ljubljcma, torek, 1. oktobra 1957 LETO XXIII. Ca Ste v. 231 IZDAJA tN TISKA 'U KTOBFA 1934 - vrgn NABODNOOSVO-dODIiNO BORBO JE IZHAJALA KOT I4-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBO-.rVE DO 1. JUUJA 1951 KOT J /-NIK. NATO PA KrT TEDNIK - OD i JUNIJA 195» IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO-S TI Z »BORBO« FRANCOSKI VLADI glasovanju o alžirskem statutu je desnica Maunouryju odrekla podporo 279 nroti 9Š»SePi ^TanJ“B) Francoski parlament je nocoj z Maunourvio • sov?m izrekel nezaupnico vladi Bourges uprave za a!?i za^rn*^ vladni načrt administrativne samo- sklical i j Ta^0^ P° glasovanju je premier Maunoury Predsednik-,, nato pa odšel v Elizejsko palačo, kjer je •Ogovoril Ho ^ podal ostavko. Predsednik republike je Renč rni,V se da b?L^°bnti le s Pogodi Po ni hn^1]e v Alž'ru vo-njihovem načrtu. vlada ^ Petdnevne debate je °Poziciji s tpmPUieala desnifarski nafrta alžirskih le umaknila iz 0,ustenovitvfe®ls^tuta določbe 0blasti, kaknr * ^a rih organov ** nanašale na « ?oloebe- ki so finega Dr„ri®, pravic° proporcio-kjonov musW osmih mi" slimanov v posvetoval- ni alžirski skupščini. Navzlic popuščanju so vodilne desničarske skupine nastopile proti statutu, meneč, da bi s tem »odprli pot k bodočim pogajanjem '.n koncesi- Soustelle, »niti francoska javnost niti uporniki v Alžiru. To dokazuje, da ga ne bo moč uveljaviti, zato nas zahteva vlade, naj parlament vendarle sprejme statut, vede do sklepa, da je narejen samo zaradi Združenih narodov.« Komunistični poslanci so podobno ocenili prizadevanje vlade, naj bi sprejeli tako enostranski statut, hkrati pa so edini v francoskem parlamentu zahtevali, da je treba rešitev triletne vojne najti z ustavitvijo sovražnosti in z neposrednimi pogajanji z upor- jam na škodo Francije v Alžiru«. niki na podlagi priznanja pravice alžirskemu narodu do neodvis- »Odklanjamo vsako misel na reforme in pogajanja,« je pred glasovanjem rekel desničarski predstavnik Legendre, »in zahtevamo od vlade, da doseže vojaško zmago nad uporniki.« Bivši guverner v Alžiru Sou-stelle je obtožil vlado, da je predložila skupščini načrt statuta samo zaradi »svetovnega javnega mnenja in bližnje debate o Alžiru v Združenih narodih.« »Nihče ni zadovoljen s statutom,« je rekel kega števila gostov iz mnogih de- cj t2I}arneriju koeksistence pg^. U n j °b kitajskem narodnem prazniku ^redsednft ^?{ (Tanjug). — Priredil sinTl? e <=u En' Laj je tujim ,ipi sve?.an sprejem ki se in sku- 1,00 ~ teke>. di „a^r« i« Cu En Laj __^avzočnost tako veli- Sestitkc nosti. Istočasna opozicija komunistov in desnice proti vladnemu j načrtu, čeprav iz docela drugač-! nih razlogov, je imela za posle-i dico padec vlade. | Se neposredno pred glasovanjem o zaupnici je Bourges Mau-noury skušal pridobiti desničarske poslance z izjavo: »Ce ne sprejmete statuta, bo francoski parlament pokazal i Franciji i svetovni javnosti, da ne razume razlogov, zaradi katerih se naša armada bojuje v Alžiru.« Dodal je, da bi negativen izid glasovanja pomenil, da je »prevladalo mnenje, da se alžirska vojna gospodarsko ne izplača več«. Zavrnitev vladnega načrta sta- M na proslavi kita^ga Ijud- Pa~ f_i° „ dec 23. francoske povojne vlade, Kitajska mnogo prijateljev in da je to odgovor na nedavni sklep večine v OZN, ki ie ponovno zavrnila predlog, da bi Kitajski priznali njeno pravico do predstavništva v OZN. Cu En Laj je tudi poudaril, da so med gosti tudi ljudje iz dežel z drugačnim družbenim redom kakor je kitajski, kar znova potrjuje resnico, da ie miroljubna koeksistenca ne le1 New York, 30. sept. (Tanjug) je pokazal, da pri nekaterih poslancih še vedno prevladuje prepričanje, da Francija lahko z vojaško silo reši kolonialna vprašanja. Sestanek razorožitvene komisije OZN „ p1,!dsednika T»« predsednik’ n?' *uPt' (Tan^g). - ^ Kit-’e.dniku Poslal; možna, marveč tudj cilj, katerega Komisija OZN za razorožitev se Ljudske llajske Tur ]u ^j^-e Tungu nasled- Kft^n?vitve Ljud- v°Sebno Za[r®, Kitajske mi je v s)?m> tovarij nrJrftV°’ da Pošljem Semu kitajskem ’ in brat' ?U Prodov t u narodn « republike uresničenje vroče žele vsi narodi sveta. Naši parlamentarci pri kitajskih tekstilcih Peking, 30. sept. (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna dele- narodu v ime-in v svo odif> ;“‘cnu Dricr*~ '■'i' v svu' zvezne ljudske skupščine Petra in l. srčne jplio 6 ke ter Stamboliča, ki se je z desetdnev- , olaeini. , ,£elJe Za nanrA^lr1---------------------------------- „ e- gacija pod vodstvom predsednika o- Zv - - - • - er. Sti __________ feriaiaginjo kitast Za naPredek nega potovanja po Kitajskem vr-&v«anaroda, za nila v Peking, si je danes dopol- razvoj stikov in krepitev in sodelova- mirUi s°ciali2ma dne ogledala eno izmed treh velikih nov:li tekstilnih tovarn v Pekingu, »lovarno štev. 2«. Delavci so goste zelo prisrčno sprejeli. Ti so se nekaj časa razgovarjali z in ohranitvi upravitelji tovarne, nato pa so si , ogledali nekatere oddelke. je sestala danes v New Yorku, da bi proučila poročilo o petmesečnem delu ožjega odbora razorožitvene komisije, ki je zasedal v Londonu. Na sestanku so govorili ameriški, francoski, kanadski, avstralski, britanski in sovjetski delegat. Medtem ko je prvih pet delegatov zastopalo že večkrat ponovljena stališča Zahoda na raz-orožitvenih pogaajnjih v Londonu, je sovjetski delegat branil stališče Sovjetske zveze, i Razorožitvena komisija je na koncu brez glasovanja sklenila, dostaviti Generalni skupščini in Varnostnemu svetu poročilo ožjega odbora za razorožitev in dru-i ge listine komisije. P A L M I R o TOGLIATTI O RAZVOJU V ITALIJI ZAOSTRITEV REŽIMA 8en«nju CKKPT - anjug) Na ze-fe-alni seE ]e sinoii govoril cu? latti o KPI Palmiro terja dosledno in odločno strnjenje delavskega gibanja «ali: višino sSlmed KP in sol ^ po razPadu ie, (ja so nHJi111 V centru. težnii a°ki do vlv v Sociali- gr°tujenaLPIoti K?aVKeDS0V.ražne ^iacmn3vam1 socialisi &h vPra!a glediščih c KP ne na-socialistov po o posa- mS ie, da v nrai a' Posledica ra,rie Pogoje ra j1 °Pušfa te- ga ^a tudi enotn^ *nega boja in ie i? banja v dp- , sindikalne- , ^ temu, da Sleri Oemajo f, strank v celoti SrJlS* na^'razrprf lo jasno f>vljenjehfavan1e v druž bi vSeip°stala EoPrizadeva, da Italii *eli- O rtS r P°l°žaja v Pod !. ie T0giiattiVSke,m razredu tiskom 1 rekel da je Ž{»jo ndpu5fajo i7efanjanja' De* Jo n Predvsel t‘Z,tovarn' Odpu-»li S eralni u^e’ ki Pripada-Prisu?rtiji. Odnni/ederacijl dela naj J ni ostaiati fe? ,delavci so en J^r°izvr>ri^4- . 'eta in leta zu- «o JI °'ZVc *•« K £»•<» s» iskati dru- finiteliiP°SlltJev' Ti Polji mednarodnega Palmiro Togliatti značaja ter sedanji politični režim, v katerem, živi italijanski delavski razred, so povzročili zmanjšanje vpliva delavskega razreda na politični boj v deželi. Pripadnike KP je pozval, naj doumejo te razmere v vseh njihovih oblikah in naj se dosledno in vztrajno bore za njihovo ureditev. Dotaknil se je tudi nekaterih zunanjepolitičnih vpražanj in izjavil, da Italija nima lastne politike na tistih področjih, ki neposredno zadevajo nacionalne koristi, kakor so gospodarska eks-pancija, razširitev kulturnih zvez in trgovinskih stikov, * obramba miru, popuščanje mednarodne napetosti, razorožitev in prepoved atomskega orožja. Italijanska vla- da se v vseh teh zadevah ravna po navodilih ZDA. Togliatti je nazadnje izrazil mnenje, da se je mednarodni položaj poslabšal tako na Bližnjem vzhodu kakor tudi v Evropi. iniii« f ' !«M£< V Zdrav in dobro vzgojen naj bo rod, ki bo nadaljeval pot napredka Ko gledamo otroke, od najmlajših do šolarjev in dorašiajoie mladine, vemo, da sleherni nosi v sebi zaklad mnogoobetajočih upov. Tudi za socialistično skupnost pomeni mladi rod bodočnost, srce, ki bo znalo ceniti žrtve in napore, roke, v katere bodo izročena prizadevanja in rezultati sedanje generacije, z željo, da bi ti — sedaj najmlajši — nadaljevali pot napredka. Ni nam vseeno, v kakšnih pogojih in kako se razvija mladina, vsi moramo skrbeti, da bo zrasel zdrav rod s plemenitimi stremljenji. Morda še marsikje ni čutiti te družbene skrbi za otroka indružino, čeprav se spet drugod lahko pohvalijo z vidnimi uspehi. V »Tednu otroka« — letos od 1. do 7. oktobra — polagamo obračun o družbeni pomoči za otroka in družino. Delamo načrte za bodoče. Bolj napačno kakor za katerokoli drugo stvar bi bilo,' če bi tak obračun in te načrte imeli le za neizogibno, kratkotrajno kampanjsko delo. Čaka nas stvarno in načrtno delo: še imamo kraje, kjer so otroci podhranjeni, naselja brez vrtcev, ki bi otela otroke kvarnemu vplivu ulice, otroke brez skrbnih družin... Veliko bodo storile občine, če bodo znale najrazličnejše težave, ki ovirajo zdravo rast in pravilen razvoj otroka, odkrivati in po svojih močeh, najbolje v okviru stanovanjskih skupnosti, odpravljati. V pomoč jim bodo družbene organizacije z uresničevanjem tistega najvažnejšega, kar so zapisale v svoj program: »Cimvečja družbena skrb za vsestranski razvoj otroka.« Spet blokovske mahinacije z nestalnimi člani v Varnostnem svetu OZN ZDA se zavzemajo zaradi svojih lastnih in splošnih zahodnih koristi za kandidaturo Japonske namesto kake vzhodnoevropske države New York, 30. sept. (Tanjug) Jutri bo Generalna skupščina OZN prekinila splošno debato, da bi izvolila nestalne člane Varnostnega sveta — šest članov Gospodarsko-social-nega sveta- in pet članov Mednarodnega sodišča pravde. Najpomembnejši dogodek bodo volitve nestalnih članov Varnostnega sveta spričo načelnih trenj v tem vprašanju. Vtem ko ni večjega odpora proti predlogu, da bi kot predstavnik Britanske skupnosti Kanada zamenjala Avstralijo in da bi prišla kot predstavnik Latinske Amerike namesto Kube Panama, so se pojavila trenja glede tretjega mesta, ki so ga že po tradiciji zmerom dodelili Vzhodni Evropi. Za to mesto sta kandidata Češkoslovaška in — Japonska. Do lanskega leta Vzhodni Evropi niso odrekali pravice, da bi bila zastopana v Varnostnem svetu. Takrat pa so zahodne države postavile kandidaturo Filipinov, katerih predstavnik je bil z znatno PROIZVODNA PROBLEMATIKA V NASlH KOKSARNAH Pet milijonov dolarjev bomo prihranili prihodnje leto z uporabo domačega premoga za proizvodnjo koksa Sarajevo, 30. sept. (Tanjug). Sodeč po dosedanjih uspehih, doseženih v koksarnah v Lu-kavcu in Zenici, bomo prihodnje leto porabili za proizvodnjo koksa kakih 290.000 ton domačega premoga iz Raše, Kaknja in Kreke. S tem bomo prihranili 5 milijonov dolarjev. Pripravljen je že načrt, po katerem bomo v prihodnjih petih letih še bolj povečali uporabo domačega premoga za proizvodnjo koksa. Z zmanjšanjem uvoza za koksiranje prikladnega premoga bomo prihranili letno 12,5 milijona dolarjev. V Zavodu za gospodarsko planiranje BiH menijo, da je ta načrt realen. Zdaj uporabljamo za proizvodnjo domačega koksa največ premoga iz ZDA in ZSSR. V doma- čem premogu je precej žvepla, v premogu iz Kreke pa precej vlage. 2,e ko so gradili koksarno v Lukavcu, so naši strokovnjaki upoštevali možnost predelovanja lignita, iz katerega bodo v naših koksarnah s segrevanjem na 700' izčrpali vlago, s posebnim postopkom pa tudi žveplo. Domače koksarne bi lahko že letos uporabile kakih 300.000 ton kakanjskega premoga. Zmogljivost tega rudnika pa je premajhna, tako da bodo uporabili samo kakih 100.000 ton premoga. Strokovnjaki računajo, da bomo lahko z zgraditvijo naprav za uporabo lignita za koksiranje in z zboljšanjem procesa odstranjevanja žvepla iz premoga uvožene količine premoga zmanjšali od 1,300.000 na 500.000 ton, kar bo pomenilo za vse naše gospodarstvo zelo veliko pridobitev. večino izvoljen za leto dni. Letošnje vztrajanje na Japonski razlagajo glavne zahodne države z željo, da bi ustregli zahtevam azijskih dežel, da bi Aziji spričo povečanja števila njenih članic v OZN dodelili tudi več mest v Varnostnem svetu. To tezo so nekatere azijske delegacije podprle. Nasprotniki te teorije — vzhodnoevropske in nekatere azijske dežele — sicer Filipinom in Japonski ne odrekajo pravice, da se potegujeta za mesto v Varnostnem svetu, menijo pa, da je treba to vprašanje urediti po drugi poti. Ce naj bodo vsi deli sveta zastopani v enem glavnih -organov OZN, tedaj bi tega vprašanja ne smeli urediti na račun predstavnikov Evrope, ki je že tako slabo zastopana med nestalnimi člani Varnostnega sveta. Z odvzemom mesta, ki so ga zmerom dodelili Vzhodni Evropi, ni urejeno vprašanje azijskega predstavništva v Varnostnem svetu. ZDA so si lani, ko so podprle kandidaturo Filipinov, pravzaprav prizadevale okrepiti mednarodni položaj ondotnega režima. Na hodnikih palače OZN pravijo, j da hočejo ZDA, ko se zdaj zavze- j majo za kandidaturo Japonske, na tak način zboljšati svoje stike s to deželo. Ti odnosi so zdaj kar že stalno zaostreni zaradi ameriških okupacijskih čet na Japonskem, diskriminacijske politike nasproti uvozu japonskega blaga v ZDA in drugih podobnih zadev. Nekatere delegacije menijo, da je izhod v tem, da se poveča šte- vilo članov Varnostnega sveta skladno s povečanjem števila članov OZN od prvotnih 51 na sedanjih 82. Lanske zahteve skupine azijskih dežel, da bi temu področju ne glede na Britansko skupnost dodelili dve posebni mesti, niso sprejeli zaradi odpora zahodnih držav. Zdaj pa je položaj takšen, da si bodo zahodne delegacije bržčas zagotovile večino za novo kršitev načela teritorialne razdelitve mest nestalnih članov v Varnostnem svetu na račun in škodo Vzhodne Evrope. Ivan Zamčevski novi sovjetski veleposlanik v Beogradu Moskva, 30. sept. (TASS). Pre-zidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenoval Ivana Konstantinovima Zamčevskega za novega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji. Dosedanji sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Nikolaj Pavlovič Firjubin je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra. Novi danski veleposlanik v Beogradu Beograd, 30. sept. (Tanjug). — Predsednik republike je privolil v imenovanje Karla Immanuela Nilsena Oskelunda za novega danskega veleposlanika v Jugoslaviji. Novi veleposlanik je bil doslej vodja danske stalne misije v OZN. VREMENSKA NAPOVED ZA TOREK, 1. OKTOBRA 195T Od zahoda dotekajo v višinah nad Alpe v naše predele hladne zračne mase. PodroCJe nizkega zračnega pritiska 7 jedrom nad Genevsklm zalivom se s tem v zvezi še poglablja, zato se bo oblačno hladno vreme še nadaljevalo. Precej oblačno, vmes še nekaj manjših padavin. V višinah nad 1000 metrov sneg, hladneje. Temperature ponoči med 0 In 4, proti morju okoli 10, najvišje dnevne do 14. NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI Šolske klopi skoraj brez presledkov Vprašanje šolskih prostorov in z njim povezano vprašanje izmen pouka tare zlasti mestne občine. Pereče je na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, pereče je pa prav tako tudi v drugih republikah. O njem govorimo že nekaj let sem, ker je šoloobveznih otrok iz leta v leto več. Družine z več otroki so še posebej prizadete, ker hodijo otroci v šolo izmenoma — ti dopoldne, oni popoldne in nekateri ponekod še celo zvečer. Na vprašanje, kako rešiti ta problem, vsi prizadeti odgovorijo: »Nova šola«. Ponekod so si pomagali tako, da so dobili nekaj sredstev iz stanovanjskega sklada, nekaj pa so dobili drugod kot dotacijo. Kjer vsega tega ni bilo, pa so razpisali brezobrestno občinsko posojilo. TURISTIČNO POSVETOVANJE V LJUBLLJANI Turisti so dobri kupci, toda trgovina... Bistvo turizma je sodelovanje vseh zainteresiranih — sp znova ugotovili Povprašali smo na osnovni šoli na Vrtači v Ljubljani za nekaj naslovov staršev, ki imajo otroke na osnovni šoli in na gimnaziji, da bi nam odgovorili na nekatera vprašanja v zvezi s temi problemi. Tako smo se najprej oglasili pri Kseniji Novakovi v Gradišču. »Kako imate urejeno šolanje svojih otrok?