lete Linn, številka no. tr LjMijmu v mmt 11. longa iszs. JSEm* cena Din rso fthaja vsak dan popoldne, IzrceaSi nedeljo ln praznika. — InsoraU: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Interatni davek posebej. — »Slovanski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i UnrsTntsftvo- Enaflora ulica štev. 5, pritllčfe. — Telefon ste v. 304. Urodnlstvo: Snaflova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon ti*v. 34 Poštnina plažana * gotovini. Nemci se pripravljajo V Ktrfsteinu na Tirolskem ob bavarski meji je pretekli teden imelo društvo »Südmark« svojo veliko skupščino. »Südmarka« je organizacija; ki je nastala iz ujedinienia društva za snovanje nemških sol, ki se je preje imenovalo »Schulvcrein«. in organizacije, katere glavni cilj je bil nakupovanje nemške zemlje za okrepitev nemskesa žrvlja ob mejah. To društvo sc ie preje imenovalo ^Sudn^arkc. Iz eben teh organizacij »e nastalo novo društvo, ki si ie nadelo kombinirano ime '-Deutscher Scludver-sin ^Südmark*. Že preje sta obe ti društvi zasledovali vseneroske cilje. Z združitvijo s,> Se ti vsenemški srrotrj še potencirali. Ma skupščini v K i; f<-cini^ so se veliko-nemške tendence prišle do slasnevta izraza. Nemški 'isti so seveda v svojih poročilih \y tem zbora previdno zamolčali vse. kar bi lahko vzbudilo pozornost v rtenemšUi javnosti. Vkljub temu pa so prodrl^ v svet vesti, ki so vedele rudi za dogodke, ki so se dv>icravali za kulisami. In ti zakulisni dogodki so našli glasen odmev v italijanskem javnem mnenju. Itai^ariski listi poudarjajo, da na tei skupščini mso toliko razpravljali o kulturnih problemih, kakor pred vsem o vprašanju visoke politike. Baje se je že vršila na tem zboru živahna razprava zlasi o vprašanju Južne Tirolske in o italijanskih mejnikih na Brennerju. Da te razprave niso imele zgolj akademi-čen značaj, se razume samo ob sebi. —-Zato se ni čuditi, ako je italijanska vlada kakor -o poročali razni italijanski listi pa tudi nemški listi, dala svojemu diplomatskemu zastopniku na Dunaju ukaz, naj se natanko pouči o dogodkih na tej skupščini in naj v slučaju potrebe vloži energičen protest pri avstrijski vladi proti rovareniu *Sudmarke<--, češ da osrroŽLi dobre odnošaje med Italijo in avstrijsko republiko. Tako Italija. Kakor se Italija zanima za akcijske in bojne načrte r.Südmarke<-, tako imamo tudi mi Juprosloveni vzroka dovolj, da posvečamo aafveclo pažnjo delovanju tega nemškega borbenega društva, sat je pač jasno, da njegovo delovanje prav tako naperjeno proti nam. kakor proti sosednji Italiji Značilno je. da se je kufsteinske skupščine udeležil tudi Adriaticus, pisec knjige. -Nemčije pravične meje«, o kateri smo nedavno fej?a že spregovorili v nasern iistu, Adriaticus je na tem zborovanju z vso vnemo zastopal nazore, ki jim je dal izraza v gori imenovani knjigi. Ako je biia torej meja na Brennerju predmet diskusije na tet skupščini, je čisto gotovo, da se je Qri tej priliki načelo tudi vprasanic avstrijsko-ju-zoslovenskih meja. to je posesti naše mariborske oblasti, katero reklamuie. kakor je znaiK*». Adriaticus za Avstrijo, odnosno Veliko Nemčijo, bkratka, društvo, ki bi naj bilo na zunaj zgolj kulturno, se je v prvi vrstj na svojem zbora pečalo s političnimi pnablemi, med katerimi so ivrrali glavno vlogo združitev Avstrije z Nemčijo in vsi dragi problemi, ki so v posredni ali neposredni zve-l\ s tem perečim vprašanjem. Združitev Avstrije z Nemčijo le potemtakem tema. ki se danes razpravlja v vsi nemški Javnost^ in ki ho, ako znamenja ne varajo, polagoma prešlo res v meso in kri vsemu nemškemu prebivalstvu. Postalo bo tako vprašanje, ki se ne bo več dalo odstaviti x dnevnega reda. V tem ozi-ru zastopa docela pravilno mnenje znani italijanski žurnalist Temaro. ki poudarja v »Secolu«, da ie problem uje-dinie ija Avstrije z Nemčijo v bistvu docela Podoben iredentističnemu italijanskemu pokretu ood Avstrijo. Kakor stara Avstrija ni mogla preprečiti italijanskih stremljenj, da bi se končno ne uresničila, takisto ne bodo imela uspeha nobena preventivna sredstva proti pokretu, ki meri na združitev avstrijskih Nemcev z njihovimi rojaki v Nemčiji. Tudi mi smo istega mnenja! Kakor stari avstrijski državniki niso mogli zadušiti jugoslovenskega nacijonatnega gibanic in preprečiti ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako tudi ni mogoče trajno zadržati avstrijskega po-kreta po ujedinjenju z Nemčijo. Je to naravni proces. Zato je združitev — ako smo objektivni, moramo to priznati — ^amo vprašanje bližnje ali daljnjc bodočnosti. Ako pa je stvar taksna, moramo z njo računati, toda pravočasno. Ako pa računamo s to mož.iostfc>, moramo takoj misliti na našo Koroško! Kako jo naj rešimo? To je problem o katerem bo treba resno razmišljati. V naprej pa ie treba podčrtati, da se v avstrijskem problemu popolnoma krijejo ,iaši in italijanski interesi Skupnost In- Krpanje opozicijskega bloka Radičevci med dvema stoloma. — Radič misli le na svojo usodo. — Konflikt s klerikalci. — Beograd, 10. junija. Precej pozornosti vzbujajo priprave na jutrišnjo sejo opozicijskega bloka, na kateri bi imel Pavle Radič dati odgovor na postavljeni Ultimatum. Pavle Radič pride šele jutri v Beo-j grad. Danes se ic v Zagrebu vršila pri j oreiskovalnem sodniku konferenca ne-I katerih voditeljev HSS s Stjepanom Ra dičem o nadaljni taktiki. Radičevci se nahajajo v veliki dilemi. Na eni strani so razgovori z radikali zastali in se oči vidno ne morejo nadaljevati, dokler radičevci brezpogojno ne akceptirajo plat forme Narodnega bloka za pogajanja, na drugi strani zahteva opozicijski blok da radičevci prekinejo pogajanja s Pa-Šičem ali pa izvajajo konsekvence. Radičevci so torej v opasnosti. da ob sedijo med obema stoloma, na drugi stran? pa seveda izgubi opozicijski blok z njihovim izstopom svojo eksistenčno možnost ter razpade. Seda i se z vso vnemo na obeli straneh išče formula po oni sta ri prislovici: volk s-r, koza eela. Po zanesljivih poročilih Stjepan Radič pritiska za čim večjo popustljivost napram Pašiču ter ie na današnji konferenci skušal pregovoriti tudi nekatere pristaše, ki sc ne ogrevajo za dosedanjo taktiko. Radiču je glavno, da bi dosegel abolicijo. Veliko ogorčenje vlada v radičevskih krogih proti drju. Korošcu in slovenskim klerikalcem. Dolžijo jfh, da se obnašajo perfidno. Radičevci ne krijejo več namere, da ob prvi priliki prekinejo vsako zvezo s «popoveiv. Kar se tiče zaiedničarjev se z radičevske strani deluje na to, da bi ne prišlo do ot-vorjenega konflikta. Vladni krogi te zmešnjave v opozici-.fonalnih vrstah motrijo seveda z interesom in z zanimanjem zasledujejo ved no čestejše pojave razkroja opozicijo-nalnega bloka. Zakon o poljedelsbfh Mitih sprejet Narodna skupščina sprejela zakon o kmetijskih kreditih s 133 glasovi proti 58. — Viharen konec današnje seje. — Beograd, 10. junija. (Izv. ob 12.) Današnja plenarna seja narodne skupščine je potekla popolnoma mirno in je zbornica nadaljevala stvarno podrobno debato o zakonu glede poljedelskih kredHov. Narodna skupščina je danes zaključila prvo etapo zakonodajnega dela. Radi jutrišnjega katoliškega praznika se sestane narodna skupščina šele v petek. Posamni parlamentarni odbori morajo pospešiti svoje delo. zlasti odbor za proučavanje zakona o t'sku. odbor o-sodnijskili zakonih in odbor o invalidskem zakonu. Danes popoldne zborujejo po večini vsi parlamentarni odbori. Podpredsednik narodne skupščine dr. S u b o t i č je otvoril sejo ob 9.30, Po končanih formalnostih in prečitanju raznih interpelacij je Davidovičev pristaš posl. Ljuba Al i h a i 1 o v i č predložil dopolnilni predlog k obtožbi pravosodnega ministra dr. Edo Luki niča. Takoj nato je nar. skupščina prešla k nadaljevanje podrobne razprave o zak. glede kmet. kreditov. Razprave o drugem oddelku tega zakona pravzaprav ni bHo. Priglasil se ni ni kdo k besedi. To poglavju govori namreč o okrožnih in mestnih zadrugah in o poljedelskih kreditih. Zato je podpredsednik dr. Nikola Subotič odredil najpreje glasovanje od člena do člena. Po kratkem odmoru je podpredsednik dr. Subotič naznanil, da je povodom glasovanja o zakonu glede poljedelskih kreditov bilo oddanih 191 glasov. Od teh je glasovalo za zakon 133 in proti 58. Klerikalci »o glasovali proti zakonu. Podpredsednik dr. Nikola Subotič je na podlagi glasovanja konstatiral. da je zakon v celoti sprejet. Za tem ie zaključil ob 1. podpredsednik plenarno sejo z naznanilom, da se pr-n?a seja radi katoliškega praznika Tekrve-ga vrši šele v petek s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo anketnega odbora glede spornih mandatov HSS in 2. poročilo odbora za prošnje m oriiozbe. Takoj, ko je podp.r isodni^ dr, Subotič naznanil dnevni red prihodnje seje. :e nastal velikanski vihar in trušč med radičevci in zajedničarii. Proti predsedniku so vzklikali: ^Delajmo! Delajmo! Zahtevamo, da zbornica takoj prične razpravo o poročilu anketnega odbora L Podpredsednik dr. Subotič je skušal pomiriti zbornico in ie končno dal na glasovanje svoj predlog glede dnevnega reda, ki se glasi, kakor je gori omenjeno. Zopet vihar. Večina narodne skupščine je sprejela dnevni red, kakor ga je predlagal podpredsednik dr. Subotič. Na petkovi seji pride kot prva točka na dnevni red vprašanje verifikacije 24 spornih mandatov HRSS. Kakor zagotavljajo parlamentarni krogi, bo trajala debata o poročilu anketnega odbora najmanj dva dni. Posl. dr. Ladislav Polič (zajedničar) je ogorčeno protestiral proti določitvi dnevnega reda, češ da mora zbornica čim-preje rešiti vprašanje verifikacije spornih Radicev'h mandatov. Podpredsednik dr. Subotič je nato zaključil plenarno sejo ob 11. dopoldne. Prihodnja v petek 12. t. m. ob 9. dopoldne. ngleško-francoski sporazum Nezadovoljnost Italije. — Avstrijski priključitveni problem. — Rim, 10. junija. (Izv.) Italijanski tisk sselo obširno razpravlja o angleško * franco* skem sporazumu glede garancijskega pakta, ki sta ga sklenila Chambcrlain in B r i a n d v Ženevi. Kakor znano, daje po tem sporazumu Anglija jamstva za franco* ske meje napram Nemčiji. Ta sporazum je italijanske vodilne kroge zelo ogorčil. ker ni bila Italija vprašana za mnenje. Italija zameri, da sta se o tem problemu razgovara jala samo Briand in Chamberlain brez Itac Iije. «Corriere d* Italia» grozi in pravi, da bo treba z zavezniki govoriti po latinsko, ker Italija mora varovati svoje državne in* terese. Se bolj ogorčen je «Popolo d' Italia», ki zahteva, da mora Italija dobiti garancije za svoje meje na Brennerju. T tatifa mora I svoje interese diplomat ično in vojaško zave* rovafi in to v prvi vrsti proti vzhodu. — Pariz, 9. junija. (Tzv.) Priključitve no vprašanje Avstrije Nemčiji ni bilo predmet razgovorom med Briandom in Chamberlai« Tiom povodom razprave varnostnega pakta. To vprašnje bi pomenjalo novo kršitev mi* rovne pogodbe, če bi jo Nemčija skušala spraviti na dnevni red. — London, 10. junija. Sporazum med Ghamberlainom in Briandom je vzbudil v oUcijelnih krogih največje zadovoljstvo. Po mnenju angleških merodajnih krogov ta sporazum garantira ne samo sedanje meje med Francijo in Nemčijo, marveč obenem daje Angliji svobodo, da po svojem pre-vdarku postopa v slučaju, če bi Francija samovoljno izzivala Nemčijo. SMRT SRBSKEGA POLITIKA — Beograd, 10. junija, (fzv.) Po poročilih iz Vrrriačke Banje ie tam snoči umrl Pavle Marinko v ?č v starosti 63. let. Bil je brat bivšega zun. ministra in narodnega poslanca dr. Voje Marin-kovi6a. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je igral svoječasno v političnem življenju veliko vlogo. Bil je dolgo časa šef srbske narodne stranke in ustanovitelj dnevnika »Pravdac. V kabinetu, ki ie pripravil ženitev kralja Aleksandra Obrenoviča z Drago Mašin, je bil pokojni Pavle minister orosvete. Isti portfeli teresov pa nalaga vsaj vsporedno&t ak> cijc O lern Da pri drugi Diilifö je oskrboval tudi še po prevratu. Tik pred svetovno vojno je bil srbski poslanik v Bukarešti. Rajni Marinko\ič je bil navdušen Slovan in se je rad ndele-val vseh slovanskih prireditev. Bil je na vseslovanskem kongresu v Sofiji leta 1910 in na vsesokofskem zletu v Pragi leta 1912. Udeležil se je tudi slovanskega novinarskega kongresa in odkritja Trubarjevega spomenika v Ljubljani f. 1908. VzUubil je pri tej priliki Ljubljano in je nato cesto prihainl v Slovenijo, zlasti na Bled. Zadnja leta se m več aktivno udeleževal političnega življenja. Kot dobremu Slovanu in prepričanemu Jugoslovenu bodi ohranien trajen spomin! Važen sestanek širšega opozi-cljcnaJnega bloka j — Beograd. 10. junija: flzv.) Nikakiii i važnejših političnih dogodkov razim seje narodne skupščine. Nekateri listi tako i tudi beogradskio »Večerno Vreme« so 5 javili. d't je bfja pjosebna seja hrvatskega narodnega zastopstva pri Stjepanu Radie.! v preiskovalnem zaporu. Danes zjutraj je prispel v Beograd predsednik rjarlamentarnega kluba IIS? posl. Pavle Radič ter je vašetnu dopisniku direktno izjavil, da so te vesti o seji v preiskovalnem zaporu popolnoma neistinite. Vaš dopisnik fe ori tej priliki tudi vprašal posl. Pavle Rašica, kakšne vtise da ie dobil o govoru, ki ga je imel dr. Korošec na nedeljskem sestanku vodstva SLS v Ljublfani. Pavle Radič je kratko odgovoril, dr? ie more točno precizirati svojega stališča, ker niu še ni znan dobesedni govor, kakor ga baje priob-čuie -Slovenec«. Politični krogi pripisujejo največjo važnost današnjemu sestanku taknzva-nega širšega opozicijonalnega bloka. Sestanek bi *e Imel že vršiti danes dopoldne. Radi glasovanja v narodni skupščini o kmetijskih kreditih jc bil ta sestanek preložen za danes popoldne. Sestanek širšega bloka bo gotovo popolnoma razjasnil razmerje med radičevci in ostalimi opozicijonalnimi strankami. DRAGINJSKE DOKLADE VPOKOJENCEM. — Beograd. 