Naročnina A ааашн^ aang^ ^^В^ Ceneoglasov SLOVENEC Dnevna Izdaja za državo SHS mali uglasi r? > 30 ln 2 D.veCtl oglasi ^HHk. Дад ШШа ИШЛ ВШш Е Шт^^^^О Ш VJ^ Ш ШаШ pone.no uo D.„ ^ША Шт ШИ ДД ШВ Л ш f УШЛЛ ШШ Т^тп!^ urednfftkem delu vršilca po IO Din O vcOcn. O naročilu popuaf celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeiJaRe Izdala slavili soDii»|*ira S fedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Inozemstvo IOO D Г* ж ж*w t* v ^^ dneva po prazniku Urcdnl&ivo /e b Kopliar/evl ulici it. 6 ffl Rokopisi se ne vračalo. nelranklrana plamo se ne чрге/етп/о ' Vrednlitva Melon SI. 2050. upravnlitva it. 232S llitima ratio tyranni c Gorica, 20. jan. (Tel. »Slov.«) V četrtek, 19. t. m., je goriški prelekt pozval v svojo pisarno predsednika Zadružne zveze v Gorici in mu izročil dekret, s katerim se razpušča načel-stvo, nadzorstvo in občni zbor Zadružne zveze v Gorici. Prelekt je imenoval z dekretom za vladnega komisarja Zadružne zveze dr. Licurga Petrellija, bančnega ravnatelja v Parmi. Bivši predsednik Zadružne zveze in komisar sta se podala na prefektovo zahtevo v palačo Zadružne zveze, ki je bila zastražena. Predsednik je komisarju izročil blagajno in predal ves urad. Sestavil se je zapisnik o predaji, ki ugotavlja, la je stanje blagajne popolnoma v redu. Dekret se glasi: »Prefekt goriške province, videč odlok z dne 3. 8. 1926 št. 259, s katerim je kot prefekt bivšega goriškega okrožja po pooblastilu pre-fekta furlan. pokrajine imenoval nadzorstveno komisijo, ki je imela nalogo, izvršiti strogo nadzorstvo nad upravo in poslovanjem Zadružne zveze v Gorici; videč, da iz poročila komisije izhaja, da je Zadružna zveza v Gorici popolnoma nemogoča tudi radi nezadostnih sredstev, da bi mogla svojim članicam nuditi tisto učinkovito pomoč, ki bi bila potrebna, da se za-jamči njihov razvoj in napredek; upoštevajoč, da bi to stanje, če bi trajalo dalje, moglo imeti večje posledice za včlanjene organizacije zveze in za velik del gospodarstva vsega prebivalstva — v prepričanju, da sedanja uprava Zadnižne zveze ni zadosti zanesljiva, da bi mogla uporabiti nujne ukrepe, ki so potrebni za sredstva kolektivnega interesa in interesov posameznih članov, na podlagi čl. 3. občinskega in deželnega zakona enotnega besedila, odobrenega z zakonom 4. 2. 1919 št. 148, spremenjenega z dekretom 30 12. 1923 št. 2839, odloča, 1. upravni organi Zadružne aveze v Gorici: občni zbor, nadzorstvo in načelstvo se razpuste, 2. komemlntor dr. Licurg Petrella je imenovan za prefekturnega komisarja za izredno upravo Zadružne zveze z vso oblastjo, ki бо jo imeli gori imenovani uipravni organi, in nalogo, da uporabi vse primerne ukrepe, da se z a j a m č j zvezi in včlanjenim zadrugam potreben razmah in napredek v interesu gospodarstva te dežele. Gorica, 19. januarja 1928. VI. leto. Caseini s. r.« Zadružna zveza se je ustanovila 1. 1903. Letos bd praznovala 25 letnico. Itnela je 47.000 članov. Lansko leto je imela 2б,0С0.000 lir prometa. Zadružna zveza je največja slovenska zadružna organizacija v Italiji. Prefekto-v dekret je goriški list »Vedetta d' Isonzo«, uradno glasilo fašistično stranke, okrasil s sledečim komentarjem: »Zadružna zveza je s svojim denarjem podpirala psevdokuLturne in psevdoverske ustanove, ki so verskega značaja. Tako je financirala Čevljarsko zadrugo v Mirnu, Slovensko Alojzijevišče v Gorici, Goriško Mohorjevo družbo, podpirala je slovenski tisk, kaikor »Goriško Stražo«, tiskala koledarje v slovenskem jeziku, ki imajo namen ohraniti živo plamcnico panslavizma tostran Alp. Vlada je dala komisarju na razpolago 6,000.000 lir, da vsvede svoj načrt.« * Italijanski diktator je torej Hklenil naš narod v Italiji popolnoma uničiti. Ukazal jo razpustiti upravni odbor Zadružne zveze v Gorici, proti kateri so fašisti že dolgo kovali pogubonosne načrte. To je zdaj v liniji Mus-solinijeve politil e, ki je pravkar tudi v nepopisno ogorčenje nemške javnosti vzel Nemcem v južnem Tirolu šolski verski pouk v materinščini. Ker se cerkvi vendarle ne more vzeti pravica, da sama poučuje otroke v domačem jeziku v svojem delokrogu, jo udarec, ki je zadel Slovence z razpustom upravnega odbora Z. Z. in postavitvijo vladnega italijanskega komisarja neprimerno hujši in usodepolnejši, ker pomeni konec kolikortoliko samostojnega gospodarskega udejstvovanja slovenskega naroda v Italiji. Da ni bilo nobenega stvarnega razloga za razpust, se razume po sebi in potrjuje po dejstvih. Italijanski lašistovski komisar bo ostal in imenoval sosvet iz italijanskih fašistov in kakšnega slovenskega odpadnika, in največja gospodarska ustanova slovenskega ljudstva v Primorju bo postala fašistični institut. Od slovenskega ljudstva po zadružnem delu in varčevanju nabrani denar bo nn prosto razpolago ljudem, ki so zanj niso nikoli tiudlli in so temu ljudstvu sovražni. Slovenski denar bo služil v raznarodovanje sloven- Jugotlovamko-italijamko razčiščenje je posoj italijansko-francoskesa prijateljstva v Rim, 20. jan. (Tel. »Slov.«) »Giornale d'Italia« piše danes o zunanjepolitičnem eks-pozeju ministra dr. Marinkoviča, in sicer o onem delu, kjer pravi Marinkovič, da ima Jugoslavija na razpolago posebne garancije preko splošnih garancij Društva narodov. Jugoslovanski zunanji minister s tem ali daje prijateljski pogodbi s Francijo prcdalekosežno interpretacijo, ali pa odkriva oilnosno pravilneje: potrjuje obstoj prave francosko-jugoslo-vanske vojaške in zvezne pogodbe, ki objavljeno pogodbo tajno spopolnjuje. V prvem primeru bi šlo za baharijo za notranjo porabo in v svrho vezati Francijo, v drugem primeru pa za resnično obvezo Francije, ki jo Pariz taji, Belgrad pa zatrjujo, da hoče Francija podpirati razna kretanja jugoslovanske politike. List zaključuje z željo, da bi se v tem napravila jasnost. Dočim italijanski listi očividno na povelje skoro popolnoma brez dosedaj običajno polemike s Francijo opazujejo prve korake novega francoskega poslanika, je ta glas v »Giornale d'ltalia« tem interesantnejši ker mora biti razčiščonje medsebojnih odnošajev z Jugoslavijo odločilnega pomena za italijan-sko-francoska pogajanja. Beaumarcha s na delu r Pariz, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Francoski poslanik v Rimu Beaumarchais bo izročil akredi-tivna pisma italijanskemu kralju. Kakor je zvedela »Europa Press*, bo Beaumarchais predlagal italijanski vladi, da se osnuje posebna mešana komisija 3 francoskih in 3 italijanskih članov, ki bodo oddali mnenje o vseh spornih točkah med Italijo in Francijo. VOJNA MED FRANCIJO IN ITALIJO BI BILA ABSURDNA. r Pariz, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Museolini je dal posebnemu dopisniku »Pariš Midi« dolgo izjavo, v kateri pravi, da smatra vojno med Italijo in Francijo za absurdno. Ta vojna bi pomenila samo škodo za obo državi. Italija želi živeti v prijateljstvu s sosednimi narodi. Mala antanta ne sme molčati! v Praga, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Zunanjemu ministrstvu blizu stoječi list »Narodni Osvobodzeni« piše z ozirom na članek : Echo de Pariš« glede preiskave madjarske afere, da si vlade male antante nikakor ne bodo pustile jemati svojih pravic in dolžnosti, če so bile kršene. Ne more se trpeti, da bi Mad-jarska v svojih vojnih pripravah napredovala. Pravni in politični vzroki in interesi bodo odločilni za nadaljnje postopanje držav male antante, ki se ne marajo pustiti strahovati List pristavlja, da bodo socijalistične stranke v parlamentarni debati o tej aferi zahtevale nujnost njihovega vprašanja, ki se jim bo priznala. Samo informacije Društvu narodov, r London, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Pariški dopisnik »Daily Teleg/apha« javlja, da države male antante v pismu, ki se je v zvezi z monoštrsko afero poslalo tajniku Društva narodov, ne zahtevajo od Društva narodov, da bi odredilo komisijo za preiskavo. Mala antanta je mnenja, da je dovolj, če se je pismo izročilo generalnemu tajniku Sveta Društva narodov in ee so se mu dale informacije in material, ki ga ima mala antanta na razpolago o tej aferi. Budimpešta ni povedala ničesar novega, r Budimpešta, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Vlada je izdala uradno poročilo o rezultatu preiskave v Monoštru (St. Gothard), ki jo je izvršila madjarsko-avstrijska komisija. Komunike ne navaja nobenih novih momentov in dejstev. V poročilu se zatrjuje, da je vagon z mitraljezami poslala trgovina z železnino v Veroni na naslov Bratov Berkovič v Slovaškem Novem mestu pod Tatro. Na tovornem listu je bil zabeležeu tranzit za Varšavo. Ta vagon se sedaj nahaja na madjarski postaji Bato, ki je oddaljena kakih 20 km od Mono-štra. Pri tem je treba pripomniti, da se nahaja postaja Slovaško Novo mesto na češkoslovaškem ozemlju, mesto pa na Madjarskem. ROMUNIJA SOLIDARNA Z MALO ANTANTO r Bukarešt, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Današnje večerno časopisje dementira tendencioz-ne vesti listov, da Romunija ne bo sodelovala pri demarši, ki jo bo mala antanta storila pri Društvu narodov glede tihotapstva orožja, in izjavlja, da je Romunija popolnoma solidarna 1 z državami male antante. Vukičevič zahteva lasno besedo od demokratov r Belgrad, 20. jan. (Brz. »Slov.«) Dočim Ljuba Davidovič še vedno konferira z voditelji opozicije in je danes dolgo konferiral z Nasta-som Petrovičem, zatrjujejo vsi demokratski poslanci, predvsem ministri, da je položaj povsem nespremenjen in da so ti Davidovičevi razgovori informativnega značaja. Radikali pa so mnenja, da tudi taki razgovori informativnega značaja niso v korist jasnosti položaja. Zato je danes predsednik vlade Vukičevič obiskal dr. Marinkoviča na njegovem stanovanju. Zunanji minister je namreč še vedno bolan. Na konferenco pri Marinkoviču so bili poklicani vsi demokratski ministri. Predsednik vlade Vukičevič jih je pri tej priliki opozoril na neugodnost takih razgovorov, ker kljub svoji informativni tendenci vzbujajo v nekaterih krogih mišljenje o tem, da vlada ni čvrsta in posebno opozicionalni krogi izkoriščajo take razgovore v demagoške hujskaške svrhe proti vladi. Da se tudi to hujskanje v javnosti onemogoči, je predsednik vlade Vukičevič zahteval, da store demokratski ministri v tem oziru potrebne korake, da bi se delo vlade lahko nemoteno nadaljevalo. ' i Demokratski ministri ostanejo v vladi. r Belgrad, 20. jan. (Brz. »Slov.«) Povodom Davidovičevih razgovorov je ugleden član demokratskega glavnega odbora izjavil sledeče: »Davidovičevi razgovori se ne morejo smatrati za akcijo proti demokratskim ministrom. On nc smatra za potrebno, da bi morali podati ostavko radi tega, ker se Davidovič pogaja z opozicijo. Ti razgovori ne morejo rešiti koalicije. Tega dcccdaj ni zahteval niti klub niti Davidovič. Davidovičeve želje, da se ustvari kon- Vprava /e v Kopliarlevl ul.il.a ' Čekovni račun: C/ublJanu ilev. 10.650 ln IO.J49 sa Inaerale, Suralevoil. 7563, Zagreb U. J0.OI1, Prago In Ounal it. 14.797 -V m nazaj v П. razr. brzovlaka in 2000 Din na roke; brezplač. vežnia II. razr. v Lurd in nazaj z vso oskrbo; brezplačno 14 dnevno bivanje z vso oskrbo ob Boh. jezeru; 20 naročnin na „Dom in Svet" aH „M ediko". To so Slovenčeve nagrade ki bodo razpisane v naši jutrajšnji številki za vsakega čitatelja »Slovenca«. Eden izmed pogojev je sestava slike, katere dele prinese SLOVENEC v jutrajšnji številki. Podrobnejša pojasnila jutri I '•C riba centracija skupno z opozicionalnimi strankami, se še niso uresničile. Demokratski ministri računajo z dejstvom, da se demokratski klub ni izjavil, da je proti sedanji koaliciji. Obhodi po mestu v Zagrebu prepovedani č Zagreb, 20. jan. (Tel. »Slov.