen pogleda na severne tržnice, nad našimi zelo primitivnimi razmerami na trgu. Če ne dviga cestnega prahu na trgu samem in v njegovi neposredni okolici veter, poskrbe za to v prav obilni meri raznovrstna vozila, ki vozijo v obeh smereh po glavnem mostu — edinim apajallščera obeh Dravinih bregov od Ptuja pa do Brezna — in po Koroški cesti, ki spaja Gornjo Dravsko doilno z ravnino. In ves ta prah se zgrinja nad dobiinami, ki jih nudi bogato založeni mariborski trg. Zelenjava in sadje in drugi predmeti leže bodisi na lesenih stojnicah, ali pa v jerbasih in košarah, pa tudi kar na prtih na tleh. Da so tiste deske vse prej kakor čiste, o tem se vsakdo lahko vsak trenotek prepriča, a da bi bila tla na trgu v higijenskem o-ziru neoporečna, tega tudi gotovo nikdo ne bo trdil. Danes primanjkuje na trgu predvsem vode in sicer v oni meri, ki jo zahteva vsaka moderna tržnica. Drugod razpolaga vsaka tržnica za gotovo število stojnic po en vodovodni iztok v svr-ho osveževanja zelenjave, čiščenja stojnice in rok(l) in v prav različne druge svrhe. Na trgu ni tehtnic, vsaj novodobnih ne in še onih starinskih ni v zadostnem številu. Odtod tisto prodajanje »po ■kupčkih«, ki prikrajša bodisi prodaja'ca, ali kupovalca, navadno slednjega. Stojnice bi morale biti kamenite, četudi iz umetnega kamna, ki se da ravno tako temeljito čistiti in izplakovati, kakor marmor. Tla bi morala biti iz istega vzroka vsaj cementirana. Zaprta tržnica bi nudila jamstvo, da bi tržno blago ne bilo izipostavljeno ni prahu, ni solncu in tudi ne prevelikemu mrazu, ki gotovim pridelkom škoduje. Tako urejena tržnica bi imela brezdvomno tudi prednost z c žirom na kupujoče občinstvo in na prodajalke. Osobito zadnje po zimi presneto premrazujejo na mokrih, ledenih ali sneženih tleh, ki so posebno neprijetna, ako jih pokriva brozga. Gotovo ni šala, stati ure in ure skoro nepremično na isti točki ob temperaturah, ki vabijo človeka k gorki peči, a je gotovo tudi julijsko soln-ce precej neprijetno. Vsi ti oziri govore glasno za to, da pričnejo merodajni čini-telji čim prej vsaj resno misliti na uresničenje tega, ali vsaj sličnega projekta. Stavba tržišča ne bi kvarno vplivala na Glavni trg v arhitektonskem oziru Starinsko obeležje večjega dela trga je že itak skvarjeno po nekaterih bolj modernih stavbah, težko hišo na vogalu poštne ulice, še težjim poslopjem Velike kavarne in po onih prav novodobnih, ki tvorijo vzhodni rob trga. 1Z5.000 žil/ih strojeu u Detroitu Neki francoski reporter opisuje svoje utise obiska pri Fordu sledeče: Najprej smo bili v ročnih delavnicah. Mislite si ogromni nadkriti prostor, v katerem dela nekaj tisoč ljudi sredi strahovitega hrupa, tesno drug poleg drugega. Čez nje nad glavami se vozi klasična Fordova vrvica. Vsak delavec napravi samo svojo kretnjo, ki je celo njegovo delo, in že -vrvica gre dalje, noseč s seboj dele bodočih avtomobilov. Ena in ista kretnja! Osem ur na dan izvrši delavec neštetokrat eno in isto: a H mora natakniti kak vijak ali obesiti kak kos konstrukcije, ali izvrtati z avtogenim varenjem luknjo, ali vtakniti ploščico medi pod stroj, ali potegniti s čopičem čez lim — odnosno ena in ista kretnja neštetokrat na dan. Tako leta in leta! Delavec je lahko pri Fordu 10 let, pa ne bo niti enkrat videl gotovega avtomobila. Tu pravzaprav ni več delavcev in obrtnikov, osta- li so samo živi stroji. 125.000 živih strojev, ki delajo osem ur dnevno, 125.000 nekvalificiranih delavcev, ki so se svoje »obrti« naučili v 10 minutah in se od takrat izpopolnjujejo, da čim bolje in Čim bolj ekonomično izvrši vsak svojo kretnjo. Taylorizem, ki ga dosledno izvaja Ford, se da opravičiti z gospodarskimi argumenti, psihološki pa nikakor. Naravno je, da je človek, ki leta in leta dan za dnem neprestano dela samo eno kretnjo, preneha biti človek in da mu še tako obilni prosti čas (pri Fordu se dela pet dni v tednu) ne more nadomestiti te degradacije. Res je, da Ford dobro Plača, zato pa tudi njegovi delavci delajo kakor sužnji. Nihče ne sme spregovoriti niti besede, nihče ne sme sesti ali zapušiti, in če mora na stran, mora s signalom obvestiti nadzornika, ki na nje-kovo mesto postavi rezervni stroj, novega delavca. PRAVI FRANCK: vedno odlična kakovosti Litteraria Danska revija o Ivanu Cankarju. V eni zadnjih številk kjobenhavnške literarne revije »Sjaelland«, je napisal Christian Waldsen informativen članek o Ivanu Cankarju in o obeh njegovih v nemščino prevedenih delih »Knecht Jernej« in »Das Haus zur barmherzigen Mutter Gottes«. Uvodoma seznanja či-tatelje s Slovenci, »najbolj kulturnim delom Južnih Slovanov, ki se je vedno razvijal pod vplivom aapadnoevropskih kulturnih in literarnih tokov, ki je pa vendar ohranil svoje mehko slovansko bistvo. Iz teh dveh komponent, iz za-padne kulturne izoblikovanosti in iz slovanske osnovnosti se je razvila tudi Cankarjeva notranja in umetniška osebnost. Kakor veliki Rusi, tako je iskal tudi Slovenec Ivan Cankar rešitve vsečlo-veškega v dobroti, pravičnosti in ljubezni, zato so vsa njegova dela tako globoko prežeta z občutjem, da so mestoma bolj pesem kakor povest in bolj molitev kakor pripovedovanje.