10. junija (Izv.) Narodni poslanec dr. L. Pivko je vložil pred dnevi vprašanje na finančnega ministra dr. Stojadinovica glede izplačila draginj-skih doklad vpokojencem. V tem vprašanju je zlasti omenjal razna tolmačenja navodil glede izplačila draginjskih doklad vpoko-jencem Na podlagi tega vpraSarja je finančni minister sedaj izdal naredbo D. br. 59.311 z dne 38. maja t. I., s katero se finančnim oblastem daje najširša pravica interpelacije glede pravilnika o draglnjskih dokladah vpokoiencem. TRGOVINSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO. — Praga. 10. junija. (Izv.) Semkaj je prispela madžarska delegacija pod vod= stvom c. Wodyanerja, ki ima podpisati tr= govinsko pogodto med Češkoslovaško in Madžarsko. SESTANEK DR. BENEŠA Z AVSTRIJSKIM ZUNANJIM MINISTROM. — Praga, 10. junija. (Izv.) češkoslovaški tiskovni urad javlja iz Ženeve, da so bila včeraj končana pogajanja zunanjega ministra dr. Beneša z avstrijskim zunanjim ministrom dr. M a t a j o. Dosežen je sporazum v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Avstrijo In Češkoslovaško. —■ Po poročilu iz Ženeve je včeraj bil tudi sestanek avstrijskega zunanjega ministra z italijanskim delegatom bivšim zunanjim ministrom Scialojo. Temu sestanku je prisostvoval tudi zunanji miniter dr. Beneš. Doseženo ie popolno soglasje slede gospodarskih vprašanj vseh* treh držav. VOJNI PRORAČUN NEMČIJE. — Berlin. 10. junija. (Izv.)' Državni zbor je v drugem črtanju prejel proti glasovom socijalnih demokratov in komunistov proračun vojnega ministrstva, v prvi vrsti proračun za zgradnjo ene križarke In petih torpedovk. OTVORITEV TRANZITNEGA PROMETA Z ROMUNSKO. — Beograd, 10. junija. (Izv.) Z današnjim dnem je otvorjen v smislu sporazuma direkten tranzitni promet med našo državo m nomunsko preko postaje Zombolje. USODA AMUNDSENA. — Kodanj, 9. junija. (Tzv.) «Politiken» objavlja izjavo Nansena glede usode Amundsena. Nansen naglasa, da je vsaka rešilna akcija z zrakoplovi izključena, ne* mogoč© je s stroji priti na severni tečaj. — Norveška organizira posebne rešilno ekspe-die i jo. KOMUNISTIČNI PROCESI V BUKAREŠTI. — Beograd, 10. junija. (Izv.) Iz Bukarešte javljajo, da ie včeraj končal dva meseca trajajoči komunistični proces. — Obtoženih je bilo okoli 20 komunističnih voditeljev in agitatorjev. Polovica obtožencev je bila oproščena. Komunist Kahane ie bil obsojen na pet let težke ječe. Njegova tovariša Dodan in Ecker-inaiin na tri leta in več komunistov na j 2 do 6 mesecev težke ječo mešovina za poznavalce 1 10J i. POGREB AGLESKEGA POLKOVNIKA. — Beosrad, tO. junija. (Izv.) Včeraj ob 14. popoldne je bil pogreb angleškega polkovnika, vojaškega atašej« Johnsona Blcera. Roicrebnili svečanosti se je udeležila beogradska Brarmzi-ja in ie izkaz?1« pokojnika vojaške Časti na kolodvoru, kit so krstf> spravili v vlak. ki je pokojnika odpeljal v Tržič na Gorenjsko pod Karavanke. Angleški poslanik Kenard se je v toplih beseda! zahvalil naši vladi za izkazano sožaije INŠPEKCIJA GENERALNEGA ŠTABA V SLOVENIJI. — Beograd. 10. junija. Üzv.) Št\ glavnega Kenerabiesa štaba nrmijski general Petar Pcšič je odpotoval snoč z ljubljanskim brzovlakom v spremstvu divizijskib generalov M i 1 a n o v i i-z. Beliča in Marica v Slovenijo na inšpekcijsko potovanje. Borzna poročita« Ljubljanska borza. r LESNI TRG: Bordonali smrekov; in jelovi rezau' 40/40 6.80 ra, 6 tn dolž.. 5.20 dol ž. irc. meja denar 620; smrekovi in jelovi hlodi od 2,c cm tre. n. p., denar 250: deske 20 in 25 n»m 4 m dolž. lU. vr.. irc. ni. 1 vas. denar 400. blago 490. zaključki 490: hrastova drva Ihi d., letošnja sečnja fre Skoplje 2 vas., denar 30. blago 30. zaključki ,"0. ŽITNI TRG Pšemca. Rosafe, pa«-. Postojna trans, blago 465; pšenica avstralska, par. Posi.0-na trans.: blago 455: otrobi p.šenični, jntr!-vreče. fco Ljubljana: blago 200, oves makedonski, par. Ljubljana: blago 355; oves srbski, par. Ljubljana: J vagon: denar 347. blago 350. zaključek 347: koruza defekt na, par. Ljubljana: denar 200. EFEKTI Z*/**'** dri. renta za vojno škodo: di r;ar 190; ?% inv. pos iz !. J'^21 : denar fci blago 62.50, Celjska posojilnica d, d.: de-na 200, blago 2<~M: Ljubljanska kret&tna ban-kan: denar 225. blago 265, Merkantifria banka: denar 105, blago 10S. Prva hrvatska štedionica: denar 800, blago 812, Sla-venska banka: denar 70. blago 70, ,-.-\v ček 70, Kreditni zavod: denar !£5,< blas 195, Strojne tovarne "m livarne: blago 134 Trboveljska premogokopiia družba: dev.:i: 350, blago 360. Združene papirni^d: de*iai 100. Stavbena družba d. d. Ljubljana: öj- nar 265, blago 280. 4 banke: denar 20, 4 *j ''■ ke: denar 20. i : «2 i zas! i i kom. zad. de/ bar Zagrebška borza. Devize: Curih 11.41—1151. I': j 174.10—176.50. Pari/ 2*0.5«;—294JO, New york 5S.50—59.30. London 285-59—28839, Trst 232.80— 235.80. Berlin 14 005—14.153 Dunaj 0.08224—0.0S3O Efekti: 7% inv. pos. 6130—62 2y*% drž. rente za ratnu štetn: 195 — 10*.. Ljubljanska kreditna 260. Centralna banka 8—11, Hrv. esk. banka 104-105. Krediti .. banka Zagreb 105—110. Hipotekama banka 57—58. Jugobanka 100— KM. Praštedio-na 800—810. Slavenska banka 70/—71, Eks-ploatacija 36—37. Drava d. d. Osfjck 170 Šečerana Osiiek 545—555. Isis d. d. 65. N nag 42—45. Gutman 365, Slaveks 165, ŠJa-voniia 42—43, Trboveljska 370, Union i.v . romlin 425, Vevče 100—110. Inozemske borze. — Curih, 10. junija. Današnja borzi Beograd SJO, Pariz 25325, London 25.045, NTe\work 515.20. Milan 20.45, Prana 15.275 Dunaj 0.007265. — Trst, 10. junija. Prcdbor/a: Beograo 42.80—42.90, London 122—122.25. Pariz 12^ do 124.50. Newyork 25.11-25.1S Curih 4SI do 489, Praga 74.25—74.50, Dunaj 0.0352 di 0.0356. »SLOVENSKI NAROD« dne u. j unija —-M-i^—-——M — — ■ i M M m I^BP I 1 I I i ¥ ■----------------- Stev. 130. Ddnto o BolsarskI o narodni skupščini Narodu* skupščina izrekla zaupnico vladi glede zunanje politike napram Bolgarski 10. jmriftL (Izv.) Po govoru zunanjega ministra ie takoj« kakor smo včeraj Javili, dobil besedo interpe-lant pori. Voja Marinkovic^ ki je v krasnem tovora očrt al davna načela naše o. pr. prf takozvanem Karlovem ptiču, ko je poslala naša vlada Madžarski protest in celo odredila delno mobilizacijo. Jasno opredeljena je naša zunanja po* IWka tod! do Bolgarske. Prejšnji bolgarski jicui swwiu vwiiai h»a ▼ xiti uawviu _».»..,.- .---——»-----—--------- — ---«——~ politike napram Bolgarski. V bistvu je I ministrski predsednik Stamfoolijski je trpe! soglašal s politiko zunanjega ministra. Popoldne ob 17. se je nadaljevala debata o Bolgarski. Prvi fe govoril posl. Veseujak. Popoldanski sestanek te pričel ob 17. i^rv? je dobil besedo nosL Veseujak (ktcrJ, ki je i-rovoril pred skoraj prazno dvorano, ker je s tem zmanjševal efekt veieresnc skupščinske seje. V svojem govoru skuša uveljavit] tezo o okrepitvi Slovenstva in pravi, da bi Bolgari morah zadovoljili naše zahteve slede Macedonije, mi pa motati uodpirati njihova stremljenja 0 dostopu do morja pri Dedea*gaČu. Posl. Ljuba M i h a j 1 o v \ č (Dav. dtrm.) očita zunanjemu minisuru in ministrska \nu predsedniku, da premam informirata zbornico o svojem delovanju. Napada vlado m pravi, da nima pravega programa in da je t*aša diplomacija pristranska. Hkrati obtožuje tudi naše vlado in Jo poživijo, naj spravi zunanjo politiko v ram! Interese Jugoslavije. Njegova izvajanja je poslušala vsa zbouica zelo pozorno. Dr. Jovanovič je naglašal, da ie smer naše zunanje politike iasno začrtana. To se vidi najbolje v tem, da je treba ohraniti stanje, ki je določajo mirovne pogodbe. To je ferne!» nese zunanje politike. Da je temu res 1 ako. smo dal; že dovolj dokazov, kakor četniško akcijo v svoji državi. Zato smo ga ostro posvarili. Stamboiijski je izpremenll smer in posta! naš prijatelj. Vsa politika Male antante se naslanja na zaščito mirovnih pogodb. Govornik naglasa, da je opravičilo bolgarske vlade povodom našega koraka v Sofiji bilo tako, da ga ves kulturni svet smatra za zadostno. Dr. Vasa Jovanovič" se je bavil potem s slabim vtisom, ki ga je nanravi! prejšnji zunanji minister in današnji interpelant dr. Voja Marinkovič s svojim posetom v SofTil. Ako nam on očita, da smo sprejeli bolgarskega zunanjega ministra Kalfova v Beogradu, je treba pomisliti, da ie poseti! Sei zunanjega resorta sosednje države naše ministrstvo za zunanje posle. NajnavadnejŠa uhudnost zahteva, da takega poseta ne smemo odklanjati. Že dobra politika zahteva korektnost v tem pogledu. Toma Popovič (rad.): Gospod Kabov je vendar vrnil po-set g. Mariukoviča v Sofiji.«. Dr. Vasa Jovanovič je prešef potem na komunistično nevarnost, ki preti vsej Evropi in je dobila svoto nevarno obliko po svetovni vojni. Metode sovjetov obstojajo v glavnem v tem^ da organizirajo revolucije v malih državah. Ta svoja stremljenja so prenesli tudi na Balkan. Središče komu* nistične akcije za Srednjo Evropo je Dunaj, za Balkan pa Bolgarska, V svoje namene so boljŠeviJcZ potrosili zc- mnogo denarja. Mi smo se uprli povečanju bolgarske \ojske, ne morda zato, ker smo uverjeni, da je na Bolgarskem komunizem, ampak ker je bil nas zunanji minister prepričan, da sta bolgarska vojska in policija zadostni za pobijanje komunistične akcije. Pozno zvečer se je končala zunanie politična debata. Zbornica je skoraj soglasno izrekla zaupnico zunanjemu ministru glede politike napram Bolsrar-ski. Današnji beograjski listi priobčuje-io o bolgarski debati izerona poročila brez vsakih posebnih komentarjev. Bolgarski problem ie v oarlamentu potisnil v ozadje vsa notranjepolitična vprašanja, tako tudi ljubljanski dr. Korošcev govor, ki ni napravil na vladno večino prav nobenega vtisa, oac pa .ie poglobil nesoglasja v opozicijonalnem bloku. vojne ladje. Ameriški mornarji so dejansko že pomagali evropski policiji v borbi z demonstranti. Stavki* in nemiri se mirijo proi: Pekimi, Tietsimi in Mukdenu. Tajce napadajo, pekinški in drugi študenti manifestirajo proti Angležem in Japoncem. In da bo kaos še večji pomaga moskovska interna* cijonaJa z navodrii in denarjem. Kitajski problem imeresira v prvi vrsti pomorske države, pa tudi vse druge narode. Največjo pozornost pa posveča kitajskim dogodkom Amerika in Japonska. Zlasti Japonska je navezana na trgovino med Kitajci.. Japonska industrija ne more konkurirati na drugih tržiščih z Evropo ali Ameriko. Ogromno in edino sigurno tržišče ima na Kitajskem. Tretji glavni konkurent je Amerika, njena industrija igra na kitajskih tržiščih najvažnejšo vlogo. Nervozaost velesil je ;orej razumljiva. Že več iei so prisiljene držati roke križem in čakati, kdaj še razmere na Kitajskem urede. Pa si ne morejo p magat:. Ja bi pospešile ta proces,^ ker bi se kitajsko ljudstvo odločno uprlo vsakemu nasilnemu vmešavanju v njegove interne zadeve. Angleški kapitalističn] krogi so mnenja, da je še najboljše, če ostanejo velesile glede Kitajske pasivne. Nasprotno pa pišejo ameriški in angleški listi, da je treba energično nastopiti proti kitajskim malkontemom. Ali problem ni tako enostaven. Amerika in Japonska sta v takem an-tagonizmu. da |e skupna akcija za pomiritev Kitajske izključena. Računati je pa treba tudi z Rusijo, brez katere ne more biti rešeno nobeno vzhodno vprašanje. V album našim separatistom med Ritnici ore Eden najdalekovidnejših in najspo* sobnejših naših politikov je bil pokojni Fran o Supilo. tvorec zgodovinsko važne reške resolucije, ki je položila temlj hrvaskossrbskemu sporazumu le* Ta 1905. in omogočila ustanovitev hrvat« { sko*srbske koalicije na Hrvatskem. Njegove zasluge za osvobojenje in j ujedinjenje bo pravilno ocenila šele ' zgodovina. A Se sedaj lahko trdimo, da bi Slovenci in Hrvatje bili morda še danes tuji robje. ako bi ne bil Supilo že ob izbruhu vojne 1. 