«) V tukaj, šnjih političnih krogih se smatra, da bo zagrebška policija prepovedala vsako javno manifestacijo povodom shoda seljaško-demokratske koalicije, ki bo v nedeljo 22. t. m. Ta vest je v vrstah seljaške demokracije vzbudila nevoljo ter so sklenili, da bodo priredili manifestacije, če tudi pride do pretepa. Pribičevič čaka že štiri mesece na Davidoviča č Zagreb, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je Pribičevič podal novinarjem izjavo o političnem položaju. Govoreč o Davidoviču je rekel: Gospod Radič je instinktivno občutil eno stvar, in sicer da govor g. Davidoviča ni bil zadosten, ni bil tak, kakor ga jc vsa javnost pričakovala, posebno z ozirom na dejstvo, da opozicija že štiri mesece čaka na Davidovičev odgovor na svoje pismene predloge. Davidovič do danes ni dal nobenega odgovora. Finančni minister Markovič v Parizu r Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Iz Nizze poročajo, da je finančni minister odpotoval iz Monte Karla v Pariz. Kakor smo zvedeli, bo finančni minister Markovič odpotoval tudi v London. Zo naših informacijah je pričakovati, da se bo do konca meseca januarja najelo večje posojilo v inozemstvu. Potovanja finanč. ministra v Pariz in London so v zvezi s tem posojilom. j , , Stanje кгаШсе in princa izvrstno r Belgrad. 20. jan. (Brz. »Slov.«) Stanje Nj. V. kraljice Marije in princa Andreja je izvrstno. Zato zdravniki niso smatrali za potrebno, izdati kak poseben komunike. Pred dvorom se še vedno zbirajo množice prebivalstva in prirejajo burne manifestacije kraljevi hiši. — Kralj dobiva vsak dan mnogoštevilne čestitke od vseh strani iz notranjosti in inozemstva. Med drugimi čestitkami je kralj prejel čestitko od angleškega kralja Jurija, v kateri želi srečo in dolgo življenje tudi drugemu princu, srečo kraljevskemu domu in pozdravlja kralja in kraljico. skega ljudstva in v njegovo gospodarsko za-sužnjenje, pa v gospodarsko okrepitev prise-ljencov. To je pravi rop, proti vsem pravnim pojmom in navadam, poseg v najelementar-nejše pravice, du smejo zadružniki, ki so osnovali zvezo, le-to po svojih izvoljenih zastopnikih sami upravljati in s svojim denarjem sami razpolagati. Niti carska Rusija niti predvojna napol absolutistična Nemčija se nista na tak način borili proti svojim narodnim manjšinam, in se zadružnih naprav Poljakov n pr. nista nikoli dotikali. V enem so narodne manjšine bile vedno in povsod svobodne: v vprašanju zadružne samopomoči. Mussolinije-va Italija je napravila prva izjemo v ta dozdaj s\eti princip narodnega in mednarodnega civiliziranega življenja. Namen je jasen: vse niti narodovega živ- ljenja, ki se hrani iz svojih gospodarskih virov, bodo odslej v rokah funkcijonarjev faši-stovske vlade. Ta bo upravljal zadružno premoženje našega ljudstva in odločeval, kako sc bo uporabljalo. Kdor ve, kakšen ogromen faktor kulturnega življenja pomeni slovenskemu ljudstvu njegovo zadružništvo, kako je od njega odvisno njegov ekonomski obstoj iu napredek, kako pomeni naravnost kri, ki do-važa življenje v vsak njegov ud, bo lahko ocenil, kakšen strašen udatec je zadal Mussolini slovenskemu narodu v Primorju. Fašizem je zavzel mesto v sredi našega narodnega življenji, odkoder ga bo rušil. Saj pove ko-nientur fušistovskega tiska sam dovolj jasno, kaj hoče Mussolini v prvi vrsti zadeti: še preostale kulturne organizacije in tisk slovenskega ljudstva v Italiji I Italija danes meni, dn se ji ni treba brigati za moralno sodbo sveta. Tudi Viljemova Nemč.ja so 30 let ni menila zanjo, dokler ni prišel dan strašnega obračuna. Naš narod bo moral pač obstojati brez svoje gospodarske organizacije, iakusitj vso bridkost ekonomskega zasužnjena in utrpeti i7gube, ki bodo njegovemu telesni zasekale g!< boke, globoke rane. Toda umrl le ne bo, kakor nj umrl irski narod. Padel bo globoko na aj, a propade) ne ix>. Slovenske narodne duše se italijanski fa-šiaom ne bo polastil; v tihem umiku sama vase, v šoli neizrečenega trpljenja se bo ie iz-čietila ,n poglol lla ter podeeetorila svoj« sile. Slovenski narod zna čakatj in p»trpefi, slovenski narod bo dočakal tudi konec fašistično ti.rn.tiije^ MALI OGLASI Vsaka drobna vr«l en t*SO Slo-venca« pod St. 471. Kuharica C dobrimi spričevali, išče mesta s 1. ali 15. februarjem pri kršč. družini ali v župnišču. Nas'ov pove uprava lista v Mariboru. Trg. sotrudnik Izučen v mešani stroki, z dobrimi izpričevali, želi premeniti službo s 1. mar-ccm. Reflektira ПпПп poštena in UCI\IC zdrava, se takoj sprejme k boljši družini. Znati mora dobro kuhati in razumeti vsa gospodinjska dela - Naslov v upravi »-Slovencu« pod Stev. 490. Vaienec ca fotografsko obrt sc sprejme. Vsa oskrba brezplačno v hiši. Ponudbe na upravo lista pod 512. Stavbeni tehnik vešč, z vsaj 3 letno pisarniško in stavbno prakso, sc takoj sprejme. — Ponudbe na Gradbeno podjetje G. Tonnies, dr. z o. z., Ljubljana. Pozor lovci! Najbolje prodaste KOŽE DIVJAČINE pri nakupo-valcu največje ameriške tvrdke. — Naslov pove Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. Mašit оШ Mizarji! Potrebujem več slo komadov stole (Tischlersessel) iz trdega in mehkega lesa. Ponudbe poslati s skico na Пјоко žebelaa, PerW, Banat. 513 Preselit veno naznanilo. H0P1ERCIJALNA DANItA D. D. PODRDIMCA LJUBLJANA Aftlaciia banke Ceho-Slovaških Ltgii v Prngi se |e preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu St. S PERJE kokošje, purje, gosie in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. V 9 J D A. Cakovec Meljimurie. * * iMoiboust /\ hohsi Cebin. Wolfova 1/2 Tvrdka A. VOLK uiubltiina. Resltevn oesm 24 nudi natcenele vse vrsle oienlčno moko In druze mlevske i»delke. Zahteva le ceniki Soliden traovec v prometnem kraju, z lepim, velikim loka'om, želi prevzeti v komisijo različno manufakturo. Samo resne ponudbe prosim na upravo lista pod St. 511. Motvoz 2K2 °dl: rektno v tovarni Meha-i nična vrvarna Šinkovec, i Grosuplje 10245 лтаШШШШШВШЊ PlesVariu in sobnemu slikarja se odda prostor zS delavnico v večjem promet kraju goreniskega mesta. Naslov v upravi lista St 439 ffldova moka Din 5-hDPuzni zdrob „ 3'Sr Prvovrstni izdelki od 25 k? oaore' oošilia PAVEL SS0E1,3avornih umetni mlin.— GniRnsko. Suhe hrastove in vovSove plohe fn škarcle 13 in 15 mm proda Gašper Šlurtn, Selca nad Škofjo Loko. 470 Poravnaite naročnino! Zakaj? Zato! opažate, da se Vašemu podietiu od strani občinstva posveča mnogo mani pozornosti, kot sle pričakovali v začetku? ker se premalo ali pa morda cclo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite ш prepričali ee boste o resničnosti reka: Kdor ne ogla>ol'anikB ceitč 5; išolski drevored1 KOMI & JAPELJ rgovinč 5 jpei »oionl ln materi olagom JU4J0NA Kongresni iro 1! Proda atna K. T. D. (II. NiCman) UuDlians. KopltarleM al 4 ввввввввввввввввввевввиввв Dognena f€ istina, da ie tesenska m zimska doba izredno prikladna za ogaše-vanle v „SLOVENCU", prav posebno pa v nlegovi nedeilski izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljiveie prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki in sp oh vsi, ki imate kal naprodaj, izrabite v poini meri to ugodnost ob vsaki dam priliki ln oglašujte v „SLOVENCU" Cenik ali ororaćun zahtevajte od uprave. Uverjeni bodite, da oo s teai dosežen velik uspeh — dosežen a ПШ veliko koristi ввввввввввввввввввввввввв Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča ceni. občinstvu svoio veliko zalogo kleklanih čipk, pristno ročno delo iz ia češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pri nje dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah! LJUDSKA POSOJILNICA registrouana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev • Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašaio nad 120 m П onov d narjev Jugoslovanska knjigarna fani priporoča: Bopp Linus L., Das Jngendalter urd sein Sinn. Einr JujJend-kunde mr Grundlegung der Jugcndliihrung. 364 str., vez. 110 Din. Britz C., Oedanken und RatscMage zur Beherzigung f. d. wciblichp Jugend. 286 str., vez. 55 Din. Gattercr M. S J., Im C-laubenslfcht. Christlichc G-d^nl'on iiber das Gesch'cclitsleben. It6 sir., nevez. Din 17 25. Gerster P. T. V., 2 Jnbrga^gc FUrfm'nufenpredigten I, d. einfache Volk. 182 str, nevez. 38 Din. Hotte F . Der gesamle Pe4"ionRt>nt«rricht im ersten Schul-iahr. 73 str., nevez Din 31 50. Kcppler P, W., Wnsser bus dem Felsen. Neue Folge der Homllien und Preditften zv. t, 379 s'r. v»j OS I)in. Liertz Dr. R , Errirhurg und Se-lsnrge. Ihr Gewinn aus seelenaufschliesscnder Fo-schung. 90 str., vez. 50 Din, Lins A. Im gcistlichen Kindergartcn. Kindcrpredigten. 121 str., nevez. 76 Din. Lucas J., Eire Handvoll Some. 368 str,, vez. 78 Din. Lutz F. X., Wirke urd Donne'schlage. Fiinfminutenprcdig-ten. 154 str., n"vez. 56 Din. Ncpp Dr. J.Gottes Worl blelbt neu FUnfmlnuten- predičten. 164 str., nrvez. 62 Din. Polau G S J. Der Katl-olik der Tat. Fin Hetracht»n-«s-burh f. gebildpte Kathnliken 224 str vez. 48 Din. Pelz J.. Kindeipreditften. P8 str., nevez. 47 Din. Puntignm A. S. J., Durch dle Stlirme der Jugend Gedan-ken und Geschichten liir ieflen 'iinglmg und Jugcnd-fretind. 152 «lr., nevpz. 26 Din. Saucrland Dr. H., Bruder Katholik. Fine Aussprache iiber Familien^lntfe. 86 str., nevez. Din 24.50 Schilgen H., Dtt und Sle. Der Junrtmanns Stellung zum MSdrhen. 165 str., nevez. 40 Din. Toth T., Rcire Jugcndretfe. 160 str., vez 50 Din Weiler H., W«rtweiser zura christlichen Leben. 136 str., vez. 54 Din. SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nijdi j'0 izrrdno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA K. T. D. v LJUBLJANI KOPiTARJEVA UI.ICA 6 II. NADSTROPJE Odvetniška pisarna v Mariboru išče spretnega honcipiienta event. bolj začetnika. — Ponudbe pod »AVGUST RESCHEK«, Poste restante Maribor. Išče se v nakup ali solaelništvo gozdno veleposestvo ki ima lasi no žago ali kako drugo lesno industrijo, v bližini železniške proge, v svrho povzdica neke i.iduslri |e — Ponudbe na Publicitas d d., Zagreb, Oniidulićera ul. II, pod šifro „Za 14.93^". Tehnična pisarna sprejme mladega inženierja elektrotehnika ali strojnika v poskusno prakso proti manjši začetni plači. Potrebno je popolno znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbo-hrvaJčine. Ponudbe je poslati na: Anončno podjetje J. Rozman, Miklošičeva 6-1. TO Ob progi Rftjhenburg-Zagreb prodam radi družinskih razmer, lepo sortirauo in dobro idočo trgovlnu z mešanim blagom. Pogoji ugodni. — Potrebni kapital naimanj 2ЛО.ООО Din. Prevz m takoj Samo resni in zmožni reflekianli naj vpošl ejo ponu be na upravo „Slovenca" pod „Amerika" št. 486. V najem se išče večje stanovanje (5 do 7 sob) za 1. maj ali 1. avgust ali dve manjši stanovanji neposredno eno poleg drugega v mestnem delu med Dunajsko, Rimsko in Bleivveisovo cesto blizu glavne pošte. Cenj. ponudbe na Anončnc podjetje J. Rozman, Miklošičeva cesta 6, "Iti dfcn rnltii alTh. ^ J._ Radio Nauu o radloiehnihl Spisal Leopold Andreć Broširan Din 60'—, vezan Din 76'- Juaoslovonska hisfit^arna v LiuDiiani. Oglas. Državna bolnica v Sarajevu potrebuje dve diplomirani babici Prošnje s taksno znamko je poslati najkasneje do i. marca 1928 s temi-le dokumenti: 1. o domovinstvu v državi SHS; 2. o starosti (krstni ali rojstni list); 3. o šolski izobrazbi; 4. o političnem in nravnem vedenju; 5. o dosedanji zaposlenosti; 6. diploma o položenem babiškem izpitu. Mesečna plača izpočetka 720 Din mesečno in službena obleka. Iz pisarne Državne bolnice v Sarajevu, št. 321/28. I* Jugoslovansko tiskamo v Ljubljami Katei Ce& Urednik: Franc lersetilavt 0101020201010001000102010002000000010101020000010201 Halo - fu radio Ljubljana..! Na kai je treba misliti pri osnovaniu nase radiofonite Začetkom tega meseca je ministrski svet odobril predlog g. poštnega ministra, da se odda uprava in organizacija nove radiooddajne postaje v Domžalah Prosvetni zvezi v Ljubljani, nova radio-postaja pri Belgradu Radio-telefonski družbi Belgrad, ojačana sedanja zagrebška postaja pa ostane še za naprej v rokah Radioteleionske družbe Zagreb. S tem. da bodo začele delovati te postaje v našem jeziku in da jih bodo oskrbovale naše domače družbe, je j>odan pogoj, da se prične razvijati radiofonija tudi v naši državi. V zvezi s tem prinašamo izvleček iz članka gorenjega imena, ki ga je napisal erbski strokovnjak g. ing. P. M. Vasic v decemberski številki belgraj-skega mesečnika »Radio, telegral in telefon«. Ing. Vasič izvaja: Kakšni pogoji so za razvoj radiofonije potrebni? To vprašanje je bilo zastavljeno v vseh državah že v toliko oblikah, da je že v vseh po- Antenski drog in poslopje, kjer bodo montirani stroji in