« Potem govori Waldsen o »Hlapcu Jerneju«, o katerem pravi, da je obtožba in obsodba vseh so-cijalno-človeških krivic in borba za ono notranjo, primarno in naturno pravico, ki sicer ni nikjer zapisana, ki pa je živa v vseh nepokvarjenih dušah. Prav tako, pa pravi pisec, je tudi »Hiša Marije Pomočnice« izraz iste umetniško-človeške miselnosti velikega poeta Ivana Cankarja. Waldsen sam sicer ne pozna ostalih Cankarjevih del in tudi drugo slovensko slovstvo mu je tuje, a iz teh dveh knjig sklepa, da moramo imeti Slovenci še več pisateljev in pesnikov, ki bi zaslužili, da jih svet spozna. Ob koncu želi, da bi tudi Danci čimprej dobili prevod katerega izmed Cankarjevih del, težava pa je v tem, da noben Danec ne pozna slovenščine in bi se tedaj moral prevod prirediti po nemški izdaji. »Naš rod«. Kakor smo že poročali, je pričela slovenska učiteljska organizacija z letošnjim letom izdajati svoj mladinski mesečnik »Naš rod«, ki je že s prvo številko dosegel nad 40.000 naročnikov, ker se je zanj zavzelo vse učiteljstvo. Iz razprav, ki so izhajale v »Učiteljskem Tovarišu«, se je dalo posneti, da bodi nevi list urejevan po principih najnovejših izsledkov mladinske psihologije in pedagogike, resnično njegovo lice pa je precej drugačno. Vsebina prvih dveh številk je za otroke do desetega, pa tudi do dvanajstega leta, odločno pretežka. Tak, kakršen je »Naš rod« danes, bi bil kvečjemu lahko glasilo meščanskošolske mladine ali dijaštva nižjih razredov srednje šole, pa še za to bi bili neprevedeni latinski citati, kakor je n. pr. »Sic transit gloria mundil« v sestavku »S pesmijo po Franciji«, brez haska. Še vse mani pa sodijo v mladinski mesečnik sestavki, kakršen je Milčinskega spis »Skrivnosti in modrosti«, ki vsebuje med drugim tudi to-le neumestno šalo: »In če hoče žena, da se ji mož odvadi pijače, mora storiti takole: Srebrn denar naj crknjenemu psu vtakne v gobec in ga v gobcu pusti čez noč. Potem naj nabere tistih gob, ki rastejo na gnoju, skuha jih in odcedi vodo. V tej vodi naj prevre še denar iz pasjega gobca, potem naj to vodo dedcu (!) meša v pijačo! Pa se bo dedcu (!) hitro ustavila pijača, ne bo mu več dišala in jo 1» pustil. In ko bo zvedel, kakšno imenitno arcnijo mu je dala stara(l), bo pustil še njo.« Takih sirovih neslanosti pa je v tem spisu še več, zato je mogoče samo dvoje: ali naj urednik v bodoče bolje pazi, kaj sprejme — ali pa bomo starši prisiljeni vzeti ga otrokom iz rok. Popolnoma nepotrebno se nam pa zdi tudi kvarjenje slovenščine s »ko-šuljami«, »shvačanjem«, »uboganjem« itd. Vsaj jezik bodi v slovenskih mladinskih spisih čist! Prva slovenska znanstvena razprava « jetiki. Docent dr. Ivan Matko je te dni dovršil ogromno znanstveno delo o tuberkulozi: »Protituberkulozni dispanzer v službi socijalno-higijenske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni.« Delo, ki bo opremljeno z 22 tabelami, 24 slikami in 23 vzorci tiskovin, bo izšlo še letos in bo sploh prva strogo znanstvena medicinska knjiga napisana in natisnjena v slovenskem jeziku. Autor je delal na njej tri leta in predelal ogromno knjižnico najrazličnejših tujih znanstvenih del o tuberkulozi in vseh ž njo združenih vprašanjih, od najstarejših do najnovejših časov. Najmodernejša policijska palača je nedvomno luksuzna zgradba redarskega ravnatelja in zaporov v St. Louisu v Ameriki, ki je po svoji zunanjosti bolj podobna kakšni bančni palači na Wall Streetu v Newyorku. Šele nedavno je bila blagoslovljena, svoji svrhi služi šele par mesecev. V sobah prvega, drugega, tretjega itd. nadstropja imajo sobe samo po tri stene iz zidu, četrto pa iz stekla. V zgradbi je posebna plavalna dvorana, razkošno urejeni prostori za gimnastiko, igrališče za golf in tenis itd. Zdi se ti, da si v visoki šoli za gimnastiko, ne pa v redarstveni palači. »Treba le« — pravi neki evropski reporter — »samo nekoliko ur prebiti v tej zgradbi, pa se uveriš, da policija v St. Louisu