1914. započel velikopotezne akcije, da zainteresira velesile, predvsem Rusijo za usodo Hr= vatov in Slovencev pod Avstro*Oersko. Delo v vsi njegov veličini, ki ga je iz* vršil pokojni Frano Supilo. je razvidno iz tajnih aktov v ruskem državnem ar* hivn, ki jih je nedavno tega izdal nem* šk zunanji urad v Berlinu pod naslovom «Iswolski im Weltkriege.» V tej zbirki aktov je natisnjena tudi sporne? niča, ki jo je Supilo predložil potom poslanika Izvoljskega 14. decembra ie* ta 1914. ruskemu ministru zunanjih del Sazonovu. V tej obsežni, povsem pravilno na* rodno stališče tolmačeči spomenici je Supilo med drugim povdarjal: «Avstrijska politika se je poslu že* vala vseh možnih sredstev, da vzdrži narod v separatizmu in atavizmu imes na in vere. imajoč pred očmi geslo «Divide et impera». Svoječasno so se p ara* tisti vodili ljuto borbo o vprašanju imena. Toda z napredkom narodnega čustvovanja so vedno bolj izginjale te diference in v mladi srbski, hrvatski in slovenski generaciji so že skora po= polnoma izginile. Danes je takorekoč nemogoče najti le enega mladega Srba, Hrvata ali Slovenca, ki bi bil separat tist. a to je sigurno jamstvo za bodoč« nost našega naroda. Različna ie zgo= do vi na Srbov in Hrvatov in do gotove stopnje najdemo razlike tudi v njihovi veri. Jezik je točno eden in isti. V njem pravzaprav ni niti dialektičnih razlik. Slovenska na~ečje se le malo razlikuje. Toda te razHke niso tako ve« like, kakor med beneškim in floreniin-skim ali samim milanskim dialektom, da ne govorimo o razliki dialektov Ze-novežanov in Sicilijanccv. Tam se pre; prosti ljudje vobče med sabo ne razumejo. Toda naš narod sc brez tezkoč popolnoma razume od Triglm^a do TU moka, pa naj govori v tem ali onem narečju. Z bog tega lahko brez vsakega pridržka trdimo, da noben narod v srednji ali zapadni Evropi ne kaže v sebi toliko jezikovnega edinstva. ka~ kor 12 % milijonski narod Jugoslcve; nov. Neizpodbitna istina o enakosti našega jezika, naše fcrvi in naše rase. je mati politične misli, naj se ustvari na- rodno edinstvo, ki postavlja popolno* ma v stran vprašanje imena. Ni važno vprašanje, kakšno ime naj dobi ta na* rod, glavno je. da lahko živi, da je svo* boden in ujedinjen in da lahko napre* du je. 3e so stranke in deli naroda, ki stoje na poti narodnemu ujedinjenju. Ti črpajo svojo silo iz tradicij prošlosti, versko vprašanje je služilo njihovemu cilju in oni so vživali dobrohotno za* ščito avstro-ogrske politike. Izven vsa* kega dvoma je. da bo njihovo delova* nje s propadom te politike izgubilo svoj vplic. Z gotovostjo lahko trdimo, da vrže politika bratske ljubezni to tuŽ* no razdobje naše prošlosti med staro šaro in \* tem smislu povzroči velik pre* okret. Tu gre samo za staro generacijo, ki pa je sicer v manjšini. Naglašati je namreč treba, da se je ta preokret že izvršil v mladi srbski, hrvatski in slovenski generaciji. To ni mišljenje po= edinca. marveč je dejstvo, ki je potrju* jejo stotisoči naših neodvisnih duhov, Čim morejo in smejo izraziti svoje miš* Ijenje. Toda vsi ti mladi duhovi ali pro* padajo v ječah ali stoje kot avstrijski ali madžarski vojaki kot «kanonenfut« ter» na Drini ali na Visli v borbi proti svojim lastnim slovanskim bratom ... Ustanovitev velike države od Timo* ka do Jadrana torej odgovarja želji pretežne večine našega naroda. Ustanovitev tc države je mogoča samo s pomočjo in zaščito naše bratske države velikega ruskega naroda in pod političnim vodstvom Srbije. Srbija je zlasti v zadnjih letih vedno nudila ga* rancije in dokaze, da je sposobna iz* vršiti nalogo takega političnega tvorca, a Rusije dolžnost je. du vzdrži to orga* nizacijo slovanskega duha, brez katere bi tudi ona ne mogla živeti. Tu se sedaj pojavlja vprašanje o imenu. Kakšno ime naj nosi nova drža^ \& in njen narod? Srbohrvatska? Jugo* slavij a? Srbija?___ Ako bi vprašanje imena vsled zlobe ali intrig ogrožalo narodno ujedinjenje, zastopamo stališče, naj bi sc to vpra? sanje predložilo v razsodbo Rusiji: naj ona določi ime nove države m naro* da .. .>» Takšno je bilo stališče Frana Supila glede narodnega in državnega edinstva meseca decembra 1914.! V svoji dale* kovidnosti je Supilo že takrat računal s separatisti, ki sc pojavijo, čim bo iz^ vršeno narodno osvobojenje in ujedi* njenjc. Že takrat je ugotovil, da bodo ti separatisti samo ostanki iz tužne na^ še prošlosti, ki bodo svojo moč črpali zgolj iz tradicij žalostne naše pretek? lostif In to je točno. Prav tako gotovo pa je tudi. da ti separatisti izginejo prav tako, kakor so izginili njihovi predhodniki, ko se je izvršilo ujedinje* nje italijanskega naroda. Do /ob obzdržujet& ravni red in mir v neki ulici Singhaja. Svetovna p^inko n.- n velikih skrbeh taoi >umijivega pokreta nu Kitajskem, v tej pravljični deleži vzhajajočega soinca. ki predstavlja zadnja ieta ognjišče aeinirov na Oaljnem vzhodu. Odpor proti mjeem ni ned Kitajci me novega. Taki nemiri in zredi, kakor divjaio iia Kitajskem te dni, -o se ponavljali že opetovano. Kitajci se boje evropske civilizacije, protivilo se njenim novotarijam in zato sovražijo vse tujce kot nosilce te civilizacije. Pvropa je pa batna 7-anet3a to reakcijo proti lastni civilizaciji. 2ohi bratje Kitajcev — Japonci — so prv; segli !>o Koreji m Tx/rmosi, premagali so v vojni L IS94 Kitajce ter dobili po mirovni pogodbi v Shimonosekä tudi mand-žursk: polotok Leäo-Tang, ki so ga pa morali vrniti Kitajcem na pritisk Rusije, öije vgtiv ie bil rako velik, da ii je Kitajska dovofila zgradMn :akozva*K> vzhodno-kltaj-sko železnico preko Harbinu do Vladivo-stoka. Pora/ Kitajcev ijponsko-kitajski vcUd ie imel za posledico, da so zaceli Kitajci pomisUati na reformacijo. Ta pokte«. ki ga je podpiral rudi takratni cesar Kuang-si, se pa ni posrečil, ker so mu nasprotova-?! mjci. ziast aemSki mlsirionar^. In tako je reakcija In mržnja napram tujcem še boli rastla. L. 1894 sta bfla ubita dva nemška misijonar.K.. To le dalo Nemčiji povod za okupacijo mesta Kiao-Cau ki Sarrtnnga. S tem ie b:! dan signal za nastop velesil. Rusija je izsilila od Kitajske Port Arthur in meto Dairen ter je spojila potom železnice s Harbinoni. Angleška je zasedla nasproti ležeče pristanišče Ve-hai-vel ter razširila svojo kolonijo Hongkong. Francija ie pa dobil:* zaliv Knang-čeu-fiL To početje evropskih držav je povzročilo med Kitajci strašno mržnjo proti Evropi in dinastiji. Tako je -Izbruhnila groznj bokserska vstaja, ki je objela vso državo in prisilila Evropo k posredovanju. V avgustu 1900 je vojaštvo evropskih velesil pod poveljstvom ruskega imw^q T we^Hßfl yfA&eSin PtJel» Zavez/uiti ( marali zbrati dvakrat na Kitajskem nad 50.000 mož (največ je bilo ruskega in japonskega vojaštva) ter 160 vojnih ladij. Svetovna vojna je našla Kitajsko že ko: republiko, aii še v večjem kaosu nego poprej. V vojni sploh ni nihče računal s Kitajci. Država je razpadla na cek> vrsto provinc, v katerih «o vladali poedini vojaški guvernerji v neprestani medsebojni borbi. Ti guvernerji >o se borili tudi s centralno vlado v Pekinu. Današnja Kitajska )e pravo gnezdo državljanske vojne in notranjih prepirov. In vendar vse kaže, da vodi Kitajce ena skupna ideja in sicer mržnja do tujcev. Najnovejši krvavi dogodki, k! so se začeli v Šangaju in razširili po ceh državi rako, da je prišlo do izgredov tudi v Kan-ronu, Kaukau. Tsingtau, Mukdenu in v samem Pekinu, so pa povsem drugačnega značaja neso bokserska vstaja. Dasi ni dvoma, da gre tu za dobro preračunano boljševisko propagando, ki zna imenitno izrabljata WÜsonova gesla o samoodločbi vzhodnih narodov, "da prizadene usodrp udarec evropskim kolonijafnim državam, v r -,uj endar gledati na kitajske dogodke kot na simptom naraščajočega nacijottal-nega pokreta. Pa tudi razmere v mednarodni Politik: so se tako spremenile, da zadnjih izgredov proti tujcem ne moremo primerjali z boksersko vstajo. .Mržnja proti itrjcem le samo krinka. Sedanja kitajska vlada je namreč prav take osovražena, kakor prejšnja. Mesto izgnanih generalov so zavzeli novi k* se nočejo ukloniti prezi-dentu Feng Yu lisiangu. Mandžurski satrap Čango Lin zbira süe proti pekinški vladi. Po drugih provincah pa vladajo neomejeno somišljenik- umrlega boijseviškega preroka Sun fatsena. V tem kaosu je težko dognati, kakšno presenečenje pripravljajo Evropi krvavi dogodki v Sanghaiu. Velesile so se že pripravile za vsak slučaj. V šang-hajskem pristanišču stoje japonske, ame-riSke /rajicoske, angleške iäoMumxiui Linbifanska porota Veleslepar Josip Majer (ialse dr. Star- , man pL Podgrajski) ie bil včeraj popoldne obsojen na 30 mesecev težke ječe. Ker pa se mu všteje v kazen 17 mesecev preiskovalnega zapora, bo mož kmalu znova pričel z novimi pustolovščinami. Mož je navzlic mladosti 30 let popolnoma osivel (a si bo Že znal lase prebarvati) in odurnega obraza z napeto ?obo. zato ne moremo razumeti ženskega ofrosa, da mu je toliko deklet in žen nasedlo. Predseduje predsednik Ježelnega sodišča dr. O. Papež, votanta sodni svetnik Keršic in okraj, sodnik Vrabl. državni pravdnik dr. Ogorentz. Hlapec in dekla. Obtožena je 16 letna dekla Ivana öcm-ča iz Zminca pri Škofji Loki težke telesne poškodbe po § 156a k. z. Obtoženka in Feliks Šinkovec, oba še napol otroka — sta služila pri Janezu Bogataju v Do!. Brdu. Dne 13. decembra I. 1. sta bila sama doma. Kakor že večkrat poprej, s,/ be tudi ta dan začela brez vzroka prepirali. Tekom prepira pa se je obtoženka razjezila, ker ji Šinkovec ni hotel utihniti, zagrabila pod klopjo takozvanega zajca za sezuvanje čevljev ter ga treščila z vso silo Šinkovcu v glavo. Zadela ga je pri tem v desno oko in sicer tako močno, da so se očesne opne razpočHe in so mn morali v bolnici desno oko odstraniti In vstavit! stekleno. Obtoženka priznava dejanje in se zagovarja z razburjenostjo in da ni imela namena Šinkovca težko poškodovati. Porotnrki so krivdo soglasno zanikali, vsled česar je bila obtoženka oproščena. Nevaren tat (Senat prejšnji, zagovornik dr. Zoreč). V jesem 1924 je bilo v oko-Kci Kranja izvršenih več predrznih vlomov, ki jih je izvršil 20 letni posestnikov sin pri Sv. Joštu Josip Rakovec s pomočjo neznanih tovarišev. Med drugim je bilo ukradeno Francetu Knraltu v Kranju iz zaklenjene žage 1500 Din vreden bicrkelj (last .Tankota Japelja), železna ročna blagajna, 6 m gonilnega jermena fin nekaj gotovine. iz zaklenjene hiše v Brodeh 50 m platna, kos usnja in suknjič, skupna vrednost 1540 Din. Jožetu Vodniku 2 obleki, klobuk, naramnice, skupna vrednost 1500 Din, Matevžu Pečniku iz zaklenjene hiše v Brodovljah 1 postelja, 1 pirnosteljnik, 1 ogledalo in 2 rjuhi, skupna vrednost 1075 Din. Primožu Prevodniku iz hleva i koštrun, 2 ovci, 1 ;agnje in 2 vrvi. skupna vrednost 1015 Din, Mariji Alastr! v Zg. Bitnji \z zaklenjenega skladišča 75 kg zime v vrednosti 4470 Din. Tndi je obtoženec nosil pištolo-repettrko brez oblastnega dovolienja. Obtoženec priznava, da se je za te tatvine domenil z dvema tovarišema, ki ju opisuje po zunanjosti, a trdi, da jn je poznal le po imenu Jožef in Janez. On da je stal vedno Ie na straži in spravljal plen v denar, ki so si ga potem delili. Več ukradenih predmetov so našli pri njem na domu, dočfm se je večina blaga izsledila pri tretjih osebah, ki so blago od obtoženca kupili in se bodo morali zaradi tega -zagovarjati pred sodiščem. Obtoženec nastopa zelo naivno jn se ves čas med zasliševanjem prisiljeno joče. Zaradi tatvine je že presedel 4 mesece težke ječe. V preiskovalnem zaporu že sedi od 25*. oktobra L L Obtoženec se zagovarja, da se je soudeleževal pri tatvinah v ta namen, da bi se preskrbel z denarjem za vojake. — Porotniki so obe glavni vprašanji potrdili, nakar je bi! Rakovec obsojen na 3 leta težke ječe, a se mu všteje v kazen 7 mesecev' preiskovalnega zapora. MladenJška lahkomiselnost« Po novem letu 1922 je vstopil pri trgovcu Jos. L. v Kranju 15 letni Stanko Demšar iz Gorenje vasi kot vajenec v službo. V začetku svoje učne dobe je bil še dokaj priden, pozneje je pa postajal nepošten, da je jemal svojemu gospodarju iz blagajne gotovino in blago, ki ga je potem sam prodajal in denar zase spravljal. Njegovo lahkomiselnost so podžigali in izrabljali nekateri starejši malopridneži tako Kristl MiheMč in Ivan Benedik, ki sta ž*e eni 192? ga ie nagovarjal tnd? branjevec Kristl Mihelic, naj mu proda nekaj vžigalic »po ceni,« češ da jih tudi on san (Demšar) poceni dob;. Nekoč, ko še ni Me gospodarja v trgovini, je izročil obtolanec Miheliču 10 velikih zavojev vžigalic, od katerih ni bila plačana trošarina in je prejel zanje 225 Din. Kake 3 tedne pozneje mu je po dogovoru zopet pripravil na Likozar-:evem fvorišcu 2.1 zavojev takih vžigalic po katere ie prišel Mihelič fn jih odpeljal v skladišče pr: hotelu ^Stara pošta«. Tudi to tatvino obtoženec odkritosrčno prizna, do-čim se je Mihelič zagovarja!, da mn ie Demšar zagotavljal, da so vžigalice vtihotaplje-ne iz Italije, akoravno so h:le vžigalice izključno domaČi izdelki t. i. Cirl!-Metod<.ve družbe in Jadranske straže, Mihelič sicer trdi, da nI vedel za tatvino, vendar pa Demšar sam prizna, da sta bila dogovorjena. Sicer pa je moral MihehČ vedeti, da mlad vajenec ne more tržiti s svojim blagom in da svojega blaga ne bo imel shranjenega v gospodarjevi trgovini. Obtoženec tudi priznava, du si je tekom svoje učne dobe prisvojil najmanj 7725 Din gotovine, za kateri denar >i je kupoval motorna kolesa in usniaio suknjo. (Ob sklepu lista obravnava še traja, izid priobčimo v petek). Politične vesti — Narodni blok se razširi ?n okrepi! Klerikalni listi so v zadnjem času dan za dnevom napovedoval! razpad Narodnega bloka in ^Slovenec- je pretekli teden celo iztaknif kurijoznost. da je Narodni blok prav za prav prenehal obstojati že na dan skupščinskih volitev dne 8. februarja. Vse te izmišljotine je v nedeljo demanriral sam dr. Korošec in postavil iia laž vsa .svoja glasila, k! so kar tekmovala v izmišljanju najabot-nejšili. za klerikalce ugodnih vesti. Pobožne želje klerikalcev se torej nikakor nečejo izpolniti. Narodni blok nj same trden in enoten, zdi se celo. da se ?e v bližnji bodočnosti znatno okrepi. Beo-«radski listi namreč poročajo: *Zelc verjetno je, da se Narodni blok okrepi z novim elementom, ki se neopazen« približuje in ki že v kratkem javno na« stopi.« — Kaj poreče k temu ^Slovenec«? Na.i ujcane. kdo je ta »novi ele-menU in i kij to tudi pove svojim citate! jem. S to okrepitvijo Narodnega bloka bodo za vedno pokopane vse nad€ naših klerikalcev, da se še kdaj dokopljejo do veljave in vpliva v naši drŽavi! Klerikalna moč in veljava je za vedno zatonila za gore. To naj slovensk^ ljudstvo trvažtlje in nai se po tem tudi ravim! =^ Ratificiran sporazum glede Reke, Italijanski parleament ie ratificiral sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede Reke. Dotične pogodbe so bile Dodoisa-ne 27. januarja 1924._ Strašna eksplozija v Baski na Krku. Eksplozija v centrali g. Tudorja V Baskih lepem in idiličnem mestecu na otoku Krku, je preteklo soboto nastala v električni centrali tudi Slovencem dobre znanega hotelirja g. Tudoria silna eksplozija, ki ie zahtevala tndi človeške žrtve. Q dogodku poročajo: G. Tudor je iinel že dalic časa namen da si zgradi za svoj krasni hotel »Velebtt* iralo električno centralo. Pred kratkim je zato kupil s Senja že nekoliko rabljen Dies-lov motor s 100 konjskimi silami. Motor j« postavil v malo zgradbo poleg hotela. Motor je pregledala komisija strokovnjakov; ki je izjavila, da ga bo treba pred poskusnim pogonom temeljito očistit:. V soboto popoldne sta brata Josip ir) Nikola Ostrogovič iz Vrhnika, oba mehanika, preizkušala motor. Navzoča sta bila tudi Stevo Hofman in Anton Pesek, nameščenca pri Tudorju. Predno sta motor pognala, sta stroj temeljito pregledala, izjavljajoč, da je vse v redu. Nato sta v reser-voir nalila nafte in ga skušala pognati. 