oddajni aparati. tankostih analizirano. Zato ne bomo šli v podrobnosti, ampak pogledali bomo na vprašanje s splr\šne"a sHišča in rekli takole: Radiofonija napreduje samo v onih državah, kjer je dana možnost, da število radio-naročnikov stalno raste. Od česa je torej odvisno, da število teh naročnikov raste? To bom skušal podati čim * ucj£>c, каг je mogoče že zato, ker radiofonije pri nas pravzaprav sploh ni, zato mi nihče ne more očitati pristranosti. Treba je pa, da to vprašanje pride na dnevni red in da se mu da že od začetka prava smer. Razvoj radiofonije je odvisen od treh faktorjev: Kakšno stališče zavzame država napram radiofoniji? Kakšna bo mreža oddajnih postaj naše države? Kakšen bo program oddajanja teh postaj Ce smatra država radiofonijo za vir svojih dohodkov, je radiofonija s tem že pokopana. Toda, da se razumemo, jaz nisem za to, da se daje amaterjem program brezplačno. Zgled, ki ga vam kaže v tem pogledu Francoska, kjer vlnda v radiofoniii velik kaos, nas svari pred tem. Obrat postaje in zlasti dober program mnogo stane. Nekdo mora nositi te stroške. Najbolj pravično je, da jih nosi tisti, ki ima od tega neposredno korist, a ne vsi davkoplačevalci. — Druga važna stvar je dobra mreža oddajnih postai. Slučaj Franc* ske n^s zepet uči da je treba delati po dobrem naČTtu. Od velikega števila francoskih postaj sta komaj dve, ki sta dobri in se slišita v inozemstvu: Radio-Paris in Radio-Toulouse. Eiffelnv sMp ima sicer mrčno postajo, a slab spored. Velika množica oddajnih postaj okrog Pariza ne seže iz okolice in se še medsebojno moti. Francoski časopisi so polni tožb o tem. Naš načrt ne more biti preveč obširen, ker ne moremo imeti velikega števila oddajnih postaj. Od dveh močnih postaj, ki bi jih bilo možno slišati s cenenim aparatom v celi državi, bi morala imeti ena centralno lego (Belgrad), a druga nai bi bila bližja zapadu (Liublj-ma). Ti dve bi bili naši veliki nacionalni postaji, ki bi marali imeti posebno dober spored, namenjen tudi inozemstvu. Druge manjše postaje pa naj bi bile postavljene po ostalih kulturnih središčih: Zagreb, Skoplje, Sarajevo, Subotica. Ni treba še povdarjati, kakšne narodne naloge bi vršile te postaje, zlasti Ljubljana, Subotica in Skoplje. Manjše postaje naj bi imele po 3 Kw v anteni, Belgrad in Ljubljana pa kot n. pr. dunajska postaja. Naslednja važnost je spored poslaje. Ta mora biti vsestranski in na višku. Paziti moramo, da ne napravimo takoj v začetku velike napake. Pri osnovanju postaje bo — razumljivo — malo naročnikov in dohodki od njih bodo skromni. Spored postaje ne sme biti prilagoden tem skromnim dohodkom. Lahko trdimo na podlagi izkušenj, da bodo dohodki tudi ostali v tem primeru — skromni, kajti še tisto malo naročnikov bo razočaranih. Zato jc treba takoj od začetka nastopiti s velikim in dobrim sporedom. da s tem ustvarimo v vsem svetu prepričanje, da bo postaja v resnici dobra, da bo spored zanimiv. Posledica bo, da bo število naročnikov takoj poraslo. Samo z dobrim načrtom dela moremo doseči, da se radiofonija pri nas uspešno razvije in da nadomestimo, kar smo dosedaj zamudili. Kako bo zgrajena ljubljanska postaja >Radio Ljubljanac gradi znana berlinska tvrdka Telefunken in sicer na račun reparacij naše države. Postaja bo oddajala z minimalno energijo 2.5 Kw v anteni in bo lahko stopnjevala to jakost do 10 Kw. Po velikosti in deloma tudi po konstrukciji bo enaka velikim evropskim oddajnim poslajam, kot jih imajo Berlin, Dunaj, Frankfurt, Stuttgart, Praga, Katovice, Rim itd. Postaje te jakosti se čujejo ob ugodnih atmosferičnih razmerah poleg Evrope po celi Afriki, po velikem delu Azije in tudi v Ameriki. Ljubljanska postaja bo obstojala iz dveh delov: iz oddelka za telefonsko oddajanje, ki ga označujemo z izrazom studio, in iz oddelka za brezžično oddajanje ali iz prave odcajn« postaje v ožjem smislu. Prvi del bo nameščen v Ljubljani, drugi pa dober kilometer južno od Domžal. V študiju v Ljubljani bodo prostori, kjer bodo pred posebnimi mikrofoni nastopali pevci, glasbeniki, govorniki itd. Mikrofoni bodo spremenili zvočno valovanje v odgovarjajoči električni tok, ki ga bodo ojačevalci ojačili ter poslali po telefonskem vodu v postajo v Domžale. Tu v postaji bodo posebne žarnice-elek-tronke v zvezi s kondenzatorji in tuljavami vzbujale znane visokofrekven'ne valove. Druge vrste elektronk bodo spajale te valove s telefonskimi toki, ki bodo prišli iz študija, ali, kakor pravimo, bodo izvršile modulacijo. Iz obojnih valov (telefonskih in visokofrekvent-nih) bodo nastali novi modulirani valovi, ki jih bo antena izžarjala v ozračje. Iz načrta razvidimo vse za to proceduro potrebne priprave v shematični obliki. Levi del predstavlja studio, desni postajo samo. V študiju vidimo Reiszvo mikrofon, ki dobiva svoj tok od 20 voltne baterije. (Ta mikrofon postavimo seveda lahko na katerokoli mesto Ljubljane ali tudi izven nje. Med njim in študijem je treba v tem slučaju vpostaviti le telefonsko zvezo.) Mil rofonski tok teče v glavni elektronski ojačevalec, ki dobiva žarilni tok iz 6 voltne baterije, anodno napetost pa od posebnega generatorja. Za glavnim ojačevalcem imamo še dodatni ojačevalec, ki ima tudi svojo baterijo za 16 voltov, anodno napetost pa preko potencijometra zopet od generatorja. Zraven je še priprava za merjenje odposlane energije in zapora, ki vi sokof rek ven tn i m tokom zapira pot od postaje do študija. Enako zaporo imamo v postaji sami. V študiju imamo Se kontrolni sprejemni aparat, na katerem uradnik opazuje potek oddajanja. Električno energijo za te aparalure dobimo od dveh mo-tor-generatorjev, ki bodo priključeni na ljubljanski tok. En generator bo dajal anodno napetost, drugi pa bo služil za polnitev akumulatorskih baterij, za 1 ar bo na razpolago posebna stikalna plošča. Deloma po kablu, deloma po prostem vodu bodo šli toki v postajo v Domžale. Tu jih bo ojaHl še posebni ojačevalec, nakar se izvrši že opisana modulacija. Visolofrekvenlne toke bodo proizvajale posebne elektronke, kalerih anodni tok bo šel preko kenotronske žarnice na tri vzporedno zvezane modulacijske elektronke. Postaja bo namreč delovala kot oddajali a s tujini vzbujanjem in z modulacijo po sistemu Telefunken, torej z modulacijo s pomočjo enakomernega mrežičnega toka. S telefmskim tokom modulirane visokofrekventne toke bo prenašal vmesni kros na zadnjo, oddajno elektronko, ki jih bo ojačila do končne višine ter jih oddajala antenskemu krogu. Ta zadnja elektronka bo mogla predelati energijo do 10 km. Velilco toploto, ki se bo pri tem razvijala, bo odvajala voda, ki jo bo gnala motorna seealka po kavčukovi cevi skozi elektronko. Zanjo in za hlaje- nje Dieselovega motorja so zgrajene še obširne hladilne naprave, ki bodo dobivale vodo iz kapnice. Anodna napetost zadnje elektronke znaša 12 000 Voltov in je zato seveda ne bo Izolatorji na pritrdilnih žicah. mogoče proizvajati z enakomernimi generatorji. Zateči se bo treba na pomoč k izmeničnemu toku, ki mu lahko s transformatorji dvignemo napetost do potrebne višine. Posebni vsmer-jevalec, obstoječ iz treh konotronov (elektronk brez mrežice), bo to izmenično napetost spreminjal v enakomerno, potrebno za anodno. Pogonsko silo oddajne postaje bo dajal Dieselov motor za 50 KS. Motor bo gnal dva električna generatorja: enega za vrtilni tok 28 KW 3 X 380 Volt. drugega pa za enakomerno napetost 220 Volt za vzbujanje magnetov. Od glavnega generatorja bo šla energija na tri zbiralnice, kamor bodo priklopljeni trije motor-generatorji, razsvetljava, motor za sesalke in ev. dru?i elektr. konsumenti. Eden od motor-generatorjev bo polnil akumulatorje, drugi bo proizvajal anodno napetost, tretji pa žarilni tok za elektronke. Anteno bosta nosila dva 120 m visoka stolpa iz železnega predalčja, ki bosta v medsebojni razdalji 200 m. Stala bosta natanko v smeri nia'jnetne'/a meridijana, da s tem izločimo vpliv zemeljskega magnetizma na elek-tromaTnetične valove postaje. Od srede antene bo držal odcep v poslopje, kjer bodo nameščeni opisani aparati. Nalose Srublfanske radio-oddagne postale Radiofonija vrši v vseh naprednih državah odlično službo na polju kulture in prosvete, gospodarstva, strokovne izobrazbe, umetnosti in i zabave. Vse države u videva jo njen pomen in jo podpirajo. Tako vidimo, da imajo vse kulturne i države Evrope po svojih provincah nastavljene močne oddajne postaje, ki oddajajo najrazličnejše sporede v ozračje, odkoder jih sprejemajo nazaj I milijoni radio-naročnikov s svojimi aparati. Pri nas v Jugoslaviji smo na tem polju tako i zaostali, da so nas prehiteli še celo Turki, ki imajo v Carigradu in Angori prav dobre oddajne postaje. Šele zadnji čas smo se zavedli velikega pomena radija m pričeli graditi moderne radio-oddajne postaje, ki bodo omogočile razvoj radiofonije v naši državi. Na čelu gibanja koraka Ljubljana, ki bo kot prva v državi dobila veliko oddajno postajo. Z graditvijo se je pričelo v minuli jeseni in so dela že toliko napredovala, da je pričakovati v aprilu ali maju letošnjega leta otvoritve. Vslcd tega postaja važno vprašanje, kaj nam bo ta postaja nudila, to se pravi, kakšen bo njen program. Njena naloga bo dvojna: Prvič bo kot reprezentativna radio - oddajna postaja Jugoslavije, ki jo bo vsled njene jakosti mogoče čuti po vsej Evropi in tudi izven nje, seznanjala inozemstvo z našo državo in našo kulturo in bo tvorila najidealnejšo zvezo z vsemi Jugoslovani, raztresenimi po Lvropi. Druga njena naloga pa J^tA^duLcr CfoZctMzlec. c^cL^cfti a j J i ; ; —;— —i— ! I OcLcLajru, pi^ortc>cL. «4otcx »л ©oL»u*tv a- I a i i i i i O 1>кЛлЈ*\л. tt>4) jtp^ r — AOI^U «$£. Ражжссј умллаЛпг JU* f d; C,xjl 50 M Me. -tcucLuo - oct. bo skrbeti za potrebe domače zemlje. Vsled tega je razumljivo, da bo morala posiaja skrbeti za provvrstne sporede in da bo zaposljevala le prvovrstne sporede in da bo zaposljevala le razvito kulturno življenje pri nas Slovencih kos tej nalogi in da bo slovenska kultura dostojno predstavljala našo državo v krogu evropskih narodov. Omenimo ob tej priliki le lepote, Id leže v naši narodni in umetni pesmi, ki bodo potom te postaje dobile pot po celem svetu. O potrebi in pomenu duševnih zvez z našimi brati onstran mej pa pri nas Slovencih pač ni treba izgubljati besed. Glede notranje radiofonske službe bo ljubljanska oddajna postaja sledila zgledu najmodernejših postaj inozemstva, upoštevajoč seveda pri tem potrebe in razmere naše domovine. Skušala bo nuditi vsem vse! Kmetje bodo dobivali dan za dnem od nje vremenska poročila, napovedi cen deželnih pridelkov, poslušali bodo strokovna predavanja, namenjena povzdigi poljedelstva pri nas, vse to prilagojeno letnemu času in potrebam dela. V ta namen si bo postaja zagotovila pomoč naših organizacij, kot Kmetijske družbe, Oddelka za kmetijstvo itd. Delavci bodo imeli ob gotovih časih svoje lastne sporede, namenjene strokovni izobrazbi in delavskim vprašanjem sploh; sodelovale bodo Delavska zbornica in strokovne organizacije. Trgovci in obrtniki bodo poslušali borzna in gospodarska poročila in tržne cene, se posluževali radio-re-klame itd. Za sodelovanje se bo naprosila Trgovska zbornica in Velesejem. Postaja bo skrbela za enotnost ur v Sloveniji, ker bo napovedovala pravi čas. Večkrat na dan bo obvestila svoje poslušalce o vseh važnih dogodkih doma in na tujem, pri čemer bodo sodelovala uredništva naših dnevnikov. Vršila sc bodo posebna predavanja za matere, gospodinje, za otroke iti : Tu bodo sodelovale naše ženske organizacije, j Skušali bomo prenašati tudi verske prireditve, n. pr. dopoldansko službo božjo in cerkvene ■ govore in petje. Glavni večerni spored od 8. ure naprej pa bo namenjen umetnosti in zabavi. Postaja bo imela za to posebne prostore, takoime-novani studio, kjer se bodo nalašč za oddajanje prirejali koncerti, godbeni in pevski, vprizarjala dramatska in operna dela, vršile recitacije in podobno. V tem pogledu imamo neizčrpen vir zanimivosti (recimo n. pr.: pisatelj Finžgar bere iz svojih spisov). Postaja bo imela možnost, da prinaša v naiskrajne kotičke Slovenije ljubljansko opero in dramo, kakor tudi vse večje koncerte in I