ni igrača in luksus iti da so ljudje, ki delajo v teh prostorih, dorasli svoji težki nalogi. Če imajo Zedinjene države najboljše, to je najbolj prefrigane zločince, o kakoršniii se »staremu svetu« niti ne sanja, treba tudi priznati, da ameriška policija razpolaga z izrednimi sredstvi zaboj z zločinci. Radio, avijatika,oklop-ni avtomobili, najmodernejši tehnični pripomočki, cela vrsta tehničnih izumov, vse to služi policiji v St. Louisu. Treba si ogledati oddelek za fotografiranje, dia še le vidimo, kako je naša evropska j»o-licija staromodna. Tu slikajo pri speoi-jalni razsvetljavi, ki človeku takorekoft prodira v dušo in je vsaka fotografija nekakšno »odkritje«. Če je n. pr. priča videl obdolženca pri činu v mesečini, pa ga pri dnevni svetlobi ne more prav spo»-z«ati, se napravi fotografija v umetrif mesečini. Specijalni reflektorji in raznobarvne električne žarnice proizvajata vse potrebne nijanse. V pisarnah so posebno zanimivi novi modeli pisalnih strojev »na daljavo«: redarstveni uradnik lahko svoje poročilo natipka kjerkoli, specijalni pisalni stroj, ki z njim kores-pondira in ki je v prezidiju, avtomatslki ponovi njegovo poročilo. Daktilografske strokovnjake bi zanimala nova Joyceje-va metoda za konserviranje dakttloskop-skih odtiskov, ravnatelje kaznilnic in je*-nišnic pa nova organizacija ječ. Zapori so izredno pregledni, zračni, opremljeni z vsemi pridobitvami higijene, mntgi oddelki so pravcati saloni.« Tudi delodajalec. Kisa so aretirali. Radi tatvine poklic?« ga vpraša sodnik. »Delodajalec.« »Delodajalec? Komu dajete *ek>?« »Vam, gospod sodtHhk ■Vaš' Shw f Mariborski V E C E R NIK .Tuti- V M a 'r ! '6 o r n, cine 8. II. 1930 ii i ———naw—na asm Nekai o psih NJIHOVE DOBRE IN SLABE LASTNOSTI. — KAKO SE PSA UBRANIŠ? PES KOT VARUH. Pes je menda prva žival, ki se je pridružila človeku in tudi edina, ki živi z njim po celem svetu. Poraben pa je tudi za vse, on je stražnik, spremljevalec, klown, detektiv, pastir, uprežno živinče. Airikancem in Kitajcem služi celo v one svrhe, ko nam Evropejcem lepo pitane svinje. Človek, ki se veliko peča s svojim psom, opazi na njem mnogo lastnosti, ki navadno dičijo le najboljše ljudi z naše družbe. Pretežna večina psov je slepo udana svojemu gospodarju, njegovi družini in zvesta mu je; če že hoče slučaj, da je zaslužil kako kazen, jo brez posebnih ugovorov sprejme od gospodarja, ker jo že mora vzeti, ne pozna pa zavoljo nje sovraštva in nizkotne osvete. Ena dobra beseda že zadostuje in vse je pozabljeno, nasprotno pa le predobro pomni krivico, ki ga je doletela od kake druge, tuje osebe; lahko potečejo leta in leta, pes pa še pomni storjeno krivico in čaka. Naravnost zanimive so zgodbice, ki jih čestokrat opazujem na teh mnogokrat zares inteligentnih živalih. Tako sta se dva prava pasja bratca hudo skregala in po pasje opsovala zaradi neke kosti, jeza je vrela in rasla, tako da si nikdar več nista bila dobra. To sovraštvo je prešlo celo na gospodarico onega, kije moral od hiše; vsakokrat je ostali bev-kal vanjo in če je že ni smel vgrizniti, jo je vsakokrat porabil za vogelni kamen. Po prvih atentatih se je bolje pazila. Znano je tudi, da se zaganjajo psi cele vasi za konjačem, in da nakteri psi sploh nočejo mimo njegove hiše; dobro namreč vedo, da ima mož pasje vislice in je že marsikaterega bratca spravil na večne lovske poljane. Ne zgrabi ga pa nobeden, pes namreč voha svojo kri in plašno beži pred človekom, ki je z njo ■poškropljen. Vsak človek seve ni tako imuniziran in se na najprimitivnejši način, to je z begom, hoče otresti neprijetnih pasjih krempljev in še hujšega in ostrejšega zobovja, in prav to je slabo. Človek ima namreč samo dve nogi, pes pa štiri in beži najmanj trikrat tak naglo ko najbolj človeški tekač. K temu še pa pride, da pes najraje popada bežečega človeka. Hrti sploh samo v teku popadajo. Beg toraj ni pravilen. Mnogo lažje se obraniš napadajočega psa. če mirno obstojiš in ga trdo fiksiraš. Nobena zverina in tudi pes ne prenese mrkega človeškega pogleda. Nameri se, da se srečamo s tujimi psi sredi polja, v gozdu ali samotnih stezah. Gledaj vsakega psa že od daleč ostro in Izzivalno in idi počasi proti nje- mu. Vsak obstoji, močnejši začne tudi renčati, nazadnje pa jo vsak preko polja vlije mimo človeka-sovražnika. Boji se tudi, če si proti njemu grede de človek nož v usta in si grozeče viha rokave. Najbolje obrambno sredstvo je pa palica. Ni pa treba z njo mahati, drži jo marveč mirno proti napadalcu in kakor hitro ga dosežeš, ga kratko brcni v nos, in