« »Fantek hodi v 4. razred na Vrtačo, punčka pa v I. razred gimnazije. Fantek hodi en teden dopoldne, drugi teden popoldne, punčka pa tri dni dopoldne, tri dni popoldne.« »To Je za družino nerodno.« »To je zelo nerodno, ker sva oba z možem v službi. Tako imamo štiri različne termine za kosila Otroci imajo kosilo ob pol ene, ob eni, jaz pridem iz šole domov ob dveh, mož pa ob pol treh.« »Menite, da ne bi Mio moč tega spremeniti?« »BI, če bi imeli več šol. Pa saj to je stara reč, že stokrat premleta.« »VI ste v šoli. Kake pa Je pri vas?« »Učim na srednji glasbeni.« »Tam ni take stiske?« »Sploh ni, da bi govorila. Učimo v obupnih razmerah tako za dijake kot za profesorje, saj smo razdeljeni na štiri kraje.« »Zal, a nas bolj zanima osnovnošolski ln srednješolski problem.« »Sama sem zaradi družinskih razmer precej izolirana. Premalo se zanimam za te stvari. Fantek mi pove, da so razredi zelo nabiti. Šolske klopi na primer imajo postavljene od peči čisto do oken skoraj brez presledkov. V šoli stalno tožijo nad takim stanjem.« »Hodite kaj na roditeljske sestanke? »Seveda!« »Ste kaj govorili o tem na vaših sestankih?« »Se ne spomnim, da bi, ker se stanje ne da spremeniti, dokler ni še ene šole.« »Kako se vam zdi, da bi najlaže rešili to vprašanje?« »Z novim šolskim poslopjem.« • Oglasili smo se še na drugem naslovu — pri Simčičevih na Erjavčevi cesti. Odprla nam je mala Nežka in povedala, da ni doma niti očka niti mamice, da pa mamico lahko pokliče, ker je v službi. In poiskali smo mamico kar po telefonu ter ji povedali našo želja »Na vsak način je zelo težko. Fant hodi v gimnazijo, punčka pa v 2. razred osnovne šole. Ce gre za olajšanje v družini, bi bilo vsekakor bolj enostavno, da bi hodila isti čas v šolo.« »Ste poskušali rešiti to vprašanje?« »Rešitev tega vprašanja je brezizgledna. Rešiti bi ga bilo moč le z novo šolo. 2e lani smo na zborih volivcev govorili, da bi zidali novo šolo. Zanimali so se tudi že za lokacijo. Ne vem pa, kje in zakaj Je vsa zadeva obtičala.« M. St. Ljubljana, 30. septembra. Danes so se o hoielu >Slon< d Ljubljani zbrali na posvet o pripravah na prihodnjo turistično sezono razen Turistične zveze Slovenije tudi številni jjuridičnit zbornični člani, med njimi zastopniki Gostinske Trgovinske in Prometne zbornice, sindikatov, Počitniške in Avto-moto zveze, mladinske organizacije in Putnika. novo geslo. Naša turistična kon- Tudi razprava je potrdila, da prepotrebno sodelovanje vseh turističnih čdnirteljev ni bilo doseženo le v sestavu posveta, marveč tudi pri ugotovitvah in predlogih posveta. Kako pa bo to sodelovanje čutiti v prihodnji turistični sezoni na terenu? Letos je n. pr. po trgovinah Gorenjega gradu — podobno tudi hinju r Bohinju z njegovimi številnimi ■ - caimpingi in še prenekaterem, zlasti manjšem turističnem kraju — sredi poletja začelo zmanjkovati skih dirk in večjih sejmov, do raznih športnih društev na terenu pa naj bi pri tem delu sodelovale prizadevnejše kot doslej v lastno dobro. Dosedanja turistična informativna služba še vedno posluje do-, - , . , , , . koj pomanjkljivo. Letos je n. pr. karenca po svetu ima koledarje Putnik dobil TOega dve aj; tri in. takih prireditev dognane že po formacije o razpoložljivih pen- več mesecev pred začetkom zone. Na podlagi teh koledarjev turistične in prometne agencije vodijo svojo reklamo in sklepajo pogodbe. Razen »kravjega bala« v Bo-planiških poletov in ljubeljskih dirk — sta menila zastopnika Putnika in Prometne zbornice — zvemo pri nas za prireditve šele dan, dva prej in zionskih kapacitetah med sezono v dveh naših turističnih krajih! Na posvetu so bile izrečene zelo zanimive misli in pobude zlasti o »mladinskem« turizmu pri nas, za katerega lahko mirno rečemo, da je še v plenicah. Sklenili so pri Turistični zvezi Slovenije ustanoviti posebno mladinsko komisijo za turizem. Kot ene- - . _ .- ui- ga izmed zelo perečih problemov tako dejansko tedne prepozno za v tem pogledu so domala vsi pri- vočasno in v zadostni meri upoštevale potreb turistov. Da je v letošnjih dvakrat pasjih dneh zmanjkalo osvežujočih pijač v večini naših turističnih krajev, zlasti za turiste izven gostinskih obratov, ni treba znova pogrevati. Sodelovanje trgovine s turizmom zlasti na terenu je bilo torej tudi letos kljub številnim pomladanskim »koordinacijskim« sestankom še vedno premalo učinkovito. Vsekakor je zelo stvaren predlog tega posveta, naj bi Turistična zveza Slovenije temeljito razčlenila dobre in slabe strani poslovanja turističnega omrežja v posameznih trgovskih krajih in s to razčlembo sedla s trgovinci za zeleno mizo. Razumljivo pa je tudi stvar naših vodilnih gospodarskih organov, da trgovinam v turističnih krajih omogočijo pred sezono najetje posebnih sezonskih obratnih kreditov in sredstev za najnujnejše izpopolnitvene investicije. TURISTIČNI KOLEDAR PRIREDITEV NAJ NE ČAKA NA PRESTOPNO LETO Naslonitev športnih in drugih mikavnejših prireditev na turizem — zlasti kar se športa tiče, lahko rečemo, da je to za nas smotrn turistični nastop. Turi- šotni navajali potrebo po prehod-stična zveza je prevzela nase težavno in nehvaležno vlogo, da bo skušala že letošnjo zimsko sezono pripraviti tak koledar; športne organizacije od prirediteljev konj- nem mladinskem domu v Ljubljani, o katerem že dolga leta govore na rajrazličnejših krajih, a zanj še ni ne načrtov, ne sredstev. B. F. Poklicno usmerjanje mladine naj bi zajela že sama reforma šolstva Celje, 30. septembra. Danes in jutri zaseda v dvorani Zadružne zveze v Celju plenum Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje mladine. Na plenumu so prisotni tudi predstavniki pedagogov la celjskega okraja. usmerjanja, ki mora biti zajeto že s samo reformo. Zlasti pa je bilo na plenumu veliko govora o metodah spremljanja učenčevih sposobnosti v osemletkah, in sicer že od samega začetka naprej. — Zgrešeno je namreč mišljenje, da se začne izbira poklica šele pri 14 ali 15 letih starosti. Za razvijanje sposobnosti otroka pa je treba zagotoviti v učnih načrtih Kot najvažnejše so na plenu- vse Potrebne elemente in je zato mu načeli vprašanje usmerjanja PF.av’ Združenje za po- mladine v poklice in pomen le-tega v reformi šolstva. Prvi referat tovariša Gliša Emjakoviča, predstavnika Zveznega zavoda za reformo šolstva, Je posvečen nekaterim vprašanjem poklicnega klicno usmerjanje mladine prispeva svoje tehtne predloge. Jutri bo plenum razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih in o pripravah za letno konferenco Združenja. F. K. IZ ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Za izgradnjo novih objektov katerih proizvodnja bo ugodno vplivala na plačilno bilanco, naj bi omogočili posojila z ugodnejšimi pogoji Beograd, SO. sept. (Tanjug) — Zvezni Izvršni svet je poslal Zvezni ljudski skupščini v proučitev odloka o razdelitvi sredstev lz gospodarskih rezerv federacije za izplačilo državnih obveznic, izdanih za odškodnino' za razlaščeno premoženje, in osnutek odloka o dopolnitvi Zveznega družbenega plana za leto 1957. S prvim odlokom bi bil ZIS pooblaščen, da lahko iz sredstev gospodarskih rezerv federacije uporabi največ 430 milijonov dinarjev za izplačilo teh obveznic. Celotna odškodnina bivšim lastnikom razlaščenega premoženja OB IZBRUHU EPIDEMIJE V MARIBORU AZIJSKA GRIPA MILEJŠE OBLIKE IVAN RE Maribor, 30. sept. — Pri vodstvu tukajšnjega Okrajnega higienskega zavoda smo danes zvedeli, da v Mariboru boluje za azijsko gripo tipa Singapur, oziroma jo je že prebolelo okrog tri tisoč ljudL Po ugotovitvah zdravnikov gre Razen v Mariboru so v ob-za epidemijo azijske gripe milej- močju okraja zabeležili doslej več še oblike. Minulo soboto in nedeljo sta umrli dve deklici v starosti deset in dvanajst let. Vendar so njuno smrt povzročile komplikacije, ki so med gripo nastale zaradi obojestranske pljučnice in zato, ker je odpovedal sistem krvnih obtočil, predvsem srce in krvno ožilje. Medtem ko so v nedeljo, dne 22. septembra ugotovili 70 primerov obolenj za azijsko gripo, je naslednji ponedeljek naraslo število nanovo obolelih na 170, v torek na 300, v sredo na 400 in od minulega četrtka sem jih je dnevno po 300. Epidemija se je sprva širila v glavnem med šolskimi otroki, v, zadnjih dneh pa sega tudi do vrste predšolskih malčkov. V mestu niso zaprli doslej niti ene šole, toda spričo izostankov večjega števila otrok so predvsem zastran pedagoških razlogov prekinili pouk v posameznih razredih oziroma oddelkih. V zdravstvenih krogih menijo, da bo epidemija azijske gripe trajala še nekaj časa, ne kaže pa za zdaj znakov prehoda od milejših k hujšim oblikam obolenja. Spričo tega so dežurno zdravniško službo dokaj izpopolnili. obolenj za azijsko gripo še v Ptuju, Slovenski Bistrici in Rušah. Spričo epidemije gripe so v pristojnih krogih odločili, da bodo odložili cepljenje proti otroški paralizi do konca oktobra. Vj. K. znaša po podatkih Jugoslovanske investicijske banke 642,633.000 dinarjev. Doslej je bilo na račun zapadlih kuponov izplačanih 96 milijonov 188.000 dinarjev, tako da znaša vrednost neizplačanih obveznih z 2 % obrestmi vred 577 milijonov dinarjev. Odškodnino naj bi dobilo 24.809 ljudi. Po osnutku odloka bi 305 milijonov izplačali za 23.550 ljudi, ki imajo obveznice v vrednosti do 100.000, 102 milijona za 754 ljudi z obveznicami do vrednosti 200.000 dinarjev, 80 milijonov za 407 ljudi, katerih terjatve znašajo nad 200 tisoč dinarjev. Letos bi izplačali 200 milijonov, Po obrazložitvi osnutka odloka o dopolnitvi zveznega družbe- nega plana za leto 1957 sta bili določeni dve kategoriji investicijskih programov: programi za manjše rekonstrukcije in za dograditev že začetih objektov ter posebni programi investicij, ki trenutno niso vključeni v našo investicijsko politiko, kakor je n. pr. zgraditev novih objektov, ki bodo omogočili povečanje sredstev v devizah. Glede načina odobravanja Investicijskih posojil pa ni moč zagotoviti izpolnitve vseh teh programov. Tako se je pokazala potreba po ublažitvi pogojev za odobravanje posojil za izgradnjo novih objektov. Zato Zvezni izvršni svet predlaga, naj bi zvezni družbeni plan za leto 1957 spremenili in dopolnili v tem smislu, da bi se za objekte, katerih proizvodnja bo ugodno vplivala na plačilno bilanco, omogočila posojila z ugodnejšimi pogoji, kakor so predvideni v letošnjem družbenem planu. Oba osnutka odlokov prideta na dnevni red zasedanja Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev, ki se bo začelo 16. oktobra. XV. Mednarodni kongr.F® vojno medicino in f“?n0 Jelo-včeraj začel svoje r jza. Plenum razpravlja o °rS ciji sanitetne službeHprnjZira-cijah oklopnih in m°d«nl“du nih enot. Na dn®f”ek*ngresa farmacevtske sekcy in naio- je tema -Organizacija in n ^ ge vojne farmacevt ^ dra«, odonto " s"° temi sekcija pa razpra J -Nujnost zdravih zob “jsld sobnost siužbbvanj in organizacija zdravljenj« grutov«. Predsednik Izvršnega LRS Boris Kraigher, č vršnega sveta Tone «ra an Maribor Mila“ sednik OLO Ma- Apih in sekretar ^OK ^ ^ w ncl ribor Vlado Majhen so dni v mežiškem rudng^^ ca ter v obžir?skne® Koroškeffl odboru v Črni na. b)e. ter so se zam™ab * rudniks matiko mežiškega bčine svinca in Probl.e™fstanovanj, v zvezi z izgradnjo stanu ^ krediti ter gradnjo iens\io dustrije, ki bi zaposlila žen delovno silo. Na dvodnevni konfere.^ Federacije csp«.Fan‘‘ medu * slavije, ki je bila n u. so se je udeležila Ja P * ma iz vseh naših rep ^ razpravljali ? aktu d bližnjim gah Federacije prea ^ b0 jubilarnim kongres n Sa(Ju. prihodnje leto v 50_ietnica ker bo hkrati tudi 50-1 jug0. esperantskega gfbanl kon- slaviji, so sklenili, najj^ fe. gres spremeni v rugtev 'n stival esperantski konff mladinskih skuf"',dj 0 uved' renči so govorili tudi bi esperanta v šolan. Zvezni izvrši f^Ljjbenjl1 noval Svet inštitu dsednik ved, v katerem »g,e pe-Zvezne ljudske s dnjk £>a- tar Stambolič, pred viad|' bora LR »vate sveta mir Bakarič, in Zveznega iz^a„,a pr°sve° predsednik odbora‘ koVi(< ter ZIS Rodoljub f ola grji, po-številni drugi funkc h fa. slanci ter profesorji ^ ^ kultet. Naloga inst ustanoV' benih ved, ki jej£ ga izvrš-Ijen z uredbo Zvežn« ranega sveta julija družbemh stveno proučevanj ^ so-pojavov v JugoslaVU1 dobni družbi. ^ Okrajni ljudski °dbJrJneg» lju je objavil |fidpt&.Prvo tekmovanja v taM«* do** nagrado 400.000 d m ^ma*. kmetijsko poses ,je pri kjer so na 60 ha pgeni' lali 43 metrskih »to nagrad» ce na hektar. Drug seStvn je dobilo kmetijsko pa je -Valturab«, nagraj krnetijskih bilo tudi več drugih h z£ldrug posestev in kmet J zadru6 ter kmečka delovna -Lenin-. ^ Delegacija ne.* ' prista» dikata pomorskih p0vab ‘ iklh delavcev, ki jo J cefltral na obisk v nomorsk^ ni odbor Sindikata P« ^ ga gospodarstva raZgov°re.n bo imela pri na morSkih - predstavniki P kalnjfc ofS transportnih sind ejegacJ nizacij. Belgijska °indi!cata vrača obisk našemu Ka- pomorskega 6?