2e po prvih pokih, ki so pri zastarelih motorjih simptomarični, je bilo jasno, da motoi ni popolnoma v redu. Navzlic temu pa ste Ostrogoviceva nadaljevala s poskusi in posrečilo se jima je stroj spraviti v tek. Ne* kaj časa je motor brezhibno deloval, nen2« doma pa je nastala silna eksplozija, ki je je spremljala močna detonacija. Iz mak zgradbe se je v naslednjem trenotku Sok pretresljivo kričanje. Medtem se je pred zgradbo zbralo precej 'judi. ki so po prvi! krikih vdrli v zaklenjena vrata. Prvi je pri« drvel na prosto Stevo Hofman. ves okrvav. !jen. za njfro so prinesli Peška. V zgradbi sami se ie odigral grozen prizor. Josip Ostros#.'Ič. čigar obleka je bila prepojena od nafte, je gorel po vsem telesu. Bil je strašna slika žive baklje. Gorel je tudi njegov brat Nikola, katerega so še pravočasno rešili in prepeljali v bolnico na Sušak Njegove opekline so težke in je malo upanja, da okreva. Josip Ostrogovič je mrtev, ostala dva pa imata lažje poškodbe. — Policija je uvedla preiskavo, da dožene, koga zadene krivda na nesreči._ KONEC ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V MARIJANSKIH LAŽNIH. — Praga, 0. junija. (Iz\0 V Marijan skih Lažnih je končal šahovski turnir. Rubinstojn tn Niemczowicz si dolita prro in drugo nagrado. Oba sta doscaria 11 tofik, ftev 130. »SLOVENSKI NAROD« dne M. junija öTran A K francoskim težavam o Naroku •mm£/*enbsh/T Wn%S7Sm^£Še ^-*eA******* Rlfški KablH in njih vodja so danes središče pozornosti političnega sveta. Francoski parlament jih je proglasil za neprijate-$je civilizacije. Socijalistična večina je pooblastila francosko vlado, da napravi z energičnimi ukrepi red v AirikL Pot do tega cilja vodi edino preko popolne zmage nad rifskimi Kabili in njihovim spretnim narodnim voditeljem Abd-el-Krimom. Lahka ta rmaga sicer ne bo, ker so marokanski oporniki na čelu z Abd-el-Krimom dokazali Izredno bojevitost in čudovito odpor iost v borb! za svojo plemensko svobodi. Svoboda je vsakomur draga, najdražja pa sinovom pustinje. Najzanimivejši pojav vojne v Maroku je vsekako Abd-el-Krim. Primerjajo ga z Mussolinijem ali s Kemal-pašo. Tudi njega so spravile na površje razdrapane povojne irazmere, iz katerih je stopil na plan v tre-notku, ko so ga svojci najbolj potrebo valj. Abd-el-Krim je bil prvotno sodnik v Mel-Jile, leta 1922. je postal marokanski sultm. Bodočnost pa pokaže, da li postane največji dostojanstvenik mohamedanskega sveta. — Abd-el-Krimu je bilo 38 let, ko je začel leta 1920 borbo proti neprijateljem kabllske svobode. Ta borba se je bistveno razlikovala od neštetih barbarskih uporov. 2e ta-ierat je presenetil diplomatlčne in vojalke kroge s svojo sposobnostjo in Izrednim vojaškim talentom. Težko si je misliti, ksko je mogel ukrotiti divje pleme in organizirati iz raztresenih več ali manj roparskih odredov močno vojaško edinlco. Abd-el-Krim ne pusti nobenega domačina na bojišče brez predhodne sistematične vežbe/ Z železno energijo vežba svoje Čete. Z neumornim delom je dosegel, da imajo upor- niki že brzojavne in telefonske zveze, s pomočjo katerih gredo njegova povelja na vse strani ne glede na neobljudeno pustinjo. Uporniki se bore sistematično, oprezno in spretno. Splošno prav nič ne zaostajijo za francoskimi četami. Na obeh straneh so pripravljeni boriti se do zadnje kaolje krvi. Francoske vojaške kroge je naravnost presenetila vzorna organizacija in discipliniranost Abd-el-Krimovih čet. Abd-el-Krim živi na evropski način, dasi ni bil nikoli v Evropi. Njegov nastop je impozanten. Evropejce pozna zelo dobro. Vozi se navadno v avtomobilu, le če potuje po pustinji, zajaha svojega čistokrvnega konja. Organizatorične in diplomatične sposobnosti marokanskega sultana so dobro zrane evropski diplomaciji. Diplomati so že razmišljali o tem, da bi kazalo začeti z nljim pogajanja, zakaj na bojišču ni mogoče reširl maročanskega problema brez ogromnih žrtev. Abd-el-Krim je zaslovel kot diplomat že med svetovno vojno. Leta 1916 so ga Španci brez pravega povoda aretirali, ker je bila njegova osebnost v kraljestvu pustinje preveč popularna. Cez leto dni je pobegnil iz zapora, čez, čez tri leta je pa poplačal spancem za to nasilje v ammalski bitki, kjer je Izgubila španska vojska 20.000 mož Rifski Kabili so bili pred 7. stoletjem Kristjani. Na sabljah in sedlih nosijo Še danes znamenje križa. — Toda krščanska civilizacija je sčasoma izginila. Zdaj se vodi borba v imenu krščanske civilizacije proti sinovom pustinje. In težko je soditi, katero sredstvo civilizacije bi prej pomirilo duhove v Maroku — Abd-el-Krim, ta bojeviti in izobraženi »Evropejec«, ali francoski španski topovi. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer-Četrtek 11. junija: Zaprto. Petek 12. junija: «Narodni poslanec*. E. Sobota 13. junija: «Roka roko umije, obe pa obraz». Red F. Nedelja, 14. junija: Zaprta Opera: Začetek ob pol 20. zvečer. Četrtek 11. junij«: «Boheme». Ljudska pred? stava pri znižanih cenah. Izv. Petek 12. junija: Zaprto. Sobota 13. junija: «Glumacr». «Cvetice mas le Ide». Red A. Nedeljo 14. junija: Zaprto. Ponedeljek 15. junija; «Nizava». Poslovilni večer baritonista N. Cvejica, Izven. • • • «Ba/ierne» v naši operi. Danes, na praznik ob H 8. zvečer se poje zadnjikrat v tej sezoni priljubljena Puccinijeva opera «Boheme» kot ljudska predstava pri znižam nih cenah. Pri predstavi sodelujejo gdčni. Rorumova in Thalerjeva ter gg\ Banovec, Popov, šubelj in Zathev. Na to predstavo opozarjamo vse prijatelje in ljubitelje pre* lepe Puccinijeva glasbe. Drama ostane ta dan zaprta. Poslednji dve predstavi v dramskem gledališču sta v petek dne 12. t. m. «Na» rodni poslanec» za red E in v soboto «Roka roko umije, obe pa obraz» za red F. vse, kar nam je naklonil iz svoje bogate umetniške zakladnice. Na novem mestu mu želimo največje lavorlke. Na koncu pa še dodajemo željo, da ga zopet vidimo v naši sredi! _ Francesco Nitti — Ljubo mir St Köster: Mir. Kao šesta sveska Biblioteke »Bankarstva«, izašao je pod gornjim naslovom, jedan interesantan i aktuelan rad, po-znatog itaiijanskog političara Francesca Nitti, bivšeg ministra-Predsjednika Kraljevine Italije. Knjigu je preveo Lj. St. Ko-sier, koji je u samom uvodu dao i markan-tan prikaz o ličnosti autora, a pored toga imade knjiga još slijedečl sadržaj: 1. predgovor jugoslovenskom izdanju, II. zli pa-stiri, posljeratni vodje naroda, III. neuspeh rata, IV. neuspeh ratnog mira, V. ratni mir, VI. povreda ugovora prije, za vrrjeme i po-slije rata. VII. iluzije o miru: sila i spretnost, VIII. borba izmed ju principa reparacije i pfincipa života, IX. putevi, koji vode k miru — povratak principa slobode i demokracije, X. ujedinjene države Evrope, XI. napomene autora. Cijena je knjiži 60.— dlnara i dobiva se u svima bolj im knjiža- rama, kao i kod izdavača: Administracije »Bankarstva« u Zagrebu, Marovska 30. — Mi čemo o ovoj interesantnoj edicij i još zasebno progovoriti. — Pirandello in angleška cenzura. Te dni potuje Pirandello s svojim Teatro d* arte, kakor imenuje svojo družbo Igral, cev, s celoknrmim scen i čn i m aparatom v Anglijo, kjer priredi predstave v znanem New Oxford Teatre. V Angliji je nastopfla angleška cenzura prav ostro proti Pirandel-hi. Zdi se, da njegovo delo Šest oseb išče avtorja bo precej pristriženo. Najbrže gro za prizor med očetom in hčerko v »salonu«, ki razburja londonskega cenzorja, da noče dati temu delu svojega placet. Pri po-vratku iz Anglije se Pirandello ustavi v Parizu, kjer bodo recitirati njegovega Henrika IV. Za jesen pa pripravlja Pirandello dve novi deli v treh dejanjih. Prvemu bo naslova Nova kolonija, drugemu Prejšnja žena. Obe deli bosta čistokrvno »pirandeU ska«. Svoje najboljše sile hoče odslej Pirandello posvetiti rimskemu gledišču, ki ga izpopolnjuje v pravo vzor gledišče. Sokol — Gledališka vest. Kakor čujemo, je ministrstvo prosvetc ponudilo direktorju ljubljanske opere g. Rukavini mesto in* tendanta narodnega gledališča v Osijeku. Za slučaj, da hi g. Rukavina to mesto spre* jel, je določen za njegovega naslednika v Ljubljani tajnik beogradske opere kapelnik g. Polič. — Tudi gosp. Zathev nas zapušča! Priljubljeni basist naše opere, ki deluje na ljubljanskem opernem odru od januarja 191S dalje, g. Zathev, je pravkar podpisal kon-trakt z operno upravo v Poznanju in nas s prihodnjim letom zapusti. Gosp. Zathev je na tem odličnem poljskem umetniškem zavodu gostoval koncem aprila v »Hoffmannovih pripovedkah« in dosegel tamkaj, kakor posnemamo iz časopisnih ocen, naravnost laskave uspehe. Res obžalujemo, da nas Po vrsti zapuščajo naše najboljše moči. Kje dobiti zanje nadomestila? Gosp. Zathev si je stekel za naš zavod prav velike, izred- • ne zasluge. S svojim lepim glasom in du- | ševno igro si je ustvaril velik krog častilcev. Pa tudi kot človeka ga je sprejela naša družba kar najbolj prijazno. Povsod je bil dobrodošel gost in je očaral s svojim inteligentnim, pristno poljskim elegantnim in družabno vseskozi olikanim nastopom. Kot človeka ga je vedno dičila neka skromnost in tudi kot umetnik se ni štulil v ospredje z neokusnimi epistolami. Zato ga bodo pogrešali tudi kolege v opernem ansamblu. Gosp. Zathevju kličemo hvala za Sokolsko okrožje Ljubljana II. je imelo v nedeljo 7. t. m. ob lepem vremenu zlet v štepanji vasi na Planlrju. Dopoldne so bile skušnje, popoldne ob 14. pa izpred Mestnega doma čez Poljane na telovadišče z godbo Sokola I, ter odhod z praporoma iz Litije in Ljubljana I na čelu. Sprevod, fcroječ okrog 300 oseb: deca. naraščaj, članice in člani, — je občinstvo živahno pozdravljalo; raz oken se je vsipalo cvetje. Ob 16. je pričel moški naraščaj (27) javno telovadbo z vajami s kui in žel za izvedbe zasluženo pohvalo. Posebno pa je občinstvo toplo pozdravilo skupne proste vaje moške in ženske dece (120). — Nastop je pričal o vestni pripravi. Ženski naraščaj (9 — pičlo število!) je izvajal vaje s palicami lepo, z dokaj čistimi gibi. Proste vaje članov (44) so dokazale marljivost in napredek bratov. Nastop je izzval živahno odobravanje. — Tudi članice so v lepem številu izvajale savezne proste vaje, zdi pa se mi. da je nezglajeno, travnato telovadišče marljive sestre precej oviralo. — Tudi telovadišče mora biti zahtevam primerno urejeno. Devetorica Sokoličic je prednašala v narodnih nošah »Češko besedo.« Občinstvu je ta točka izredno ugajala in ni šte-dilo z burno pohvalo. Javno telovadbo je zaključilo orodje: drog, bradlja in konj. Vse tr! vrste in izbrana na bradlji pričale so o napredku, vztrajnosti in pridnosti bratov telovadcev. Zletu je prisostvovalo številno občinstvo; med temi Saveznl starosta in načelnik, brata Gangl in Ambrožič, mest. gerent g. Türk in drugi. B. D. — Župni zlei v Morski Soboti. Priprave za VII. župni zlet mariborske Sokolske župe, ki se vrši 13. in 14. t. m. v Murski Soboti, so v polnem teku. Prireditev se vrši v znamenitem parku grofa Szaparyja, kT leži sredi Murske Sobote. Kdorkoli ie v'del ta park, ki je lepo negovan m obdelan, s stoletnimi hrasti in romantičnim gradom v sredi, se nI mogel nadViti. Šestič že ima sc-bočki Sokol v tem parku svojo prireditev. Vsakdo, ki se Je udeležil v prejšmih letih te prireditve, je nam izjavil, da tako lepega prostora za prireditve kakor ta park, nima cela Slovenija. Vsakomur je bila težka ločitev, ko se je prireditev zaključila in je bilo treba oditi s parka. Letošnja prireditev bo, sodeč po prpravah, nadkrilila vse prireditve prejšnjih let. Ako trdimo, da bo vsakteri udeleženec odnesel od tu najlepše spomine in utlse. storimo to v polni zavesti. Vsak udeleženec bo združil prijetno s koristnim: poleg neprisiljene zabave, si bo ogledal tudi Prekmurje, ki ie baš sedaj nekaj izrecno lepega s svojimi nepreglednimi polji, kjer raste bujno žitno klasje, visoko, da se STednJcvellk človek v njem skrije. Tega pog'eda nimate nikjer v Sloveniji, kakor baš v severnem delu naše države, to je v našem Prekmurju. Tud? Murska Sobota sama s svojo romantično katoliško cerkvijo, krasno evangeljsko cerkvijo In učinkovitim židovskim templom nudi udeležencem mnogo zanimivega in lepega. Železniška zveza Je ugodna. Iz Maribora voz! v nedeljo posebni vlsk, pa tudi sicer vozijo v Prekmurje dnevno 3 osebni vlaki po novi železnic? Ormož—Murska Sobota. Udeleženci bodo s tem imeli priliko, videti to novo ze'eznico, ki vodi mimo vinorodn'h ljutomerskih krajev in domovine Stanka Vraza, po mogočnem novem železniškem mostu preko Mure in pripelje končno med razsežnimi žitnimi polji v Mursko Soboto. Marsikdo bo prvič videl te kraje naše domovine in s tem obogatil svrije domoznan-stvo. Celo slavlje bo p-!\ zdignila e^asovita vojaška godba iz Vara''l:*->. k' \? *e par-krat nastopila v Mursk; Soboti H zadivila poslušalce s svojim preciznim *n neumornim igranjem. Da se bo ce'a prirrd:ev tudi v tehničnem ozlru brezhibno izvedla In da se bo moglo za udeležence vse pripraviti, je nujno potrebno, da Sokolsko društvo v Murski Soboti zna pravočasno za število udeležencev. Prijave prihajajo dnevno, treba je, da se vsak udeleženec res prijavi pravočasno. Zato naj vsakdo to stori. Saj s tem samemu sebi koristi, ker nam omogoči, da tudi za- njega pripravimo vse, kar Je treba, da bo njegovo bivanje med nam? kar najudobnejše. 