vsak pes je odpravljen. Pes se boji vsega, kar mu je tuje; tako ni večjega strahopetca, ko kak vaški psiček, ki se je za svojim gospodarjem priklatil v mesto in vidi naenkrat vse polno ljudi okrog sebe. Siromaček ni nič več hud, nič ne laja, nasprotno, repek mu klaverno binglja po nogah, ušesca se pritiskajo h glavici, oči begajo plaho na vse strani, s svojimi zobmi pa obupno seka za vsakim mestnim tovarišem, ki se mu iz gole radovednosti bliža, da izve kake novice z dežele, z eno besedo strahopetec, kakor ga doma nikdar ne vidiš. Odtod menda tudi domneva, da se je ta ali oni »stekel« pes priklatil v mesto, ko se je podeželjski sirotek samo branil gosposkih tovarišev in čavsnil za njim, ker se je bal le za se. Kot varuh pes ni absolutno zanesljiv, po svoji naravi bi že bil, pa ga človek prevari. Najbolji so še oni, ki so zaprti, da ne more skušnjava do njih, vsakega drugega pa se v treh do petih dneh s koščkom mesa ali klobase premoti. Nazadnje že komaj čaka na svojega »prijatelja« in popolnoma pozabi na svojo službo. Evo par zgledov zanesljivosti Dober poznavalec pasje narave stavi, da prežene velikanskega mesarskega psa, ne samo, da se ga pes ne bo dotaknil, še bežal bo pred njim. In kaj je storil? Oblekel je star havelok, potegnil kučmo čez glavo, prijel z zobmi za kraiec klobuka, tako da je tuljava gledala od njega, nato se spusti na vse štiri in se počasi pomika proti psu. Le ta se bliskovito nava- li proti neznani prikazni, naenkrat pa obstoja, zacvili in skoči čez 2 in pol metra visok zid in zgine v mraku. Nikdar se ni več vrnil, zbal se je pošasti. A tudi zaprti psi niso čisto zanesljivi. Tako je dal nek pariški bogataš od 30 psov stražiti svojo dragoceno galerijo slik. Kar je najmanj pričakoval, se je zgodilo. Vseh 30 psov je namreč podleglo prekanjenemu tatu in še do danes nihče ni mogel dognati, na kak način je prevaril vse pse stražarje, da niso laja- li, resnica je le, da je bila nekga jutra galerija prazna, psi pa so radostno pozdravljali svojega gospodarja. Kako jih je prevaril? J. Arnuš. obličenemn drugemu orodju, ki je bilo razloženo po raznih policah, ali pa kar viselo na kakšni posebni kljuki. Na tem — namreč, da sem takoj postal korajžen — je pa imel zaslugo ljubeznivi sprejem zdravnika. Že po par besedah sva začela s proceduro. Pravzaprav začel je gospod zdravnik, ker jaz sem bil le žalosten objekt v njegovih rokah. Že zahteva, da se vsaj slečem, me je osupnila, dasi je ta zahteva zaenkrat segala le do mojega pasu, namreč od zgoraj navzdol. Zdravnik je na to vzel mero ter mi premeril obseg vratu ter prsnega koša in trebušne votline. Tudi trebušna votlina se namreč zamore zmeriti po obsegu, če je zaprta, seveda. Jaz sem pa moral včasih na vse pretege loviti sapo, drugič je pa zopet nisem smel potegniti niti za ščepec v moja prazna pljuča. Pri tej proceduri mi je prišlo na misel, kaka velika škoda je za nas navadne ljudi, da gospodje zdravniki ne delajo tudi oblek. Pri tafo natančni meri, bi nam brez dvoma izborno pristojale. Seveda rekel nisem pa nič, ko sem bil že zmerjen, mi je pa začel^ bobnati spredaj in zadaj po prsnem košu, da je kar odmevalo, kakor v sodih kakšne vinske kleti pred trgatvijo. Na to je pa še napeljal nekak telefon od mojih prsi pa do svojega ušesa. V svoji radoznalosti je seveda še moral vtakniti svoj nos v moje oči, ušesa, usta in v nos. »Tako; zdaj sva pa pri koncu,« sem si mislil. Pa kakor sem se že večkrat zmotil v življenju, tako sem se na žalost tudi tokrat. Moral sem se namreč še vleči, da je pretipal še moje črevesje. Menda bi bil rad dognal, kaj sem opoldne kosil, ker je mogoče tudi to važno za zavarovalnico. Še le po vseh teh ceremonijah mi je bilo dozvoljeno, da se oblečem, kar sem seveda storil prav rad. Že sem se hotel na to posloviti od prijaznega gospoda, pa mi reče, naj sedem. Vzel je klad vice in mi začel razbijati po kolenu. Na moje začudenje mi je pojasnil, da so tam koncentrirani — živci in jih je treba z udarcem preizkusiti, če že niso kaput, Šele s tem je bila končana dolga in kaj čudna procedura. Upam, da je zdaj vsem zahtevam zavarovalnice zadoščeno. Zato mimo čakam, kadar pride smrt, da ji pokažem svojo zavarovalno polico. ah. Pri zdravnliki preiskavi Sohohtva Sokol fnaribor matica in fnaribar 1. Ko so se koncem novembra razširile vesti o predstoječi likvidaciji sokolskih društev, se je pokazalo, kako močne korenine je pognala sokolska ideja v Mariboru. Ne samo med člani društva, tudi v najširših slojih je vladal živ interes za usodo organizacije, ki