*pie bjla Pre) terega delegacija J nii mpsec V BelglJ Češkoslovaška energetska delegacija pod vodstvom prvega pomočnika ministra za energetiko ing. Kelarja, ki je pred nekaj dnevi prispela v Jugoslavijo, je včeraj prišla v Maribor. V Sloveniji bo ostala tri dni in si bo ogledala dravske elektrarne 0 odmevih Oktobrske revolucije po svetu (Ob spominih m v spomin njeni 40. obletnici) Medtem so prihajale iz Rusije čedalje bolj burne, za nekatere vesele, za druge vznemirljive vesti, znanilke pripravljajočega se novega prevrata. Te vesti so naznanjale delovnemu ljudstvu vsega sveta, da zahtevajo boljševiki, naj se vojna konča; naj se konča brez aneksij in brez kontribucij; naj dobijo vsi narodi pravico do samoodločbe; naj se objavijo vsi tajni diplomatski dokumenti itd. Povsem nova, čeprav ne po vrstnem redu pa je bila zahteva boljševikov, naj se vsa oblast izroči Sovjetom delavskih, kmečkih in vojaških poslancev. Vse te in druge vesti so ustvarjale vtis, da se bije v Rusiji gigantski boj med dvema silama, boj, ki so v njem bili na eni strani barikade buržoazija in zemljiška gospoda, na drugi strani barikade pa proletariat in revni kmetje. Ta vtis je še potrdila vest o zaroti generala Komilova (ki je hotel strmoglaviti republiško vlado in zopet vzpostaviti carja), katerega čete je petrograjsko delavstvo skupaj z revolucionarnimi vojaki in mornarji premagalo že pred Petrogradom. Minilo je komaj nekaj vpč kot mesec dni po tem dogodku, ko je dobesedno pridrvela vest o zmagi velike proletarske, socialistične revolucije, vest, ki je pretresla ves svet Na srca vojakov in na njihove živce je učinkovala ta vest kakor balzam. Začeli pa so upati temeljito samo na to, da bo ta revolucija prav gotovo povzročila konec vojne in da pojdejo domov k svojim družinam. Trditev, da so zaradi vesti o Oktobrski revoluciji začeli vojaki resno misliti in upati samo na to, da bo Oktobrska revolucija, za razliko od februarske, prav gotovo povzročila, ali vsaj pospešila konec vojne in da se bodo smeli zato kmalu vrniti k svoj im. družinam, ta trditev nas ne sme presenetiti. Vojna je trajala že četrto leto. Bili so jo siti vojaki vseh narodov in ljudje v zaledju vseh vojujočih se dežel, če izvzamemo ve-rižnike. Zelja po miru je ,bila splošna. Splošno je bilo pomanjkanje in splošno je bilo tudi nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo pa je bilo še nesmotrno, brezciljno in ni bilo še doseglo kritične točke. Socialna demokracija pa se ni znala , a se deloma tudi ni hotela poslužiti tega nezadovoljstva niti v protivojne niti v proletarsko revolucionarne namene. Vojna sama pa se je bila že začela spreminjati v svoje nasprotje. Že je bila začela rušiti sama sebe. Parole glede obrambe domovine in glede neodvisnosti vseh narodov, s katerimi je buržoazija pitala svoje vojake ob začetku vojne, niso več učinkovale. Ljudje so se jim posmehovali. Ce bi bilo glasilo nemške socialnodemokratske stranke v stari Avstriji »Arbeiter Zeitung« objavilo članek pod naslovom »Auf nach Pariš« sedaj, kakor ga je bilo objavilo prve dni vojne, bi se mu bili tudi nemški vojaki in delavci prav gotovo vsaj smejali. Akcija za mir se je ves čas vojne oglašala. Zdaj tu, zdaj tam, zdaj glasneje, zdaj šibkeje. Ni pa nikdar mirovala, ni nikdar utihnila; bila je vedno živa. Ta akcija — ki se je v glavnem omejevala za mir — je bila povsod težka, v vojujočih se državah pa še zelo nevarna za njene pristaše. Ta propaganda je prihajala poglavitno iz levo orientiranih socialističnih vrvsy0jni katerih malih držav, ki niso direktno sodeJ se bde :h (Švica, Švedska, Norveška itd.); vendar s v vse v prvem letu vojne organizirale tudi sb ^ rna vojujočih se državah levo orientirane, v ki revolucionalne socialnodemokratske nnanj sVojih s..fl kljubovale politiki svojih vlad in voditelje ak^li cialno demokratičnih večin. Ali Pa s° (If 0 vršili revolucionarno orientirani Posa”Vt stavko, če bi izbruhnila vojna, navzlic vs ^ taka od protivojne propagande — pa najsi je pr0k ,e drugačna in še tako šibka — ter od sklepo vendaru macij mednarodnih socialističnih kongre .^i a nekaj ostalo. V srcih delovnega ljudstva N01*. v civilni obleki je ves čas vojne tlelo braff,,,. clalnodemokratskih strank; navzlic Internacionale, ki je bila na svoj način — v solidarnost delavstva vsega sveta, ki je resoluC orodje miru, ki Je bila vsaj besedno in ,^isnosti vS® razredni boj za mir in za priznanje neoo ^rgtaj, pr evropskih narodov, ti nauki so zapustil:ločeno s -letariata in vsega delovnega ljudstva o ,eboj n1 Voiaki raznih voiuločih se držav se rnea v0.'n ’ v bistvi ki je ‘ “MS Vojaki raznih vojujočih se držav se nj®° je vw sovražili. (Na splošno rečeno.) Zategadelj ,akoin ki je imela povsod imperialistični PeSaoraln° pu, bolj upirala. Zdela se jim je strašno ne ka sd četje. Toda Internacionala in svetovna de ^ darnost sta bili navkljub vsemu temu na ndnarodna Treba je bilo kaj narediti za Mpetno k združitev delavstva. Vsaj poskusiti je storiti v tem smislu. demokratičen zakon? ■ 2SS5M? ptan°*OIS na Ko-av- SPOMENICA DUNAJSKI VLADI Slovenci in Hrvati v Avstriji terjajo dosledno in celotno uveljavljanje narodnostnih določb državne pogodbe na Koroškem. Štajerskem in Gradiščanskem Dunaj, 30. sept. (Tanjug) Za-| Neposredni povod, da so skli-stopniki slovenske in hrvatske; cali to posvetovanje, sta bila sttiJslIeEa tisk^kot ^ **« zakon ki „ , zel® demokrati- lk' drtavne nL^SlU C1 ’• avstrijskim Sloveno^^6 “SOtavlja ko- k°a obsežno Sf ^ pravlce- »Zapravlja upravljani naCin 2a' k« ottš0iTHgeszei^s«™^No“kidoioe! manjšine s® imeli včeraj v Bru-! osnutka zakona o šolstvu na Ko-Uinia siovpnJL pomcnUo zapostav- cku na Muri posvetovanje, na roškem in zakona o rabi sloven-fe*1'katerem 50 Proučili sedan« P«*«- S^efa iezi-ka na, sodiščih, ki ju je m doloS Žaj jugoslovanskih narodnostnih vla?a P»P^v.la m Predložila r rr. i,AVsr,\? Esr-.-.sJisrus Dr» SJr 8°J0ri‘ te so poslali avstrijski vladi skupno ; narodnostnih skupin. Je, S j? spo“en,co z ^htevo, naj dosled- Po teh nažrtlh vlade naj bi »Jem na vJ^<>slovanskim reagira- no in v celotl uveljavi vse določ- samo delno uveljavili določbe "J^Slaskih šSLh0Snutek 2ak°na " " .......... »a,«-. Šolah na Koroškem. P®wako in^že^i kopravnost Hrvatov in Slovencev skih Slovencev in gradiščanskih vor, v katerem je kritiziral gospo- deželo v najtežavnejše gospodar-4a v dokai*1 je * ostalimi avstrijskimi državljani Hrvatov naj bi popolnoma prezrli, darsko politiko , konservativne ske razmere, kar jih pomnimo 40 jelj SQ ^ resolucijo ki obsoja ‘tVlnze demokratičenzakona ° ^ol" i Sl vladni zakon o najemninah in t Čen' ' ^ naroča bodoči laburistični vladi, o be čl. 7 avstrijske državne po- čl. 7 državne pogodbe in še to godbe iz 1. 1955, ki jamči ena- le na Koroškem. Pravice štajer- imel OSTER START V BRIGHTONU Laburisti napovedali boj gospodarski in socialni politiki Macmillanove vlade (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) London, 30. sept. Letna konferenca Laburistične stranke na pokritem športnem stadionu v primorskem letovišču Brightonu se je začela z reminiscenco na neko burno Shakespearovo sceno, ko Hamlet zakliče nesrečni Ofeliji: »Pojdi v samostan!« Tako je bodoči laburistični finančni minister Harold Wilson «a ves glas pozval Macmillana: *Pojdi v Dom lordov!« Ob te za poznejšo debato, v kateri naj bi od laburističnega vodstva izterjal obljubo, da nacionalizacije ne bodo ne stornirali ne zvo-denili, marveč samo -dopolnili« z drugimi ukrepi v zvezi z razširitvijo družbenega sektorja v gospodarstvu. Konferenca je danes izglasovala resolucijo, ki obsoja vladno . , . , . . ,. . gospodarsko politiko in izraža otvoritvi konference je vlade v celoti in v posamezno-: Drenriean1„ d , hk ,,bll_ namreč Wilson žolčen go- stih. ~Seda^vl^Je_pnttrala inTcijo in se na- l na koro- 1 °mcniP«5 nillCen- kakor ip°Snutek ^ona *ke Slovence Tr ?°’ zSo1J n_____ SSjjS?f°*ki S1°venci sop^ gfiaj P^Ucani presajati kakcr tudi tako v njegovi dol»*t>ah N’!ihnJe80Vlh posa' S £ tv: £ P" A“PI?' marveč » Sia PO tl. 7 4rt5™' ki bi moralo J?,bl PrUpev^ t * poS°<5be takšno, ondotne “eoviranemu raz-r^Pln«. Osnuteifratonui “a™r<’”0*tne J^tnegaatLd'5t!.e,iz “ekakšnega1 ab- Pragu notranjih gospodarskih te- htevamj so nastopili tudi sindi- ga črnega premoga in koksa. Zvi-Poirtk?’ luk5en ie Predvsem žav, ki bi jih utegnilo povzro- kati grafičarjev, vtem ko napove- šanje cen aachenskega premoga i J50, navadi podelijo bivšim mi- ^ D ra Vi o Odnos do p-ifi crvlinSnn narneranip r>P»n in rln tota -rrlar olr/^iirv Hrncrili tp r»r»cpcrlri tv i c n n ip ran xr Pami niStrSKim prSuSGuniKOni) nSpraVl Val mezdnega gibanja v Zahodni Nemčiji v odgovor na naraščajoče cene blaga in uslug Bonn, 30. sept. (Tanjug). Vse nje najnižjih plač s plačami v; Skupnosti za premog in jeklo že Kaže, da je Zahodna Nemčija na drugih panogah. S podobnimi za- poslala sezname novih cen svoje- naj ta zakon prekliče. Sodeč po vsem, kar je bilo danes na konferenci povedano, so laburisti napovedali konservativ- ukrepov in zahrbtnih napadov na javne investicije. Posledice bo čutiti še čez 10 let, ko bo ostal za gospodom Thorneycroftom (konservativnim finančnim ministrom) in ostalimi samo še prazen spo- ’ cem »totalno vojno«. Tik pred min.« Wilson je zaključil svoj go- , konferenco je Gaitskell dejal, da vor z vročekrvnim osebnim napa- so konservativci objavili vojno dom na ministrskega predsednika laburistom in sindikatom. Ce je Macmillana in ga pozval, naj s tako, so zdaj rokavico vrnili in sprejemom lordskega naslova (ki ie vojna napoved obojestranska. K. T. zvišanje cen v Porur-imstrsKlm Predsednikom) napravi _ železniška uprava se je i Pr°st°r za nov° vlado> b° za' dokončno odločila za zviša- i §°J°vila socialno pravičnost in Predlagala je, naj bi izdala zakone za varnost in bla-- • - - ginjo vsega naroda«. Drugi govornik je bil voditelj transportnih delavcev Frank Cu- so jav- 'Kih Slovenc s preSreI^J.lidzadeva pogajanja z delodajalci o zahteve, če se bodo zvišale cene vozovnic za delavce in uslužben- ?** ,i)eni>einavstriJska vlada imori- tei zahtevi zdaj znova začela v premoga in drugega blaga. Vlada ce, ki se vozijo na delo in z dela. ka "'n'* c“— ^—ur—'r- -- ---------------------------------je skraja zatrjevala, da bodo cene V ostalem potniškem prometu se i sins, ki je kritiziral konservativ- ostale nespremenjene. Zdaj se go- bodo voznine zvišale za 8,7%. iCP- zaradi njihove gonje proti sin-PMvetovSa*«6^ v deželi. Kovinarji zahtevajo tudi spodarski minister Erhard pre- 7 dikatom. Dejal je, da -uveljavlja l^?aea staii5eulleipo?reano tičeta. Na skrajšanje delovnega časa za eno pira z industrijci, toda gibanje nr,xni,11;pL ;i.. vlada politiko umišljenega zmanj- pred- uro M 44-urni delovni teden. Sin- cen kaže, da se bodo še nadalje P“ČJv ^»aVogleTp5S: dikati poudarjajo,-da se je samo višale. Opazovalci sodijo, da bo nes* ze^° 'znemirde. v tem letu povečala proizvodnja skupno okrog 5 milijonov delav-ta P^vicnarolnS^' !!.ršlfev za 4,l°/o, medtem ko so delovni cev terjalo ustrezno zvišanje. ki'j1UJ* “»temu njenemu teden in PIače ostali nespreme-1 Premogovna industrija v Po-]e osnntSmešn® je fžavna po- njem. I rurju je objavila, da bo 1. okto- kokp!?lskega zakona°demokra^ Sindikat tekstilnih delavcev in bra zvišala cene premoga za zdaj Se a11,80 upošSvaE^8*0^111 sestavija- delavcev, zaposlenih v industriji za 5°/o, v aprilu prihodnjega leta ■kunjS^^ttCne ^osnovnej- konfekcijskega blaga, ki šteje 750 pa še za 4°/o. Porurskim premo- v»»i _A._ttanirftA ^—-• na**°dnostne tisoč članov, je prav tako zah te- | gONTiikom so sledila v tem tudi Pravice, da*“bi “« ui jo * njo posvetovali. J. S. val skrajšanje delovnega časa od podjetja aachenskega premogov-45 na 42 ur tedensko ter izenače- nega bazena, ki so Visoki oblasti *-A kitajske M ZMANJŠUJEJO UPRAVNI APARAT Premik na periferijo N 300.00© ljudi premeščenih iz centralnih organov v okrajne in krajevne ter v proizvodnjo *jprejPDnHng{. septembra ne [Podobnost, ki uteg- " ^ °svetli*B„ 5J zgovorna terii, .P°v na K'i+e^^n^ila ukre" flanl Je gOVor« * 0 ka‘ V pta°fna. v Pričujočem tabla pekinškeKa1ldPravnika ne' Ra; kafo kina je pribita bi 5 ^blice s svnUSluŽbenci obe- *tel1 N Presenp'lm' lmeni- Bili dite tallicSeen®c?ni, če bi _ v°Uia i .?» sai uh a iu«i. ,kl.nu zai ... . - Pre- J>h je 43. Ni tiiirS- "S.uem ti«, cel° v tako i v ,Prav takn zaPosl’tev 43 Ijajo' ^‘ptelT Di dvoma' .YN°. nsn»^P0?e‘. ki ga 0prav-aolovica kinu !« :, 10 M, 1: ze|eznici in dru- aU tak» ni ? posel &1,cel0 čet“- °PravilaJ po K4inv?dat°^lVekmajkp d,ln»o tudi !(./» so, ininT , ln dru-kitnda,v.naj utro+' ,?redft rečeno, jJskj voditelji' tndl najviši! lindsednik Držav pr' Je Pod- bili L&<** O ntga.S:Ieta .Cen stvarni: v pekinških ustanovah | Med njimi je tudi precej viš-so skrčili administrativni aparat jih voditeljev pokrajinskih in in poenostavili upravljanje podjetij. O tem časniki podrobno poročajo. Del tako »sproščenih« uradnikov in vodilnega kadra, ki' jih je nekaj tisoč, so že dodelili nižjim organom ali pa napotili v proizvodnjo. Enake ukrepe uveljavljajo tudi v državnih ustanovah po drugih mestih, v pokrajinah in avtonomnih področjih. Po doseT danjih podntkih so premestili v 19 pokra ji «ah in mestih iz višjih v nižje o-rgane, okraje in vasi, v industrijska podjetja, rudnike, okrožnih partijskih komitejev, ministrov in ljudskih odborov. V tej akciji, ki je, kakor pravijo, šele prva etapa, zlasti opozarjajo na potrebo, da se vrnejo na delo v podjetjih ljudje, ki so prišli svojčas na svoja sedanja mesta v administrativnih in upravnih organih prav iz proizvodnje, t. j. ljudje brez strokovnega znanja, kakor tudi, da se v kmetijstvo vrnejo ljudje, katerih starši ali družine žive na vasi. V desetih pokrajinah in mestih se je doslej vrnilo na svo,- prosvetne in Zdravstvene usta^ , Plodna mesta ka- nove nad 200.000 tako imenova- klh 100 000 taksnlh !judl-nih kadrovcev. r, šanja proizvodnje, zato pa dejansko povečanih dobičkov in sploh nenačrtnega gospodarstva. Vlada je postala nesposobna, da bi še nadalje upravljala deželo.« V primerjavi z ostrim Wilso-novim govorom je bil Cusinsov nastop dokaj zmeren. Menijo, da hrani energijo in govorniške efek- Sprejeli jih bodo — z vinom San Marino, 30. sept. Mala republika San Marino, ki ji zaradi njene krize preti nevarnost Invazije oboroienlb sil Italije, ki jo obdaja od vseb strani, se priprav, lja, da sprejme invazijske čete z vinom. Komandant karabinjerjev v San Marinu, ki jih je 50 po številu, Attore Sossl, Je namreč izjavil: Ne verjamemo, da bodo Italijani skuSali kršiti nevtralnost na-Se republike. Ce pa bodo to vendarle storili, bomo z njimi ravnali tako kakor z vsemi obiskovalci: pripravili bomo kar moč veliko našega muškata in Jih napajali toliko časa, dokler se jim ne bo spet zahotelo domov k njihovim ženam. Z VSEH STRANI SVETA ITALIJA VOLITVE V SAN MARINU bilo videti t krajih severno od Porurja. Observatorij v Recklingshause-Rim, 30. sept. (Tanjug). V San “t“ '"hfae°-lzlčni inšt,tut v Gottingenu Marinu se je dTnes začela8 kampanja ^Wa„,mnenie’,daMso ^ za volitve, ki bodo 3. novembra. Re- p».™f genti republike San Marino so jih 1 ^ 80 tu*1! v Franciju razpisali, ker je odstopila večina svetnikov v lokalnem parlamentu. Več socialistov ter en komunist je nam- reč v zadnjem času prestopilo v opozicijo in je ta dobila večino V njej so v glavnem demokristjani. Zdaj jo večina odstopila, da bi izsilila spremembo vlade. Vlada pa je namesto tega razpisala nove volitve. CIPER ZARADI NAPAČNIH OSEBNIH IZKAZNIC INDIJA TRGOVINSKA POGODBA S CSR New Delhi, 30. sept (AFP). Tu so sklenili trgovinsko pogodbo s CSR, ki bo veljala do 1960. leta in na podlagi katere bo Indija dobavljala CSR Jedilno olje, bombaž, kože, tekstilno blago, cigarete in drugo, uvažala pa bo iz CSB stroje, traktorje, fotoaparate, Dieselove lokomotive, razne vr- Nikosia, 30. sept (AFP). Sodišče v w l ,n dru8e Izdelke. Nikosiji je danes obsodilo dva Grka v starosti 18 oziroma 19 let na tri leta ječe, ker so našli pri njiju ponarejene osebne dokumente. VELIKA BRITANIJA PODRAŽITEV ČASOPISOV ZDA ZNANSTVENA IN KULTURNA IZMENJAVA Z ZSSR New York, 30 sept. (Tanjug). Enajst metalurških znanstvenikov Je "Co^oSUr (Re^r)' ^'"dne in^si 'ogledali 'znanstve- cktobra daSe podražili vTbriSLJi ^S^Skom $“m provincialni 2časniki'5 vPVeliki 1“ Prispela v ZDA skupina soji so se že prej podražili. f podražili. ZAHODNA NEMČIJA POLARNI SIJ V pekinški tekstilni tovarni I Djordje Bogojevič -------------------------- vjetskih metalurgov. Ta potovanja sodijo v okvir široke izmenjave med obema deželama, ki pa se o njej obe vladi formalno še nista dokončno do-govorili. Do zdaj vsaj šc ni bil skle-Bonn, 30. sept. (Reuter). Sinoči je njen ustrezen sporazum. Zdaj so bilo nad Zahodno Nemčijo opaziti pogajajo o izmenjavi političnih pro-polarni sij, največjega, kar Jih je kdaj gramov po televiziji in radiu. D: STANOVANJSKA KRIZA V FRANCIJI Pariz, septembra, ržavni sekretar pri gradbenem ministrstvu Bernard Chauchoix je on-dan sklical novinarje in jim očital, Rosn^j Ul Dolje urejali da neobjektivno pišejo. Ni res, je tal drUgim arska vprašanja, de^al> da glede stanovanjske izgradnje cap-iašLVle ^žavne8"1: da b' m°‘ gnalo da bi morali v Franciji pravzaprav ko agencij, toda za nobeno Diktatura špekulantov -v°: Podi ffar!