glasbene prireditve, ki se bodo vršile kjerkoli v Ljubljani. Razven ljubljanskih prireditev bo postaja lahko podajala zanimive prireditve iz drugih krajev Slovenije, ki imajo z Ljubljano telefonsko zvezo. Upostavila se bo zveza z radio-oddaj-nimi družbami v Zagrebu in drucrod, pri čemer se bo doseela kooperacija in izmenjava sporeda. Zatnrebška oddajna postaja itak že sedaj Studio v Ljubljani. Oddajna postaja v Domžalah. Antenski drog, slikan v notranjosti od tal proti vrhu. Ob strani vodi do vrha kontrolna iestva. prinaša ljubljanske sporede; ko se otvori še ljubljanska, se bosta obe nted seboj podpirale v obojestransko korist. Dalje se misli že sedaj na možnost brezžičnega prenosa slik, ki je v inozemstvu že precej razvit. Perspektive, ki se nam odpirajo z otvoritvijo postaje Radio-I.jubljana, so torej zelo raznolike, dasi smo pokazali šele nekaj potez. Zt iz teh pa se vidi, ал bo ljubljanska radio-postaja velik faktor našega napredka in da bo vršila veliko nalogo v interesu Slovenstva in cek države. Otvoritev domžalske postale le na vid'ku Brezvestni špekulantje in razni šušmarji izrabljajo nevednost laikov s tem, da ponujajo pod visoko donečimi imeni radio aparate in sestavne dele, ki so pa ali zastareli ali pa nmnj vredne kakovosti. Tudi za detektorske aparate sprejemajo uaročila, čeprav še ni definitivno določena valovna dolžina. Svariti moramo vsakogar naj ne naseda tem ljudem in ne meče denarja proč za blago, ki ga potem ne bo mogel rabiti. Otvoritev domače postaje bo stavila na selektivnost radio-sprejeni-nih aparatov velike zahteve. Kupujte le prvovrstni material in radio aparate. Najvefjo in najsolidnejšo zalogo ima naša domača tvrdka Franc Bar, Ljubljana, Mestni tre; 5-1, tel. 2047. Tvrdka iiita na razpolago prvovrstne strokovnjake, ki Vam dajo radevolje nasvete, tako glede nakupa, kal or tudi glede gradnje radio-aparatov. Mnogo jeze in nepotrebnih stroškov si boste prihranili, nko obiščete gori omenjeno tvrdko, ki Vam brezobverno razkaže svojo bogato zalogo. Kakor smo se informirali pri tvrdki Kar, bo najcenejša detektorska naprava, obstoječa iz detektorskega aparata, tuljave, kristala, antenskega mnlerijala in dvojnega shišala stala ca. 150 Din, tako d« ho užitek radio-sporta vsakomur mogož. Proračun ministra za gozdove in rudnike sprejet Začetek debate o proračunu finančnega ministrstva — Spaho se sklieuje na tiskaui predlog — Kramerjevo strokovno znanje obstoja v medklicih: Vi ste avstrijski hlapci r Belgrad, 20. jan. (Brz. »Slov.«) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu gozdarskega in rudarskega ministrstva. Prvi je govoril posL Potejan (SPJ) proti sedanjemu sistemu eksploatacije gozdov in rudnikov. Za njim jo posl. Besarovič (SDS) govoril o slabi personalni politiki, ki je zavladala v ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo. Smer go/darske politike ni dobra. Potrebne so temeljite spremembe. Obširno se jo bavil s pomanjkanjem strokovnega, zlasti si-ednjega šolstva. Pavlo Radič (HSS) jo obširno govoril o zakenodajstvu. On je proti podržavljenj-u v tej stroki. Želi. da se drž. oprava razbremeni predvsem tistih poslov, ki so v zvezi s kakšnimi podjetji. Z ozirom na to govori o predlogu rudarskega zakona in o uredbi glede komercializacije rudi" kov. Minister za gozdarstvo in rudarstvo Aca. Miovič je odgovarjal posameznim poslancem na njihove opombe. V glavnem se je bavil s kritiko op^aicije glede dolgoletnih pogodb. Kakor mano, so se v javnosti ponekod poskušalo iz revizije ustvariti afere. Miovič je odločno zavrnil vsako misel o tem in izr-javil, da ne bo dopustil, da bi se, četudi najmanjša stvar storila v škodo države in da je z oeciront na pisanje opozaoionalnega časopisja seetavil posebno komisijo, ki ji je naložil, da pregleda pogodbe in na podlagi tega stavi tozadevne predloge za revizijo vseh pogodb, ki so se sklenilo od zedinjenja do danes. Poleg tega je pripravljen po končanem delu komisije sklicat posebno anketo, ki ho vse pogodbe od zedinjenja do danes pregledala in da se na podlagi njenega poročila razčisti cela zadeva. Finančni odhor je z večin« glasov sprejel proračun s spremembo, da se je na. zahtevo poslanca Šmodeja zvišala postavka 1245, ki govori o hudournikih, za 1 milijon, ker se je ta kredit iz načrta proračuna kmetijskega ministra črtal. Tako znaša sedaj kredit za ureditev hudournikov 2,259.450 Din. Popoldne je finančni odbor vzel v razpravo proračun finančnega ministrstva. Zastopnik finančnega ministra dr. Spaho je izjavil, da je ekspoze, ki ga je podal tiskanega minister za finance, tako obširen in tako pregleden in natančen, da po njegovem mnenju na treba nobenih pojasnil. Izjavljal jo, da bo na vse opombe stvarnega zna'aja odgovoril na koncu debate. V debato je prvi posegel dr. K r a j a č (HSS) in ostro kritiziral proračun finančnega ministrstva. Kritiziral je postavko za postavko. Posebno je govoril proti nesieteanatičoosti sestave tega proračuna, ker da jo zelo nepregleden. Iz njega namreč ni razvidno, kam gredo posamezni krediti, ki so zelo visoki. Obširno se je bavil z izdatki za državne tovarne, kakor s tovarno za sladkor, in z velikimi izdatki, ki jih imamo z Beljem. Belje je bilo preje aktivno, danee pa je daleč pasivno. Posamezni uradniki imajo ogromne plače, ravnatelj Belja ima n. pr. čez 300.000 Din osnovne plače brez drugih dotacij. Ravnotako ima ludi uradništvo pri državnih podjetjih ogromno plače. V interesu države Zahteva, da se prične voditi malo drugačna finančna politika. Izjavlja, da bo glasoval proti. Poslanec D r 1 j e v i č (črnogorski federa-Ijst) kritizira državno upravo, ki da je preveč draga. Tstotako kritizira proračun, ker da ne prinaša nobene razbremenitve. Priznava, da se proračun ne zmanjšuje s proračunom, marveč samo z organskimi zakoni. Sedanji od vlade predloženi zakoni pa ne samo ne zmanjšujejo proračun, marveč ga bodo celo povečali. Po njegovem mnenju bo to povečanje znašalo nad milijardo. To sta predvsem zakona o sodiščih in o sodnikih. Ta dva zakona sta se predložila in pomenjata veliko obremenitev državnega proračuna. Zato je proti takim zakonom. Poel. dr. Žerjav (SDS) kritizira sedanji način sestave proračuna. Govori o osebnih zadevah in kritizira postopanje ministra pri ukinitvi carinarnic. Govori dalje o tem, da je \lada prepovedala manifestacije seljačko- 1 demokratske koalicije v Zagrebu. Apelira na vlado, da se to ne dogaja, češ da smo celo med vojno manifestirali celo za majniško deklaracijo. (Smodej: »Ampak mi!«, nakar je dobil sledeč visoko kulturen odgovor od dr. Kra-merja: »Vi ste stari avstrijski hlapci!«) Dalje govori Žerjav o uredbi za osobje finančnega ministrstva, o redukciji uradni šiv a in kritizira posamezne odredbe proračuna. Prihodnja seja bo jutri in se bo debata nadaljevala. Pride do interkonfesijonalnesa zakona ? Komisija je mnenja, da ateisti niso ustavno priznani — Težave v interkonfesionalnem zakonu — V novi komisiji za ta zakon bo tndi poslanec dr. Hohnjec r Belgrad, 20 jan. (Tel. »Slov.«) Posebna komisija za revizijo načrta medverskega zakona, ki jo sestavljajo dr Tugnmir Alaupovič, podpredsednik državnega sveta, Ceda Mitrovič, vseueiliški direktor, Dragoljub Janič, načelnik splošnega oddelka, p. dr. Avguštin Ičič, načelnik katoliškega oddelka, prota Popovič, načelnik pravoslavnega oddelka, Httsein Reban, načelnik muslimanskega oddelka ministrstva za vere, je končala svoje delo. Tekom dela je zastopala stališče, da se v naši državi ne smejo tolerirati ateisti, ker v ustavi niso priznani. V prvotnem besedilu tega načrta tega tako važnega zakona so bile odredbe, ki so urejevale razmerje ateistov nasproti versk;tn predpisom Bilo je določeno vse, kako se bo postopalo z deco ateistov, kako se bo gledalo na zakone (brak), sklenjene med ateisti in med pripadniki drugih ver. Komisija je bila mnenja, da naj se vse te odredbe izločijo iz zakona. Obširna in dolgotrajna razprava sc je vodila o mešanih zakonih. Del komisije se je postavil na stališče, da se naj omogočijo mešani zakoni med kristjani in med pripadniki ostalih nekrščanskih ver. To stališče se je motiviralo s tem, da je naša država v verskem oziru zelo heterogena in da bi bilo potrebno omogočiti čim večje zbližanje raznoverskih elementov v naši državi. 7. druge strani je bil govor o obveznosti civilnega zakona za pripadnike raznih krščanskih veroizpovedi, ki sklepajo mešane zakone. O teh vprašanjih se ni napravil noben de-finitiven sklep, ker se je želelo, da bi se ta vprašanja še bolj natančno proučila. Nadalje se je tudi razpravljalo o verski pripadnosti najdenčkov. V glavnem se je sprejelo načelo, da se ima smatrati otrok za pripadnika tiste veroizpovedi, v okolišu katerega hrama je bil najden. Če gre za dva hrama različnih veroizpovedi, potem pride v poštev tista veroizpoved, katere cerkev je bila bližje kraiu, kjer je bil otrok najden. Komisija je sklenila pc dokončanem delu, da da svoje poročilo tiskati in da ga predloži strokovnjakom. Med tem se bo ustanovila širša komisija, katere člani bodo dr. Hohnjec, Atif Hadži Kadič, dr. Nikola Gjorgjevič, državni svetnik, prejšnji predsednik sarajevske pokrajinske vlade, dr. Kosta Hadži, advokat v Novem Sadu, znan strokovnjak cerkvenega prava. — 27. januarja se bo komisija vnovič sestala. Takrat se bo odločilo končnoveljavno besedilo tega zakona. Osnutek zakona o pravoslavni cerkvi gotov. r Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Posebna komisija v ministrstvu ver za revizijo zakona o pravoslavni cerkvi je končala delo. Končno-veljavna redakcija tega zakona bo v kratkem predložena vladi, da pride ta zakon čimprejo pred narodno skupščino. Češkoslovaška defecratiia pride k nam v februarju v Prnira, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška parlamentarna delegacija, obstoječa iz 18 članov bo bržkone odpotovala v Belgrad sredi februarja. Točni datum odpotovala se bo določil na prvi seji narodne skupščine dne 24. januarja. Glavni predmet posvetovanj češkoslovaško - jugoslovanske parlamentarne kooperacijo bodo praktični ukrepi za povzdi-gc medsebojnih gospodarskih in kulturnih odnoSajev in priprava trgovinskopolitične pogodbe, posebno v carinekotarifnein oziru. V kulturnopoliiični smeri »e namerava doseči češkoslovaška-jugoslovnnsi .a kulturna unija, v gospodarskem pogledu pa naj se odstranijo vse težkoče in pripravi gladek potek trgovinskih pogajanj. Pogajanja z Madjari gredo nspnšno h koncu. r Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med našo in madjarsko delegacijo o likvidaciji sporov, ki so se pojavili radi zavarovalnih društev, se približujejo koncu. Upati je, da se 1)0 vse uredilo sporazumno in mirno. MADJARI VOHUNIJO V ROMUNIJI. v Bukarešt, 20. jan. (Tel. »Slov.«) V Bukarešti so odkrili veliko madjarsko vohunsko organizaoijo. Madjarski akademik Silad je skušal podkupili dva vojaka, da bi dobil razno dokumente iz mobilizacijske pisarne. Pri preiskavi se je ugotovilo, da sloje vohunska organizacija številne madjarske akademike za svojo člane. Oblasti so zaprle številne osebe. Več akademikov je pobegnilo na Madjiir-sko. Vodstvo organizacijo je bilo v S/egcdi-nu ua lamotLuji univerzi. Ministrski svet za Brianda v Pariz, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Ministrski svol je danes odobril Briandov odgovor na Kellogovo noto. Nota se ho jutri objavila. Obsega tri strani in Briandov tekst, ki ga je sestavil že prejšnji teden, se ni nič izpremenil. Francija predlaga, da se iz prepovedi vojne izvzamejo liste vojne, ki bi jih kaka država morala vodili na podlagi svojih obveznosti napram Društvu narodov ali na podlagi mednarodnih pogodb s pritrditvijo Društva narodov v okviru ženevskih določb. Tudi tokrat ima francoska nota tendenco, da si hoče Pariz na vsak način obdržati možnost, da sme voditi sankcijsko vojno ali vojaško podpirati svoje zaveznike. Komunisti v Franciji protestirajo. v Pariz, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Komunistična stranka sklicuje za prihodnjo nedeljo veliko protestno zborovanje proti aretaciji obsojenih komunističnih poslancev v pariškem predkraju Devallois. Za staro politiko ravnotežja v London, 20. ian. (Tel. »Slov «) V svojem govoru v Burminghamu je Chamberlain o zunanji politiki angleške vlade izjavil, da si je stavila nalogo znotraj in zunaj stabilizirati mir in spraviti svet s poravnavo vseh sporov v ravnotežje. Pivi korak je že prejšnja vlada napravila s tem, da je sprejela Dav/esov načrt. Sedaj delujejo Francija, Anglija, Italija in Nemčija skupno za vzpostavitev miru. Glede položaja na Kitajskem je omenil, da so pogledi v tem oziru neugodni. Glavna nevarnost je v anarhiji v dolini Jangcekianga. Anglija noče zase nobenega koščka kitajskega ozemlja, temveč hoče samo varnost za svoje trgovce. CooiidSlov.