ima v našem mestu v rokah telesno in moralno vzgojo mnogo stotin, predvsem mladine. Po izidu zakona o »Sokolu kraljevine Jugoslavije« in imenovanju nove uprave je postalo jasno, da je tudi v novi organizaciji možno uspešno delo za iste plemenite cilje. Zato se delo nadaljuje. Predvsem moramo omentii, da je na desnem bregu Drave nastalo novo sokolsko gnezdo, Sokol Maribor I. Kako potrebno je bilo novo društvo, o tem priča njegov nagel razvoj. Naj omenimo le, da ima društvo poleg številnega naraščaja in dece že nad 50 članov-telovadcev, ki po veliki večini v Sokolstvu še niso bili včlanjeni. Društvo čaka važna naloga, da pritegne k društvenemu delu in k sokolski vzgoji prebivalstvo obširnega V. okraja in okolice, ki je še v precejšnem delu v narodnem oziru nezavedno. Čeprav je društvo šele v razvoju, je priredilo že dva uspela družabna večera s programom, v soboto 22. II. 1930 se vrši že tretji. Za marec pripravlja društvo telovadno akademijo. — Sokolsko društvo v Mariboru pa se kot matično društvo imenu-,e Ma-ribor-matica. Tudi ono dela pridno naprej in poziva v svoje vrste vse. ki jim je pri srcu velika zamisel zakona o ustanovitvi SKJ; telesno in moralno zdrav, duševno edin jugoslovenski narod. Ker tudi nova organizacija sloni na lastni sili in požrtvovalnosti članstva in so ji predvsem potrebna gmotna sredstva, priredi Sokol Maribor-matica kot prvo večjo prireditev tradicijonelno sokolsko maškerdo na pustni torek 4. III. 1930, na kateri nastopijo kot novost med plesom skupine s prvovrstnimi atrakcijami komikov, akrobatov itd. Zato se pričakuje številen obisk. Ker sem že napravil prvo neumnost ter se dal po svojem prijatelju posredovalcu pregovoriti za sklenitev mešanega zavarovanja, sem moral logično storiti še drugo ter iti k zdravniški preiskavi. Do zdravnikov pa imam prav tako ma- lo — oziroma nič — simpatije, kakor do advokatov. Zdi se mi, da ta moja čudna lastnost meni ni niti privzgojena, niti ne pridobljena po slabih lastnih izkušnjah. Zakaj z odvetniki sem imel v svojem življenju prav tako malo poslovnih stikov, kakor z zdravniki, hvala bogu. In dasi sem z mnogimi gospodi zastopniki obeh stanov osebno znan ter so mi kot privatniki zelo simpatični, vendar stopim silno nerad ž njimi v ožje stike, kadar izvajajo svoj poklic namreč. Ta moja posebnost mi je najbrže prirojena, če bolj natanko prevdarim. Zakaj moj oče prav tako ni klical nikoli doktorjev na pomoč, ne jezičnih, ne medicinskih. In res je srečno umrl tudi brez zdravniške pomoči v oseminsedemdesetem letu svoje starosti. Tudi moj ded in praded nista nikoli uživala nobene doktorske pomoči Sicer ju nisem poznal osebno, a vsaj tradicijo bi bil slišal, če bi se bilo kedaj kaj tako nezaslišanega zgodilo v našem roda, ki je že tako star, da mu ni mogoče dognati začetka, še manj pa konca, seveda. Zato ni čuda, da sem se silno težko odločil stopiti do zdravnika, čeprav mi je zagotovil prijatelj, da se izvrši preiskava brezplačno. No. nekega popoldne se pa le ojunačim ter namerim svoje korake do zdravnika. A že v veži razvidim iz napisne table, da sem prišel k rednim njegovim ordinacijam več nego celo uro prepozno. Kdo je bil bolj vesel nego jazi Zadovoljen sem se zasnkal in stopil na ulico z neprijetno tolažbo, da pač pridem drugič. In res je zopet srečno minulo teden dni, predno sta me prignala pekoča vest in dana obljuba do zdravnika. Da niso naši mariborski gospodje zdravniki posebno praktični ljudje, sem takoj uvidel. Stanujejo in ordinirajo namreč večinoma v prvem nadstropju, ali pa še višje. Jaz sem celo sopihal v drugo nadstropje, če se ne motim. Ne vem, ali je to dejstvo slučajno, ali je temu kriva stanovanjska mizerija našega Maribora. Mogoče je pa tudi, da je vse to namenoma tako urejeno. Namreč: da bolniki pridejo do zdravnika s pospešeno cirkulacijo krvi in s pljuči v polnem delu. Na ta način preizkusijo vse svoje oslabele organe, da se ne zmotijo pri zdravniku in mu navedejo le resnično bolne organe, katerim naj pomaga zdravnik s svojo učenostjo in umetnostjo zopet na nojje. No, jaz sem že preje prišel do sape —-menda že v prvem nadstropju — še predno sem prišel do zdravnika. V njegovi ordrnacijski sobi me je pa takoj minul ves strah ter so se zrušili vsi moji predsodki v nič kljub čudni figuri zdravniške mize, raznim cevkam, steklenicam, škatljam in škatljicam ter kljub čudno Bogota svatbena pojedina V madžarski vasi Doroslo se je tamkajšnji posestnik Barto poročil z najlepšim dekletom vasi. V proslavo je priredil svatbeno pojedino, ki je trajala več dni in je bilo za 700 povabljencev najetih 30 kuharic. Prvi dan so pojedli svatje 2 vola, 6 prašičev, 6 ovc, 300 komadov pe rutnine, 2000 1 vina, 1000 1 piva, 40 1 žganja in 30 1 ruma. Za močnata jedila se je porabilo 6 centov moke, 1.600 jajc, 150 kg .sladkorja, 1 q jabolk in orehov, pol centa masla, pol centa masti in 10 kg kave. Sultanski harem — muzej Spomladi bodo v Carigradu odprli dO' sedaj za javnost nedostopne prostore nekdanjega sultanskega harema. Sobe so še vedno v enakem stanju, kakor tedaj, ko so tamkaj še stanovali sultani ter bodo izpremenjene sedaj v muzej. Drugi del harema s celico, v kateri je bil 1. 