-e*j'h. š^)lnV.^^avn’ organi ter admini- »daVT Potrebni »Parate, je v ?r^v*mo tak5n6,< deiaI- la >°J«b.nii 7» I f' 0 se ie ^id^mno iZ&ie Sl°' ^anai?. delu ,,cv!J?d,Je v raz- J deU^^J P^jetjih, v L-hhL\ teva]i ^to. >:>redi » im! ?1.da so od 0reanrfn iV števila iglpj' ®kine rlnio ^ de.ia Sl«., ■ v tem poeledi ,ta*nit ?a.?edani« I?Jkov k"e ljudskih pred- pred- dek^a bi J7k^” rečeno: «o v0,H i',sltvarili ?e\S'OR. našeRa Qino^,ln'h or««« tesn,eiSo zve-tleRa an,i- je ir*hV Z de,'ovn’m' ^dfilovanif” zafas- 3o a Zl^nem j i vo^^nega ka- jeti;0- 5°% usiu|if’ da napotimo 'n ,ls* "^“zbencev iz 1stan^"‘ucn?ev iz Pod- v a'j na n"8 v nižie faS 0,lv°dnji :"eP.osredno delo »Pcm, Ta preHU ,cei: za daljši SreianC' v°diininf’ Irn^'Pn kot ^v1;J raznio,. 0r?anom pri Prav^”1 del0v-lproizv°dnfi in °^stijtb npoja- Stanovanja na izbiro V »Figaru« zavzemajo vsak • dan celo veliko stran mali oglasi: stanovanja naprodaj. Kjerkoli hočete in kakršna hočete: blizu bolonjskega gozda ali v predmestju Pariza, v novem ali starem poslopju, ve- 270.000 stanovanj, začeli pa so graditi še igraditfna ietoloo 000^VtanovanT n'd"teri«1 ‘a ceno jih ni moč liko stanovanje ali -garsonjero-, komfort- -Ts tTm1^ n^fšrJdsKrpanaT2^ "LkatorT d° ^ Tb“ °t°g Leta l«5 80 Sprejeli ^ 8 katerim SjonSv^ S^^OmUi/o^ ■n, tem so naša sredstva izčrpana. vsekakor glede na potrebe, račune, načrta so bile najemnine podvržene kontroli. Da sobo, brez kopalnice, nevseljivo). Niti ene- Pet milijonov stanovanj , . ^C«T° ge e ”a ’?o nosf' od' J31 se tej kontroli izognili, izdajajo hišni ga oglasa pa za stanovanja, ki bi jih izda- nriinan rkii ip ločno premalo. Namesto, da bi se stano- lastniki razpoložljiva stanovanja izključilo jali za najemnino. primanjKUje vanjska kriza ublažila, je postala še hujša tujcem, ki jih zakon ne ščiti, in jih na Ker so najemnine za prazna stanovanja Francija je po osvoboditvi potrebovala kot prej. Res da stanovanjsko vprašanje ni milost in nemilost izkoriščajo. Francoze kontrolirane <5nreiemain hi«ni lastniki 5 milijonov novih stanovanj. Treba bi jih samo francoski problem. Toda po franco- ščiti pred tem zakon, toda s tem jim je novalce na podstrešja in iim še ta draeo bilo zgraditi takoj, in sicer po 150.000 sta- skih uradnih podatkih Francija hudo za- odvzeta možnost, da bi prišli do stanova- zaračunajo. Na ta način prinašajo stare ostaja za drugimi deželami. S pet in pol nja vsaj za drag denar če ga že nimajo hiše, ki so bile že pred pol stoletja amor-ncmmi stanovanji na tisoč prebivalcev je dovolj, da bi stanovanje kupili. tizirane, 40 do 50% koristi. Razen hišnih Nemčiji so leta 1956 zgradili 560.000 novih Prenočevanje v izmenah po^vil0še^n^arazUsk^poMc^agentf za 5S’S"LV™S' 2,°000' ’ Oman), eneg, avo- ,11 at,- Kov.n), Z? “«“S r ranči ji pa a u.uuu. novanja stane okrog dva milijona frankov, jemnika, ki jih zanjo prosi, celo mesečno ' j • , i , . Če naj bi najemnina prinesla lastniki/na najemnino. Se pred sklenitvijo pogodbe pa /o stanovanj brez kopalnice leto vsaj 6 % naloženega kapitala, t. j. mora obupanec, ki mu je presedlo stano-Vojna pustošenja tudi Franciji niso pri- 12000?- in.že pridamo temu davek, takse, vati po hotelih, plačati agentu 15 do 20 zanesla. Toda v primerjavi z drugimi de- amortizacijo, vzdrževalne stroške in hiš- tisoč — in ta znesek mu gre v vedno iz-želami - z Nemčijo ali SZ - je bila Fran- nikovo plačo, tedaj mesečna najemnina ne gubo, tudi če ne pride do sklenitve pogod-cija manj prizadeta in bombardiranja med more znašati manj kot 20 do 25.000 fran- be, ki je vedno ustna, bodisi da hišni last« vojno niso glavni vzrok pomanjkanja sta- k.?v'. PovPre^na plača tistih, ki nik noče plačati davka ali pa prijavi na« novanj v Franciji. V tej deželi že davno 3 .. 'e stanovanjska kriza najhuje zadela, jemnino v znatno manjšem znesku. Nad več ne gradijo intenzivno. Francoske hiše N-iihoy položaj je skoraj brezupen. 5000 agentov in agencij ima v svojih rokah so povečini stare po 100 let in več. Okrog .. Tako imenovana HLM stanovanja, ki ves razpoložljivi sklad stanovanj v Parizu 650.000 stanovanj ne ustreza osnovnim hi- gradijo občine, so skoraj za 50 % ubla- in brezobzirno špekulira s stanovanjsko gienskim pogojem. V nekaterih industrij- z^a Pomanjkanje stanovanj. Ta stanovanja krizo. , skih centrih je 30% hiš vegastih, brez ka- S0Jvl. vell,klh stanovanjskih blokih in so * nalizacije, brez vode. V vsej deželi je 64% sodobna, lepa m poceni. A jih je premalo. Zdaj gradijo še 290.000 stanovanj. Ce stanovanj brez vodovoda, 95 % brez kopal- Tisti\ ki čakajo, da pridejo na vrsto, ki upoštevamo, da stane eno stanovanje okrog nic, 26% brez kanalizacije. nimajo možnosti, da si kupijo stanovanje, 2 milijona frankov, gre za gradnjo teh sta« se stiskajo po hotelskih sobicah ... novanj okrog 600 milijard frankov - prav Graditi se ne izplača v okrog 15.000 hotelih stanuje pol mi- toliko, kolikor velja Francijo 10 mesecev . . lijona Parižanov, po trije in štirje v eni vojne v Alžiru. Edino zdravilo je, graditi nova stano- sobici, za katero plačajo po 10 do 15.000 Od začetka vojne v Tndokini pa do <3a^ Lepa pariška stavba s slovito kavarno, vanja. V Franciji pa se gradnja stanovanj, frankov najemnine na mesec. V nekaterih nes, ko se je žarišče boja kolonialnih na- toda stara nad sto let in z vrsto nesodobno namenjenih tistim, ki jih ne morejo od- sobah lahko samo prenočujejo: čez dan je rodov premestilo v Alžirijo, so se cene sta- n ma-Sam Sl« oinnmro m InmUi «— _ M«. A X ’___•__ • <■ 1 __ _ .. . .. ..... • . _ _ >«k ■V«"; urejenih stanovanj kupiti, marveč lahko plačujejo na4emnino, soba oddana. V drugih sobali, tistih naj- novanj po indeksu povzpele od 100 na 900* sploh ne izplača. Vse nove hiše so bile nižje vrste, si deli eno sobo kar po 10 Al- mezde pa komaj od 100 na 200. na koBlE?t!Lih ustan°- novanj na leto, da bi se lahko v njih na- zgrajene s privatnimi sredstvi, vse pa so, žircev ali Maročanov, ki”so v Franclji naj- Sredstva za gradnjo stanovanj pa so že SaHJe.j0 njeenv Primerih stanili novi francoski državljani, ki se jih z izjemo tistih, ki so jih zgradile občine, cenejša delovna sila. Ker lastnik ne do- izčrpana - je vzdihnil državni sekretar ▼ 0vi teh ra7r>° Prav”nost- r°di vsako leto 300.000. Pred več kot de- namenjene za prodajo. Stanovanj za pro- voli, da bi v sQbi stanovalo več ko 5 ljudi, gradbenem ministrstvu Bernard Chau^ prav so že zelo setimi leti je gradbeno ministrstvo do- dajo je na pretek. Lahko jih je kupiti pre- so prisiljeni, da spijo v dveh izmenah... choix... Bogdan Pešitf t J »PRODANA NEVESTA« Kostanjevčani so za otvoritev ».Dolenjskega kulturnega tedna« povabili iz Ljubljane Eksperimentalno gledališče, ki je uprizorilo Platonovega »Poslednji dnevi Sokrata«. 2e prva prireditev je potrdila, da so tamkajšnji ljudje zreli za dojemanje tudi težavnejših odrskih del. Obisk, predstava in poglobitev v delo so dali pečat umetniškemu nivoju *►Kulturnega tedna«. V nedeljo pa je to prijazno dolenjsko mestece obiskala ljubljanska Opera. Mirne duše lahko rečemo, daj Nemalokrat je bilo slišati ne-je bilo njeno gostovanje praznik upravičene očitke ljubljanski kakršnega ni zlahka in zlepa do- Operi, da je nekakšna »aristo-živeti. »Dolenjski kulturni festi- kratska plat« slovenske kulture, val«, ki te dni »teče«, bo zapisal Da nima pravega stika z ljud- POD OPATOVO GORO Ob koncu se je bilo treba zahvaliti ta dan v spomine, ki bodo še in še živeli. »Prodano nevesto« je prišlo in se pripeljalo gledat in poslušat več kot dva tisoč ljudi. Mogočni zidovi nekdanjega cisterjanskega samostana, tamkajšnje dvorišče z obronki Opatove gore v ozadju so bili čudovita scena, ki je dala orkestru, pevcem in plesalcem tak polet, tako sproščenost, kakršne še ni doživel ljubljanski oder. Stika med publiko in opero ni bilo treba iskati. S prvim Smetanovim akordom je prišel in se tako nevsiljivo naselil v srca vseh ljudi, tistih na sceni in na dvorišču, da je pod Opatovo goro za- i živelo res pristno češko »žegna- J nje« ob prelomnici prejšnjega stoletja z današnjim. vu dala najlepšo sceno »Prodani nevesti« ni poznala mej. Bilo je nekaj čudovitega in nepozabnega ob zaključni sceni, ko se vsi »pobotajo«. Glasovi so vriskali v prijazno nebo, orkester pod lipo s Simonitijem na čelu, je sprejel vase vse tisto doživljanje publike, se razdajal hvaležnim poslušalcem, nakar je zaigrala priroda...« Lahen jesenski veter je zapihal z Opatove gore. »Peče« brhkih deklet na sceni so »pomahale« v pozdrav in z mogočne lipe se je vsulo listje in zaplavalo na sceno. Nekako toplo, tako lepo je postalo človeku, da je imel obču- tek, kot da bi tudi nebo izražalo priznanje ljudem ljubljanske Opere. Vse je bilo pristno. Zgodilo se je celo, da so nekateri gledalci, predvsem otroci, prišli na sceno. Pozabili so na vsako tremo, se pomešali med zbor, ki se je živopisno sprehajal po hribčku. Malo dekletce je najbolj zanimala bela »peča« brhke »Čehinje«. Gladila jo je z rokami, pevka pa jo je vzela v naročje. Lepo. Nepozabno. Da bi le še kdaj bilo tako. Prirediteljem vse priznanje. Lepo pot so si izbrali. Jože Bon • Razgovor o sodelovanju v zadružništvu Ljubljana, 30. septembra. — Danes dopoldne so se tu zbrali predstavniki zadrug in kmetijskih proizvajalcev ljubljanskega okraja na razgovor o sodelovanju med zadrugami in proizvajalci v kmetijstvu. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki SZDL, Okrajne zadružne zveze in Sveta za kmetijstvo OLO Ljubljana. Razvoj kooperacije je v Sloveniji šele v začetku. Zlasti se še niso razvile take oblike kooperacije, pri katerih bi zadruga sodelovala v neposredni proizvodnji, to je prevzemala bo določene proizvodne operacije in hkrati delila dobiček s proizvajalcem sorazmerno z vloženimi prispevki. Zato pa so uspehi za sedaj mnogo večji v razvoju enostavnejših oblik kooperacije, predvsem pri pogodbenem pitanju prašičev in goveje živine, dalje v semenski proizvodnji, proizvodnji nekaterih industrijskih rastlin, v predelavi proizvodov itd. Udeleženci današnjega posvetovanja so se pogovorili predvsem o udeležbi zadruge in proizvajalca na dobičku, o prevzemanju tveganja ln še o nekaterih drugih konkretnih oblikah sodelovanja v kmetijstvu. stvom, da se izogiba podeželja in da je nedostopna za preproste ljudi. Lepo je slišati in še lepše čutiti, da je vse to velika zmota. Ta »aristokracija« je s svojimi glasovi, z akordi in plesom tako čudovito objela dolenjskega človeka, da tega nikoli ne bo pozabil. Bogastvo glasov, igra ples, umetnost, s katero so nastopajoči dobesedno razsipavali, so vnemali razigrane ljudi. Direktor Švara nemara še nikoli v svojem življenju ni bil tako ponosen na svojo družino. Le eno še: kolektivu ljubljanske Opere vso čast in priznanje. Dal je od sebe največ, kar zmore. To pa ni malo. Dolenjski človek jim tega ne bo pozabil. Publika. Bila je svet zase. Pomisleki, da kmečki ljudje, ki še nikoli niso imeli priložnosti gledati in poslušati opero, le-te ne bodo razumeli in da jim bo ostala predstava tuja, so bili odveč. Gledati preproste kmečke ženske in može, kako so zamaknjeno strmeli na sceno* doživljali vse tiste vesele in pomalem tudi žalostne dogodovščine Smetanove Marinke, Kecala, Janka in drugih, je bila predstava zase. Bila je stara ženska, svojih šestdeset let stara. Rumenkasto-rjfcvo ruto je knela na glavi. V začetku predstave je še sedela, koj po petih minutah je vstala in stoječ gledala, ne da bi skoraj trsnila z očesom, vso predstavo do konca. Včasih se je »streznila«, pogledala okoli sebe in začudeno so njene oči vpraševale ali je vse tisto, kar vidi, res ali ne. I Celo priroda, ki je v tem dne- LJUBLJANA: PODODBORI NAMESTO ZBORNICE Pred nedavnim so na skupni seji obrtnih zbornic Ljubljane in Kočevja sprejeli sklep o združitvi obeh zbornic. Združili sta se tudi zbornični pomočniški komisiji. Tako je prenehala obstojate Obrtna zbornica okraja Kočevje, njeno poslovanje pa bo zaključeno 31. oktobra tega leta. Predsednik novega upravnega odbora to-varifi Curk nam je ob tej združitvi dejal: »Upam, da bodo kočevsko zbornico sedaj pododbori uspešno nario-mestovali. Njihova naloga ne bo lahka, saj za svoje delo člani teh odborov ne bodo plačani. Kljub temu pa bodo morali vzdrževati tesne stike med volivci lin voljenimi organi, česar zlasti ne smemo pozabiti pred volltvamj, v zbore proizvajalcev.« O. K. ŠENTVID: VEC USLUZPfOSTNIH DELAVNIC V Šentvidu zelo pogrešajo usluž-nostne delavnice, predvsem klepar-sko-instalatersko, ključavničarsko, mehanično in električno. ObLO je že pripravil načrte za gradnjo večjega paviljona, kjer bodo ti obrati pod skupnim vodstvom. Upati je, da bodo še letos pričeli z gradnjo. Lokacija Je že določena a tudi finančna sredstva so v glavnem zagotovljena. DA JIM NE BO TREBA . . . Na nekaterih zborih volivcev so obrtniki predlagali, da bi v Šentvidu odprli servisno trgovino z raznim materialom. Sedaj morajo za vsak tak droben predmet v Ljubljano. Tudi kmečki proizvajalci bi bili veseli take trgovine, kjer bi nabavili razna gnojila, semena, škropiva iitd., kar rabijo pni svojem delu. DRUGI STANOVANJSKI BLOK JLA V ŠENTVIDU V Šentvidu sedaj dograjujejo drugi 46-stanovanJski blok JLA. V načrtu imajo gradnjo še enega bloka JLA. Tudi občina gradi manjši stanovanjski blok, pričela pa bo še z j gradnjo dveh blokov po 24 stanovanj. Paviljon za preventivno zdravstveno I službo tudi naglo raste. Občinski ljud-t ski odbor Je letos že izdal 68 lokacijskih odločb v ožjem gradbenem območju Šentvid. Gradbenih dovoljenj pa je izdal 39, 'od teh 14 za gradnjo stanovanjskih hiš. Do konca leta bo dograjenih nekaj gasilskih bazenov im tudi gimnazija bo menda enkrat gotova. Treba bo dograditi le še telovadnico. ZBORI VOLIVCEV so zelo Živahni V vsej šentviški občini so v glavnem končani zbori volivcev za občinski zbor. Zanimanje med volivci je veliko, saj je bila udeležba v nekaterih volilnih enotah nepričakovano velika. Le v dveh volilnih enotah so morali zbor volivcev ponoviti, ker Je bilo za zbor premalo agitacije. Na zborih volivcev živahno razpravljajo o vseh občinskih problemih. Volivci so dajali zelo koristne predloge za nadaljnje delo v občini. 