«) Kakor poroča »Zuricher Zeltung« iz Pariza, namerava novi sovjetski zastopnik v Parizu predložiti Brinndu neobvezno rusko-francoski pakt o ne-napadanju. Opozicije ni več. v Berlin, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča neki tukajšnji levokomunistični list, bodo ruski voditelji opozicije zaenkrat prognani za tri leta. v Moskva, 20. jan. (Tel. Slov.«) Sedaj sla kot zadnja voditelja opozicije v Moskvi šc Ra-dek iu Rakovski, ki pa bosta v kratkem odposlana. Nobeden od prognancev ni hotel odpo- tovati prostovoljno, temveč so pustili, da jih j« transportirala GPU. Ko so prijatelji od njih je mali slovo, so izjavili, da se bodo vrnili v kratkem času, vendar njihov optimizem ni upravičen. Trockega so 16. t. m. trausportirali z vso opreznostjo na kaianski kolodvor in inu v br-zovlaku Moskva-Taškent dali salonski voz. Njegovo potovanje bo trajalo teden dni, ker je kraj Vjerni oddaljen 5 dni od Taškenta. Polfska po?rebu!e močno vlado v Varšava, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Pilsudski jeve stranke zahtevajo v danes objavljenem volilnem oklicu, da se izpremeni ustava v svrho. da se popolnijo pravice državnega predsednika in kabineta, ker Poljska potrebuje močno vlado Modus vfoendi s Prago pofriera v Praga, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Današnji ministrski svet je potrdil modus vivendi z Vatikanom. Med Prago in Vatikanom se bodo izmenjale enako se glaseče note. V ministrskem svetu se je izrazilo zadovoljstvo, da je s tem že dve leti obstoječa napetost ponehala, ter se izjavlja, da je ta sporazum smatrati za dokaz za notranjepolitično konsolidacijo države, da pa pomeni tudi uspeh v zunanjepolitičnem pogledu. Češkoslovaška rabi tujih naročil v Praga, 20. jan. (Tel. »Slov «) Vojni minister Udržal je v brambnem odboru poročal o pošiljutvi orožja na Kitajsko. Država ne more trajno zaposlovati orožnih tovarn v Brnu in je torej vezana na inozemska naročila. Taki posli se vršijo vedno na zakoniti podlagi in v polnem soglasju z mednarodnimi pogodbami. Glede pobega obeh vojaških pilotov je omenil, da se o njuni izročitvi vrše pogajanju s poljsko vlado, ki bo najbrže tej zahtevi ustregla 0 materijalni Škodi ni govora in tudi ni dokazano, da sta hotela kot komunista iz političnih razlogov pobegniti v Rusijo. Glede afere Gajda je izjavil, da prevzema za končno razsodbo popolno odgovornost in di je stvar s tem končno pojasnjena. Bethlen Izgubl'a tla pod nogami Budimpešta, 20. jan. (Tel. »Slov.«) »Pes« Naplo? doznava, da je ministrski predsednik Bethlen poslal okrožnico na posamezne skupine vladne večine, v kateri jih prosi, da ne začno nobene posebne akcije. Vodje izjavljajo, da je bodočnost vladnih strank zavita v meglo. V oentruniu vladne večine se govori o nadaljnjih izstopih, 10—15 poslancev po številu, ker nočejo biti več glasovalni stroj r stranki. Bethlen prava, da bo sicer odpravil cenzuro v stranki, da pa smatra cenzuro vkljub temu za oportuno. Gre za strankin sklep, da mora vsak član važno izjavo, katero hoče iznesti v javnosti, predložiti strankinemu predsedstvu v odobrefnje in kateri sklep je po mnenju poel. Вегкуја celo protiustaven. Nov reparadjiski škandal v Berlin 20. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Doutsche Allgemeine Zeitung« iz Pariza, se bo odkril nov velik finančni škondal. Reparacijski komisiji predloženi skupiček prej v nemških rokah nahajajočih se lotarin-ških železarn znaša 100 milijonov frankov, dočim je 1919 znašal 490 milijonov frankov. 22 komunistov aretiranih v Budimpešti v Budimpešta, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Policija je prošlo noč aretirala 22 komunistov, ki baje pripadajo novo odkriti veliki komunistični organizaciji. Policija ne daje nobenih pojasnil, ker še ni prijela voditeljev zarote. Bivši kralj Ferdinand trna v južni Ameriki smolo v Rio dc Janeiro, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča Reuter, je vlada bivšemu bolgarskemu kralju Ferdinandu, ki potuje v Bučno« Aire.s, odrekla dovoljenje izkrcanja v de Janeiro. Bivši kralj Ferdinand hoče obiskati Bolivijo Ln Peru. Boinij našli v Evropi. v Berlin. 20. jan. (Tel. »Slov.«) V Rde seleheimu so v globini 600 m našli prvi e\ rop-ski hemij, ki se bo uporabljal skupno z nemško letalsko industrijo. Protest radi botlchemskih dogodkov. v Jeruzalem, 20. jan. (Tel. :,Slov.«) K a. tolišlci konzuli v Palestini чо pri angleSkem nad komisarju protestirali radi krvavih bo tlehemskih dogodkov, ker so o božiču na sv-treh kraljev dan grški duhovniki napadli katoliške redovnike Ln jih pretepli do krvi. Parker Gilbert v Bruslju. v Pariz, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Reparacijski agent Parker Gilbort je šel v Bruselj, kjer bo imel slične razgovore, kakor v Parizu. Brodolom angleško in italijanske ladje. v London, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Aten, je angleška križarka »Cale-don« trčila skupaj z italijanskim parnikom za olje »Anterisom«. Križarko »Caledon« .je privezala k sebi križarka »Ceras« in jo vodi v Pirej. Parnik »Anteris« je zelo poškodovan, njegov kapitan je mrtev, več mornarjev pa jo ranjenih. obroke neki goljuf, ki se navadno izdaja za železničarja v Litiji, ali kje drugje. Trgovcem kaže navadno garancijsko pismo kakega postajenačolnika, ki potrjuje, da jamči železniška uprava za točno odplačevanje obrokov. Seveda ao vsa taka pisana ponarejena, goljufa pa trgovci potem ne vidijo več. Pred meseci je goljuf za znaten znesek ogoljufal tvrdko Kune v Gosposki ulici, v zadnjih dneh pa še vto drugih ljubljanskih tvrdk. Goljufa išče sedaj policija. O Tatica blaga je bila izsledena v oeebt '26 letne Katarine J. iz Ljubljane, katera je dne 17. januarja t. 1. v popoldanskih urah iz spalne sob« gostilničarja Labura v Vod matu ukradla 9 metrov blaga za moško obleko in nekaj klobas v vrednosti 1750 Din. Blago so policijski organi našli v štedilniku in so ga vrnili lastniku. J. se bo pa morala zagovarjati pred sodniki. © Budilke pri F. Čuden, Prešernova 1. Maršlbor □ Kaj bo z obljubljenim 2 milijonskim brezobrestnim posojilom? V »Slovencu« in »Mariborčanu« smo razglasili, da je obljubil minister za socijalno politiko dr. A. Gosar mariborski občini dva milijona brezobrestnega posojila za zidanje delavskih stanovanjskih hiš. To posojilo jc gotova stvar in ga bo ministrstvo takoj občini nakazalo, kakor hitro bo prejelo tozadevni sklep mariborskega občinskega sveta. Zasiguranje omenjenega posojila je padlo ravno v dobo občinskih in županskih volitev in radi tega ni prišlo do sklepa občinskega sveta, na katerega je navezano izplačilo obljubljene svote. Ker so bosta potrditev in zaprisega novega g. župana, kakor je to običajno, nekoliko zavlekli, bo prejšnji župan g. dr. Leskovar sklical stani občinski svet, ki bo odobril najem dvoinilijonskega brezobrestnega posojila. V letu 1928. bo občina zopet zidala in to predvsem prepo-trebna delavska stanovanja. To pojasnilo smo dali mariborski javnosti, da nam ne bo očitala »Volksetimme« po krivem predvolitveno demagogijo s skrbjo za odstranitev stanovanjske bede ubogega delavstva. П Dečji dom v Mariboru. Mariborski oblastni odbor je prevzel v svojo upravo splošno bolnico; otvoril je v Mariboru porodnišnico. Sedaj p a prevzame še Dečji dom v svoje okrilje. □ Smrtna kosa. V četrtek popoldne je umrl v bolnici upravnik mariborske glavne pošte g. Ludvik Joseck. Pokojni je bil rojen 1. 1874. v Sevnici ob Savi in poštni uradnik v Mariboru že pred prevratom. Kpj po zlomu Avstrije je prevzel posle vodstva glavne pošte in je ostal njen upravnik do prezgodnje smrti. Rajni ima veliko zaslug za ureditev poštnih razmer v prvih časih prevrata., ko je igral obmejni Maribor važno vlogo. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob polštirih popoldne iz mrtvašnice v bolnici na Pobrežje. □ Seznam kaznivih dejanj v letu 1927. V lelu 1927. so bili pri mariborski policiji prijavljeni sledeči slučaji: Radi žaljenja Veličanstva 1, radi javnega nasilstva 10, radi spolnega posilstva 2, radi izpoložitve otroka 1, radi težkih telesnih poškodb 17, radi tatvin in poneverb 921, radi goljufije 72, radi motenja javnega reda in miru 845; 23 radi varnosti življenja, 178 radi telesne varnosti, radi prestopka javne nravnosti 3. Samoumorov pa je bilo v celem letu 21. Celje & Veseli dogodek v kraljevi hiši je tudi v Celju izzval obče veselje. Zanj smo izvedeli v četrtek zjutraj najprej potom »Slovenca«. Kmalu so zaplapolale zastave raz javna poslopja in častniki v praznični obleki so dvigali svečano razpoloženje. Že v četrtek popoldne so si nadele zastave tudi ostale hiše v Celju. — Včeraj — v petek — ob 9 dopoldne je slovesno zvo-nenje v opatijski cerkvi vabilo k slovesni službi božji, ki jo je opravil g. opat Jurak ob asistenci in ki so se je udeležili v velikem številu predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Šolska mladina praznuje veseli dogodek danes s službo božjo in pouka prostim dnem. Proračunska seia celjskega občinskega sveta. Na željo opozicije je g. župan preložil za včeraj sklicano sejo celjskega občinskega sveta, na kateri naj bi se razpravljalo o proračunu za 1. 1928 na torek dne 24. januarja ob 17. 0 Teharje. Občni zbor krajevne organizacije SI.S na Teharjih in ustanovitev nove krajevne organizacije za občino Sv. Lovrenc pod Prožinom se vrši jutri 22. januarja t. 1. ob 8 zjutraj v prostorih gostilne Sušterič. Novo mesto Prvi živinski sejem na Drski. Dne 19. januarja t. 1. se je vršil prvi živinski sejem na Diski pri Novem meslu. Kakor že znano, so se premestili živinski sejmi, ki so se vršili do konca leta 1027. v Kandiji, na Drsko, občina Šmihel-Stopiče, to pa radi tega, ker je bila katrstralna občana Kandija pri-klopl.jeua mestni občini Novo mesto, ti sejmi pa so bili svoj čas podeljeni občini Snnhel-Slopiče in ne špecijelno Kandiji. Na ta sejem je bilo prignanih 260 glav živine. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo zunanjih kupcev. Sejmišče na Drski se nahaia ua zemljišču g Murna, prav na pripravnem kraju tik ob deželni cesti Novo mesto-Toplice. Ker nameravajo živinski sejem v Novem mestu premestiti na kak drug prostor, bilo bi staro sejmišče v Kandiji za to najbolj primerno, ker je dovolj veliko, tik ceste in v neposredni bližini mi sta, na kroju, kjer ni v neposredni bližini ne bolnišnic in ne šol, pa blizu kolodvora. Smrtna kosa. Dne 16. januarja t. I. je umrla v Nove mmestu vsled možganske kapi gospa Karoli-na VVindiseher, soproga trgovca in posestnika, v 70. letu starosti. Dne 17. jan. pa je umrl petletni Igor Ivauetič, sinček tukajšnjega odvetnika g. dr. Franca Ivanetiča. ■:< * * Dobova. V soboto, dne 21. t. m. prirede Do-bovčani proslavo Zupančičeve 50 letnice. Slavnostni govor bo imel g. učitelj Lojze Peterliu. Časnikarji na zimski olimpijadi. V dneh od 11. do 19. februarja bo poselilo St. Moritz 170 športnih urednikov in poročevalcev. Po državah so prijavljeni sledeče: Nemčija 52, švica 40, Francija , 24, Češkoslovaška 17, Norveška 11, Španija 10, llo-landija in Avstrija po S, Belgija. jAnglija po 7 itd. ZDRAVNIŠKA PREISKAVA IN STARTNO DOVOLJENJE ZA FRANCOSKE ŠPORTNICE. Predsedstvo francoske ženske športne zveze je sklenilo te dni nekaj prav važnega. Pred meseci je zveza izvolila študijski odbor, ki so mu pripadali športni izvedenci, zdravniki in zdravnice ter predsednica zveze gospa dr. Le Grand. V bodoče mora vsak ženski športni klub (oziroma športno društvo) pri sprejemu nove članice sestaviti Hizio-logični osebni popis«, ki naj vsebuje natančne podatke o starosti, teži, velikosti, vdihalni zmožnosti, obsegu prsi pri vdihanju in izdihanju ter zdravniško izpričevalo o srcu, pljučih, ledvicah ter o splošni konstituciji. Ce priglasi klub novo članico, pri splošni športni zvezi, niora poslati zvezi tudi ta popis, podpiran od predsednice ali tajnice kluba ter od preiskujočega zdravnika. Nobena članica ne sme startati v športni tekmi, če nima »startnega dovoljenja«, ki mora biti istotako od zdravnika potrieno. To startno dovoljenje mora vsebovati prvič fiziološko-sportnozd'avni-ško spričevalo, zraven pa športno spričevalo; v zadnjem je potrjeno, da teče športnica 60 m v 11 sekundah, da skoči z zaHom t m visoko in 3 m daleč ter da vrže 4 kg težko kroglo 7 m daleč. — Pogoji pač niso pretirani. Sklep predsedstva bodo predložili v potrdilo občnemu zboru Francoske ženske športne zveze, ki je sklican na nedeljo 29. t. m. Do tega sklepa je takole prišlo: V francoskem naučnem ministrstvu so v ma!u 1927 izrazili vodstvu ženske športne zveze bojaz'n. da bi moglo preveliko gojenje športa Francozinjam škodovati. Nato je gospa dr. Le Grand, predsednica zveze, predlagala, naj se gojitev ženskega športa stavi pod zdravniško in pedagoško nadzorstvo. Izvolili so omenjeni študijski od-ki je vposlal 111 ženskim športnim klubom bor, vprašalne pole. Doslej je odgovorilo 55 klubov: odgovori nam pravijo, da je pri dveh tretjinah klubov inštitucija posvetujoeega športnega zdravnika obstojala že doslej in da je skoraj polovica klubov vodila za svoje članice tudi zdravniški osebni popis. Na podlagi preiskovani, odgovorov in posvetovanj je izdelal študijski odl or omenjene predloge, ki naj na francoski ženski šport blagodejno vplivajo. ŽENSKA ŠPORTNA ZVEZA IN SPLOŠNA ŠPORTNA ZVEZA NA FRANCOSKEM. V deželah, kjer obstojijo poleg splošnih športnih zvez še posebne ženske športne zveze, je vprašanje razmerja med obema zvezama predmet živahnega razmotrivanja. Tudi na Francoskem je tako. Sedaj je najvišja francoska športna instanca Comile National des Sports (C. N. S.), določila, s kakšnimi pogoji in modalitetami ji smeta pripadati obe francoski ženski sporlni zvezi. Uradni oglas pravi, da je C. N.S. v načelu za priključitev ženskih športnih zvez. V svrho slalue enotnosti v gojitvi športa se izreče nače o, da vršita ženski športni zveri svojo funkcijo kot nekak mandat, ki jima ga je dal C.N.S. kot nadrejena športna oblast, in ki ga jima more lahko tudi vsak čas odvzeti. Ženske športne zveze, ki hočejo biti sprejete v splošno športno zvezo, morajo izpolnili določene pogoje. Ce gre za športno panogo, ki je ženskam dovoljena in urejena, na primer za lahko atletiko, mora imeti ženska zveza dovoljenje lahkoatletske zveze če hoče biti sprejeta v C. N.S; zveze, ki goii šport, spornan kot nepripraven za ženske, se v C. N. S. ne sprejmejo; športne ženske zveze s sporlno panogo, ki jo »moška« zveza ne goii ali pa le malo goji, so lahko sprejete, a ima »moška« zveza zmeraj pravico, da reklamira to sporlno panogo zase. Vraka določeno športno panogo goieča zveza (n. pr. nogometna, hofkevska. teniška itd.) ima zmeraj pravico, da popolnoma ali deloma reklamira zase ureditev, organizacijo in nadzorstvo dotičnega ženskega športa, in da prepove v svojem območju določene vrste ženskega športa, ki se ji ne zdijo primerne in dopustne. Mođu Za otroški plašček izbere vsaka mati najraje blago svetle barve, saj se svetla barva najlepše prilega mlademu cvetočemu življenju. Oblika plaščkov je ravna ali zvončasta; izredno se jim poda obšiv iz belega zajčjega ali jančjega krzna. Naše slike nam kažejo nekaj ljubkih modelov otroških plaščkov. KJE JE UGODNA SMUKA? Na Veliki planini in na Krvavcu je nanovo zapadlo pol metra snega na staro podlago. Vreme je lepo, mirno, jasno. Na Kovcah je 45 cm snega, smuka dobra. V Kraniski gori je v dolini 35 cm novega pršiča, v višjih legr.h še več, vreme lepo, temperatura do —10, tlakomer 690. Smuka izvrstna. Tudi na Pohorju je pri Ruški in Mariborski koči prvovrsten sneg za smuko, 20 cm pršiča. Temperatura zjutraj —5, vreme jasno. * * * Smuški tečaj pri planinski koči na Kovcah (1501 m) nad Tržičem se odgodi na čas od 24. januarja dalje. Skupni o I hod v torek popoldne od hotela Lončar v Tržiču po dohodu opoldanskega vlaka in avtobusa iz Ljubljane. Sneg je ugoden. — SPD Tržič. Letoviško društvo v Kraniski gori objavlja vsem posetnikom našega kraja, posebno pa tujsko-prometnim društvom, ua \ cc< tocn; <• ... a zasebnih stanovanj v letni kakor tudi v zimski sezoni. Tajništvo stalno posluje ter je glede nastanitve vsak čas in vsakomur na razpolago. V interesu vseh posetnikov je, da se izvolijo ob vsaki priliki pravcičasno obrniti na naslov Letoviškega društva v Kranjski gori. Poseben vlak za udeležence olimpijskih tekem pripravlja medzvezni odbor za IX. ohpmijado. Ta vlak bi vozil z Dunaja v Amsterdam brez prestopanja. Voznina bi znašala 26 hol. goldinarjev. Udeleženci imajo sledeče popuste: v Avstriji 50%, v Nemčiji 25%, v Belgiji 35%, v Luksemburgu 50%, v Holandiji 25%. Na tem temelju bi znašala vožnja v Amsterdam v lil. razredu 712 Din. Prvovrstna oskrba s stanovanjem bo sta'a 160 Din dnevno. — Odbor je prejel ponudbo velikega parnika »Oranje-Nassau«, naj naše atlete nastanimo na tem parniku, ki je opremljen z največjim konfortom, cetie cele oskrbe s kabino 7.50 do 13 hol. goldinarjev. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Soboto, 21. januarja ob 16. uri: Zupančičeva proslava za dijake. Priredi svet slušateljev univerze. Izven. Nedelja, 22. januarja ob 15. uri: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23. januarja: KANDIDA. Red D. OPLRA. Začetek ob pol 8 »večer. Sobota, 21. januarja: ZMAGOVALKA OCEANA. Premijera. Opereta. Premi'erski abonma. Nedelja, 22. januarja ob pol 15. uri: FAUST. Gostuje ga. Zinka Vilfan-Kunčeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 19. uri: Slavnostna akademija v proslavo 50 letnice Otona Župančiča. Izven. Ponedeljek, 23. januarja: Zaprlo. Hludina Otonu Župančiču. Danes v soboto dse 21. jan. popoldne ob 16. uri priredi Svet sluša-lel.jev univerze v, ljubljanski drami akademijo v proslavo П0 letnice Otona Župančiča. Poleg pozdrava mladine pesniku jubilantu, ki ga govori akademik Kocbek, nastopajo reettatorji: Milena Engel-manova, Bojan Stupica, Oton Perkopec, France Kovic, Maša Slavčeva in j-Vanjo Petre, ki deklamirajo razne Župančičeve pesnitve. Akademik in konser-vatorist Iiiis Marjan zapoje dva samospeva z Župančičevim bes(xlilom in sicer Gerbičevo »Pojdem na prejo« in Pavšičevega »Dedka samonoga«. Akademski oklet pa zapoje Devovo »Se eno« in pa Proha-skovo Moravsko narodno«. Mladino ljubljanskih šolskih zavodov vabimo na to počastitev največjega sodobnega slovenskega pesnika. Cene so izredno znižane in razvidne z letakov. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Konec proslave ob 6 zv. Na slavnostni akademij! v proslavo 50 letnice Otona Zupančiča, ki se vrši v nedeljo dne 22. jan. ob pol 10. uri zvečer v ljubljanski operi, sode- lujejo sledeči p. n. gospodje: Slavnostni govor govori pisatelj F. S. Finžgar. Župančičeve pesmi recitirajo člani drame. Vrsto samospevov, ki so uglasbeni na Župančičevo besedilo, pojejo: gdč. Vera Majdičeva ter gg. Svetozar Banovec in Julij Be-tetto. Na klavirju jih spremlja g. Svetel. Za to proslavo je tudi komponirana posebna uvertura k Veroniki Diseniški, ki jo je koinponiral Heribert Svetel in jo pod njegovim vodslvom izvaja pred vprizoritvijo IV, dejanja Veronike Deseniške celotni operni orkester. V IV. dejanju Veronike De-seniške pa sodelujejo sledeči člani drame: Balatko-va, ŠariČeva, L>"var, Rogoz, Gregorin, Drenovcc, Plut in Peček. Opozarjamo na začetek, ki je ob pol sedmih zvečer. Mariborsko gledališče Sobota, 21. januarja ob 20. uri: PLES V MASKAH. Ab. C. Premijera. Bloki ne veljajo. Nedelja, 22. januarja ob 15. uri: TAKRAT V STARIH CAS1H. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri OULOV. Kuponi. Ponedeljek, 28. januarja ob 20. uri: Župančičev večer. Celjsko gledališče Nedelja, 22. januarja ob 16. url: RAZPOROKA. (Cyprienne.) 26% znižane cene. 1Prireditve in društvene vesti Ljuhljnna. Sentpetersko prosvetno drnšfvo ima danes zvečer ob pol 6 predavanje o sv. Mali Tereziji. — j Mladina in vsi ljubitelji Male Cvetke vljudno vab- i Ijeni. Sp. Šiška. Opozarjamo na ponovno vprizorltev J j burke »Lumpcij vagabund.. Vrši se v nedeljo dne j 22. jan. ob jiol S zvečer v društveni dvorani Pro- j i svete« (samostan). Vstopnina običajna. Predprodaja i i vstopnic v nedeljo ob 9 in 11 dopoldne ter ob ool 5 ' popoldne. Blagajna ob 7 zvečer. Mladinski dom Kodrijevo. V aedeljo dne 22. jan. priredi dram. odsek NušiČevo komedijo »Sumljiva oseba«. Začetek točno ob pol 5 popoldne. Cene običajne. Strokovno društvo Javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SH8 v Ljubljani ima danes ob 20. uri redno odborovo srjo v kleti I. del. konzum-nega društva, Kongresni irg 2. — Predsednik. Tatjani n večer. Zvezn ruskih akademikov priredi kakor vsako lelo, svoj tradicionelni Tatjanin večer v prostorih Kazine dne 24. januarja ob 8 uri zvečer. Večer se začne s koncertnim programom, v katerem iz prijaznosti sodelujejo gg. S. Davidova-Slalina, M. Nablocka, L. Visjakova, gospodje: Ba-lalkn, P. Holodkov. V. Velček in dr. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Ljubljana. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljubljani priredi kakor običajno vsak torek tudi prihodnji torek, dne 24. t. m. predavanje, in sicer točno ob dvajsetih v prostorih dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu. Predavala bo g. A. dr. Piskcr-nikova o temi »Naša planinska flora«. Vabijo se člani in tudi drugi ljubitelji vrtnarstva. Vstop prost. Celje. Društvo stanovanjskih najemnikov, podružnica Celje, ima svojo redni občni zbor v nedeljo 5. februarja ob 9 dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma. Ostali krnji. Tržič. Krajevni odbor društva Rdečega križa SHS ima v liedeho, dne 29. ian. 1928 ob tO.^O uri v mestni posvetovalnici v Tržiču svoj redni občni zbor. Zborovanje hišnih posestnikov ia Ptuj in okolico se vrši v sobolo dne 21. jan. ob 8 zvečer v restavraciji g. Zupančiča v Pluin. — Občni zbor društva hišnih posestnikov za Ormoi in okoHeo pa v nedeljo dne 22. jan. ob pol 9 zjutraj v restavraciji g. Rajha v OrmoJ.u; shod hišnih in zemljiških jiosestnikov \i IJntonicr*krea okraja pa isti dan popoldne v Ljutomeru. Na vseli shodih bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Krelih iz Ljubljane o uovi davčni reformi. Za nedorasle deklice je oblekca v ravni črti še vedno najprimernejša. Naši sliki nam predočujeta dva zgleda: prva obleka je iz grlično-sivega volnenega blaga, okrašena z irhovino; druga obleka je grahovo-zelena in okrašena s temnejšim trakom. Tretja slika kaže dekliško obleko za prvi ples, četrta dekliški plašč. Končno prinašamo nekaj risb o otroških kombinacijah iz perkala ali belega batista z vezeninami. Modeli so ljubki in praktični in jih je mogoče tudi doma izvršili. J^a / / a//e novega KOLEDAR Sobota, 21. januarja, Neža (Janja), Fruk-ttioz, Majnrad, Epifanij. ZGODOVINSKI DNEVI 21. januarja 1834 sc je rodil dr. Vošnjak. — 1793 je bil obglavljen francoski kralj Ljude-vit XVI. — 1872 je umrl nemški pisatelj Franz Grillparzer. * * * ■k Ponovno prosimo. Če ima kdo še vrniti koledar naše Kmetske zveze, ki ga je dobil v razprodajo, na; ga nam takoj pošlje, da moremo postreči vsem naročnikom. Vse prosimo, da se za prodane izvode poslužijo takoj položnice, če se je že niso. — Tajništvo JKZ v Ljubljani. •k Umrl je 20. jan. g. Božidar D r o 1 c , organist in posestnik pri Sv. Juriju ob Taboru. Pckojni je bil odličen organist in pevovodja, ki je spravil zbor, moški in mešani, na priznanja vredno višino. Več let je bil občinski tajnik in prav do zadnjega tajnik posojilnice. Dveletno bolehanje mu je izčrpalo moči v najlepši moški dobi 44 let. V uaše državljanstvo so bili sprejeti: iti. Nikolaj P. Koju-Karaivan, asistent na tehnični fakulteti v Ljubljani, doma iz Odese; Gregor