1648 zadavljen sultan Ibrahim, pa bo šele kasneje dostopen za javnost. Železnica čez Kordiljere. Peruanski parlament je pozval pred-pednika republike, Sa sklene bodisi s kako domačo bodisi tujo družbo pogodbo za izgradnjo železnice na vzihodni strani centralnih Kordiljerov. Ta železnica bi bila obenem prehod preko sredine tega gorovja. Kako je Evropa prekosila Ameriko? Amerika je sicer res dežela najbolj razvite tehnike, a Evropa jo je v eni stvari prekosila: evropski ponarejeni dolarji so »delani boljše nego ameriški originali. Nov ukaz Iz Moskve. Iz Moskve prihaja preko Kovna poročila, da so komunistične stranke v Nemčiji in Avstriji dobile iz Moskve nalog, da morata 12. marca uprizoriti velike komunistične demonstracije in organizi rati za ta dan nov bojni načrt Sokol Maribor matica obvešča tem potom vse članstvo prejšnjega Sokolskega društva v Mariboru, da jih smatra svojim članom, ako se do 12. tm. ne izjavijo protivno. Obenem objavljamo, da ima društvo svoje uradne ure vsako sredo (izvzemši praznike) od 18.15 do 19.15 v društveni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje. Zdravo — Odbor. — Spori Občni zbor ljubljanske h a zenske podzveze. Dne 6. februarja se je vršil občni zbor Hazena-podzveze. Na zborovanju je prišlo radi slabega tolmačenja sklepov zveze do spora. Zveza je zahtevala, da se skliče ustanovni občni zbor Zapadne pod zve.z?.’ ^er pa prav>'a Zapadne podzveze policijsko še niso potrjena, policija ni dovolila, da bi se zborovanje vršilo. Mesto ustanovnega občnega zbora Zapadne podzveze se je vršil občni zbor LHP, ki je potekel mirno in v polnem skladu. Soglasno je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik: dr. Mayer, I. podpred-. sednik Kroftova, II. podpredsednik Šne-Jer, I. tajnik Ruplova, II. tajnik Pošl, bla-i gajnik Kušar, tehnični referent Baltazar, odborniki: Svetličeva, prot. Jelenčeva, Bucik, Samuaa (Ptuj), dr. Statnol (Maribor), Kovačič (Zagreb); revizorji: Šap-lja, Rabič, Pajničeva. čim pa potrdijo oblasti pravila o delokrogu podzveze, kakršna so bila sklenjena na zadnjem zborovanju zveze, preneha poslovati LHP, na njegovo mesto bo pa stopila Zapadna podzveza s povečanim teritorijem. ISSK Maribor, nogometni odsek. Radi gostovanja v J.jubljani odpotujejo v nedeljo dne 9. februarja cb 5. pod vodstvom gosp. Maksa Korena sledeči igralci: Koren 1, Koren 2, Jež, Konič, Kirbiš, Prevolnik, Hreščak I., Najžer, Bertoncelj I., Tonček, Starc, rezerva Žmavc. Vsi igralci naj prinesejo s seboj kompletno opremo. Načelnik. Michel Zčvaco £ukcedja 3&ovqia Zgodovinski roman 21 »Per bacco!« je zamrmral. »To je bil liepričako-ran poset... Skoraj pozabil sem jo že!... Na srečo me je sama zopet opomnila nase.« Starec se je ostro nasmehnil. Nato je odgrnil zaveso in stopil v sosednjo sobo. Tam je sedela v polmraku moška postava. Bil je Cezar Borgia, Cezar sam, ki ga je bil papež pripeljal s seboj v tistem trenotku, ko so mu izročili ?lati križec grofice Alma. »No, ali si slišal? je vprašal stari Borgia. »Vse!... Grom in peklo... To montefortsko gne-ido razdrem do tal.« »Razen če te bojevita Beatrice...« »Primavera!« je dejal Cezar in prebledel. »Slišal si, kakšna prijazna Čuvstva goji do tebe!« »Skrbel bom, da jih izpremeni!« »Dotlej pa imava eno sovražnico več, po neuspehu. ki ga je prišla iskat... Ta grofica Alma... na katero sem se pravzaprav zanašal, da mi bo pomagala ugladiti napotja in omogočiti tvoj zakon — ona zdaj ne samo ne bo najina zaveznica, ampak obrnila se bo proti nam ter izpremenila čuvstva navadne antipatije, ki jih utegne imeti Beatrice do tebe, v smrtno sovraštvo ...« »lako je... ako dospe v Monteforte... Kar se pa tiče njene hčere, je morda ne bo videla tako kmalu.« »Kaj hočeš reči?« »To, da so videli Beatrice v okolici Rima.« »V okolici Rima!...« je kriknil papež, ki ga je stresla ta novica. »Ah, ti Sforza so zares strašni nasprotniki ... Idi Cezar... Idi, sin moj... Jaz pa hočem inoliti, naj nebo dodeli, da se mati in hči ne vidita več!