21vahne so razprave glede kandidatov za nove odbore. Za 21 odbomiškiih mest so predlagali 39 kandidatov, med njimi 11 žena, od teh skupno 5 mladincev im mladink. v. K. MOSTE: MLEČNE SOLSKE KUHINJE SO ODPRLI V občini Moste so s 15. septembrom pričele na vseh šolah delovati mlečne kuhinje. Lansko leto je prejemalo malico povprečno 1600 otrok dnevno, letos pa kaže, da se bo število še povečalo. Da bi šole kar najbolje tekoristile živila, ki so jih prejele preko Rdečega križa iz inozemske pomoči, je bil v okviru programa »Tedna otroka« prirejen tečaj za kuharice mlečnih kuhinj, katerega so se udeležile tudi kuharice in gospodinje drugih mladinskih ustanov. Tečaj je trajal štiri dni im ga je vodil Okrajni zavod za napredek gospodinjstva. Poleg praktičnega dela t. j. pripravljanja pestrih malic predvsem iz mleka v prahu in sira so udeleženke poslušale tudi predavanja o pomenu prehrane za človeško telo, presnovi im kalorični vrednosti prehrane, zastrupljenju s hrano, o sodobnih tehničnih pridobitvah v gospodinjstvu itd. Izvajanja gospodinjske učiteljice so bila spremljana tudi z diapozitivi. Udeleženke so z veliko pozornostjo spremljale tečaj in si- želijo še več vzpodbud pri njihovem marljivem delu za zdravstveno okrepitev naše šolske mladine. VRHNIKA: NAJBOLJ PEREČ PROBLEM — GRADNJA GIMNAZIJE V zadnjih letih so na Vrhniikl zgradili precej stanovanj. Letos so zgradili 170 družinskih stanovanj, ki so stala 167.000.000 dinarjev. Volivci so na svojih zborih razpravljali tudi o kanalizaciji, vodovodu im tlakovanju cest skozi Vrhniko. Claml ljudskega odbora so pojasnili, da so načrti za ta dela že pripravljeni, z deli pa bodo pričeli verjetno v prihodnjem letu. Volivci so odločno zahtevali, naj bi takoj pričeli z gradnjo gimnazije. Z novimi načrti je predvidena gradnja prav tako velike šole kot po prvotnem načrtu, stroški pa nižji za 40 do 50 milijonov dinarjev. Zadružniku Pa so sprožili vpraSanJe ustanovitve poslovne zadružne zveze, ki, naj i bi povezovala kmetitjske zadruge na območju Vrhnike, predvsem v pospeševanju kmetijstva. RIBNICA: PRETESNO JIM JE POSTALO’ V kratkem bo kovinsko podjetje »Partizan« v Ribnici pričelo z rekonstrukcijo svojih obratov. Malo podjetje že dalj časa uspešno konkurira starejšim podjetjem. Ko bodo povečali in preuredili kovačnico, varilni- I co im strojno obdelovainico in skladišča, se bodo lahko še bolj uveljavili 1 na domačem trgu. Ce mi daste, bd dinatie... Na skoraj popolnoma odrgnjeni fasadi bančnega poslopja je ob vsaki uri prislonjena prava karavana koles. Zato ni čudno, če se je nekdo znašel in skušal to na svoj način izkoristiti... »Ce mi date, gospod, vsaj tri dinarje, vam bom mirkal kolo,« je nagovoril z nedolžnim glasom mlad fantiček študenta, ki Je ravnokar hotel prisloniti kolo ob fasado Narodne banke. »Kaj pa boš z denarjem?« ga Je ta presenečeno vprašal. »V kino bom šel!« je odrezavo pojasnil naš junak. »Kako v kino — saj je ura že pol osem?« Mali se je zamislil. Potem pa se je spomnil: »Bom šel pa jutri!« Študent je bil s to izjavo zadovoljen: »Saj bi ti dal, pa imam Ie desetdinarske bankovce.« »Nič zato!« je zmagoslavno odgovoril mladi bussinesman, »saj imam jaz drobiž.« Študent mu je dal deset dinarjev, mali pa je izvlekel polno pest drobiža iz žepa in vprašal: »Koliko pa naj vam vrnem?« »Saj si rekel, da računaš tri dinarje,« se je začudil študent. »2e, toda drugi ml navadno plačujejo pet dinarjev.« »To se pravi, da si svojo uslugo kar v eni minuti podra/il za dva dinarja?« ga je podražil študent. Mali je zavihal nos: »No, če že hočete, pa vam bom vrnil sedem dinarjev.« Nato je odštel drobiž in, ker je opazil žensko, ki je prihajala s kolesom, je naglo odhitel k njej. Od daleč je bilo slišati, kako jo je nagovoril: »Gospa, če mi date vsaj pet dinarjev...« Pred novo pošto je navadno velika gneča koles. Nekaj jih je postavljenih v cementna stojala, ostala pa kar tako — nekoliko na zid, nekoliko na kolo svojega bližnjega. Moškemu, ki je pritekel skozi glavna vrata, se je očitno mudilo. Zaradi naglice svojega kolesa ni mogel hitro dvigniti iz stojala. Nasprotno! Z vsakim gibom ga je še bolj zapletel med druga vozila. »Hudič,« je rohnel, »a' boš šel ven, ali ne?« Jezen je z vso silo potegnil. »Hrsk« je naredilo in pedal sosednjega mopeda je med špicami njegovega kolesa naredil pravo revolucijo. »Škandal,« je ves razburjen pritekel k .vratarju v loži. »Ali tako podjetje nima niti toliko denarja, da bi postavilo novo stojalo za kolesa?« »Smo ga že postavili,« ga je zavrnil vratar, »samo kolesarji ga zaradi velike komoditete ne uporabljajo, in raje kvarijo našo fasado ter svoja kolesa.« O. K. Dogodki in podobe Brez vala mlada sms. ■ onnn ostra svetloba J1 .J našla S P Im odvzela vid, da m več naš« 08 Ull • ■ ■ poti za materjo, ki je^ P . časno odskočila. Zna jgV0 Promet z motornimi vozili šenem ^'ru * da je na se tudi pri nas hitro razvija, zdaj desno, ° Drepad, ne Na cestah je razen različnih oben straneh objema- motornih koles tudi zmeraj 1Z. sv® je prebudila sla več kamionov, avtobusov in V šoferju se j p . v0. avtomobilov. Zlasti v lepih ,PO pl€I}“ ln. mern’„ skače kot nedeljskih dneh vozijo po ne- zil se *nt.reJ®- .... groze- katerih cestah skoraj nepreki- nora, kati ZII^r vtomomlsk' njene vrste motornih vozil. če sumi in p ... j naj- Toda marsikak napredek motor, f r?vlJ ’ ■ ujo prega; ima tudi svoje senčne plati. Te bolj trpi> kada j -^gt, ki pa se lahko odpravijo, ker so nja-. Srnica v®> j naihujšim-često odvisne od ljudi, ki drvi za njo, g jeklenem upravljajo tehnična sredstva. Šofer je v J jj; po- Število nesreč na cestah je na konju donite uboge živa- primer mogoče omejiti pred- mislil na trplj J , žrtev. li, ki si jo je vlzur“ , 0 tleh. Odbijač jo je že p ^ V brnenju motorja se n* liki sTjo je jzbral u Odbijač jo je že podri P ^ V brnenju motorja se D Jlh kako se lomijo kosti “ti nožič. Srnica fedova- na prve noge, toda svojimi lec jo spet zgrabi ko[es; divjimi čeljustmi. [omijo se mečkajo mišice kosti. Končano. ugasnfl 5ofer je nsta«l voz g^ luči m kot tat skoen^ po plen. Srnica je z ® le. nim zadnjim delom srcebi-žala za vozom, seJv^ m je lo-lo in z odprtim ^kom J vila zrak. V * nosti se je zazrla . Qp8. je stegnil roko proti H u(lat. zil je, da je še z|Va- gla- •železnim_ drogom POJ vi sVTon“čala žalostno iecA «e affU krvi, trpljenju m kr ..vljenje, kadar brani svoje po svojih čutilih plemenito«*1 ali pa mu manjka P , ja jjo-in srčne kultni*, k iniena. veka vrednega svoj tu. Pa ne samo to, tau di tatovi! , . -arnlje?- Opisani primer n BrežiC Samo na cestah °f.r povozijo avtomobili ^ ^ vsaj po eno srno. Mto za. kajšnji lovci uPr?Vdae bi naprosili Upravo _cest’ ggtibob mestila na določeni M šo- cestah opozorilne taD, ^&a. ferje, da na dol°č . mern0 jah ne bi vozili s pr da Qe. brzino. Res je nam ’ v0zijo kaj divjadi šofen sj so tudi nehote, toda d ’-merov' odgovorni za ve9 . „,Pd avto* Da se žival reši izP jSsti le mobila, je treba z® ^or-brzino, zatemniti tu večin3 da zahupati. Sicer P njj}iova šoferjev ve, kaj 1 . naša dolžnost, saj pos svojih avto-moto društva . teniu šoferskih tečajih poz°r' vprašanju hvalevredno H nost. -tvar Se 1 Poglejmo pa vso druge plati! ljudsk0 Divjad je splošno ^ , premoženje, ki J JrUžinam upravljanje lovskim )oVU jn Zato jo ščiti Zakon g0feri ki vsem z boljšo strokovno uspo- tudi drugi predpis*- ref]ektor- sobljenostjo vozačev-amater- namerno ob P010 n:?uie di*'1 jev kot tudi poklicnih šofer- jev -ali tudi sicer u ^0(j0 po jev, pa tudi z vzgojo pešcev. jad, odgovarja f*j5i,0dninske' V zadevi pa, o kateri mi- splošnih načelih oo^ oigo^0Ty slim napisati nekaj besed, ga prava. Njef°V merno al1 ima pd ločil no vlogo stopnja nost je enaka, ce . jonia-šoferjeve humanosti, srčne iz malomarnosti P° kulture in odnos do splošnega oo žival. cesti ljudskega premoženja. Marsikdaj se na j,0 jo H Pred mesecem, že pozno po- pripeti nesreča. 1 ^ Jivja^ >či, se je zapodil iz Novega namreč prepreči i- y0Z, Po- noči, se je zaporni iz novega namreč PreH*.'-'"'^j voz. mesta proti Brežicam lep Che- nenadno skoči P1!® pT\&e vrolet. V njem je sedel dobro šten šofer bo v take ^vožeH® situiran vozač-amater. Ze po pri prvi hiši o a, ^ jo *a’ podbradku se mu je videlo, divjad z na roči lom, .jnj Ta* da se ne hrani z nezabeljenim koj oddajo lovski a njhče,.n*j močnikom. Vozil je naglo, ker kemu šoferju dejan j ^ gvoji® m je menda mudilo v Za- bo štel v zlo, ker J sv0j0 po-. V bližini Brežic se je v ravnanjem dokazal Daj- se mu greb ki svitu reflektorjev premaknila štenost, tisti pa, "j ' pa . senca. Vozač je pritisnil na prej ugonobi, po^,a^e, da J vzvod in stroj je pod močnej- ukrade, pa jasno d° nan1criio-šim plinom povečal brzino. V njegovo ravnanje najptroZ" pramenih avtomobilskih luči Po predpisih zaslu ^ven]cel je pred njim po cesti poskako- jo kazen. France kot se stara mesec, manj Je kupcev, 130 din. več prodajalcev In, kar tudi ni od muh — cene so nekoiikanj nižje kot po navadi. Prodajalcev je bilo v soboto blizu 1250, od tega samo 1130 na centralnem trgu. Blaga je bilo torej na prebitek, največ menda paprike. Prodajali so jo po 30 do kilogram. Po isti cenj JC um, uiw . ,t n* tna dobiti tudi paradižnike za vlaganje. la^a prometn^ Koledar na stojnicah K idsie ti> V neki men Je tudi ljubljanski sladke smetane 92° " jtrukl)e živilski trg nekakšen koledar. Bolj 300 din in siftk3 " DROBIŽ «< K5,~ ?*,“o,p“c^.s3s. ;i Cena ohrovta’ in glavnate solate se Je sprenil)2v LjUDll< ei precej dvignila, od 40 na 60 do 80 ^kega »vljenja^ SP en pri dmarjev za kilogram. .Cvetača Je ve- ™°bila F. F. P san>°v ^ to „ ljala od 40 do 50 din Stročji fižol Jklh r?le =_1729 » se že poslavlja od stojnic. Tokrat so L“v<}r,IJ' Ko se )e ostjo v.est°; morale ljubljanske gospodinje od- ^^^ » nrecejšn° hlKvo<1P° to ^ Šteti zanj 7 desetakov. Tudi ljubite- S f vFf„n na Vodov nJll wfe, lJl gob so lahko prlfili na svoj ra- kem .l0ty. lrpma]o veii' & vr>a*j, pa Sun, čeprav so bile po 350 din, lisičke zP„nelJal Je nahiatnHt0?v»l' ln ostale gobe pa po 120 dinarjev. f i,?r Jfn jim desnimipLve* Sadja Je bilo dovolj, sicer pa nič ^ ^ betonsk' P°d^soK<' ” čudnegaI Nekam čudne so pa cene. M . .L^Anpea droga '^-enjen Sliive so bile po 80 din. sveže smokve "e*? „ Skoda Je 0 po 70 do 80 din grozdje pa 70 do 100 F*1 m din za kilogram. Cene jabolkam še M®-0®# dinarje . , s5 vedno niso kdo ve kako vzpodbudne. CE POZABIŠ. Mi14 o» po Kilogram Jabolk Se vedno stane 30 do NOSTI. Na križišč včer®ioda- f 50 din. Cena krompirju v malopro- Pražakove ulice se j nezs je dajl Je bila 18 din, medtem ko Je zgodila lažja pro"?.eV) ce« vaio^jr cena krompirja za ozimnico nekolik prednostni MfflUO«« „ prog ^ P kanj nižja. Giblje se od 11 do 16 di- zmerno hitrostjo v jal{ s priPj narjev. ru voznik K. I. »g*#. u>‘ceJe Naj navedemo Se cene perutnini nadoma je s Praza ga o[0(n ln mlečnJm izdelkom. Piščance Je Ijal tovorni avto -L bilo moč kupiti po 350 din. kokoSi od H. M. Ker H. M- *¥« pH 500 do 700 din, race ln kunce pa po nega znaka: NIM« jviatcriaiiev. 300 dinarjev. Cena surovega masla Je prišlo do trčenj^ jjjn*0 bila 500 din, kuhanega masla 540 din, je ocenjena na C K0LT0BN1 OBZOBHIK > "" ’ 'SPIS TEDEN OTROKA NEPRIMEREN NAZIV OBISK V PIONIRSKI KNJIŽNICI V LJUBLJANI NA ZAČETKU NOVE »SEZONE« France Pavlovec: Soča Neprimeren morda tudi za te vrstice, vsekakor pa neprimeren za Pionirsko knjižnico v Ljubljani, ki je že davno prerasla tesni okvir svojega skromnega naziva. Morda bi se široki dejavnosti te zares simpatične ustanove bolj prilegal — vsaj v tem zapisu o njej — sicer malce vznesen naslov: Otroška univerza. Nekaj je pri tej mladi ustanovi, kar človeka navaja na to primerjavo: njen delovni program je namreč v resnici že tako izpopolnjen, da bi si v prizadevanju za vsestran- AKTUALNI SKLEPI DUBROVNIŠKEGA LIKOVNE GA KONGRESA zaščita pejsažev sko vzgojo otroka le težko še kaj osemnajstega), skratka dijake *oi resnici pa zelo malo pesmi, ki bi druge stopnje oziroma vajence, ker u*ip tudi z dtisbGnGCfl stciliščci izmislili. je v Sloveniji likovni pouk samo v D“e luai z glasbenega Pionirska knjižnica v Ljubija- osemletkah oziroma dosedanjih niž- primerne za otroke: prezahtevne ni je edina te vrste v Sloveniji, V* gimnazijah. Razen tega predvide- so za otroške glasove, delajo jim pravzaprav v Jugoslaviji. Njen ^rj“Ha otrok^od^do is kVfn silo. Danes so se mladinski skla-namen je sila preprost in hkrati sicer seminarje v izrazito likovnem datelji prilagodili oziroma se priželo zahteven: otroku ,hoče nu- smlslu ne P® v smislu zgodovine li- lagajajo zmogljivosti otroškega diti samoto, kar že sam podza- RitI£i“£i oddelek. Pravijo mu tu- glasu in s tem petje močno pri-vestno išče, in mu hkrati nuditi di oddelek za izrazni ples, poudarek bližujejo otroku. Praktična stran vse, kar otrokova dojemljivost dela, v ‘em^oddeiku Je namreC prav oddelka: sem naj bi prihajali na zmore sprejeti. Ta navidezni pa- "vobodno1) individualno pojmovanem hospitacijo vzgojiteljice in glas-radoks je pravzaprav karakteri- izrazu s pomočjo telesnega giba, ge- beni pedagogi iz otroških vrtcev* ste, pa tudi besede. Sproščena in j0j in mladinskih domov. Glasbe- damil^estetsko^^bnaSanjif fai poTa'- ni oddelek se bo tesno naslonil n« Sanje v družbi, vaditelj Je tudi tu dramatski oddelek ter na oddelek samo usmerjevalec, otrok sam ustvar- Izrazni ples ja, ostaja ves čas samostojen. Prak- trfaH TTsnph *p do- tična stran te dejavnosti: hospltacije Jezikovni tečaji, uspen ze ao- učiteijev oziroma telovadnih vadite- slej, po dveh letih, več kot samo ljev, otrok naj bi se namreč razen uspešen. Metoda je tudi tu ista fizkulture v klasičnem smislu učil v . T . . Soli tudi izraznega giba. Perspektiva: kot pri ostalih oddelkih, čeprav, ■ - '— je tu težko govoriti o estetski stika dela te ustanove: otrok naj ob pravilnem, a neprisiljenem strokovnem vodstvu raste iz samega sebe. Razraščanje nekdanje še povsem konvencionalne Pionirske knjižnice v sedanjo ustanovo z "•neprimernim naslovom« je bil prav poskus, kako zadostiti dosti- »-poplemenititi« fizkulturo prav s tem Združenj?e?ikar0^em konSresu Dubrovniku letnikov v končal so se ^ v sot>oto misijah ° njl dan dela po ko-dveh izrednnrawali predvsem o zaščit; dpicd- a nih temah: o likih galerij in ° graditvi vekov iz^vsph*1^5- kovnih umetni-dubrovniškp^r?:aV’ zast°Panih na tatio pozdravil- gresu’ so sP°n" skih Predlog italijan- nih pejsažev, ampak prav tako umetnike same kot kupce njiho-tudi mest. Predstavniki Egipta in vih del. Praksa je namreč, da se Grčije so v tej zvezi povedali smatrajo kot originali samo trije mnogo gorkih besedi na račun odlitki skulptur in okrog dve sto anarhičnega prodiranja novih ob- odtisov grafike. Nekateri umetni-lik in linij v svet starih kulturno- ki pa ta nenapisani zakon ne zgodovinskih vrednot. spoštujejo, zato je kongres sprejel Komisija za delovni program sugestijo, da ustanovi poseben Združenja je priporočila vsem na- podkomite, ki bo uradno predlo-cionalnim komitejem, da se po- žil maksimalno število odlitkov in trudijo za graditev velikih galerij odtisov mednarodni organizaciji za skupinske razstave, ker je šte- likovnih umetnikov. v vzgoji. Otrok se tu ne uči, pač pa se v igri, primerni njegovim letom, nekako navzema duha in občutka za določen tuj jezik. 