1178/n — Ptujsko sokolsko okrožje Je priredilo preteklo nedeljo, 7. t. m. v Ptuju izbirne tekme članstva in naraščaja. Tekmovalo je 16 članov, 4 članice, 23 moškega ter 11 ženskega naraščaja, skupno 54. Tekme se je predvsem udeležilo društvo Ptuj ter srednji oddelek članov društva Središče. Najboljše uspehe so dosegli: Člani, srednji oddelek: Pavelka Rndolf fPtnj) 72 točk, 90%; Pertot Janko (Ptuj) 675fd točke, 84.68%; Veselko Rudolf (Središče) 56H točke, 70.31%. Članice, srednji oddelek: Šentjurc Angela (Ptuj) 70K točke, 87.81%, Blumenau Nada (Ptuj) 60 točk, 75%; Mar Ar.ica (Ptuj) 433/, točke, 54.68%. Člani, nižji oddelek: Jurkovič Janko ('Ptuj) 66K točke, 94.64%; Potrč Otmar (Ptuj) 66 točk, 94 2S%; Murn Jože (Ptuj) 623/4 točke, 89.64%. Moški naraščaj, višji oddelek: Kline Erik (Ptuj) 62 % točke, 88.93%; Fabjan Herbert (Ptuj) 55 točk, 78.57%; Matjašič Maks (Ptuj) 51M točke, 73.57%. Moški naraščaj, nižji oddelek: Valner Leopold (Ptuj) 57 točk, 81.42%; Gorišek Boris (Ptuj) 53 M točke. 76.07%; Sile -Vilko (Ptuj) 52 točk, 74.28%. Ženski nara čaj, višji oddelek: Go-lež Jadviga (Ptuj) 58 točk, 82.85%; Tobias Mija (Ptuj) 54 točk, 77.14%; Kukovica Frančiška (Ptuj) 46 točk, 65.42%. Ženski naraščaj, nižji oddelek: Orel Leopoldina (Ptuj) 47*4 točke, 67.85%; Ozvald Emilija (Ptuj) 45% točke, 6335%. Splošen uspeh tekme je povoljen, ker so vsi tekmovalci dosegli nad 50%. Pač pa moram povdar-jati, da je v interesu vseh društev, da se polnoštevilno udeležijo teh izbirnih tekem, ki ne pokažejo samo notranjo društveno vrednost, marveč v glavnem vzpodbujajo telovadca k nadaljnemu pridnemu vežbo-vanju in izpopolnjevanju. Priznam, da imajo razna društva za gornje udejstvovanje razne ovire in zapreke, prepričan pa sem, da bi se dalo temu z malo več dobre volje od-pomagati. Popoldne se je tekmovalcem na lepem senčnatem vrtu br. Baboseka razglasil rezultat tekem ter se jim nudila razna okrepčila, — Sokol I. Vse sestre in brate, ki sodelujejo jutri pri javni telovadbi, prosim, da pridejo točno ob 3. uri na prostor. Predsednik. 1182/n — Sokol Ljubljana II. opozarja, da se vrši letošnja tombola sredi junija. Dobitki bodo zelo številn' in lepi, tako da bodo igralci čim na-bolj zadovoljni. Tablice so že v prodaji po 2.— Din. PredprodajalcI naj se zgia^e pri br. Milku Krapežu — Jurčičev trg. Več Še objavimo. 1176/n da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro al K* zlato) 7,kljEJČ" traja kakor štirje pari drugih* Kupite eden rar, pa b>ste ve* rovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. — Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v soboto dne 13. t. m. v društveni telovadnici telovadno akademno, pr: kater! nastopi vrsta višjega oddelka Gor. Sok. župe, katera se udeleži mcdzletne tekme JSS v Beogradu. Poživila se vse prijatelje Sokolstva, da to prireditev v čim večjem številu poseti, ter da s tem priznanie bratom za njhovo požrtvovalno delo. Vabimo tudi vse pristaše sok. misli iz Kranjske "gore, Mojstrane, Bleda, Bohinja in Javornik-Kor. Bela, kateri imajo na vse strani u~od-ne železniške zveze. Pričetek točno ob 20 uri, konec ob 21.30. Sodeluje popoln salonski orkester pod vodstvom našega zaslužnega g. Ribola. Čisti dobiček je namenjen za odpravo tekmovalcev v Beograd. Prcd-prodajo vstopnic ima br. Mežik. Zdravo! 1160/fl ^~ Sokolsko druš*vo v Vel. Laščah pri-red' v nedeljo, dne 21. junija javno telovadbo. Spored: dopoldan ob 10. uri skušnja prostih vaj, popoldan ob 3, uri la\ Hi telovadba. Sodeluje godba dravske d; vi-zijske oblasti pod osebn;m vodstvom g. ka-pelnika dr. Čerina. Po telovadbi prosta zabava. — Vožnja po železnici s saveznlmi izkaznicami polovična. K c.bUni udeležbi vser vljudno vabimo. — Odbor. 1 lS5/c — Sokolsko društvo na Viču vabi svoV člane, da se v čimvečiem Številu ndeleŠC letne prireditve Sokola I na Taboru |utr3 popoldne ob 3. uri. 1179/r — Sokol Šiška priredi v nedeljo 14 junij pri Brandtu javno telovadbo in vc-riko vrtno veselico. Po telovadbi pro^c zabava z šaliivo pošto, petjem, sreč^ovotr. z bogatimi dobitki. Vsa bratska društva in narodno občinstvo se vabi. Paviljoni najboljše oskrbovani. V nedeljo poletimo v I v Šiško, da pripomeremo k lepemu sok skemu uspehu. Zdravo! 1174/ß — K javni telovadbi na Taboru vsi > sokolskem kroju. — Odbor. llSl/n Neobičajna pustolovščina v Beogradu Sicer je beogradska kronika dnevno bogata na kriminalnih senzacijah, pustolovščinah in drugih dnevnih dogodkih, toda sedaj poročajo listi o slučaju, ki spominja na dogodke, kakršne običajno samo čitamp v ameriških listih ali pa vidimo na platnu. Pozorišče nove neobičajne avanture je bila gostilna »Beli Orao<:. V nedeljo 7. t. m. se je pred gostilno ustavil avto, iz katerega je izstopilo pet elegantno' oblečenih mlajših gospodov. Vstopivši v gostilno, se je najstarejši med njimi predstavil gostilničarju kot Glika Popovie, šef policijske uprave, ostali gospodje pa da so policijski rgentje. Prišli so — tako je izjavil policijski šef — da ugotove nekatere nerednosti, zagrešene v gostilni. Ukazal je agentom, da zasedejo vse izhode. Prestrašeni gostilničar je vprašal e kakšnih nerednostih da so prihajale pritožbe in če morda tega niso zagrešile natakarice. Policijski šef je takoj pritrdil temu in zahteval, da se natakarice legitimirajo. Pri reviziji listin je ugotovil, da niso v redu in je odredil, da se vse tri natakarice aretira, jo ter odvedejo na policijo. Agenti so brhke natakarice odvedli -\ avto, ki je nato naglo zdrčal po cesti . . . Nekaterim gostom pa se je zdel policij-ski šef sumljiv In opozorili so na to gostilničarja, ki je odšel takoj na policijo, da se prepriča, kaj je na stvari. V svoje nemalo presenečenje je ugotovil, da polieiiski sei nI niti najmanj podoben onemu, ki je bil prj njem, in uvide! je takoj, da je nasodel prebrisanim sleparjem. Policija je takoj odredila zasledovanje dozdevnih policistov ki pa je doslej ostalo brezuspešno. O odpeljanih natakaricah ni sledu. 70 OSKAR H. (0^a%pad car siv a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. »Prosim vas za to, gospod grof. Ko se zopet vidiva, napočijo morda veselejši časi. Potem se bova smejala radi najinega današnjega pesimizma.« »Moja želja je to, veličanstvo!« Cesar je dolgo zrl za njim in se je nato otresel morečega čustva, »Bog obvaruj, da bi tudi to pot imel pravic Jadrao se je napotil k cesarici, ki je počivala na otomani, napol pokrita s tigrovim kožuhom. Bila je utrujena od ceremonij kronanskih svečanosti. Cesar se je vsedel na taburet njej ob strani. Prehite-vaje se, kakor je bila to njegova navada, je pripovedoval o razgovoru, ki ga je imel z Wolkenstei- OOBL Grozeče je nagubančila Čelo. »Fantastičen črnogled je ta grof, dragi moj Karel. Vojni položaj je za nas ugoden sovražniki so prav tako izčrpani, kakor mi. Vsako mirovno ponudbo bodo radi sprejeli. Popolna kapitulacija, kakor jo predlaga Wolkenstein, bi ogorčila prebivalstvo in bi preje po-svpočiia nemire, kakor ako nadaljujemo voino. Ne bilo bi pametno, ako bi sedaj priznali svojo slabost.« Cesar ji je poln nežnosti in ljubezni zrl v vznemirjeno lice. »Dala si, Zita, izraza mojim notranjim čustvom. Takoj sem to Čutil, iz ravnotežja me je spravil samo nesrečni grofov obraz. Doslej s»j bila vsa njegova svarila umestna. Vse njegove slutnje so se izpolnile. Izognili bi se bili vojni, ak>o bi njega poslušali.« »Tudi jaz sem prepričana, da mu je dajalo njegovo poznavanje političnega vrvenja v balkanskih državah globok vpogled v najbolj skrite pokrete. Tako mu je bilo lahko prorokovati. O sedanjih vojnih ciljih sovražnih držav pa ne bo več vedel, kakor mi. Zdi se mi, da je bil skrajno predrzen, da ti je dal tak nasvet, ki bi te lahko spravil ob vsak ugled kot vladarja.« »Pozval sem ga k temu, in on je bil posten dovolj, da mi je odkritosrčno povedal svoje mnenje. Tega mu ne štejem v zlo. Samo moja čustva se temu upirajo. Mi bi se sami žrtvovali, ako bi se ravnali po njegovem nasvetu.c »O tem ne more biti nobenega govora. Rada bi videla Tiszin obraz, ako bi mu prišel s takim predlogom. Ogrska, ki je danes vriskala svojemu mlademu kralju nasproti, bi dpadla in te proklinjala. Vihtel si danes sv. Štefana meč v z.nak, da hočeš braniti državo na vseh koncih in krajih. Kako bi moxel nastopiti vlado z izzubo državnega ozemlja. ne da bi se vtisnil na Čelo pečat strahopetnosti?! Treba je sedaj še vstrajati in se zanašati na pomoč vseramogočnega Boga.« Cesar je živahno pritrjeval. »Povsem razumljivo! Treba je vstraiati in se nadejati, da se usoda znova preokrene. Mislim, kakor ti, Zita. Sedaj ni časa, da bi žrtvovali vse vojne cilje. Še smo dovolj močni, da labko odbijemo vse nadaljne napade in da oslabimo moč naših sovražnikov. To sem tudi povedal Wolkensteinu. V svojem nezaslišanem pesimizmu tega ni hotel verjeti. To me je za trenotek spravilo iz ravnotežja. Wolkenstein zna govoriti tako prepričevalno! Sedaj sem popolnoma tvojega mnenja.« Cesarica mu je smehljaje zrla v obraz. »Ti pač veš, da jaz še bolje mislim kakor Wolkenstein, da on goji samo napram tebi prijateljska čustva, jaz Pa te ljubim.« Cesar je prisrčno poljubil tenko roko, ki jo je Zita položila na njegovo ramo. »Ti si moj angel j varuh, Zita. Tvoja prebrisanost in tvoja krepka volja sta mi bili vedno dobri vodnici. Sedaj pa moram oditi. Tisza in Andrassy sta me še prosila za razgovor. Moram ju sprejeti.« Cesarica je potisnila s sebe kožuhovino in se visoko vzravnala. »Prisostvovati hočem posvetovanju, Karel. Nič ne škoduje, ako ministri vedo, da tudi kraljica sodeluje pri vladnih poslih. Ta madžarska gospoda ie cesto skrajno brezobzirna,« _ Cesar je bil nekoliko v zadregi in je odklanjajoče pripmnil: »Tebe so vendar svečanosti tega dne silno utrudile. Vprašanja, o katerih bomo razpravljali te najbrže ne bodo zanimala, ker sd po večini tehnične narave.« PreseneČero, z jeznim obrazom ga je cesarica pogledala. »Ali nečeš, da bi bila prisotna?« »Ne, ns! samo bal sem se, da bi bila izmučena. Prireditve tega dne so bile vendar naporne zate!« »Ako gre za blagor naših narodov, ne poznam nobene utrujenosti. Zelo bi me žalilo, ako bi me iz, Kijučil od sprejema obeh ministrov. Saj vendar ne-čem bit samo po imenu cesarica-kraljica!« Cesar ji je ponudi! roko. »Ne, ti moraš v resnici vladati injaz hočem biti tvoj prvi podanik,« je galantno pripomnil. »Nadejam se, da naju gospodje že čakajo.« Strežaj je odprl vrata v dvorano. Kraljico ob roki, je kralj ogrski stopil pred svoje svetovalce. Grof Tisza ni mogel zadušiti izraza začuden?a in presenečenja. Grof Andrassy je strme stopil par korakv nazaj. Za trenotek sta prišla popolnoma iz ravnotežja oba ministra ki sta bila navajena na korektnost starega cesarja. Na globok njiju poklon je cesaria odvrnila z lahkim nagnjenjem glave. Vse-dla se je v enega izmed širokih, baržunastih na-slanjačev, za njo se je vsedel cesar in nato oba ministra, '•iran 4. •SLOVENSKI NAKUU« One 11. jnnrja Stev. ISO. Dnevne vesti. V Ltubtjant. dne — Napravite konec! Zadnjič smo nastopili z vso odločnostjo proti že vse meje dopustnosti presegajoči zlorabi javne dobrodelnosti s taJoozvanirrri cvetličnimi dnevi, ki jih prirejajo nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom razne organizacije, ne da bi imele PO svojih ciljih pravico do javne darežljivo-sti. Poudarjali smo, da imajD to pravico edino humanitarna in narodnoobrambna društva, kakor »Rdeči križ«, »Družba sv. Cirila in Metoda«, »Jugoslov Matica« in druge slične organizac'je. Nikakor pa pri tem ne smejo prihaiati v po-štev društva, ki služijo zgolj zabavi ali razvedrilu. Menili smo. da bodo naše besede kaj zalegle, toda motili smo se. Preteklo nedeljo smo namreč imeli v Ljubljani zopet cvetlični dan. Ta cvetlični dan je priredil pri nas kakor po vsi iržavi »Rdeči križ«. Plemenit, človekoljuben smoter, vreden, da ga podpira z vso darežliivostjo vsak rodoljub in človekoljub, toda »Rdeči Križ« ni mogel priti na svoj račun, ker sta istočasno pobirali darove tudi še dve drugi društvi, ki po naši sodbi absolutno nimata pravice apelirati na javno darežljivost. Ta slučai nas znova sili z vso odločnostjo zahtevati, da se že vendar enkrat napravi energičen konec temu brezmei-nmu odiranju našega občinstva za svr-he, ki nimajo z javnim blagrom prav nič opraviti. Kje so naše oblasti, da se ne zganeio in ne oreorečiio razmer, ki 9o postale že naravnost neznosne? — Zahtevamo, d* nihče ne sme več brez Dblastvenega dovoltenia oriretat' lavu'h Eblrk In da oblasti Izdajajo ta dovoljenja samo organizacijam, ki imajo no svonh plemenitih in vzvišenih cTlöh pravico ape|Jrat? na darežljivost našega občinstvo. Računamo s tem, da ta naš apel ne ostane glas vpijočega v puščavi, nadejamo pa se tudi. da stori v tem ozi-ru svojo dolžnost i ostalo naše časopisje. — Češkoslovaško-Jugoslovensfca Liga v Pragi. V nedeljo se je vršil v Pragi redni občni zbor Ceškosl. - jugosl. lige. Zborovanje Je otvoril podpredsednik primator dr. Baxa, ki se ie uvodoma takoj spominjal odlične pred kratkim umrle bojevnce za čim ožje stike med Čehnslovak? in Jugosloveni, ge. Kotkove. Skupščina Je stoje poslušala spominski govor. Zastopnik generalnega tajnika A. Bertnger je podal poročilo o letu 1924, ki ga je Imenoval kot leto prepri-pravo za razna podjetja in akcije, katere bo mogoče šele izvesti tekom tega leta. Uspelo je pridobiti prostore za Jugosloven-sko Strossmayerjevo knjižnico, ki se je otvorila začetkom t. L, nato se Je razmotri-valo o organizaciji Jugoslovenske poročevalske službe, kar ie dovedlo do konstituiranja tiskovne sekcije. Poročilo nato navaja nekatere podrobnosti o vzajemnem sodelovanja lig in medsebojnih stikih. Češkoslovaško je posetilo 8 d'jaskih ekskurziiskih skupin iz Jugolavije, predvsem pa se je de-laga propaganda za naše gore in morska letovišča. Prirejen Je bil v Pragi I. jugo-slovenski repr. ples, ki se je razvil v veliko manifestacijo češkoslov. - jugosl. zbližanja. Liga je skrbela za prevod češkoslovaških del v srhohrvatski jezik ter vneto propagirala za jugosl. umetnost v Češhoslova-Ški (Dobrovič - Popovičeva razstava v Pragi). Tajnik je tudi poročal o delovanju jugosl. - češkosl. Lig v Beogradu, Ljubljani in Mcriboru, ki so svoje delovanje predvsem osredotočile na proslavo 751etnice predsednika T. G. Masaryka. Te proslave so bile tako v mestih kot na deželi, predvsem v Sloveniji prava manifestacija češkoslovaškega - jugosl. prijateljstva. — Dr. Paul Je pornčal o delovanju Srossmaverjeve knjižnice. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Milan Hodža za prvega podpredsednika pa dr. Baxa. Zborovanje le zaljubil univerzitetn; prof. dr. Murko, izjavljajoč, da delovanje Ceškoslovaške-fugoslov. Lige predstavlja samo del dela, fci naj vodi do uresničenja idealov slovanske vzajemnosti. — Osebne vesti iz poštne službe. Postavljeni so za dnevničarje Vinko Zaje in Marija Pavlin pri poštni direkciji v Ljub-li«ii, Josipina T1 n i k a r v Žiržemberku, Aia Kolman v Kranjski gori, Marija Kopita r v Novem mestu, Ignac Nadrah v Ljubljani 2 ter Marko Schuster v Mariboru 2. — Na kongres invalidov v Skoplje je odšel kot zastopnik ljubljanskih učiteljev-invalidov učitelj Bogomir Fegic. — All so še potrebne nemške manjšinske šole v Jugos-aviji? Pišejo nam: Iz statističnih izkazov je razvidno, da Je zadnje :eto število učencev nemških roditeljev na takozvanih nemških srednjih in osnovnih šolah v območju prosv. oddelka ljubljanske oblasti tako padlo, da ne znaša povprečno število nemških učencev niti 10 v enem razredu, dočim bi jih moralo biti najmanj 15. Vzpričo tega se vsakomur vsiljuje vpra-'njae: Čemu neki na! država za to neznat-io število nemške dece še nadalje plačule ačite^jstvo In šol. prostore ter potrebščine? — Prevoz izkopanih Italijanskih vojakov v domovino. Trupla italijanskih vojakov, ki so jih izkopali na tukajšnjem vojaškem pokopališča (za Sv. Krištofom), prepeljejo v soboto z vojaškimi častmi na tukajšnji glavni kolodvor In od tu po železnici v Italijo. Med temi je 6 oficirjev in okolu 20 mož raznih šarž. — Na državni gimnaziji v Kranju se bodo vršili vsprejemni izpiti za 1. razred v petek, dne 26. junija t. 1. ob 8. K izpitu se je prijaviti osebno dne 25. junija med 9. in 11. uro ali pa doooslati prijavo do tega dne po pošti. Prijavi je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in krstni Fist. — Sprejem na učiteljišče. Na podlagi odredbe prosvetnega ministra se sprejemajo na učiteljišča učenci z malo maturo srednjih šoL od nosno maturo meščanskih ioL 10. junija 1925. — Usmiljenja vredni trafikanti. Pišejo nam: Trafike morajo biti po najnovejših odredbah otvorjene od 6. zjutraj do 21. zvečer, torej celih 13 ur na dan. Povrhu pa morajo biti odprte tudi ob nedeljah in praznikih. In vse to za tiste bore odstotke, ki jih monopolska uprava milostno prepušča trafikantom za prodajo. Kdo je neki izdal to »človekoljubno« odredbo, ki sili uboge trafikante, da morajo tičali v svojih nezdravih lokalih od zore do poznega večera? Nedeljski počitek je vsakomur priznan po vsem svetu, edino pri nas naj ubogi trafikanti nimajo niti enega dneva v tednu za odmor in oddih! Minister za socijalno politiko In minister narodnega zdravja, kje sta? — Zahvala. Velecenjenemu gospodu dr. I. Steru, zdraviliškemu ravnatelju v Rogaški Slatini. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani smatra za svojo p-iietno dolžnost, da se Vam najtopleje zahvali za gostoljubnost in trud, ki ste ž njim toriko pripomogli k sijajnemu uspehu zdravniškega izleta o binkoštih 1925. Iznova smo se slovenski zdravniki na licu mesta prepričali o Izvrstnih zdravilnih uspehih naše Rogaške Slatine; tega bisera naše kraljevine, in o popolni upravičenosti zaupanja, ki jo ž njim na prvem mestu priporočamo svojim bolnikom. Imeli smo tudi vsestransko priliko, spoznati vse vrline Vašega tiho in skromno delujočega organizacijskega talenta In Vaše neumorne požrtvovalnosti, s kojo ste dvignili Rogaško Slatino na prvo mesto med jugo-slovenskim! zdravilišči. V Ljubljani, 10. junija 1925 7 \ »Slovensko zdravniško društvo«- Dr. Fr. Derganc, predsednik, dr. V. Črerr , k, tajnik. — Kolo jugoslovensklh sester na Visokem. Na prijazno vabilo predsednice sestre Franje Tavčarjeve Je nedavno tega priredilo 40 novomeških, kraujsk;m. škofje^šVh in ljubljanskih kolašic Izlet na Visoko škofjeloške sestre so nam preskrbele auto in vozove, da mo se udobno vozile tla na ono že tolHco opisano In Idealno lepo Visoko. Nad vse ljubeznivo nas je sprej^'i sestra Visoška. Paroma smo se nato uvrstile, obložene s cvetjem, ter odšle po gozdni lep! poti tja gori k idil?čno ležeč!, v sredini mladih smrek se nahajajoči grnb-rrid. kjer počiva naš veliki genij dr. Ivan Tavčar. Grob nepozabnega našega vodifelJa smo obsule s cvetjem. Nehote se ti tu sklone koleno m srce zašepeče gorko molitev v spomin velikemu pokojniku V imenu vseK navzočih dam je izrazila svoja čutila sestra Mira Eegelmanova, ki se Je z lepim v dušo segajočim nagovorom spomnila moža. ki je toliko cenil slovensko Ženo in jo v svojih spisih tako ovekovečil. S trikratnim klicem »Slava mu«, smo se poslovile od kraja, kjer spi večni sen eden največjih slovenskih mož. Na+o smo si v spremstvu gospe Visoške ogledale graščino. Zan;malo Je nas vse. Najdlje smo se mudile v sobi, ki je posvečena pokojnemu dr. Ivanu Tavčarju Tu je nanizano vse, kar se nanaša na pokojnika, pa bodi kot pisatelja, politika, lovca, turista itd. Slike, trakovi, d;plome, rokopisi, spričevala, knjige, slavnostne brošure, čestitke in korespondenca, nekrologi in sožalja za pokojnikom, vse, vse. Sestra Visoška zbira vse, kar je v zvezi s pokojnim soprogom in hrani v tej sobi. Po končanem ogledu Je nas gospa Visoška sestrsko pogostila. Pod košatimi kostanji pred gradom je bila pogrnjena dolga miza, obložena z vsakovrstnimi zakuski in pijačami. Tudi škofjeloške sestre kolašice so odprle svoje obsežne zavoje, ter nagromad'le krožnike z božjimi darovi. Za zabavo je poskrbela sestra Vera Majdičeva Iz Kranja ter nam s srebrno čistim glasom zapela več pesmi. Spretno jo je spremljala na glasovir sestra Neberfüh-rerjeva. Viharno ploskanje je sledilo naši dični sestri pevki In njeni spremljevalki. Za gostoljubnost napram nam vsem kolašicam se je zahvalila sestri predsednici In gostiteljici Tavčarjevi, sestra Mfra Žnldaršlčeva iz Kranja. Presrčnih pozdravov in stiskanja rok ob slovesu ni bilo ne konca ne kraja. Polne prekipevajočih čustev smo se na to odpeljale v Skofjo Loko. Ti pa, draga sestra Franja, sprejmi ponovno našo tisočero zahvalo za povabilo in gostoljubje. Čuvaj te Bog in varuj vseh nezgod pod visoškim krovom v radost in veselje onih, ki si jim vodndca. — Kolašica Maša. — Plemenit Čin. Te dni so v Beogradu odprli oporoko pok. advokata Vlad. Lad-kovlča, iz katere je razvidno, da je odvetnik daroval vse svoje premičnine, vredne najmanj 10 milijonov Din, za podpiranje revnih dijakov. Res plemenit čin! — Posledice potresa. Povodom zadnjega potresa v Dalmaciji se je nenadoma posušila mala reka Kosovčica, ki izvira pod Kozjakom. — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za četrtek: Precej jasno, toplo vreme z nagnenjem k lokalnim nevihtam, proti večeru deloma oblačno in nekoliko hladneje. — Te dni je bilo po Evropi deloma jasno in oblačno, popolnoma jasno vreme je bilo samo v Brnu, Valenciji, Stockholmu, Hamburgu in Varšavi. Najvišjo temperaturo so imeli v Parizu 29°, najnižjo pa v Haparandi 17°. — Corrigenduml Včerajšnja notica pod naslovom: »Izenačenje trajanja šolskega leta na vseh srednjih šolah v državi«, se ima pravilno glasiti: »Šolsko leto se začne 1. septembra in traja do 30. junija (ne pa do 31. avgusta). — 2rtve Save v Zagrebu. V ponedeljek Je skočil v Savo pri Zagrebs branjevec Maks hraneč. Trupla dosedaj še niso našli. — Včeraj popoldne pa so pasantje ob obrežju Save našli deško obleko in perilo. Na podlagi zamazane obleke se sodi, da je lasi kakega ključavničarskega vajenca, & je pri kopanju utonil. — Invalidi In šport! Vso dobo po svetovni vojni ni Driilo do tega. da bi «a invs* Udi pojavih* na športnem polju kot v nedeljo 7. t. m. in sicer na kolesarski dirki pri klubu »Savi«. Dirkalo je 7 dirkačev invalidov t. j. 4 s podkolensko potezo, 3 pa z nadkolensko protezo. Občinstvo so naravnost presenetili in je vsakemu dirkaču aplavdiralo. Invalidi dirkači tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo celokupnemu odboru kluba / ve« za izkazano nam na. klonjenost. Preša Fr.. invalid. Naval izletnikov na Gorenjsko. Z ozirom na svojecasno notico pod tam naslovom nam piše železniško ravnateljstvo: Z ozirom na pričakovani naval potnikov na Gorenjsko ob binkostnih praznikih je direkcija odredila, da Je voztt ob teh dneh z Jesenic v Ljubljano %\ k. poleg normal, nega večernega in nedeljskega izletnega vlaka še en vlak, in sicer je sledil normal-nemu večernemu vlaku v 20 minutah. Dne 1. junija je imel prvi normalni vlak 21 osebnih vozov s 735 perlezi in 1050 potnikov, drugi Izredni vlak 19 osebnih vozov s 573 sedeži iv 410 potnikov in nedeljski izletni vlak 15 c eünSb vozov s 602 sedeži in 378 potnikov. Iz teh podatkov se razvidi, da sili potuioče občinstvo večinoma na prvi vlak in da je tako nestrpno, da se rajše gnete v prvem vlaku„ kakor da bi čakalo na prihodnji vlak, ki je bil od nravi jen v pred-sledku 20 minut ter imel še preko 150 prostih sedežev. Tudi zamude so bile jako neznatne in sicer so prispeli dne 31. maja 1925 v Ljnbljano gl. k. prvi vlaki vozno-redno, drugi vlak v presledku 25 minut in izletniški vlak z 11 minutno zamudo; na. daljne dne 1. junija 1925 prvi vlak z 6-mi-nutno zamudo, drugi vlak v presledku 25 minut in izletniški vlak s 17-minutno zamudo. Pri takem navalu potnikov so male zamude neizogibne, razen tega so nastale zamude vsled čakanja na srečanje brzega vlaka ki vozi rrroti Je«pnicam. Ne pozabite prečita« oglas tvrdke »Isis«, Zagreb, o prostovoljni prodaji saharina. — Slovenske penizton Triglav v Crikveniei bo letos omogočil mnogim, aa pobito na plavi Jadran. Gobra hrana m soba dnevno Din 65. Lep položaj, odm-to cel o leto. 89 L — Najnoveiše b'nze, otroške fn damske ol - priporoča KRISTOFIČ - BUČAR. — Z Hrastnlšklm pralnim praškem prati, o ml ves trud pregnati. 50/1 j7 f Miltanfi 11 — Stavbe m adaptacije. Zadni ča* so vložili prošnje na magistrat: Helena Adamič, za adaptacijo v svoji HIŠI: Franc Ul-Čar za stavbno dovoljenje za zgradbo nove hiše; Trgovska In obrtna zbornica za adaptacijo v svoji hiš! v Betbovuovl ulici; Združene mlekarne za povečanje strojnice; dr. Benkovič za uporabno dovoljenje svoje avtogaraže; Marija Bizovičar za popravo svoje hiše; Artur Bahovec. za adaptacijo v svoji hi5!; Cokan Ana za adaptacijo v hiši: Prane Klršman za uporabno dovolienje svoje nove hiše na Barju; J. Jelenič za prezidavo pisarniških prostorov in keg^rišča; Jugoslovanska banka za adaptaciiska dela v svojem poslopju; Avgust Martinčič za določitev stavbne črte; Neža Pate za adap-taci'ska dela v svoji hiši. — Pri hiši trgovca Krošlja na Martinovi cesti so zidarska dela v I. nadstropju končana, istotako ora pri zgradbi poslopja družbe »Split« na Frl-škovcu. Pri sokolskem domu na Taboru se nadaljuje ometa vanje poslopja in pripadajoče kiparsko delo; nnrava podržavljene Južne železnice si je zgradila pred kratkim na prehodu Metelkove ulice ma! objekt (stražnico). Pretekli teden so prebarvali hišo št. 27 v Slomškovi ulici: pri prizidku električne centrale v Slomškov: ulici so zidarska deb končana. Na voglu Medičeve hiše poleg Zmajevega mostu so razdrte stopnice vpostavljene. Na Poljanski cesti so prenovil; fasado hiše št. 47. Na voglu Resljeve in Sv. Petra ceste so postavili nov paviljon za prodajo tobaka i. dr. V bivši šentpeter-ski vojašnici se urede prostori za pisarne stanovanjskega sodišča. — Na stavbiščih primanjkuje zidarjev in težakov. — Poprava hodnikov na Sv. Petra cesti. Kamenit! tlak, ki je od križišča Sv. Petra in Resljeve ceste dalje deloma razbit, deloma pomanjkljiv, so začeli te dni nadomeščati z novimi ploščami. Treba ga bo pa popravit? v celi dolžini! — Regulacija GradaSčIce. Poročajo nam: Čim prično z regulacijo Gradaščlce v odseku »Pasjega broda« in Kolezije, se bo Wce te dokaj izpremenilo m bo pri tem, kakor vse kaže, tudi prizadet »Hribarjev gaj«. Vsekakor pa se bo moral mostič pod Kolezijo nadomestiti z novim železnim na betonastlh opornih zidovih. — Jubilej dela. Te dni obhaja kuharica Ivanka Ulčar JOletnico svojega zvestega in marljivega smžbovania pri rodbini A. Rei-chovi v Ljubljan?. V sedanjih časih je to zelo redek slučaj. — Občni zbor I. mestne moške podružnice »Družbe sv. Cirila In Metoda« v LJubljani se vrši v ponedeljek 15. junija t. 1. ob 6. uri zvečer v CM pisarni v Narodnem domu, h kateremu so vljudno vabljeni gg. podružnični odborniki in člani. 1175/n — Slov. pevsko društvo »Krakovo-Tr-nOvo« priredi v nedelo, dne 14. t. m. izlet na Sv. Katarino, na katerega vabi vse prijatelje petja. Zbirališče ob pol 5. uri pred Trnovsko cerkv:Jo. — Odbor. 1184/n — Pogrebno društvo poštnih hi brzojavnih uslužbencev s sedežem v LJubljani vabi na izredni občni zbor, kateri se vrši dne 24. jun. t. I. ob 19. uri v dvorani pi-smonošev (glavna pošta). Udeležba strogo obvezna. — Odbor. 