« »To jemljem nase!« je zarenčal Cezar. Hotel je planiti ven. Papež mu je mignil, naj ostane. — »Oh, res,« je dejal, »grofica je pozabila tukaj majhno zlato razpelce... Vidiš ga! Menim, da jo lahko še dohitiš ter ji izročiš to svetinjo, ki ji mora biti jako draga, če se ne varam.« Cezar je pozorno gledal očeta. »In še to,« je povzel papež, »ako razpelo ni natanko njeno, je njenemu vsaj do pičice podobno... Samo majčkena razlika je med njima... Vidiš, Cezar, le poglej... Na grofičinem razpelcu je Krist brez trnja... na tem pa je glava venčana s trnjevo krono... Glej... in tukaj, vidiš, je med trni eden jako oster, per bacco... hudo se mora zbosti, kdor ne pazi.« »Dajte mi ga, oče!« je dejal Cezar s hripavim glasom. Iztrgal je razpelce' iz papeževih rok in planil iz sobe. Grofica Alma sp je naglo napotila nazaj in se vrnila k poštni kočiji, ki jo je čakala v hrastovem gozdiču nedaleč od Florentinskih vrat. Sedla je vanjo, in kcčija se je odpravila na pot. Ni pa še bila petsto korakov daleč, ko je pridrevil v polnem diru jezdec, ki jo je dohitel in namignil po-stiljcnu naj ustavi. Voznik je ubogal. Jezdec se je sklonil do vrat kočije in važno po- zdravil. Grofica je dvignila glavo in spoznala moža. »Cezar Borgia!« je zamrmrala in prebledela. »Jaz sam, milostljiva. Dasi sta najini hiši v sovraštvu, vendar sem vam hotel izraziti poklone svojega spoštovanja... Ko je hotel moj častiti oče poslat' slugo, da vam vrne neko reč, ki' ste jo pozabili, nisenr maral, da bi bil ta sluga kdo drugi kakor jaz!...« »Kaj p v sem pozabila?« je vprašala grofica. »Ta križec... Oče mi je zatrdil, da vam bo nedvomno jako žal, ako ga izgubite... Hotel sem van prihraniti to malo bolest.« »Hvala vam, gospod,« je dejala in zardela. Iztegnila je roko, da bi sprejela razpelce, ki ji ga je Cezar ponujal. V tem trenutku pa je lahko vzkliknila. Neka ostrina na razpelu ji je bila oprasnila dlan; toda praska je bila tako neznatna, da se je jedva videla »Jaz nerodnež!« je vzkliknil Cezar. »Ali vas boli milostljiva?... tega si ne bi mogel odpustiti.« »Nič ne de...« »Z Bogom torej, milostljiva... Moj popravek je storjen... Dajte, da dodam samo še besedico: to je, kakorkoli se zgodi, kakršnekoli bodo nujnosti politike in vojne — vselej bom ohranil do vas in do vseh vaših čuvstvo goreče vdanosti.« S temi besedami je Cezar obrnil konja in se izgubil proti Rimu. Preden je zajahal v mesto, je obstal in za hip pogledal za kočijo, ki je izginjala v daljavi. »Ta kočija pride v treh dneh v Monteforte,« je zamrmral, »a pripeljala bo tja — mrliča!« Toda kočija ni vozila proti Montefortu. Ustavila sc je pred krčmo »Pri vilicah«, tam, kjer smo že videli viteza de Ragastens seznaniti se s Cezarjem Bo'v gia in poučiti barona Astorro o pariški modi. Snežne čevlje in gaioše vulkanizira najceneje čevljarska delavnica Avgust Gusel, Radvanjska cesta 1. 378 Krasne pleene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki oeni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17. ?319 Kole:;'”’" r^or! Zima je tu! Prihaja čas, ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo r.a 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev-tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma._________________3009 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gu-. stinčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Matrace, otomane, vr tapetniške izdelke in popravila iz v*šuje po najnižji ceni tapetnik Ferdr . Kuhar. Gosposka ulica 4. 8 vesellčnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 82 Pir '■rniško moč (gospodično), zmožno slovenščine in nemščine ter strojepisja sprejmemo. Pismene ponudbe pod »Pisarna« na upravo »Ve-černika«. 400 V najem se odda s 1. aprilom stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi. 361 Dijaka ali gospoda sprejmem v krasno sobo k dijaku osmošolcu na željo z vso oskrbo. Naslov v upravi lista. 319 tščem dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov naj se odda v upravi li- Sla« Zgubil sem "------------------- H.™* iZ M°2e^0va * Maribor zatvo-rac (Verschluss) malokaliberske puške znamke »Gego«. Najditelj se naproša, da odda zatvorafi proti odškodnini upravi »Večermka« Maribor, Aleksandrova c. 13. 