222*. tak° da “‘n umetnikov s Liljan- za skupinske razstave, ker je š naravni peisa« j se zaščitii° i vilo takih galerij premajhno v Zadnji dan je kongres na ple-n'm uPronaš(Wi .pr komercial- 1 skoro vseh državah. Prav tako je narnem zasedanju sprejel nekaj cpln V361?' Predlog so ista komisija predlagala rešitev resolucij. V eni izmed njih zahte- pomembnih vpra- da nacionalni komiteji pred-lože pristojnim oblastem, da komisije za državne ali mednarodne nagrade sestavlja vsaj polovica profesionalnih umetnikov. Izvršni j komite Mednarodne organizacije likovnih umetnikov je dobil nalo-! go, da skupno z UNESCO prouči organizacijo mednarodne konference, ki naj bi bila zaradi sode-«£!S}cav lovanja med vzhodnimi in zahod- celo 23 Potrebne’^ smatrai° enega izmed o zaščite prirod- šanj, ki zanima tako likovne VINO IN VODA PREMIERI dveh domačih filmov dobef fifm kin specmčn^ fiS^v l0VanJa med vzhoammi in zanoa S!16 zvrstili !ne®a k*na svojem izrazu, je film »V mreži« slab mmi državami v kakšnem azij Kaže d» dveh doma- in nefilmski. Redke gledalce je pri- skem mestu. Dogovorili SO se tu- že >'abil° naJbrž ceneče gledališko ime di da bo prihodnji kongres likov- •nafo.. el odklanio ™ .a dosledno ko so se za uro in pol zapletli med .n„x , . _ ° , •'lttia i Videli s« pnel**1 ■ <*°" vse preveč drage ceiuloidne Štrene OV 1960. leta na Dunaju. 0staibn- naPraviii ki?* dva slaba stupičine mreže popolnega filmskega Kongres sicer ni našel zado- u?'toosi?a!llIli Prizadevanif^ dlle‘antlzraa ,v primeri z »Jaro go- voljive definicije profesionalnega Nekateri™ _ v sedmi spodo« pomeni novi film Bojana Stu- •„ , . . . orientS5et Pomenl P‘ce Se krepak korak nazaj, spet smo umetnika, definicije, ki bi ustreza Preve? 1 naslov film? i? le dovolJ virnl1aarna*"lnenli<>^iblwa'*no zapored-»Me t»a-,R®s Je ,IJual® »ta pre- Sa Je o ® inauštrije n .i.® n,ov elgant fla 80t°V0 Dnm. a,ilmskemu oče-Je ‘j2 Sa ZBraa^^bnejž® dejstvo, Wh „ 80 kljub v«ii£VeJSk® rok«> Uud-voani^^^mov niS-,?,®1*1 P°lnt raz-s »aJraznovrstntSn r težkoč in »IJn^ anJe dveh i "? Pfedsodkom. Pronarta Povsem n ®vetov v Zenici lektik? »starega lS „Si liV0 Pripravlja 'ene a toria sv0j ri^ lv®t da podobno nagnjenje ču- centrov — kot je bilo že rečeno — herm otrok. , 'ti tudi do petja. Obstoj tega od- tudi po drugih krajih Slovenije. Krcjizruca. Njen splošni 0ljvir: delka> ki šele stopa to sezono v Vendar pa omogočata že sedanji 18.000 knjig, v lanskem letu, življenje in podobnih glasbenih obseg in način dela zanimivo in 45-358 obiskovalce^ ki so si iz- tečajev za predšolske otroke na dragoceno opazovanje in študira^ posodili 86.592 knjig in revij. Pri- : ra2nijj j0iah (n. pr. Šiška) vzgaja nje otroka, kar vodje vseh teh stop h knjigam je prost, otrok iz- ; predvsem giasbeno občinstvo, ki oddelkov tudi počno, in kar je bira sam, knjižničar ni več urad- j0 pQ vojni močno upadlo. Pa še mogoče s pridom uporabiti pov-nik, pač pa predvsem pedagog. nekaj. giasbeni pedagogi so prišli sod, kjer se borimo za vzgojo in Pomemben oddelek knjižnice je do spoznanja, da mladinski skla- izobrazbo naših najmlajših. Tudi njena čitalnica. Tu vodijo za vsa- datelji pretekle in polpretekle in predvsem v šoli, ki išče novih kega otroka, stalnega obiskovalca, dobe so sicer napisali mnogo le- poti in možnosti, posebno kartoteko, vanjo vpisu- ih mi na otroške tekste, v Ciril Zlobec jejo poleg samega izbora knjig tudi otrokova mnenja, vtise in izjave o prebranih delih. Predvsem pa uče otroka brati — v smislu odkrivanja lepote v knjigi. Novost v čitalnici: debatni razgovori o knjižnih novitetah; če je avtor, novega dela domač, je v programu tudi razgovor * njim. Likovni oddelek. Predvsem v svoji predšolski dobi, pa tudi v prvih šolskih letih, je otrok že zaradi svojega psihofizičnega razvoja nagnjen k likovnemu oblikovanju, pravzaprav: k likovnemu Izražanju. Ta njegova pri-1 rodna, notranja potreba naj bi se to- I rej tu sprostila in našla svojo zado- j stitev. Namen pa je »skromen«: okoristiti se s prirojenim »dojemanjem« otroka in mu pomagati oblikovati 11- ; kovni okus. Predvidena novost: zaradi pomanjkljive — v časovnem smislu — likovne vzgoje v šoli in na željo otrok samih bodo predvidoma že letos v poseben oddelek sprejeli tudi otroke nad petnajstim letom (do V LJUBLJANSKIH KINEMATOGRAFIH DVOJE PUSTOLOVŠČIN Nepozabno doživetje prtnaža gledalcu švedski film »Velika pustolovščina«, režiserja Arne Sucksdorifa. Z izrednim navdihom humanistične poezije nam kamera odkriva intimnosti živalskega sveta. Celovečerni dokumentarni film, ki pa Je povsem prerasel svoj dokumentarni okviir. Z dolgotrajnim delom, polnim potrpljenja 3n velike ljubezni do živali je Sucks-dorif ustvaril filmu pravo fabulo s tem, ko Je uspešno skoro povsem personificirai male gozdne prebivalce. Ljudje z bližnje farme na robu gozda »Bolero« in Konjovičev »Triptihon« Mojster krajinskega tihožitja miia dobrav zelenje zorno.« ^ Preieren - Zupanfiič ob sončnem . ki!Ce ste jn iubliane proti Sa-, se svet ij-o< >■_________________ in Vsaj2rV0,in ste ob’tem boi kovali Ur>nf ^ trenutkov je ,P°tem bnet sveta pod Se‘ til S* ^ Franr ^azumeli, zakaj tQUko truri i ovec Posve- &3U te krat ‘nDdela P^v sli- tt,' ,.pariške Prav >cetu Pavlov-6« °b?utii ^ero ie napolnil s ro e z a Pavlovca motiv obul. 0Zadju ni" Mi"0 Smarno g0‘ ikovne v ' kil nikdar samo lin nj)Vah ip v vseh ob- ta’z ra2nr.,U.slikarjevo že-* ^i iih nK0r-enjskimi vredno-ob tej krajini ustvari, začutimo mi, občudovalci njegove | umetnosti, dih slovenske zemlje in značaj našega človeka. Korenine tej umetnosti mora- j mo na Slovenskem iskati vseka- I kor v razpoloženjskem slikarstvu i Jožefa Petkovška in Ivana Gro-! harja. Brez impresionistov, ki so v slovenskem slikarstvu nedvomno dali krajini pravo mesto s svojim delom, tudi Pavlovec ne bi mogel uspeti. Kljub temu pa tež' | ko govorimo o vplivih ali celo o i nekakšnem nadaljevanju impre-| sionizma v njegovih delih. | Mladi diplomirani slikar, ki so imu bila odprta vsa pota, je v Ljubljani našel delo pri mojstru Jakopiču, ki je ravno takrat delal na zidni slikariji v stanovanjski hiši na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Prav to sodelovanje je dalo povod nekaterim motriv-cem Pavlovčevega dela in življenja, da so govorili in še govore o vplivih impresionistov na Pav- lovčevo delo in so smatrali nje- j govo slikarstvo za nekakšno na-! daljevanje impresionizma pri nas. Toda sama koncepcija Pavlovče- i vega dela nam ob podrobni ana- j lizi izpričuje več ekspresionističnih momentov, ki so v pokrajini i splošno teže zaznavni in so mor- I da ravno zaradi tega ostali neopaženi. Zveza z impresionisti je predvsem v pojmovanju slikarjevega poklica, o njegovi odgovornosti, teži njegovega dela in občutek poslanstva, ki ga je v naši umetnosti najmočneje izpričal Cankar, a je obenem tako karakteristično prav za impresioniste. Laični občudovalec Pavlovčevega slikarstva se ob slikarjevem imenu spomni predvsem neštetih Sav, nežno začrtanih dreves, monumentalnih gora v ozadju in misli, da je s tem spoznal jedro in obenem večji del slikarjevega dela. Dosti čudovitih podob pa je Pavlovec ustvaril tudi z dru-i gimi motivi. Posebno v vojnih le- tih je posvetil veliko truda in znanja slikanju tihožitij. V tej slikarski zvrsti se je zaradi poglobljenosti močno približal ustvaritvam velikih mojstrov »mrtve pri-, rode« na Holandskem iz konca 17. stoletja. Tudi ustvaritev tako imenovanega krajinskega tihožitja, slikanje gozdne podrasti, za-tišij ob tolmunih, je njegovo delo. Po drugi svetovni vojni je v Pavlovčevem slikarstvu opazna precejšnja sprememba. Premaknila se je družba, spremenili so se odnosi, prišlo je novo pojmovanje umetnosti nasploh in vloge slikarja umetnika v družbi. Pavlovec se ni nikdar spremenil tako, da bi slikal kaj drugega kot Pavlovca. Slikarski koncept je ostal pri njem isti, odprla so se le nova obzorja, odprle so se nove možnosti. Pavlovcu so se izpolnile želje, ki jih je gojil že pri slikanju krajine v Predvoru v predvojnih letih, kjer je prvič posta- vil v krajino človeka, ki je del te zemlje in izraža z gibi in s stojo značilnost tega kraja. V slikah, ki jih je slikar ustvaril v bohinjskem kotu, Trenti in na Tolminskem, gre za preusmeritev Pavlovčevega pojmovanja razpoloženja v krajini od lirike proti epičnosti. Pri tem delu je pravzaprav nadaljeval tam, do koder je prišel v prejšnjem stoletju Anton Karinger. Ob šestdesetletnici moremo reči o slikarju Pavlovcu, da je bil vse življenje slikar svojih občutij, izgradil si je svoj sistem podajanja le-teh v slikah, uporabil izkušnje mojstrov, ki so mu bili blizu in se vključil v vrsto slikarjev, ki so od Petkovška do Groharja in Jakopiča oblikovali naše razpoloženjsko slikarstvo. Tudi zanj veljajo besede Ivana Cankarjeva: »Da namreč narodna umetnost ni odvisna od zunanje snovi, da je odvisna komaj od motiva in da je odvisna v prvi vrsti od občutja, od tiste štimun-ge, ki je lastna samo slovensker mu umetniku in drugemu nikomur.« Andrej Ujčič le skromno dopolnjujejo to fantastično simfonijo prirode. V tarnanju Uh1-činega mladiča nad truplom svojo matere Je najti toliko lirike, tolilko obču-tenosti, da postane človeka skoraj sram. Film še P9sebeJ odllikuje mojstrska fotografka bogatih pejsažev švedskih logov Ul gozdov. Upravičeno je dober film veliko mednarodno priznanje z »Princ International« in s posebno nagrado Višje tehnične komisij« na filmskem festivalu v Cannesu 1964. leta. Svetujemo Vam, da sl flilm zanesljivo čimprej ogledate, sicer Vam bo lahko močno žali Univerzalna koprodukcija s Francozi in Italijani nam je prinesla najbrž nekaj milijonov frankov deviz, 1 dobrega filma pa že ne. Napete "in i zanimive povesti Julesa Verna so bl-I le že od nekdaj priljubljeno čtivo za staro ln mlado. Od tod tudi številne filmske adaptacije in med njimi nai »Mihael Strogov«. Literarna predloga filmu je bila povest »Carski sel«, ki jo že imamo na slovenski knjižni polici Povprečni režiser Carmine Gal-lone (pred tednom smo videli* njegovo j »Casto Divo«) je ostal zvest avtorju tudi v mnogih naivnostih, ki jih nekako' v knjigi še spregledaš, v plastičnem filmskem izrazu pa vzbujajo pogosto prizanesljiv smeh v dvorani. Pustolovščine carskega sla na potil v Sibirijo sredi upornih Tatarov, st pogosto slede v nezaključenih ln neja®-^nlh fragmentih. Sibirske stepe pa so tudi najbrž malo drugačne kot pokrajina v Srbiji, ki je bila spet dobro izkoriščana kulisa slabi koprodukcijski druščini. Curd JUrgens se nam vsaj vizualno ne zdi najbolj primeren za naslovno vlogo. Zelo dobra pa Je Genevtere Page kot Nadja. Spektakel dopolnjujejo sicer slabo narejeni množični nastopi ter tehnični dosežki: naravne barve odličnega Eastmancolorja in seveda kinema-skopska tehnika. Jp 'iMiii jnnvin w : ŠOŠTANJ KonciU® —j—Brzojavke— 9 La Paz, 30. sept. (Reuter). — V kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo Je reprezentanca Bolivide premagala Čile s 3:0 (1:0). • Sofija, 30. sept. (Reuter). — Nogometna reprezentanca Poljske Je v prijateljski tekmi Igrala neodločeno 1:1 z Bolgarijo. Srečanju je prisostvovalo 45.000 gledalcev. • Luksemburg, 30. sept. (AFP). — Kvalifikacij ska tekma za svetovno prvenstvo med Luksemburgom in Avstrijo se je končala z zmago Avstrije 3:0 (1:0). Avstrijci so aii tako že zagotovili udeležbo v finalu svetovnega prvenstva. • Trst, 30. sept. (Tanjug). — Atletsko srečanje med reprezentancama Švedske in Italije, ki je bilo v Trstu, se je končalo z zmago Švedske. Od 19 disciplin so Švedi zmagali v li. ZA DVOBOJ BALKAN — SKANDINAVIJA 21 jugoslovanskih atletov Atene, 30. sept. — V Atenah Je vse pripravljeno za sprejem atletov devet, h držav, ki bodo sodelovali na ... ’ , mV^S^i°atie?rtCTljih’ju^ i^grškm1^' boigarskiiTtSano^cev! Na stadionu v Maksimira so atleti celjskega Kladivarja dosegli v nedeljo lepe uspehe. Največje Čeprav ima skandinavska repre- presenečenje pa bi skoraj pripravil Simo Vazic v teku na 1500 m, ker je le malo manjkalo, da ni zentanca glede na dosežene rezultate Drelnaeal rekorderja Mugošo. Na sliki ga vidimo, kako vodi pred Muratom, Mugošo in drugimi. prednost, pričakujejo v Atenah ena- PLAVALNI DVOBOJ V RIMU KONČAN Visoka zmaga Italijanov <—’ tobO, MateK*10 Rim, 30. sept. - V bazertu na ro 3Jtov^j) 3:11-5; %*»•«* Foro Itallco se je nadaljevalo tek- (J) 3:10,o, Vija voWan$ek (•0 ■ Je. movanje mladinskih reprezentanc tuljček - moški .q (I) 2.44,8. _ Italije ln Jugoslavije v plavanju, Clacci (I) S-«,3; 4 x 100 m meša^o,5, skokih in vaterpolu. Italijanski lačič (J) 2-49. Jugoslavija mladinci so zmagali Se z večjo ženske,m nrosto - moški: jen- prednostjo, kot se Je pričakovalo, 4 X 200 “P™?*. „. skokl z des,^,' 95,32. in sicer s 135:99 točkami. J,ug?s^H^ m 100% Costa 1- V Rakič - _ Mečkar^ no, B rej toliko športnih prireditev v Beo- i ženski konkurenci je zmagala Bolga- remi, Vučki°v- 0vb P/ gradu, ko pa Jih drugod primanjkuje? rij a nad Romunijo, medtem ko naše J"°^evaTodorova remi. padalke niso nastopile zaradi bolezni, laban - Toaorcv« DVA JUBILEJA Nogometno srečanje med Jugosla-vido in Romunido v Bukarešti je bilo H *. hkrati tudji jubilej reprezentanta Vu- = Tri Tinii^ I.or^er jacTna Boškova in radio poročevalca = I! B j — /oia Markoviča. Boškovu je bilo — Stanko na državnem atletskem srečanje v Bukarešti petdeseti nastop = prvenstvu V Zagrebu v državnj reprezentanci. Zato ni bil slučaj, dž je bil Boškov v Bukarešti I novem slovenskem rekordu 14:30,2. kapetan naše reprezentance. Ka- = Isto velja tudi za tek na 3000 m steep-= le chase ko sta hkrati pritekla na cilj = Beograjčan Futo in Ljubljančan Pav- Igralcev naše reprezentance. H čič, kljub temu pa ima slednji fo Stotisoč ljubiteljev nogometa v = mnenju časomerilcev za desetinko se- Jugoslaviji Je spremljalo prenos Ra-= kunde slabši rezultat. dio Beograd iz Bukarešte. Raddvoje = Markovič nam je spet živahno in pla- LEPI USPEHI SLOVENSKIH stično poročal o dogodkih s tega po- SPORTNIlCOV membnega srečanja. To Je bila nje- v npdelio so slovenski športniki Kova Jubilejna radio reportaža. Te dni = dva ima nsneha Gre za ko- namreč slavi 20-letn1co svojcih radio I Se Roga Si Odreda iz Ljubljane prenosov s športnih tekmovanj. = ter Branika iz Maribora, ki so osvo- —_— = jili moštveno državno prvenstvo (prva ______________ = tri mesta) in za atletinje Odreda, Id OBVESTILO = so si Vi Beogradu v finalnem tekmo-. = vanju ekipnega ženskega prvenstva Smučarski klub Enotnost obvešča = pridobile naslov državnega prvaka, s članstvo in še neorganizirane smučar- = precejšnjo prednostjo pred ostalimi, je. da ima klub poslovne prostore v = Tudi drugo mesto je pripadlo sloven- Likozarjevl ulici št. 5 ter da so urad-= sirim atletinjam, članicam celjskega ne ure vsak dan razen nedelje od 10. = Kladivarja Prejšnjo nedeljo pa so do 12. in od 18. do 20. ure, kjer spre-3 osvojili državno prvenstvo tudi slo- jemajo prijave za skupno nabavo = venski mladinci. To vsekakor priča o smučarske opreme. Tam sprejemajo = lepem napredku atletike v Sloveniji, tudi nove Člane. v«*> Sporočamo, da je v 43. letu starosti po mučni' bolezni 30. septembra 1957 preminil Ivan Vočko oskrbnik Andrejevega doma na Slemenu atki in Pogreb bo v sredo, 2. oktobra 1957, ob 15.30 žalosti v Libojah. PLANINSKO DKLSTVO JAMES A. MICHENER cUm ar a »Nimam mu ničesair več reči.c, »Ali ta smrkavec ne razume, da je, kot vse kaže, ne bo mogel pripeljati v Ameriko, če se bo z njo oženil?