N. Prilucki, tehnik oblastnega hidroteh-ničnega oddelka v Mariobru, doma iz Volčan-ska (Rusija), •k Prestavljen jc po službeni potrebi k oblastnemu inšpektoratu finančne kontrole v Zagrebu za podinspektorja Franjo Gomerčič, podinspoktor fin. kontrole v Ljubljani. ■k Finančni minister odobril proračun zagrebške mestne občine. Pred dobrim mesccem dni je zagrebški občinski svet izglasoval mestni proračun, ki je bil nato poslan zagrebškemu oblastnemu odboru in velikemu županu radi potrditve. Pri oblastnem odboru in velikem županstvu je proračun ležal cel mesec in je bil še-le pred tremi dnevi odposlan finančnemu ministrstvu v Belgrad. Zastopnik finančnega ministra dr. Spaho pa je proračun pregledal v enem dnevu in ga takoj potrdil. Za kar so rabili v Zagrebu cel mesec, to jc dr. Spaho izvršil v enem dnevu. •k Posredovalnica za delo in službe v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega 12, posluje odslaj tudi ob delavnikih od 9—12 dopoldne in od pol 3—5 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa le od 11—12 dopoldne. Prosimo vse gg. obrtnike, podjetnike in delodajalce, da nam blagovolijo sporočiti, kadar rabijo v svojih obrtih in podjetjih pomočnike in vajence. -k Uradni Ust št. 7 z dne 20. januarja prinaša med drugim: Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921. Ta cenovnik velja od 15. do 31. januarja 1928. * Žrebanje časnikarske loterije v Sarajevu se jc pričelo 15. januarja in bo trajalo do 28. januarja. Glavni dobitki bodo izžrebani zadnji dan. Srečke se še lahko naroče pri Jugoslov. novinarskem združenju v Sarajevu. Denar je treba vposlati obenem z naročilom. * Za regulacijo Bolske. Po prizadevanju oblastnega poslanca g. Mešiča iz Polzele je obl. odbor v Mariboru nakazal »Vodni zadrugi« v Grajski vasi za delno regulacijo potoka Bolske podporo v znesku 25 000 Din. Največja in najnevarnejša ovinka potoka Bolska sta tako odstranjena in s tem po rednih poplavah težko udarjeni posestniki saj največje nevarnosti rešeni. ■k Glavni in nadomestni porotniki za prvo letošnje porotno zasedanje v Ljnbljani, ki se prične dne 6. februarja 1928: A. Glavni porotniki: Ahčin Anton, posestnik, Zg. Bernik; Stra-žiSar Anton, poses. in trgovec, Eoiovnica; Po- i žar Ciril, posest, in gostilničar, Zalog, (Ljubljana, okol.); Gabrijel Franc, posestnik, Javor-nik (Radovljica); Demšar Janez, posestnik, Slape (Ljubljana okol.); Rant Ivan, posestnik in trgovec, D. M. v Polju; Goršič Josip, posestnik in lesni trgovec, Grosuplje; Motoz Ivan, pos. Kot (Litija); Bahovec Anton, posestnik in gostilničar, Mala Račna (Ljubljana okol.); Ogri-nec Avgust, kmetovalec, Mekinje (Kamnik); Cerk Anton, posestnik, Borovnica; Janežič Anton, čevlj. mojster, Kamnik; Mrhar Jožef, pos. in gostilničar, Poljane (Ljubljana); Zavašnik Ivan, posestnik, Dolnice (Ljubljana okol.); Vajt Ciril, trgovec, Kranj; Lovše Anton, posestnik, Sp. Hotič (Litija); Knific Ivan, posestnik, Zgor. Besnica (Kranj); Adamič Anton, posestnik in trgovec, Kranj; Frlic Ivan, posest, in lesni trgovec, Gosteče (Škofja Loka); Mehle Josip pos., Ponova vas (Ljubljana okol.); Koselj Matevž, posest, in kovač, Sp. Lipnica (Radovljica); Petek Alojzij, kmetovalec, Križ (Kamnik); Bitenc Ivan, posestnik, Tacen (Ljubljana, okol.); Ambrožič Alojzij, posestnik in trgovec, Gabrje (Ljubljana okolica); Babnik Janez, posestnik, Stanežiče (Ljubljana okolica); Perko Andrej, kmctovalec, Zg. šiška;-- Glavič Franc, kmetovalec, Rožnik (Ljubljana okolica); Dominco Albert, nadučitelj v pok.. Zg. šiška; Cengle Andrej, posestnik, Radovljica: Jerman Anton, posestnik, Kaplja vas (Kamnik); fllebš Franc, mlinar, Sp. Zadobrova (Lj-bljana okolica); Černe Avgust, posestnik in miz. mojster, Zgor. šiška; Jeglič Jožef, posestnik in gostilničar, Begunje (Radovljica); Rožnik Franc, posestnik, Plešivica (Ljubljana okolica); Jan Aloizii posestnik, Višelnica (Radovljica); Erman Franc, posestnik, Zg. Lipnica (Radovljica). — B. Nadomestni porotniki: Roškar Fr., trgovec; Goričar Franc, posestnik in trgovec; Dobeic Osvald, posestnik in trgovec; Koser Ja-roslav, major v pok.; Andlovic Josip, posestnik in \ :ar; Vršič Srečko, posestnik in trgovec; Olun Josip, posestnik in trgovec; Genussi Ivan, pleskarski mojster; Bizjak Filip, krznar. -k Glavna zveza državnih nameščencev je pozvala predstavnike vseh pokrajinskih zvez na plenarno sejo upravnega odbora, ki se bo vršila 28. in 29. t. m, v Belgradu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika o delovanju Gl. zveze za čas od 1. aprila 1927 dalje, o akciji glede predloga drž, proračuna za 1. 1928-29 ter zlasti o reviziji čin. zakona in uredbe o razvrstitvi. 2. Poročilo predsed-ništva o uredbi glede penzijskega zaklada, 3 Regulacija sodniških plač z ozirom na položaj ostalih uradnikov I. kategorije. 4. Stik Glavne zveze z organizacijami drž. nameščencev v inozemstvu. (Mednarodna zveza državnih uradnikov in uradniške organizacije v drugih državah). 5. Splošno stanje naših organizacij z ozirom na izpremembo zvezinega statuta in pristop novih strokovnih združenj v Glavno zvezo. 6. Vprašanja in predlogi (med njimi zlasti predlog Zveze državnih nameščencev za Slovenijo glede ureditve pokojninskih prejemkov za tohačne delavce in delavke.) — Slovenijo bosta na plenarni seji zastopala načelnik Zv:ze drž. nameščencev za Slovenijo gosp. M. Paternoster in član odbora gosp, dr. Fr. S t c g c n š e k. •k Hercegovinci se hočejo izseliti. — Iz Mostarju poročajo, da je veliki župan prejel nešteto prošenj iz cele Hercegovine, v katerih ljudje prosijo potniških listov za izselitev iz Hercegovine. Vsi prošnjiki se večinoma želijo izseliti v Ameriko, ia Francosko, v Turčijo in še neke druge države. Med prošnjiki niso samo muslimani, marveč tudi katoličani in pravoslavni. -k Mesto boln. strežnika v javni bolnici v Slov, gradcu je že oddano. Zanimivo je, da je za to mesto prosilo do 60 prosilcev pismeno b do 20 ustmeno. Ker se še vedno glašajo, objavljamo, da je mesto oddano. •k Povečanje železniške postaje v Vinkov-cih. Železniška postaja v Vinkovcih na Hrvatskem je postala za sedanje razmere preozka hi jo nameravajo razširiti, kar je nujno potrebno, zlasti, če pride v najkrajšem času do zgradbe dvotirne proge Belgrad—Zidani most. Pcstaj se namerava razširiti od 17 na 40 tirov. Preureditev postaje bi veljala okrog 100 mili-jenov dinarjev. ilrPremeten slepar je 37 letni Stanko Žagar, po poklicu lesni manipulant, nazadnje pa zastopnik banke Hauptman iz Ljubljane za prodajo srečk za vojno odškodnino. Že več mesecev se klati po Gorenjskem in izvablja od strank pod raznimi pretvezami večje in manjše zneske denarja. — V Poljanski dolini јз Žagar osleparil več strank za več tisoč dinarjev, toda mu do sedaj niso prišli do živega. Kc zasluti nevarnost, jo odkuri drugam, kjer nastavlja vnovič svoje limanice, dokler mu naivnež ne nasede. Žagar je zelo nevaren slepar ter je bil že ponovno predkaznovan. Doma je iz Gorice, pristojen v Petrovčc. Sedaj ga zasledujejo vse varnostne oblasti. — Žagar jc pa podvržen še drugim strastem, ki se kaznu- j jejo po kaz. zakonu zoper nravnost. к Izgredi stavkujočih delavcev v Dugi resi. Med delavci, ki stavkajo v Dugi resi na Hrvatskem, so se zadnje dni pojavili izgredi. Voditelji stavke ne morejo več delavstva obdržati v redu, kar nI čudno, ker traja stavka že nad dva meseca. Neredi so se začeli radi tega, ker so nekateri delavci in delavke pričeli delati. V četrtek so prepeljali v karlovške zapore neko delavko, ki je s kamenjem napadla one delavce, ki so pričeli delati. Razen tega je bil aretiran še neki drugi delavec, ki je prišel v Dugo res agitirat. Delavci so posebno razburjeni radi tega, ker se morajo seliti iz dosedanjih stanovanj, ki pripadajo tovarni. ■к Skrlatinka. V severni Dalmaciji se je mečno razširila škrlatinka. V vasi Rakovo so že umrli trije otroci. тк- Naš državljan zaprt na Reki. Stavec Jakob Siriščevič je uslužben v tiskarni na Sušaku, ker pa ni mogel tam dobiti stanovanja, stanuje na Reki. Pred kratkim so ga pa Italijani nenadoma zaprli, nc da bi povedali zakaj. Крг je Siriščevič naš državljan, je naš konzulat na Reki naprošen, da preišče ta slučaj, ker je zaprti stavec znan kot miren in resen človek. ■k Velik požar v Požegi. V četrtek opoldne je izbruhnil v Požegi v tovarni likerjev Žige Sternberga velik požar in sicer nekaj minut kasneje, ko so delavci zapustili tovarno. Požar se jc razširil z veliko naglico, vendar pa se je gasilcem posrečilo, da so rešili tovarniško skladišče in mlin. Požar je bil lokaliziran ob dveh popoldne. Skoda znaša približno pol milijona dinarjev. it Sam se je prišel javiL Na okrajno sodišče v Rogatici pri Karlovcu je prišel kmet Milan Djurkovič s krvavim nožem v roki. Položil je nož na mizo in dolgo ni hotel govoriti. Pozneje je izjavil, da je s tem nožem ubil v gozdu Savo Dobriloviča. Istega dne so našli Savo mrtvega in zmrznjenega v gozdu. •k Težka nesreča. Na ozkotirni železnici nekega virovitiškega podjetja je delal 69 letni delavec Jurij Domenkovič. Ker je gluh, ni slišal, da prihaja vlak. Ko ga je zapazil, se mu j^ hotel izogniti, pri tem mu je pa spodrsnilo in padel je na tračnice. Vlak mu je šel čez obe nogi, ki so mu jih v bolnišnici morali oc'rezati. k Ponočnjaki razbili kavarno. V neki zagrebški kavarni sta se ponoči dva gosta sprla in nato stepla. Pretep je postajal čezdalje, hujši in gosti, ki jih je bila polna kavarna, so se razdelili v dva tabora. Pričeli so se pretepati s stolmi in celo mizami. Razbita je bila skoro cela kavarna in lastnik ima okoli 40.000 dinarjev škode. Policija je napravila konec pretepu s tem, da je pretepače aretirala in odvedla v zapor. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakor tudi proti gtipi. Prave Panflavin pastilje v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. K. Doblda: Spomini na Dalmacijo Ob Zupančičevem jubileju. Prav neprijeten zimski dan je bil, ko je začetkom januarja — štiri leta je bilo pravkar tega — stopil pesnik »Dume« prvič na splitska tla. Hudo je lilo in morje je gnalo težke valove. Zaradi silne jugovine je »Salona« pri-jlula z veliko zamudo.Sprejem za,bolnega Joveka, ki je v Dalmacijo prišel iskat solnca in toplih sapic za utrujenega človeka, ni bil najlepši. Vendar prišlec ni tožil: v kratkem, z lisičjim kožuhom podloženem plašču je veder štel ob ladijski ograji in živahno pozdravljal. No, saj je bilo le konec dolge vožnje in spet kopna tla pod nogami. Se isto popoldne smo si ogledali arheološki muzej, kjer nas je vodil ljubeznivi sekretar Marjanović, menda edini Dalmutinec, ki res gladko zna slovensko. Čili osemdesetletni don Frane Bulič se je razvnel in s svojo živahno govorico skušal navdušiti gosta za slavno zgodovino Solina, rojstnega mesta Dioklecijanovega. Zgovorno mu je priporočal, naj se loti krasnih motivov iz pestre njegove proš-losli. In predno smo se poslovili od simpatičnega učenjaka, je otovoril gosta še e svežnjem svojih učenih razprav iz rimske zgodovine. * Drugi dan ee Je začelo jasniti. Z Mosora je potegnil prvi hladni veter in oblaki so jeli pluti na laško stran. Prav hladno je bilo, ko smo po kosilu spet v troje stopali pri Po-ljudu. Lep je pogled zviška, od tam Kjer stoje zadnje splitske hišice, na Kaštelanski zaliv, z leve gozdnati Marjan, na desno kraško kamenje splitskega polja s poedinimi oljkami in breskvami, pred nami cel venec majhnih zalivov, čisto nn desnici sivi, podolgovati greben Kozjaka. Zaliv zapira otok Čisovo, tam čisto v ozadju kipi na obzorju vitki zvonik trogirske stolnice. Lep, pester pogled. Čisto ob morju leži stari samostan Svete Marije v močvirju. Priprosla cerkvica z beneškim kampanilom, od starosti sivo samostansko poslopje in velik- obzidan vrt. Pred cerkvijo je mala terasa, kjer rasle gost nasad čisto slokih cipres. Vse skupaj se zrcali v mirni morski gladini: prava Bocklinska pokrajina. Čudovita pokojnost z malce melanholije. Vrata na porti nam odpre mladi pater Vido. Razumno zro bistre južnjaške oči izpod kostanjevih las. Še živahneje zablestt pogled, ko izve, koga sem mu pripeljal v goste. Saj je slavist in nekaj literata tudi, pa