20% kronske bone kupimo! Plačamo najvišjo dnevno ceno. Pro-me na bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 307 Več gspodov in gospodičen sprejmem na dobro domačo hrano. Kosilo in večerja Din 15. Vrazova ul. 2, pritličje levo. ________________________ -113 Odda tntakoi veliko in malo opremljeno sobo v najem tudi s hrano. Vrazova ul. 2 criili čje, levo. 412 Trisobno stanovanje v novi hiši oddam. Naslov v upravi lista. 480 Prodam krzneni plašč od pravega murmela, razne toalete iz svile in trikota. Vse novo in ceneno. Naslov v upravi lista. Prodajam moške plašče, obleke, čevlje, omare, posteljne vložke, otroško perilo, zibalni stol, okvirje, starinsko uro in orožje itd. Starinarna J. PeTeln, Maribor, Orožnova 1, poleg glavne pošte. 405 Hotel »Mariborski dvor« (Oset). Sobe za prenočišča, klubove sobe, vedno sveže Tsclieligijevo pivo v sodčkih, ljutomersko in pekrsko vino, prvovrstna kuhinja, vsako soboto in nedeljo domače koline (furež). 406 Meblirano sobo v vili, soinčno, električna luč, separiran vhod oddam takoj s postrežbo gospodu za Din 250. — Čopova ul. 10. 402 Veliki vrt dam z gospodarskim poslopjem in stanovanjem takoj ugodno v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodno in trajno«. 404 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15. 1548 Ovčja volna, 200 kg za posteljne vložke po Din 20 za kg proda špedicija Balkan, Maribor. Vzamem trgovino mešanega blaga s stanovanjem takoj v najem na deželi, pozneje jo tudi kupim. Naslov v upravi lista. 388 Najstarejši zavod za črkoslikarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan I. 1922 z zlato medajlo. Gustav Philipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Hišo z mesarijo takoj prodam. Pobrežje, Cesta na Brezje št. 78 pri Mariboru._________________396 Prodam mehko spalnico, kompletno pobarvano za Din 2500.—. Strossmayerjeva ulica 10, mizarstvo. 395 Najceneiše topiance, ženske Din 25.—, moške Din 35.— dobite pri čevljarju Lovec, Glavni trg 4. Zadovoljil vas bodem v vsakem oziru. __________________________________________ »4 Posvetovanje pred zidanjem, prihrani marsikatero ponesrečeno stavbo in večino .poznejših skrbi (obresto-vanje, odplačevanje itd.) Izbiro načrtov najugodneje nudi »Marstan«, stavbeni oddelek. Koroška 10. (Prilika za stav- bene risarje.)___________________ 399 Nezgodna, žlvijenska, požarna in druga zavarovanja urejuje strokovno zavarovalni tajnik K. Kraus, Maribor, Aleksandrova c. 24. Informacije brezplačno. ‘35 m ZEISS PUNKTAL Diplomiranj optik z ipiomiram opiin državnim izpitom jbetsln MARIb'9** GOSPOSKA 5 l«, TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI hefTold Gramofoni od Din 2»8-— dalje Mandoline • ■ 136— , Violine n 1» 95‘— „ Gltare n 207’— » Trombe m ir 505*— » tožna harmonik« M rt 85'— , »61 PRODAJALNA: TRG SVOBODI Nova Scherbaumova zgradba Kaj je za vlagateija najvažnejše 1 PopoSna varnost njegove naložbe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči D SAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vao svojo davčno močjo. Centrala: MARIBOR, Trg svobode 3 Podružnica: CEUE. Cankarieva ulita 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Maiibora in Celja na razpolago položnice. Dolček i Marini - Maribor - Gosposka ulica st. 27 PRAVOSLAVNA CRKVENA OPŠTINA naznanja, da je umrl njen zaslužni odbornik, gospod Miro Ribarič nadinSpektor finančne kontrole v p* danes ob 10. « uri. Pogreb se vrši v pondeljek, dne 10. februarja ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča. MARIBOR, dne 8. februarja 1930. ODBOR. Umrl je naš nepozabni Miro Ribarič nadinšpektor finančne kontrole v p., danes ob 10. * uri po mukepolnem trpljenju. Pogreb se vrši v pondeljek, dne 10. februarja ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. MARIBOR, dne 8. februarja 1930. ŽALUJOČI NJEGOVI. Isdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja fa urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru” Tiska Mariborska tiskarna'd. A, predstavnik STANKO DETELA v Maribor« SfraP & Mariborski V E Č E R NIK Jutri V M a r 1 b' o r u, 'dne 8. II. 1930 Poiskusite naše nove pekarske špeciiaiitele Preprodajalci popast! PoSilja se na vse strani' kakor: Stele a la cokoaette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljlike iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen ________________________ Gastalnskl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, Izvrstnega okusa in naši vsestraasko znani in priljubljeni orehovi rogljitkl, polunlskl upognjenci In vinske palčica, venCastl kolail Itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 VELIKR OKRZIJSKfl PRODAJA! Oo 10. januarja naprej/ Creoe de China. Kreonmon kana*1. Domače koline. 4l« Zahtevajte povsod »Večernik!“