« je vprašal duhovnik »To mu je vsekakor jasno. Podpisal je izjavo in mi rekel, naj z njo storim, kar hočem.« »Ponovno boste morali govoriti z njim, Groo-ver. Zgubljen fant- je.< »Nepopravljiv kriminalec je, oče; vi to dobro veste. »Nikakor. Trmoglav fant je, ki ima težave v letalstvu. Samo vročeglav je.« »Toda ne gori mu v glavi, oče.« Nasmejal se je in dejal:* »Prav pravite. Zato tudi ne smemo dovoliti, da bi docela ponorel.« Bil sem ves zbit od poleta in zato sem odrezavo odvrnil: , »Cujte, oče! Kelly pripada vaši cerkvi. Vi ga morate rešiti.« Duhovnik se je zresnil in me prijel za roko. Tako je vedno storil, kadar je hotel kaj doseči in tej metodi je treba pripisati večino njegovih uspehov v eskadri. Neutruden je bil, kadar ie bilo treba koza zavoljo česa rotiti. »Verjeti mi morate, če vam pravim, da mi ni do tega, da bi obdržal Kellyja za svojo cerkev. Njemu na ljubo ga želim rešiti. Samo do tragedije bo prišlo, če se bo oženil z japonskim dekletom. Niti v običajnih razmerah takšna zakonska zveza ne bi bila priporočljiva. Toda na podlagi novih predpisov... ko je niti v Ameriko ne more pripeljati... kaj se bo zgodilo. Groover?« Očitno je bil v zadregi zavoljo tistega, kar mi je hotel predlagati in tako je za trenutek premolknil, nato pa dejal, kakor da se opravi-čuje: »Zaročeni ste z dobrim in lepim ameriškim dekletom. Nekega večera ste mi pokazali nieno fotografijo.« Nasmehnil se je, ko sem nehote dvignil levico proti žepu na bluzi. »Kadar letate in postane nevarno, vi pobožate to fotografijo,, mar ne?« C , , Pritrdil sem mu. Ta talisman sem začel nositi, ko so me z navadnega premestili na reaktivno letalo. Kakor večina pilotov, sem se tudi jaz skraja bal reaktivnih letal, in kadarkoli je postalo vroče, sem pogladil žep na bluzi sreči na ljubo, kajti Aileen Webster je bila zame vedno nekaj veselega od tistih nenavadnih počitnic v San Antoniu dalje, ko sem jo prvič srečal. »Pokažite Kellyju fotografijo svojega dekleta, če boste imeli priliko,« je rekel oče Finney. Opozorite ga na to, kakšno je lepo ameriško dekle.« »S tem ne mešetarim,« sem mu odvrnil. Duhovnik je bil iznajdljiv. »Kdo vam pa to pravi,« je odvrnil. »Ko vam bo povedal, da se bo poročil, mu recite, da ga razumete. Recite mu, da ste videli res krasna japonska dekleta.« »Smola je v tem, oče, da jih nisem videl. Vse so nekako čokate in okroglolične. Kako morajo naši ljudje, dobri, povprečni fantje, kako se morajo ženiti s temi žoltimi dekleti? Petinštiridesetega sem se boril proti Japoncem, zdaj pa moji rojaki sklepajo sorodstva z njimi.« »To mi nikakor ne gre v glavo. Takšni zakoni so v naprej obsojeni na propad, in zato je moja dolžnost, da jih preprečim.« »Strinjam se z vami.« »Se pravi, da boste govorili s Kellyjem?« »Mar ne bi bilo preprosteje, če bi mu polkovnik kratko malo ukazal, naj se ne oženi?« sem vprašal. Oče Finney se je zasmejal. »So stvairi, ki jih ni moč tako obravnavati. Pozanimali smo se, kakšno je dekle, ki jo namerava Kelly vzeti. Ni ena tistih. Niti ni politično sumljiva. Se več, v preiskavi smo si ustvarili dobro mnenje o njej. V neki knjigarni dela Kelly ima prav, ko se hoče oženiti z njo.« Beseda ženitev me je čudno ganila in v mislih sem se povrnil v čas pred štirimi leti. >V tisti spomladanski odmor v Texasu, ko sem s skupino tovarišev odšel iz Randolphovega taborišča na izlet v San Antonio. Tisto čudovito dekle sem zagledal iznenada, ko je stopala vkreber, medtem ko smo se mi vračali po kamnitih stopnicah iz gledališča na prostem, ki stoji ob reki. Preskočil sem dve stopnici in vzkliknil: »Kaj niste vi hčerka generala Websterja?« Veselo se je nasmehnila in pritrdila. Jaz pa sem obstal, zroč vanjo. »Zakaj niste bili takšna, ko ste v garnizonu Bragg stanovali nasproti nas?« j taks11?’ * Odvrnila mi je, da je bila ve n£v0jo pri* ( da pa sem bil jaz preveč zaposlen sku*al javo za vojno akademijo v West ro»» • tajsrat; sem si zamisliti, kakšna je bila vra ji ( a se nisem mogel jasno spomniti; rekel »Ko smo bili v garnizonu Bragg. S S s -, brž*aS ‘ . „ . < bili dolgonogo dekletce enajstih let.« raVilo T < Odgovorila je nekaj, kar me Je ^gtale 'e' zadrego, pri čemer se ni zmenila za < talce, ki so stali okrog mene. Ueice,* ^ »Tudi zdaj sem dolgonogo oe rekla. I* i,ocneje SY8 Prav je imela in osemnajst dn; K w jel« se sklenila poročiti. Toda potlej sta skrbeti Aileenina mati ln Koreja. . odS°' Vrnil sem se v korejsko resničnos voril očetu Finneyu: < »Napravil bom, kar bom mogel.* »Hvala, Groover.« Ko sem odhajal, me je vprašal: govori115 »Vam je prav, da s polkovnikom sPre riekaj besed o vas?- »Zakaj?« . liri sink°: »2ivce imate napete kakor pero p:r* ^ nekaj Staremu bom rekel, da bi morali o časa na zemlji.« Zasmejal sem se in rekel: nunsko P0'* »Zdravnik vas je prehitel. Na JaP dem.« »Sijajno,« je rekel. »V Tokio?- „ »Ne, v Kobe. Oče mojega dekleta je »Srečo imate.« M »To pa ima tudi svojo senčno stra ■ p0p3' »Zdi se mi, da gre tudi Kelly v Ko • zite nanj.« To me je vznejevoljilo. < . dnevne novice ca p?zivit'?KHa šolstvo OLO Ljubija- želijo ZapoluHU^tnte..gimnaz«> kl se J okraju Ljubljana nkothn5i^lna^1;),al1 Leonid Kogan, 30-letnl sovjetski nl§tvo°ai0 kolk°vane prošnje na Ta1 ,Vl°,Unlst ln eden največjih svetovnih '>avedboZaDrprt1StVO °LO L%bl"ana j virtuozov, bo koncertiral v četrtek. “e?vati. ProSnff 'u-’i kater.e belijo po KONCERTI Leonid • z 3. bo koncertiral v četrtek, oktobra v Filharmoniji za beli arTall-„ProSnJ‘. kl jokolkuie°i,-,PO; at;onma- Spremlja ga pianist Andrej tudi «,°i W za 180 din nai Vst0Pnice za neabonlrane se- ki za «je"15Pi! (‘aksiran z drž kol- ottl ^.d°,« SE**1 "2 ?an konoerta' val?maturitetno''sbričil °ene °d 350 'dln navzdo^ 8tv0 2a »a1*2. na^ Pošljejo na Talni- —------------------ --S «- učitelJe harm°- ®la Siska TeVti K?'?v?boda ~ SP°«-»amenjen onim E?)ai šest dni ta J^^oniko in h?22' i* obvladajo Poučevani e Pri e radi usposobili za S?- 1 Albin Fa- SlSka - Gasii^f voboda> Spodnja - r8. d°m ^*w£5?o LJubIJana Pri' 9?ane, Gosteče \S1?,,oglede: Go* Kranj. phh„,„ 1.Skotla Loka, Crngrob. OGLASNI ODDELEK: Kopitarjeva ulica št. 4 Telefon 31-358, 39-181 do 185 gledališča Kranj: SkofJa Loka': Crngrob „ DRAMA LJUBLJANA 10- ^ 12. uro dV d,ruštvenl Pisarni med Sobota- 5. oktobra ob 15. - Sofokles: Uro dopoldne. Cena 450 din ava »LJUDSKE PRAVICE« SE IE PRESELILA ^S"V1^aetboUkJn5^aT I vanJe baleta 3»! I CelovSk, V??1, ptavntk iz LjubUane Musorgski: Noč na Lisi gori branil ?,c?sta. Novi bloki m KS i Ravel: Bolero sVoDm *Teme?j?^avdb‘SertaciJ° z' na™- -Koštan* L^nlm ozirom ® ?8 prava cjbinocjg v ? slovensko prav- DmJ957 “Mo url ltr^k’ dne 3- okto-H^verze v linku ?borr>ični dvorani Stev. u. v Ljubljani, Trg revolucije Kralj Oidipus. Zaključena predstava za profesorje In učitelje OLO Ljubljana. MARIRORSKE VESTI Dežurna lekarna Torek. I, oktobra, lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Sreda, 2. oktobra, lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Od 9. ure zvečer pa do 6. ure zju-; traj se izdajajo zdravila na zdravniške recepte, napisane istega dne ali noči. KINO »UNION«; angleški barvni film »Zvezda Indije«. »PARTIZAN«: sovjetski barv. film »Spraševanje vesti«. »UDARNIK«: francoski film »Ko bi vsi fantje sveta«. Poročili so se: Ing. Blagoja Ko-čovski, 2« let, Inženir metalurgije — Dr. Milena Šiško, 27 let, zdravnica; Marijan Končan, 25 let, ključavničar — Berta Majhenič, 33 let, žerjavovod-kinja; Karol Kos, 25 let diplomiran ekonomist — Silva Vervega, 27 let, knjigovodkiimja; Vladimir Kristovi<5, let, kontrolor — Jožica Kostanj e- Nedelja, 6. oktobra ob 20. MIM, večer i vec, 20 let, ščetkarka; Karlo Ekart, sodobne neme odrske izrazne Igre. Gostovanje Kristine ln Tine Pic-coli. Prvi nastop v Ljubljani. (Vstopnice v prodaji v Operi od srede, 2. oktobra dalje.) Cene od 150 din navzdol. Sreda, 2. OPERA oktobra ob 19.30 - Gosto- vanje baleta Sarajevske Opere. Gotovac: Simfonično kolo 27 let, kovinostrugar — Helena Balek, OPRAVA: Trubarjeva cesta št. 24 Telefon: 22-491, 22-492 2 let, kuhinjska pomočnica; Silvester Izven in za podeželje. Vstopnice so T21 1,e^. že v prodaji, cene od 250 dinarjev Albina Lajjak, 18 let, trgovska P^mo*- * • J nica; Feliks EmerSič, 22 let, delavec Slavica Ratajc, 22 let, delavka; Fe- navzdol. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 1. okt. ob 20; Dnevnik Ane Frankove. Torkov abonma ln Izven Sreda, 2. oktobra ob 16: Dnevnik Ane Frankove. — III. srednješolski abonma. Sobota, 5. okt. ob 20: Peter Ustinov: Romanov in Julija — premiera — premierski abonma in izven. Nedelja, 6. okt ob 15.30: Peter Ustinov: Romanov tn Julija — nedeljski popoldanski abonma. Ob 20: Dnevnik Ane Frankove. — Izven KINO liks Premuž, 19 let, ključavničar — Hedvika Mlinarič, 20 let, torbarka; Franjo Horvath, 27 let, kovač — Manija Bratuša, 22 let, navijalka; Željko Piskač, 25 let, avtoklepar — Ivanka Horvat, 21 let, tkalka; Ludvik Tašner, 30 let računovodja — Ernestina Dežnik, 29 let, knj igovodklnj a; Anton Brečko, 20 le*, kurjač — Ana Rižnik, 24 let, trgovska pomočnica; Liiberato Buždon, 25 let, strugar — Jožefa Valič, 25 let, predica; Josip Lasnik, 24 let, tiskar — Majda Zierer, 21 let predica; Vincenc Rodošek, 24 let, kovač — Marija Sirec, 28 let, tkalka; Jožef Pajnldher, 2« let, računovodja — Malija Trampuš,-12 let, knjigovodkinja; Franc Vodopivec, 48 let, strugar — Zofida Rebmik, M let, čistilka blaga; Frančišek Logar, 20 let, pleskar — »UNION«: francosko . Jugoslovanski Ertka Borovntki iet nameščenka. barv. clnemascope film »Goubbiah«. V glavni vlogi Jean Marais, Della Seala. »METROPOL«: ameriški film »Sto let ljubezni«. IZ MURSKE S0R0TE KINO »PARK«: francoski film »Caslmlr«. V glavni vlogi FemandeL Predstava ob 20. url. VESTI 17 KRANJA DROBNI OGLASI ENEGA AVTOLIČARJA, S KOVINOSTRUGARJEV, 5 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ln 1 nekvalificiranega delavca sprejme takoj v službo tovarna Indoe. Ljubljana-Moste, Ob železnici stanovanj tovarna nima na razpolago. 3202-* RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 1. oktobra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 7.10 Koračnice — 7.30—7.45 Cicibanom — dober dani (Pesmi Stane Vinšek) — 7.45—8.00 Helmut Zacharias s svojim orkestrom — 8.05 Viktor Parda: Urh grof Celjski — Slavko Korošec: Od Ptuja do Bleda — 8.3« Lahka glasba — 9.00 Utrinki Iz literature — Cez vse stvari dahnila Je Jesen — 9.20 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 10.10 Odpriite sprejemniki (poznavalcem in ljubiteljem zabavne glasbe) — 11.00 Za dom ln žene — 11.15 Virtuozi na raznih inštrumentih vam igrajo — 12.00 Kvintet Niko Štritof poje ob spremljavi kvarteta Štirje fantje — 12.30 Kmetijski nasvetu — Jože Kregar: Vrt v oktobru — 12.40 Benjamin ipavec-Bogo Leskovic: Serenada za godala — 13.15 Od arije do arije — 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel — 14.20 Radijski leksikon — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Radijski roman — 16.00 Popoldanski koncert — 17.10 Filmska glasba — 17.45 Pogled z Ljubljanskega gradu (igra ansambel MoJ-mlra Sepeta) — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov — 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Hrvatske umetne in narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor — 20.30 Radijska igra — Bratko Kreft: Velika puntartja (prva izvedba) — 21.40 »Večer ob kaminu« z orkestrom Cedric Dumond — 22.15 Rendez-vous s Caterino Valente — 22.30 Ritmi iz Copacabane — 23.00 POSLOVALNICA: Titova cesta štev. 17 Telefon 22-322 —23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba) n. program 14.00 Od melodide do melodije — 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika ta obvestila — 15.25—16.00 Iz jugoslovanske solistične glasbe 22.15—33.00 Nočni koncert SVET FILOZOFSKE FAKULTETE V BEOGRADU da bo ^tateresente, , 'nid vrV" v torek , ,rs*° Solo °uk hlr 8 °d 19 rt ? ^Su revo-118 Vn 2!®alc torek i« V ure 2večer. • Simnazin Petek* nm« +dw% v«£°«kor ŠTIRI MANJ9E SOBE - tudi pisarniške - v centru - (lahko vse štiri skupaj ali ločeno po dve ln dve) kl zrrNO bi bile na razpolago dnevno od 14. »STOR2IC«: Japonski film • »Sedem do 20. ure, iSče Svel; Svobod°kJal* samurajev«. Predstave ob 16, 18 ln j Ljubljana za svojo 20. url. monike ln kitare. Najemnina po do- »TRIGLAV«: Japonski film »Sedem govoru. -^Svet wSv°bod^in ^P^svetnUj samurajev«. Predstava ob 19. MARIBOR ... a.Rob« „ rtsarsko-slikarsko šolo l. oktobra, v ri-8 na Trgu revo- 0 21, ure zvečer 1 Petek, nrav tako Ameriški film »Na robu pločnika«. V glavni vlogi Dana Andrews, Gene Tlemey, Gary Merrill ln Karl Mal-den. Predstavi ob 18. in 20.30. Z BLEDA KINO paSaMg^ska^unj™1** *°>lko ljudi lWa]e ^';a 5-m „^erza v Ljubljani, prlPoroS Jezikov na 8 L oktobrom nega Jez??0 vpis v J61"1 Posebej v KH®mkuif nto. 3 mednarod- drU*‘™ Slovenije' 0l1a i« Obijam ’nSt °gledom par- i **■ 2ta?,tne Vttn^^stvom d^ek' °b 15 an , ^e Dri a tov' F- P^na-Se ogie^v Primeru llaWCl herolev Preložilo „„abega vremena 8‘ranube »a 0hJ? naslednji dan. ?askeeza redno uno?nhPrečl,e ln od‘ °8erlio °braz v? „ ° “EVELINE« Dobe- 1 50 3° dobile vse ^^Ar^^PoteS* *hU8 o*511«"0 V vcou ^ Z,ahtevaj samo itaravnisKO aezurno biuzuo ima n« Par{umpH?Ii kremo. Dobiš Jesenicah dr. Jenko Alojz, Cesta brat- E*« Slo« stva ln enotnosti. «Učenle mastnih • ^»iko Prodala?« v vseh KINO ^ ‘FLEK« milo. Pazi na »RADIO«: ameriški film »Daljna ob- ’ zorja«. Predstavi ob 18 ln 20. >», »PLAVŽ«: Italijanski film »Kruh, lju- bežen ln ljubosumje«, n. del. ""JI*NInnnm<«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vL GOSPODINJE! ZADOVOLJSTVO JI ČISTITI Z IS01 ČISTILO U KOVINE II STEKLO VESTI Z JESENIC Zdravniško dežurno službo Ima na društev okraja Ljubljana, Cankarjeva S/m. 3213-b Preklicujem žaljive besede, kl sem Jih govorila o Antoniji Ogrizek, gospodinji lz Rakitnlka 24 v zvezi s pokojnim bratom Brezec Andrejem, ker so neresnična. Zahvaljujem se, ker Je odstopila od tožbe. Jožefa Dolenc, gospodinja, Rakltnlk 15. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO, sposobnega za vodstvo knjigovodstva v večji gospodarski organizaciji, sprejmemo. Nastop službe takoj, ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na oglasni odd. pod »Materialni knjigovodja.« S21« LJUBLJANSKE MLEKARNE - Vodovodna 94, sprejmejo večje število nekvalificiranih delavcev za delo v mlekarskem obratu. Javiti se osebno v tajništvu zavoda. 321» HONORARNE USLUŽBENCE; vešče materialnega ln finančnega knjigovodstva za dopoldansko ali popoldansko delo takoj sprejmemo. Interesenti naj se zglasijo osebno v tajništvu zavoda — Vidovdanska oesta 94. 3220 razpisuje NATEČAJ ZA honorarnega predavatelja (docenta, Izrednega ali rednega profesorja) n predmet antropogeografija Prijave s prilogami (diploma, življenjepis, spisek del, zaposleni pa tudi pristanek ustanove) pošljite Sekretariatu filozofske fakultete v Beogradu v roku 30 dni od dneva objave tega natečaja. Prijavo kolkujte s 30 dinarji, priloge pa ■ po 29 dinarji državne takse. Iz sekretariata filozofske fakultete 3173 SS? 0DDElEK: in ?e^lnce n„ aEb,ita v»* zdrav-'»noforezl t S4mJf°zy ° ka- Gina Lollobrigida Slca. ln Vittorio de Porodil so se; Zen Jakob — Avguštin, delovodja z Jesenic. Cirila Tavčarja 7, in Skerbinc Helena, gospodinja z Jesenic, Cirila Tavčarja T; Dolina Jožef, strugar z Jesenic, Toneta Cuferja 57, ln Krčelj Stefamlda, delavka z Jesenic. Pot Otmarja Novaka 3. Umrli so: Tavčar roj. Eihtager Ivana, gospodinja s Hrušice 58 81 let; I' oktnK ^nike h„.T v Predavalnici No« Marida roj. Kav«*, druž. upo.ko-Bro.^bra 1{J, bodo v r ■ - *—m _ ■ •reaavainicl *1W — Petek dne Jenka, 59 let, Selo 16 - 2irovnica; predavali- Kury roj. Klinar Marija, gosp., 86 let, -a na služ- Hrušica 26; Zupančič Anton, osebni Profemr rir upokojenec 80 let, umrl v Javomi-JjaictS' Prof^K^"1 s fluorijevimi «kem rovtu, 24; Cop Elizabeta gosiKV N &a fluoriria ?pwost: uporaba dinja, 72 let. Planina pod Golico 63. sS^o-n^?8' ~ V nl-katalitičm ^ p0. sodelujejo pri vseh bi med javih in pri razvoju mari" temi velja posebej °™en lementa gan; pomanjkanje tega ,novej. v zemlji pojasnjuje po ^fini ših teorijah nihanje stf0, pridelka. Tega nihanja » ^ kovnjaki vse do nec' • upo- znali razlagati. Ame pfl ob. rahljajo v nove]se™ ih ;n neob* delovanju nCTodcmtm delanih zemljišč taKsno nje sko homeopatijo« in ive{j« obetajo v prihodnosti naj uspehe. MINOU DROUET spet v ospredju Obdelano zemljišče vsebuje v znatnih količinah snovi, ki so po- NADARJENOST 10-LETNE MINOU JE VZBUDILA LAKOMNOST ODRASLIH IN PREPIRE O DOBIČKU 0 O Minou Drouet, 'mladi, komaj 10 let stari francoski • pisateljici, smo že pisali ob njenem prvem nastopu o jav-0 nosti. Tedaj so nekateri časnikarji trdili, da je nenavadna 0 pesniška nadarjenost tega dekletca iz trte izvita in da 0 gre le za spretno špekulacijo njene mačehe in nekega 0 dobičkaieljnega založnika. Minou je demantirala takšne domneve in njena slava se je nenavadno hitro . širila po svetu. »Drevo — moj prijatelja pesniška zbirka male Minou, je doživela nenavaden uspeh. Samo v Franciji so doslej prodali 40.000 izvodov te knjige po 400 frankov. To pomeni, da je Minou Drouet zaslužila 1,600.000 frankov. Tedaj pa je spet nastal škan- trebne za hrano rastlinam: to so fosforna kislina, kalij in razni kovinski oksidi. Na nesrečo pa so vse te snovi v zemlji le nekakšna rezerva. Preden postanejo koristne rastlinam, morajo doživeti dolgo vrsto sprememb, vse dokler se Drobne Z POCENI CEZ ATLANTIK ' Te dni se bo sestala mednarodna zveza za polete čez Atlantik. Razpravljali bodo o znižanju prevoznih tarif. Razen dosedanjega luksuznega turističnega razreda nameravajo uvesti še tretji razred, v katerem bo voznina za petino cenejša. »Ce je že Minou pesnica, to ne pomeni, da more živeti od lju- ne spreminjajo tako, da jih rast-bezni in zraka« — je protestirala linske korenine lahko asimilirajo, gospa Drouet. Podobno je tudi z ogljikom in Toda tudi založnik Julliard je dušikom, ki sta oba za rastlinski.' povedal svoje. Novinarjem je re- svet največjega pomena. Te dra- j kel, da gospa Drouet sili malo gocene Snovi pa se pogosto spre-' Minou, da aela preveč: minjajo nepravilno, pač v odvis- »Minulo zimo je Minou sode- nosti od lastnosti tal. Zanimivo lovala na vseh propagandnih pri- je, da je proizvodnja teh snovi reditvah ob gospodinjski razstavi, le redkokdaj zadostna, da bi mo-Zatem je teden dni igrala na ki- gla nadomestiti snovi, ki so jih j ____________(taro v nekem lokalu. Nastopala rastline porabile pri rasti in do- dal. Mačeha male Minou je nam- je .tudi v kazinih vzdolž norman- zorevanju ter so se ob žetvi izgu-reč novinarjem izjavila, da je za- j dijske obale. Delala je načrte za bile iz zemlje, ložnik Julliard zlorabil svoje otroške oblekce in rutice, ki jih Zastavlja se vprašanje, ali lah-pravice in blokiral ta denar vse prodaja Dior, In hkrati se ji je ko kmetijski strokovnjak z anali-dotlej, dokler Minou Drouet ne j posrečilo napisati roman »Pia- zo rudninskih soli v zemlji ne- zilci svetlobe«... To je res preveč zmotljivo pove, kako je treba za otroka!« gnojiti njivo. Seveda ne! Poglavit- Zdaj še poročajo, da je Minou na težava je v razlagi takšnih re-Drouet postala — filmska igral- ceptov, zlasti v zvezi s pravilno ka. V filmu »KlaTa in nepridi- oceno meteoroloških činiteljev, pravi« bo igrala glavno vlogo, kakor so vlaga, temperatura in Film bodo začeli snemati novem- splošne podnebne razmere. Pri bra letos. j tem je treba upoštevati tudi zelo Talent komaj 10 let stare Mi-1 pomembno vprašanje, ki ga nala-nou Drouet, v resnici izreden za ga sama rastlina, ker se počasi tako mlado bitje je torej očitno bolj in bolj kultivira, narašča pa postal predmet kupčij in s tem tudi njena sposobnost prilagaja-seveda tudi prepirov o izkupičku, nja. bo .polnoletna. TEKMOVANJE BRKAČEV Londončani pripravljajo svojevrstno tekmo, na kateri bodo nastopili tisti, ki Imajo najdaljše brke v Veliki Britaniji. Tekmovanje pričakujejo z velikim zanimanjem, ker se bodo gledalci od srca nasmejali. Sicer pa: v Veliki Brtta-nji je mnogo moških z dolgimi brki. ZU2ELKE V SLUŽBI ČLOVEKA a Neka ameriška revija Je objavila članek Jamesa Holoneya o nekaterih vrstah izbranih žužeik, ki pomagajo človeku pri uničevanju zajedalskih rastlin In plevela ter tako rešujejo žetev. VELIKANSKI PIVNIK Neko ameriško podjetje Je začelo Izdelovati velik »pivnik«, ki pobira odvečno vlago na teniških igriščih. To aparaturo žene avtomobilski motor. TELEVIZIJA 5000 km DALEČ Kot piše neki sovjetski Ust, pripravljajo inženirji aparat, ki bo brez kablov posredoval televizijske oddaje na daljavo do 5000 km. List piše, da so že zaključili poskuse s prenosi do 3000 km daleč in da so slike na zaslonih znatno boljše od dosedanjega evropskega povprečja. — V SZ imajo zdaj pol milijona televizijskih naročnikov in 22 postaj. V ZDA so izdelali prvo poskusno letalo za jm; pristanek. »Vertol 76«, kakor so imenovali to turbinska motorja, krila pa tako naravnana, da om s navpične bodisi vodoravne polete »Firerjeva oporoka« za 300 mark JI . * Predmeti, ki so povezani s Hi-I ima precej, saj rn°rel°. tlerjevim Tretjim rajhom, gredo Zahodni Nemčiji s dobrjh st Jo »ta/I n n m r\ pozabiti >firSrjfl^ H* v Zahodni Nemčiji še vedno močno v denar. Tako je v eni hamburških stranskih ulic odprl neki Wilhelm Bilipp prodajalno, v kateri lahko dobiš za 300 zahodno-nemških mark prepis Hitlerjeve oporoke, ki je baje verodostojen. Gospod Bilipp kuje denarce rih časov«: . , . Tahko BU>"' V tej prodajaln * fega % kupi5 :ča< tudi propeler s -^oTrn^^a- sebnega letala za nacistične stranke za ? za a.ave . kiju«« po« drugo marko in ■- vrs'- tudi iz drugih stvari, ki se nana- j ne znamke, ki^so nad Ne^ Hi' šajo na Hitlerjeve čase. Kupcev tanskaletala medv J^0 kot Bradata moža na sliki nista nobena stara morska volka, ki se pomenkujeta po viharnem popotovanju, marveč filmska igralca Tony Cur-tis ln Ernest Borg-nine, ki sta te dni prišla v Miinchen na premiero filma »Vikingi« Z velikim zanimanjem pričakujejo na Norveškem rezultate dela posebnega vladnega odbora, ki so ga pred tremi leti sestavili z nalogo, da bi proučil možnosti za spremembo zakonskih predpisov, po katerih je mogoče obsoditi šoferje na zaporno kazen, če pokaže kroni pregled po prometni nesreči najnižji odstotek alkohola, čeprav ni tisti šofer zakrivil določene nezgode. Ti predpisi so verjetno najstrožji v svetovnem merilu, zakaj vsak šofer, ki je bil udeležen pri prometni nezgodi in so mu kasneje našli v krvi pol milijoninke alkohola, ne glede na krivdo, lahko računa z zaporno kaznijo vsaj treh tednov. čijo, tiskarna prav-ta da je Hitlerjeve znamke’1ikan kot oko tler na njih naslik D0 10 n jak. Znamke so P° pimsk Razen tega so nap knjiga » maske po 3,50 iwa ’ p^enh® . r»ie+iAnocra »ideologa . »i.n čel**... cističnega »ideoiog«- čel ■ stoletja«, v . ki se REKORD V POLIGAMIJI Zenski rekord v poligamiji ima Simpsonova iz Sheffielda v Angliji, ki Je sama priznala, da Je sklenila 62 Ilegalnih zakonskih zvez. Moški rekord ima neki Engel iz Chicaga, o katerem pravijo, da Je bil 43-krat ilegalno poročen. Izsledili so ga, ko mu je bilo 73 let. »ZLOČIN IN KAZEN« V CRNI ZASEDBI Neia ameriški producent Je najel za filmsko adaptacijo Dostojevskega »Zločina in kazni« samo črne igralce. Potem bo posnel film Bllly Budd po istoimenskem romanu pisatelja Melvllla fn film »Oktopod« po romanu Franka Norrlsa. ELEKTRONSKI TESTI ZA PILOTE Neko ameriško podjetje Je izdelalo napravo, s katero bodo naglo in točno ugotovili fizične sposobnosti posadke reaktivnih letal. Kot Je znano, Je človeški organizem v takih letalih izpostavljen izrednemu naporu, zato je sorazmerno malo ljudi sposobnih za take polete. Po krivulji, ki Jo zapiše elektronski stroj, ocenijo tehniki sposobnosti posameznih pilotov. SMRT NA FRANCOSKIH CESTAH Po podatkih francoske statistične službe se primeri na avtomobilskih cestah dnevno vsaj po ena smrtna nesreča. Lani Je na francoskih cestah Izgubilo življenje 8283 ljudi, 180.000 pa Jih je bilo poškodovanih. Najhujša prometna nesreča se Je primerila v začetku Julija, ko Je izgubilo življenje 138 ljudi. PERONOVE TISKARNE NA DRAŽBI Pokrajinska vlada v Buenos Airesu bo prodala na dražbi grafična podjetja ln tiskarne, ki so bile poprej last Perona oziroma njegove stranke. Izklicna cena za podjetja znaša skupaj 406 milijonov pesosov. NAJDIŠČE NARAVNEGA GNOJA V koloradskem Velikem kanjonu so nedavno po naključju našli velike količine gnoja netopirjev. Po približnih ocenah je to gnojilo vredno nad 10 milijonov dolarjev. ZVEZA MOSKVA—IRKUTSK Pred kratkim so v Sovjetski zvezi upostavilt letalsko zvezo med Moskvo ln Irkutskom z najmodernejšim potniškim letalom »Tupoljev-104«. To veliko potniško letalo let) v višini 12 do 13 km s hitrostjo 830 km na uro. Razdalja med Moskvo ln Irkutskom znaša 6000 km. OB ISTEM CASU Dvoje ameriških laboratorijev je Istočasno ugotovilo antibiotika gruzein in albumin. Oba imata zelo podobne kemične lastnosti, najnovejše raziskave pa kažejo, da sta Identična, le da so Ju Istočasno pridobili v različnih laboratorijih: od tod tudi dve Imeni. Nič ne pomaga šoferjevo dokazovanje, da ie odstotek alkohola v njegovi krvi nepomemben in da mu pri nezgodi niso drhtele roke. To praktično pomeni, da ne sme na Norveškem pred vožnjo nihče popiti niti kapljice alkoholne pijače in da torej ni dovoljeno slovo po našem običaju »še kozarček za srečno pot«. Zaradi teh predpisov so prejele pristojne oblasti vrsto pritožb, navsezadnje pa je vlada sestavila odbor, ki še ni zaključil svojega dela. Za primerjavo: po mnenju norveških strokovnjakov dovoljujejo Švedi previsok odsto- 'razpravljati o učinkovitosti sedanjih določil, vendar je policija zavračala sleherno pripombo, ker meni, da sleherni odstotek alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost koncentracije in po svoje prispeva k prometni nezgodi. Nasprotniki sedanjih določil opozarjajo na nesmiselnost paragrafov, po katerih držijo v zapo-1 ru ljudi, ki niso zakrivili nesreče. I Navajajo primere. Eden izmed njih: pri trčenju, ki ga povzroči j trezen voznik, bo vedno kriv tisti, ki mu najdejo v krvi pol milijoninke alkohola ne glede na to, da bi objektivna presoja po- tek alkohola v krvi, Finci merijo ložaja naprtila krivdo treznemu po drugih metodah, ki se jih nočejo odreči, Danci pa v takih primerih sploh ne merijo stopnje alkohola v krvi. Tudi na Norveškem so začeli šoferju. Kot drugi klasični primer navajajo nasprotniki sedanjih do- j ločil človeka, ki je pustil svoj avto pred gostilno in šel večerjat. Med večerjo je popil dva ali tri | kozarce piva, po prihodu iz go- **j®it20.Hiflerjeva l«tka' 'stilne pa se ni čudil za sposob- ?n slačiti- nega za upravljanje vozila in je poklical taksi, da bi ga popeljal domov. Zjutraj se je vrnil pred restravracijo in hotel vzeti svoj avto, tisti trenutek pa se je zaletel vanj nepazljiv šofep Policija je obema pregledala kri in zaprla tistega, ki se je prejšnjo noč sicer napil, vendar je bil še toliko pri sebi, da se v tistem stanju ni upal sesti za krmilo in je hotel odpeljati avto šele zjutraj, ko je bil popolnoma trezen. Kazen so mu naložili zato, ker so našli v njegovi krvi alkohol, ki ga je popil prejšnji večer. Ni še znano, kako bo vladni odbor formuliral nove predpise, pričakujejo pa. da bo zvišal do-! voljeni odstotek alkohola v krvi. \ ........ Pravijo, da bi količino zvišali na $00-|Sli 1,2 ali 1,3 milijoninke. Sodnikom ^f bi po novem zakonskem določilu Mi JfkT' § '* - prepuščali pravico, da po lastni! ih**. . " ’ n0roHe* uvidevnosti odmerijo kazen ozi- p Is »Hitlerjeve °Pja|De roma denarno globo, ki je doslej izfožbi BilipP°ve pf p0' na tem področju sploh niso po-; Raialn* 5 * znali. Vsem šoferjem, ki bodo za-1 v Bilippovi Pro°jiikov8^.jwr krivili prometne nesreče v pija- seben oddelek za oo . od» p nem stanju In bodo za to obso- tem oddelku so nap‘ vOJP~ht jeni. bodo odvzeli izkaznice za vanja iz prve ojteški cflflO Tujske legije itd. » prirper diamanti« stane Ročne torbice za — moške mark. Na nedavni britanski letalski razstavi v Farnboroughu so angleški konstruktorji pokazali tudi tole reaktivno borbeno letalo, oboroženo a raketami »Zadnji krik« moške mode so — ročne torbice. Razstavili so jih v Parizu francoski izdelovalci usnjene galanterije na XV. mednarodnem tednu usnja in usnjenih izdelkov. Te torbice so podobne ženskim. Nekatere imajo ročaj, druge pa ne. Nekateri pariški krojači so se takoj oprijeli te novosti in skle- l nili v bližnji sezoni začeti izdelo- ' vati moške obleke brez običajnih žepov. Ce se bodo upi izdelovalcev usnjene galanterije uresničili, bodo moški v bodoče — seveda če bo ta nenavadna moda prodrla — nosili robec, pipo, cigaretnico, ključe, denarnico in osta-le drobnarije, ki jih imajo zdaj razpotaknjene po žepih, v ročni torbici.