1183/n — Klub trgovskih akademikov v Ljubljani naznanja vsemu svojemu p. n. Članstvu, da se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob devetih popoldne v salonu pri »Mraku«, Rimska cesta. IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Navzočnost rednega članstva dolžnost. — Odbor. 1180/n — Fllharmonlčna družba v Ljubljani. Občni zbor Filharmoničiie družbe v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 8. uri «večer v sobi it 14 nasloniš ftlashe- ne Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: Poročilo o društvenih koncertih, volitve novega odbora, slučajnosti. 11867n — Drzen slepar. Po Ljubljani in okolici se klati neki Ludvik Semen, ki se izdaja za trgovskega potnika ter izrablja strankam razne vsote za nabavo novih ogledal, kakor je tudi velik pr-jatelj krojačev in šivilj, katerim obljubja nove modele »pup«. Seveda zahteva prefriganež na račun vedno nekak predujem. Lopovu je te dni nasedel tudi posestnik Reitmeier, ki mu je izročil 1000 Din vredno ogledalo v popravilo, obenem pa mu je nakazal 52 Din predujma. Seveda o Semenu sedaj ni sledu. — Pobalinstvo. V Rožni dolini Je neznan storilec, ki mu pa je policija že za petami, polomil, odnosno vpognii 14 komadov železnh drogov na vrtu posestnika Valentina Karo. Posestnik ima 750 Din škode. Vsekakor bi bfo umestno, da se zlikovca za njegovo »junaško« delo eksemplarično kaznuje Iz Celja. —c Cepitev proti kozam v letu 1925. Redno javno cepljenje malih otrok iz mesta Celja se letos vrši v Celju v pondeljek, dne 15. junija ob 14. uri v posvetovalnici za klube na mestnem magistratu. Pregledovanje cepljencev pa se bo vršilo teden dni pozneje t. j. v pondeljek 22. mnlja rav-notam in ob istem času. Cepljenju so obvezni vsi otroci, rojeni v dobi od 1, aprila 1924 do 31. marca 1925. Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski ali prejšnji cepitvi iz kateregakoli vzroka izostali in še niso cepljeni. StarIŠe otrok, ki bi od cepljenja brez zadostne opravičbe izostali, zadene zakonita kazen. —c Dve javni produkciji gojencev Glasbene Matice v Celju se vršijo v mestnem gledališču v petek 12. t. m. ob 18. in v soboto 13. t. m. ob 20. zvečer. V petek je 1. produkcija brez vstopnine, pri II. produkciji v soboto pa se bo pobirala malenktost-na vstopnina za kritje režijskih stroškov. Spored je raznovrsten ln zbran. Občinstvo je vabljeno, da prireditvi poseti v najobil-nejšem številu. — Občni zbor društva hišnih posestnikov za Celje in okolico se vrši v petek, dne 12. t m. ob 8. uri zvečer v restavracijski dvorani »Narodnega doma« Razen običajnega dnevnega reda bo poročal o novem stanovanjskem zakonu m davčni reformi zvezni predsednik Iz Ljubljani, radi česar se prosi k udeležbi vse celjske in okoliške posetnfke, naj si bodo društveni člani ali ne. 1191/n Iz Maribora. -m Za sodnika v stanovanjslclh zadevah za mesto Ptuj je bil imenovan finančni svetnik g. Perne in za sodnika za okraj Ptuj g. Anton Kolarlč, glmnaz;jski profesor. —m Iz državne službe, G. Pavel Flere\ bivši okr. šolski nadzornik v Ptuju in dosedaj dodeljen prosvetnemu ministrstvu v Beogradu, je bil s kraljevim ukazom imenovan za defin'tivnega referenta v prosvetnem ministrstvo (prva skupina, druga kategorija). —m Pogreša se mladoletna Marija Tro-bentar, hčerka žel. uslužbenca ki je ob Dravi v bližini železniškega mostu pasla dve kozi. Zvečer sta pršil obe kozi sami domov, o deklici pa ni sledu. Deklica Je bila epileptična m je mogoče da je v napadu epilepsije padla v Dravo. —m Policijska kronika. Policijska kronika zaznamuje zadnje dni par tatvin, prestopkov cestno pol. reda in različnih ekscesov. — Policija se zanima za tri zakonske parčke, ki se ne morejo razumeti in so si dnevno v laseh ter imajo pasantje svoj »cirkus«, policija pa mnogo posla. — Iz Avstrije Je bilo odgonskim potom prignanih šest brezposelnih delavcev, katere je policija odpravila v domovinske občine. Sport — Lahkoafletski meefing SK Miri je. Jutri 11. t. m. ob % 15., igrišče Ilirije. Prijave za jutrišnji meeting SK Ilirije so došle v nepri* čakovano velikem številu. V 13 disciplinah starta 64 atletov klubov Hašk, Marathon, A5K in Policijski SK (vsi Zagreb) ter Ilirije, Primorja in LASKA (Ljubljana). Pri* reditev je v pravem pomenu besede med* mestni meeting Ljubljana : Zagreb. Z obeh strani gredo v boj najboljše moči; meeting utegne biti tako po obsegu kakor po rezul* tatih eden največjih dosedanjih v Jugosla? viji. Program je sestavljen tako, da bo pri* reditev zainteresirala slehernega gledalca, v celoti traja približno 3 ure. Glasi se: pred* tek 100 m, tek 1000 m, met. kopi«, predtek 400 m, skok v višino, met. kladiva, finale 100 m, tek 5000 m, skok v daljino, finale 400 m, met. diska, skok ob palici, štafeta 200 + 200 + 400 -f 800 -f 1500 m. Vstop* nina je določena z ozirom na propagandni namen zelo nizko. 1189/n — Pokalne tekme L. N. P. Na igrišču Primorja ob Dunajski cesti se odigra jutri 11. t. m. II. kolo podsaveznih pokalnih te* kern v Ljubljani. Kot zmagovalci iz prvega kola, ki se je absolviral 21. maja na igrišču Ilirije, pridejo v II. kolo Ilirija, Primorje, Hermes in LASK, medtem ko so Jadran, Slovan, Celje in Slavija kot premagani že izpadli iz nadaljnega tekmovanja. Žreb je določil za protivnike Ilirijo in LASK ob 16.30) ter (Primorje in Hermes (ob 18. uri). 1190/n — Prvenstvena tekma Bučka (Subottca) — Ilirija. V nedeljo 14. t. m. ob 17.45, igri* 5če Ih'rije. Jugoslavensko atletičko društvo «Backa», prvak subotiškega nogometnega podsaveza, igra v nedeljo v prvem kolu te* kern za prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani z našim prvakom Ilirijo, je naši širši športni javnosti domala nepoznan klub. Z Ilirijo se doslej nista sesttla, pa tudi v Zagrebu je redek gost. Tesnejši so njegovi odnošaji s beogradskimi klubi, osobito p« goji tekmo* valne zveze z budimpeštanskimi in vobče madžarski klubi. Proti zagrebškim in beo* gradskim klubom ic dosegel večinoma dVw Strašne so te zobne bolečine! PoUjUvajo jih jedino Aspirin- tablete &y* Pazite na modro - belo-rdečo pečata o aaamko. *— i , + +*m*m> mm* , >■ > bre, zelo izravnane izide. Concordio je ne* davno porazil na domačih tieh z 2 : 1, Ju* goslaviji je v Beogradu podlegel z 0 : 1. V moštvu ima več igralcev, ki so nastopali v državnih reprezentančnih tekmah. Na igri Bačke se opaža vpliv madžarske nogometne šole. Moštvo je zelo hitro, fizično znatno nad našim, z enerigčnim startom Goji pre* težno igro dolgih pasov s pogosto uporabo svojih izvrstnih kril. — Kot sodnik je dele* giran v Ljubljano najboljši zagrebški sodnik Fabris. 1188^ Avtomobilska dirka Sarajevo — Beograd. Kakor smo že poročali, se je na progi Sarajevo — Beograd vršila v nedeljo avtomobilska dirka. Startalo je 8 voz, razdeljenih na tri kategorije: L dirkalni vozovi, 2. Športni in 3. turistični. Prvi je prispel na cilj »Alfa Romeo«, ki ga je vozil SaratiČ Iz Beograda v 6 : 43.53, 2. Barešič iz Ljubljane na »Paklandu« v 6 : 48.54, 3. Laza Djokič iz Beograda na »Citroenu« v 7.19.10. Ob 17. je bila na Košutnjaku svečana izročitev odlikovanj s strani jury in članov Avtokluba. Saratič je dobil prehodni pokal Nj. Vel. kraljive Marije, ki si ga je prvo leto osvojil Našimbeni na Bianci, pokal vojnega ministra in odlikovanje Avtokluba je prejel Barešič, ki je prispel kot drugi in prvi v svoji kategoriji na »Paklandu« ter pokal princa Pavla in zlato odlikovanje. — Barešič je vložil protest, ker se je Sara-tiču prevoz preko Drine vračunal z 20 m. in 30 sek., dočim se je BaTešič preko Drine prepeljal v 5 minutah. Da bi se Barešiču istotako vračunalo 20 minut za prevoz Drine, bi prispel pred Barešičem na cilj- — Prvenstvo Zagreba je po zadnji prvenstveni tekmi Sparta — Concordoa sledeče: 1. Gradjanski, 2. Hašk, 3. Concordiia. Sparta In Croatia, dočim so Železničarji, dasi boljši kot zadnji trije klubi, padli v drugi razred. Pogreb Stanka Gabrška V soboto, dne 6. junija 1925 ob štirih popoldne smo spremili Sokola-dobrovoljca. Stanka Gabrška, k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Prejšnji večer so ga pripeljali rz Križ na Oorenjskem in položili na mrtvaški oder pri Sv. Krištofu. Na krsto je bilo položenih obilo vencev z zadnjimi pozdravi, med njimi: Poslednji pozdrav — Sibfrskl tovarfšl-dobrovoljci in Vrlemu bratu — Sokolsko društvo v Mariboru. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil trnovski župnik g. Fran F i n ž g a r ob asistenci dveh duhovnikov, mu je učiteljski pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Fer-da Juvanca zapel »VIgred se povrne«. Nato se je razvrstil žalni sprevod. Na čelu je korakal mariborski Sokol z zastave in deputaclja ljubljanskih sokolskih društev Tem so sledili njegovi tovariši-dobrovoljc! I. Jugosl. polka iz Sibirije. Med številnim občinstvom smo opazili tudi starosto JSS., viš. šol. nadzor. E. G a n g 1 a, vladn. svet. Antona Mencingerja, polkovnika v pok. A. pL A n d r e j k o , zastopnika JSS. br. K a j z e 1 j a, njegovega sokolskega vzgojitelja br. B. D r e n i k a. Sprevod se je pomikal po Dunajski cesti. Sodni in Komenskega ulici, Vidovdanski cesti mimo sokolskega telovadjšča. Pred kapelico ob Martinovi cesh* se je sprevod ustavil, kjer so pevci zapeli »Blagor mu«. Sokoli, dobrovoljci in — večina drugega občinstva so ga spremili k Sv. Križu. Tu se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika br. Milost v fmenu mariborskega Sokola, slikajoč njegovo neumorno delo in njegove nevenljive zasluge kot vaditelj mariborskega Sokola. »V Tvojih veščih rokah, brat Stanko, je bilo največ dela. Vsakdo se je divil Tebi, brat. Bil si najboljši med nami, in težko Te bomo pogrešali. Slava TI, dragi brat!« Dalje se je z ganljivimi besedmi poslovil od pokojnika g. Alfonz ZavrŠnlk v imenu tovarišev I. Jugoslovenskega dobro-voljskega polka, ki je orisal njegovo življenje v dobrovoljsklh vrstah daleč od domovine. Omenjal je njegove vrline, kalt! bil je vedno prvi borec za narodne Ideale — za osvobojenje naše tlačene domovine. Vse njegove besede so zvenele le v ljubezni do domovine in vse njegovo delo je bilo posvečeno le tej misli. Bil je neumoren, kajti z ustanovitvijo Sokola v Tomsku si je postavil sredi sibirskih poljan trajen spomenik. Svoj govor je končal z besedam!: »Brvi si, Stanko, izmed nas, ki nas zapuščaš, toda vedi, da so naše vezi, ki so bile kaljene v trpljenju, večne, in da ostaneš, Stanko, še vedno med nami Slava Tvojemu spominu!« Zastava marlmorskega Sokola se je poklonila nad grobom. Solze so zaigrale vsem navzočim v očeh In tuga se je odražala na obrazih njegovih vojnih tovarišev ob groba njega, ki je dal svoje mlado življenje u domovino kot pravi junak. Preklic Podpisana Marija Martinec, posestnik« hči iz Rudnika 2, preklicujem in obžalujem kot neresnične vse vesti, katere sem trosil« o gospodu Bogomiru Čeponu,. Ljubljana, dne 9. junij« 1925. iV' Mar&a Martinec Ste v. 130. »SLOVENSKI NAROD« dne 11. junija isrzo. morati z>. Na Telovo vsi na ,T£BQß* k javni telovadbi • Sokola I. Prižetek ob 16, uri Po telovadbi velika veselica Gospodarstvo Kongres obrtnikov v Novem Sadu V nedeljo dopoldne so se zbrali v Novem Sadu obrtniki iz vse države na. kons sfres, kjer so razpravljali o važnih problem mih splošnega narodnogospodarskega po* mena. Kongres je sklicala Zveza obrtniških udniženj v Beogradu. Slovensko obrtništvo ie zastopal g. Franchetti. Posvetovanja so trajala dva dni. Razpravljalo se jo obrtni* škem zakonu, ki je bil po referatih in debati sprejet tako, kakor ga je predložil upravni odbor kongresa. Po debati o obrtniških kreditih jc bila sprejeta ta*le resolucija: 1. Obrtniški kongres sogiasno usvaja potrebo takojšnje ustanovitve pooblaščene obrtniške banke kraljevine SHS v Beogra* &u s podružnicami v vseh glavnih gospo* darskih centrih; v to svrho naj parlament čimprej sprejme odgovarjajoči zakon; 2 da se namesto dosedanjih posojil, ki h je dajala Obrtna banka obrtnikom v zneska 5000 Din kot nezadostnih, zahteva od Narodne banke za srednja in večja obrts iriška podjetja poleg dosedanjih posojil še Maine kerdite v minimalnem znesku 15.000 dinarjev; 3. da >e v novi zakon o ob rtih sprejme še specijalna določba o obrtniških zadru« gah, da se s temi odredbami omogoči čim intenzivnejši razvoj obrtniškega zadružni« štva. Kongres smatra, da so te zahteve nase* ^a obrtniškega stanu povsem upravičene in elo nujne 'cr pričakuje od vlade, da obrtnikom v tem smislu čim prej ugodi. Nato so sledili razni predlogi. Zastopnika slove m skih obrtnikov in ljubljanske zbornice sta predložila resolucije o davkih in o stanova« njih. V imenu zagrebške obrtne zbornice je VargB po krajšem pojasnilu predložil nastopno resolucijo, ki je bila sprejeta: «Na letošnjem kongresu obrtnikov iz vse države prosimo in brezpogojno zahte* vamo. äd kr. vlada predloži narodni skupščin: sledeče spremembe stanovanjskega :-akona: L da se ne premicnosri in reguliranje najemnine od strani stanovanjskih sodišč razširi tudi na vse tiste obrtnike, ki oprav; Ijajo svoje delo s 5 pomočniki, med katere se pa ne računajo vajenci; 2. da se zajamči nepreniičnost in dolo> -v. nje najemnine za poslovne prostore in lo* kale obrtnikom, navedenim v prvi točki za dobo. dokler je v veljavi novi stanovanjski zakon, t, j. do t. novembra 1926.» Prisotni delegati so poslali kralju spo* menico, ki jo ie podpisalo okrog 1000 za= stopnikov našega obrtništva. Poštna hranilnica v i. 1922-1923 Objavljeno je poslovno poročilo naše Postne hranilnice za L 1922 in 1923. v katerem je opisan razvoj tega zavoda. Iz statistike čekovnih računov sledi, da je bilo -..