slovenske knjige bere. In njegov poet-Ijubljenec stoji danes pred njim. Kaj bi še več! Z zanosom razkazuje znamenite slike v skromnih oltarjih Sama slovita imena: Bel-llni, Palina mlajši, G. Santa Croce in naivna »Pomočnica kristjana« V. Carpaccia. V mali, a bogati knjižnici ogledujemo inkunabule ln se čudimo prekrasnim minijaturam v sloviti koralni knjigi otca liazmiloviča (1675). V križnem hodniku so vzidane plemiške nagrobne ploče. Vitezi v oklepih, ženske v dolgih haljah, z grbi, napisi in letnicami. Le ena je brez vsake črte. Nagrobna plošča mladega dekleta je. Čisto živo jo je islriesalo kiparjevo dleto. Okoli speče postave se vije napisni trak in ščitek za grb je prislonjen. A trak je brez napisa in grba ni videti. Kdo je ta brezimna deklica, ki je našla poslednje počivališče med sijajnimi plemiči z zvenečimi naslovi? Pravijo, da je to ploča mlade plem-kinje, ki je glas srca bolj slušala od glasu rodbinske časti. Na porodu je plačala greli nezakonske ljubezni z življenjem. — Gosta je patrovo pripovedovanje ganilo. Še bi rad izvedel kaj o tej nenapisani tragediji, pa drugih vesti ni. To je vse. In kar ločiti se ne more pesnik od te priče davnih človeških boli. V refektoriju nas posadi gostitelj za kamnitno mizo pred veliko sliko Zadnje večerje. Opravičevaje se prinese vina in ovčjega sira. To je vse, kar more nuditi. Vino je domače, z brajd na vrtu za cerkvijo. Samostan je reven, pet očetov-franjevcev živi v njem. Časih menda nimajo kaj deti v lonec. In ko pride kasneje pater ekonom, s ponosom izvleče iz torbe kos govedine in ga pokaže omizju, češ »lepšega v vsem Splitu ne najdeš«. Jutri je namreč svetih Treh kraljev god, velik praznik. Večer nas zaloti še v refelcto-riju. Pater Vido je moral stopiti še v kleL tako razborit je pogovor. Največ o slovenski lepi knjigi. In ko odrinemo, je že noč, zvezdnata mrzla noč. Pred odhodom se naš gost še enkrat uslavi pred pločo brez napisa, nemo gleda iu premišljuje ... (Dalje sledi.) •k Starka padla pod tramvaj. V četrtek zjutraj je padla v Zagrebu pod tramvaj v Juri-šičevi ulici 79 letna starka Rozalija Vanjetko. Tramvaj je starko pahnil na trotoar. Srečen slučaj je hotel, da je starka dobila le lažje poškodbe po obrazu. •k Bolnim na živcih ter duševno bolnim povzroči izredno mila naravna »Franz-Josef«-grenčica dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Glasom izkušenj slovitih zdravnikov za živčne bolezni se najnujnejše priporoča poraba »Franz-Josei«-vode tudi pri težkih obolenjih možgan in hrbtnega mozga. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■k Apetit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. •k Apetit-teslenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. Ljubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * * 0 Akcijski odbor za praznovanje Župančičeve 50 letnice opozarja ponovno, da se vrši po akademiji v opernem gledališču dne 22. t. m ob 9. nri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« komerz (prijateljski sestanek), pri katerm igra orkester Narodnega gledališča. Vstop je piost. Vabimo vse stanove in sloje, da se te prireditve udeleže v obilnem številu. G Frekvenca je izraz, ki pomeni obisk na univerzi ali v prodajalni, v radiotehniki pa število sprememb električnega tokn v sekundi. Zanimalo nas bo, da spremeni oddajna postaja v Stuttgartu svoj oddajni lok 790.000 krat na sekundo, ona v Lipskcm 820.000 krat, dunajska 580.000 krat, ona v Katovicah pa 711 000-krat. Nocoj na Radio-prosvetnem večeru bomo slišali, kaj nam prinašajo te spremembe, ki pridejo v obliki radiomagnetnih valov do naših sprejemnih aparatov. O O našem slikarstvu bo predaval jutri, v nedeljo ob 5 popoldne v Rokodelskem domu (Komenskega ulica 12) naš znani strokovnjak msgr. Viktor Steska. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno ter ga bodo pojašnjevale skioptične slike. 0 Svetcsavska beseda. Srbsko pravoslavna cerkvena občina priredi Svetosavsko besedo dne 27. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Dopoldan ob 9 je šolska proslava, h kateri sc povabljeni vsi prijatelji šolske mladine. Vstop je prost. — Zvečer ob 8 se vrši istotam koncert Pi koncertu je prosta zabava. O Zimsko solnce. Zadnja dva dni vlada v Ljubljani razmeroma lepo vreme. Se/veda le v opoldanskih urah, ko se vobče vedno v sivino odeto nebo razjasni in ko posije solnce. Temperatura jo za zimske dni prav mila ter se zelo približuje ničli. Ulice so blatno. Megla se je z ljubljanskih ulic umaknila na Barje. O Prijava psov. Ljubljanske lastnike in rejnike psov z začetnicami rodbinskih imen S, š, T, U, in V opozarjamo, da morajo dne 20., 2L, 23., in 24. januarja 1928 od 8. do 12. ure dopoldne prijaviti mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, vrata št. 41) svoje pse ter plačati za leto 1928 pasjo takso v znesku Din 300.—. 0 Ogenj. V dimniku pekarne Karla Vidmarja na Rimski cesti so se v četrtek popoldne vnele saje. Nastal je znaten ogenj, vendai pa so ga Vidmarjev! uslužbenci kmalu sami pogasili, tako, da ni bila potrebna intervencija gasilcev, ki so bili klicani. 0 V kandelabor zadel. Prodajalec premoga Alojzij HundeJee je v četrtek popoldna za vozil z vozom v kandelaber v Gosposki ulici. Kandelaber so je prelomil črez polovioo. Mestna občina tnpi 150 Din škode. © Razne tatvine. Strojarski mojster tn hišni posestnik Alojzij Mohorič v Florijanski ulici št. 3 je prijavil policiji, da je pred dnevi prišel k njemu neki eleganten mlad človek, ki so je pogajal za njegovo shrambo, katero jo hotel vzeti v najem. V shrambi je dejal, da hoče napraviti gospodarsko pisarno. Prejšnjo noč pa je najbrže isti neznanec vlomil v shrambo in odnesel dve koža, vrtnini 1400 dinarjev. — Aretirana je bila neka mlada služkinja, ker je ukradla pred dobrim mesečen1 goepej M. P. v Trnovem 700 Din vreden rimski plašč. O Trgovci, pozor pred goljufom. Že več ljubljanskih konfekcijskih tvrdk je prijavilo policiji, da je k njim prišel kupit blago »» У/ / t ша 1ш/ш S3 ti ® is i S ffi p I 1 _ S s 5 to f • ot "c e -4 X K It ft 3f T C 5' is M »i S' K џ 3 ■ k- c < 2 -a _ E ris Ep * *<• — ЕЧ f ? Z t a. i % » t B N1 a * » 7 £ S ? d' < S, ** a t 5 zr o n 2> M 3. tt S K0 ir — i & rt & r JC ■ S 2 p Bff as OS a S o __<1 — 3 w w — C 5 P tn < B 3 s 3 IX X T, S 5- ? ■s •< K- 111=111= IŠospodarsfvo KONKITRZI IN LIKVIDACIJE. Konkurzi: Stanislav Slevanovič, trg., Parcnn (25. jan); Paun Blagojevič, zidar, Železniki (24. Jan.); Svetozar Jankovič, trg., Vriin (26. jan.); Mi-lisav Andrič, trg., Parcan (17. jan); Branko Petrovič, krojač, Vršac (21. jan.); Srpska banka, d. d., Pančevo (23. marec). Nov narok za prezadolženca Franca Zobata Jo 31. januarja ob 10 pri dež. sod. v Ljubljani, IU. VELESEJMI. Seznam mednan dni s imov. kojega ie sestavila Mednarodna trgovska zbornica v Parizu za čas od januarja do junija 1928 je interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. 111. meduarodiii sejem t Solunu se vrii od 16. do 30. septembra t. 1. Mednarodni sejem v Lvonu. Prihodnja prireditev mednarodnega lyonskega sejma se vrši od 5. do 18. marca 1028. Informacije gledo železniških popustov za la sejem, kakor tudi prospekt s podrobnejšimi podatki dobijo interesenti v pisirni Zbornice za TOI v Ljubljani. Za posetnike je dala uprava velesejma zbornici na razpolago tudi nekaj brezplačnih vstopnic. Mednarodni kongres železa in jekla v Bilhao (Španija) Konzulimio-lrgovinski oddelek ministrstva zunanjih del je obvestil Zbornico za trgovino, obrt in induetriio v Ljubljani, da se vrši v Bifbao (Španija) od 28. seplembra do 15. oktobra 1928 mednarodni kongres železa in jckln. Doslej se je prijavilo okoli 250 delegatov iz važnih držav po večini inženerjev, ravnateljev tovarn in rudnikov. Na kougresu se bo razpravljnlo o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo rudnikov in mednarodno produkcije železa in jekla. Po kongresu se vrši potovanje po celi Španiji v svrho, da bi deleg'ti obiskali vse znamenitejše rudnike in tovarne železa v Španiji. Sejem v Poznanju. Mednarodni vzorčni vele-sejem v Poznanju (Poljska) se vrši od 29. aprila do 6. maja 1928. Poznanjski vzorčni velesejem je največji v vzhodni Evropi. Inozemski oddelek velesejma daje vsako leto nepretrgoma informacije. Izprememlie v zadružnem registru. Vpisale so se: Gradbena znlruga rDelavski dom«, reg. zadr. z om. zav. v Ljubljani; Kmetska hranilnica In posojilnica v Bkocijanu, reg. zadr. z neom. zav.; Vodovodna zadruga v V'ašah pri Medvodah, reg. zadr. z om. zav. — Izbris: Splošna gospodarska zadruga v Lescah, reg. zadr. z o. zav. (Likvidacija konč na.) Špiritni karte!. Kakor poročajo, se vršita v Zagrebu dne 20. jan. dve konferenci producentov špirita. Informirani strokovnjaki trde, da se bo zopet osnoval špiritni kartel taiBanque de France«. Francija i;na poleg Švice, ki ima istega, sedaj najnižji diskont v Evropi in ravno tistega kakor U. S. A. H o izza Dne 20. januarja 1928. DENAR. Današnji devizni promet je bi) prav znaten. Največ povpraševanja je bilo za devize: London, Newyork, Curih in Trst. Intervencija Narodne banke je bila manjša kakor običajno: dajala je le devize: Curih. Dunaj, Prago in Berlin, dočim je bilo vse ostalo privatno blago, zlasti dosti Londona. Večina deviz razen Berlina, Curiha in Newyorka se Je učvrstila: tako Dunaj na 8011, London na 276.25, Praga na 168.55. Trst je bil zaključen po 800.50 in 301; Pariz je bil iskan po 223 50. Devizni tetall na llubl'anjki borzi 20. fan. 1928 povpraS. pon. srednji sr. IVI I. Amt-terdam — .. . Berlin 13.535—13.565 13.55 13-55 Curih 10.93 - -IO.s-6 10.945 10.941 Dunaj 7.ЧУ6- 2b 8.011 8.0105 London 276.85- 277-05 276.25 276.15 Newyork S6.t>5— 5Г.88 50.78 56-78 Pariz — — — — Praga 164.15— -168.95 I6S.55 168.50 Trst 29av45- 301.845 30.'.-45 3'ji .75 Kagreb. Berlin 13.535—13.565, Curih 10.93-10.96, Dunaj 7.91)6-8.026, London 276.85 -27o.65, Newyork 56.691—56.891, Praga 168.15—168.95, Trst 299.50—301.50. Belgrad. Berlin 13.530—13.560, Budimpešta 9.035—9.965, Curih 10.93-10.96, Dunaj 7.905-8.025, London 27K.85 -277.65, Nevvyork 5U.08— 50.88, Pariz 222.94—224.94, Praga 168.15—168.95, Trst 299.50- 301.50. Cnrih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.70, Budimpešta 90.75, Bukarešt 819, Dunaj 73.11, London 25.31, Ne\vyork 519. Pariz 20.405, Prrga 15.385, Trst 27.455, Sofija 3.74, Varšava 5ai5, Madrid 88.85. Trst. Belgrad 83.25-33.32, Curih 363.50— 365.50, Dunaj 263.50-269.50, Loudon 77.25—77.35, Newyork 18.89-18.90, Pariz 92.20—92.25. Belgrad. Devize: Belgrad 12.5025, Kodanj 190.10. London 34.59, Milan 37.53, Newyork 709.60, Pariz 27.90, Varšava 79.56. Valute: dolarji 708, dinar 12.47. Pra^a. Devize: Lira 178.50, Belgrad 59.40, Pariz 132.70, London 164.40, Nevvyork 33.75. Dinar: Newyork 176.25, Berlin 7.395, London 276.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po 135; Ruše so se učvrstile radi višjih dunajskih notacij blapo od 280 na 285. V Zagrebu je vojna škoda nadalje čvrsta in je dosegla 429—430 za december 1928 438; med industrijskimi papirji so šle Vevče od 145 na 145-150. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 185, Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešlr 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. zaklj. 86.50, agrari 53 bi., vojna odškodnina 429—430, febr. 401, marec 403—404, dec. 433, Hrv. esk. 85—85.50, Jugo 96.25 —96.50, Praštediona 875- 880, Ljublj. kreditna 135 den., šečerana 520— 550, Drava 565—570, Slavonija 11—13, Trbovlje 405—503, Vevče 145-150. Belgrad. Vojna odškodnina 427—429 (900), uit. jan. 425—427.50, uit. marec 400—401 (5500), 7% invest. posoj. 86 (4000). Trst. Adria 199.50, Assicurazioni Generali 5890, Cosulich 183, liiunione ndriatica 2680, Trip-covich 253, Split cement 26*2, Trž. Lloyd 285. Dal-matia 117, Oceania 96. D ti naj. Podon.-savska-jadr. 86.80, Živno 111.25, Hrv. osk. 10.85, Alpino 42.95, Trbovlje 62.70, Kr. indu6tr. 42.35, Ruše 36.15, Gutmann 28.50, Slavonija 1.48. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukove letvice 38/38 I. dolžina po noti kupca fko Sušak 1 vag. po 8,,0; zaklj. 1 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 357.50—3