•vučno stanje pri vseh zavodih koncem 1. 1922 -— 8294, koncem 1. 1924 pa 9985. Tekom 1. 1922 't bilo otvorjenih pri vseh zavodih 1439, tiranih pa 183 čekovnih ra-čunov tako. da je znašal prirastek 1254: :. )923 je bilo novo orvorjenih 1947, saldl-ranih pa 256 čekovnih računov tako. da je sal prirastek v tem letu 1691. Spremem-be ^vplačila in izplačila) so narastle po številu od 1.539.318 v prvem poslovnem letu ~x> osvoboi eni u na 5,160.559 v 1. 1923, vrednost teh sprememb pa se je dvignila od °29 004.353 4S Drn na 26.399,620.216.75 Din. Vse spremembe tekom 5 poslovnih let po -svebojenju znašajo po številu 16,730.063, vplačala in izplačila v skupnem znesku pa 55212,4 '.7?ežc odstotka, ki ga beležijo čekovn: zavodi v drugih ah (na Češkoslovaškem je znašal na :. 1932 —' 63.93%). kar jasno priča, da se za denarni promet brez gotovine pri nas sasnmamo tako. kakor zahteva sedanja denarna In kreditna kriza. KoHko važnost polaga Poštna hranilnica in njene podružnice na likvidnost svojih " log, so vidi iz dejstva, da so imeli vsi če-? ovni zavodi dne 31. decembra 1923 goto-vine: kovnem uradu v Sarajevu 2472. v Ljubljani 3738, v Zagrebu .3342 in v Beogradu 433, skupaj 9985. Od 1 novembra 1918 do 31, decembra 1923 je znašalo skupno število vplačil 'm izplača pri poštno-čekovnem uradu v Sarajevu 2,973.797, v Ljubljani 9 milijonov 831.047. v Zagrebu 3.906.249 in v Beogradu 18.470. skupaj 16,730.063. Denarni prome: v čekovnih računih je znašal od 1. novembra 19!^ do 31. decembra 1923 v Sa, rajevu 14577 634.377.26. v Ljubljani 18 mi!-jard 639,893.349.16. v Zagrebu 21 miljard 679 521.727.29 fn v Beogradu 315.354.066.S2, skupaj 55.212.403.720.53 Din. Stanje vlog je znašalo prt vseli treh zavodih po čekovnih računih 31. decembra 1918 — 7 438.137.99 Din, 31. decembra 1919 19.187.327.93 Din, 31. decembra 1920 — 50.986.466.41 Din, 31. decembra 1021 - 200.744.436.84 Din. 31. decembra 1922 — 226347 894.34 Din in 31. decembra 1923 — 242.439.536 97 Din. Skupni račun bilanciranja je znašal 31. dec. 1923 v aktivi in paslvi 344.478.870.44 Din, 31. decembra 1923 pa 666.66S.429 49 Din: skupni račun izgube in dobička je znašal v dohodkih in izdatkih 31 dec. 1922 — 11 milijonov S76.302.04 Din, 31. dec. 1923 pa ^2,025 690.84 Din. Proti o'febelelosi! VILFANOV C A J ,- lastnih blagajnah vr: Narodni banki 10,238.197.71 Din 15,748.305.92 » Skupaj 25.986.503.63 Din Všteto ni blagajniško stanje vseh* pošt, vedno drže pri sebi za dispozicije potreben denar. Ta gotovina je znašala 31. decembra 1923 — 82.121.897.64 Din. Poleg tega so imeli čekovni zavodi istega dne nalo-eei ega na tekoče račune pri raznih denarnih zavodih: P "na hran. v Beogradu 47.413.430 62 Din Polt ček. ur. v Sarajevu 71.363520.12 v Pošt ček. ur. v Ljubljani 63,029.684.— » Pt t ček. ur. v Zagrebu 71.626.596.50 » Skupaj 253.833 231.25 Din Svota zunanjih dolgov in terjatev znaša 63.153,956.072.20 Din. kar fe dokaz, kako važna je ta ustanova za denarno tržišče. Iz poslovnega poročila je splošno razvidno, da se Poštna hranilnica pri nas zelo naglo izvija. Številčno stanje čekovnih računov le znašalo 31. decembra 1923 pri poštno-če- kar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva 3e v vseh lekarnah in drogeriiah — Proizvaja: Kern, pharm, laboratorij Wir. D. VILFAN, _ZAGREB, I LICA 204_iigl Položni no žitnem triu (Tedenski* poročilo uovosudskt blagovne horze.) Domače tržišče. Z zadnjim tednom Je nastopilo na žitnem trgu znatno mrtvilo. Situacija je ostala ves čas nespremenjena s slabim zanimanje za turščico in malo večjim povpraševanjem po novem žitu. Ponudba iz druge roke je precejšnja, kmetje pa se drže rezervirano deloma radi nizkih cen, deloma pa radi poslabšanja stanja posevkov. Promet je znašal 228 vagonov. Pšenic^ je biio prodane samo 3 vagone bačke 76 z 2% po 478.50—480. Trgovina s starim blagom je sploh prenehala. Povpraševanja ni, ponudba je pa tudi neznatna. Nekaj madžarske pšenice je biio prodano v Srbijo po-edinim mlinom, ki so dobili večje dobave za vojaštvo, po 460 Din eks Beograd. Vagon-sko madžarsko blago so ponujali po 450 keiebija brez kupcev. Stanje posevkov nove pšenice se je zadnje dni v Vojvodini znatno poslabšalo. Naravno da je to povzročilo večje zanimanje za biago. Kot kupci so se oglašale poleg špekulacije tudi večje tvrdke. Cena nove pšenice je poskočila na 355 Din. Ponudbe so neznatne. Bačko vagonsko pšenico za avgust proti takojšnjemu plačilu so plačevali po 320—325 Din, piovitbeno blago pa po 360 Din. Producenti se drže precej rezervirano. Nekaj ponudb je bilo ob strani poedinih tvrdk, ki arbitri-rajo novosadske prodaje s kupovanjem slovaške pšenice, ki so jo plačevali koncem tedna po 203 Kč. Ponudbe >lovaškega blaga pariteta Bratislava so tudi znatno nazadovale. Stanje posevkov v Srbiji je dobro. Ponudbe srbijanskega blaga so se slabe. Nekaj kupčij je bilo sklenjenih v plovit-benem blagu na Savi na bazi 325 Din. Turščice je bilo prodane 224 vagonov. Prva dva dneva prejšnjega tedna je bilo nekaj zanimanja za plavajoče blago proti Braili. pozneje pa je povpraševanje povsem ponehalo. Dunaj je plačeval začetkom tedna junijsko natovorjeno blago po 141 Kč, ker je pa češka krona padla, ni bilo kupčij. Koncem tedna je tudi to povpraševanje izostalo od nosno so plačevali isto blago samo po 139 Kč. Začetkom tedna je uotiralo donavsko blago pariteta PanČevo relacija Bratislava 208. koncem tedna pa 205 Din brez kupcev. Novi Sad Donava so ponujali koncem icdua po 204 Din brez kupcev. Tisa je norirala brez kupcev 202.50 Din. Srem-sko blago na Savi je šlo s početka v promet po 203. pozneje po 201, koncem tedna pa po 200 Din brez kupcev. Bačko vagonsko blago so kupovali po 192.50 Din. Ponudba in povprševanje neznatno. Sremsko je šlo v promet po 195 Din. Nekaj povpraševanja za to blago je bilo iz Bosne, s:cer pa vagonsko blago ne gre v promet. Za terrrinsko blago je čedalje manj zanimanja. Začetkom tedna so ponujali blago za jtmij-julii na Donavi po 217.50 Din, koncem tedna pa po 215 Din brez kupcev. Junij na Donavi ponujajo v večjih količinah prejšnji kupci po 207—208 Din. Moke je bilo prodane 1 vagon Og in Ogg franko Novi Sad po 680 Din. Trgovina z moko je povsem ponehala. Povpraševanja sploh* ni, doč;m so zaloge iine moke še vedno velike. Tovarne olja so se zelo zanimale za repno seme. Ponudbe domačega blaga so še neznatne. Kupčije so se sklepale po 525—535 Din ab postaja nakladanja. Ponudbe v madžarskem blagu so bile nekoliko večje. Začetkom tedna so se sklepale kupčije po 305 Kč pariteta Keiebija. pozneje pa se je blago podražilo za 7 do 10 para.. ★ ★ ★ -g Pomanjkanje tobačnega ekstrakta. Dalmatinsko ljudstvo se zelo pritožuje, da uš in drugi škodljivci ogrožajo tikor, fižol in zelenjavo sploh. Bob je že uničen, ker ni tobačnega ekstrakta, da bi polivali rast; line. Ekstrakta ni dobiti nikjer. Ljudje bi ga radi naročili v ljubljanski tobačni tovars ni, pa jc birokratizem odredil, da sc morajo poslati prošnje najprej v Beograd, od koder dobi ljubljanska tovarna nalog, naj izda ekstrakt. To sc imenuje r>ri nas skrb za napredek poljedelstva To in ono Podrobnosti o umorih v Hassenberp Včeraj smo poročali o krvavem d »„od-ku, ki se ie odigral v Lindenbergu in Has-senbergu v Nemčiji. Dejanje se je odigralo v hiši plerilca košev Brücknerja, kjer je stanoval tudi njegov svak, zidar Rosen-bauer. V hiši jc bivala tudi Brückner jeva 70 letna mati. s katero je ta razmeroma živel v dobrih odnošajih. Brückner je bil soliden, miren in delaven človek, znan v kraju in okolici. Predigra drame je bila v Lmderrbergu. Zdi se. da zakonca Brückner nista živela siožno. zakaj žena je bivala zadnje čase pri roditeljih v Lindenbergu iu mož jo je večkrat poskušal pregovoriti, da se vrne k njemu. Toda žena se ni dala pregovoriti. Z3to jc postajal Brücknerjev sum, da ima ženn ljubavno razmerje s svoji?n bratom, še večje. V noči od sobote na nedeljo je Brückner očividno sklenil, da izvrši grozni načrt umoriti celokupno svojo družino. Na kolesu se je odpeljal v Linden-berg, kjer je prežal na svojo ženo. Nekako o polnoči je Brücknerjeva zapustila hišo, v tem trenotku pa je mož priskočil in ji z nožem prerezal vrat. Sunek je bil tako močan, da je Brücknerjeva brez vsakega krika pädia mrtva na tla. Morilec je nato sko-čTl na kolo in se odpeljal proti Hassenbergu. Med potjo je srečal brata svoje žene. katerega jc z železno palico udaril po glavi. Čim se ie svak zavedel, ie takoj obvestil orožnike, ki so okoli 4. ure zjutraj obkolili Brucknerjevo hišo. ki je bila zaklenjena. Orožnki so vdrli šipe in zlezli v hišo. Prizor, ki so ga videli, je bil grozen. Vsa rodbina je ležala umorjena r.a posteljah. V spalnici prvega nadstropja so ležali Rosen-bauerjeva žena in štirje otroci, v drugem nadstropju mož Rosenbauer j eve, v drugi sobi 78 letna maii morilca. Posamna trupla so bila strahovito razmesarjena, večina žrtev je imela preklano glavo. Zdi se, da je bil smrtni boj nesrečnih irmorjencev kratek, kajti vsi so biti ubiti v spanju. Morilec sam je visel obešen na vrvi poTeg materine potelje. — Umor je strahovito razburil prebivalstvo malega mesteca liassenberga. Rc ser.bauerjevi so bili liudje poštenega rn dobrega slovesa. V splošnem prevladuje mnenje, da je Brückner dejanje izvršil v napadu Iv one blaznost: Platnene sulinliče raznobarvne iz čistega cesKe^a platna v ceni od 150 do 260 Din. DaLe angleško .Tropicelc blage za poletne obleke izgotavlja po meri in prodaja blago v vsaki množini Drago Schwab, Ljubljana. Ostanki naselbine iz 10 stoletja I rije moderni učenjaki — danski arho mleli na grobih, ob* rabljenih kamnih, moka je bila čedalje slab* ša, pomešana s peskom in drugo nesnago, kakor pri nas med svetovno vojno. Kolo« nisti so si hoteli pomagati iz bede z lovom, pa tudi to jc bilo zaman, ker niso znali los viti tako spretno, kakor domačini. Norveški prebivalci te naselbine so kmalu izgubili sposobnost kljubovati pomanjkanju in ostremu podnebju. Pa tudi načinu življenja ondotnih Eskimov se niso znali prilagoditi. Domačinov so se izogibali, ker so bili pc« gani in zato niso sklepali z njimi krvnega sorodstva, smatrali so jih za nižja bitja. Kruti usodi, ki je zadela na smrt obsojeno kolonijo, so se pridružili Se napadi do* mačinov. Grobovi na herjofsnaeskem poko* pališču pričajo, kako je naselbina polagoma propadala. Nekateri grobovi so globoki pol* drugi meter, drugi pa komaj SO cm. dočim je zemlja v teh krajih vse leto zamrzla. Iz tega sledi, da podnebje ni bilo vedno cna= ko. Nekoč rodovitno zemljo je pokril po* zneje večni led in sneg. Še v 12. stoletju je štela naselbina 2S0 članov. Iz 1. 1410 datira zadnje poročilo, da je prispela tja neka lad* ja. Slednjič je civilizirani svet sploh pozabil, da žive nekje daleč na severu kolonisti in šele zdaj, ko so odkopali njihove grobove, se jih je zopet spomnil. Ondotni norveški izseljenci so bili sicer podložni norveški kroni, ali L 1294 je bila proglašena trgovina / njimi za kraljevski monopol. Iz Bergana je vozila tja vsako tretje ali četrto leto ladja «Knorr». Ker so pa stroški za to dolgo vožnjo naraščali, je vsakokratni norveški kralj pri svojem mo* nopolu štedil in tako jc ladja nekoč odplula, da se nikoli več nc vrne. Kolonisti niso imeli materi jala, da si zgrade ladjo in zato so ostali v ledenih pokrajinah, izročeni na mU lost in nemilost krute usode. Konec se je bližal n:tglo in vse kaže, da ga jc pospešil človek sam. Ko so namreč domačini videli, kako polagoma hira in umira rod norveških kolonistov, so mu iz usmiljenja zadali zacU njo rano. Sneg je slednjič pokril naselbino na dolga stoletja. M. VI. Nogomet 14. VI. f. kolo za prvenstvo države v Ljubljani tekmujeta Ilirija : Bačka prvaka ljubüanskega in subotiškega nogometnega podsaveza Igrišče Ilirije ob 17-43, ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic: J. Goreč. *^HB Podrobnosti v listih Ženska v življenju Jugoslavija žal ni med onimi naprednimi državami kjer bi bile priznane ženskam vsaj glavne pravice do svobodnega življenja in udejstvovanja v javnosti. Vendar pa lahko zlasti zadnja leta beležimo razveseljive pojave v našem Ženskem svetu, ki po pravici stremi za tem, da zaostane v borbi za svoje življenjske interese za ženskami pri drugih narodih. Žei.ski problem je posebno v razdriptnih t.ovojnih razmerah zelo važen in država si daje najslabše spričevalo, če ta proob.p zanemarja tako, kakor ga zanemarjajo odločujoči činitelji pri nas. Jugoslove ;ske /ene so prepuščene same sebi, za vsak najmanjši pokret morajo iskati moralne in gmotne opore v svojih lastnih vrstah in v tem tiči glavna ovira, da se ieninize-.i pri nas ni razširil in utrdil tako, kakor bi se lahko bil, ee bi podpirala ženske v ::j;i;o-vern pravičnem stremljenju države. Če govorimo o ženski v javnem življenju, si moramo biti na jasnem ulede Uveli temeljitih vprašanj, in sicer kakšna je idealna misija ženske — da H naj Do ženska kulturni delavec ali pa naj se omeji na kuhinjo, ter razmerje moškega do ženske v naši družbi. Ko obstane ženska pred altcr-enativo — v svobodno življenje, k delu za splošni blagor človeštva ali pa v kuhinjo, se odloči navadno sama. Kamor jo t>olj vleče, tja pač gre. To je stvar njene individualnosti in nihče nima pravice kritizirati ali obsojati njen odločilni korak. z!enska, ki v interesu kakega javnega Doluca odkloni zakonsko življenje, bi nikoli ne bila dobra mati. Zato si je škoda beliti glavo nad tem, kaj bi bilo boljše. Ženska pa, ki se jc v mladosti ogrevala za znanost, pozneje, ko se zaljubi, pa imenuje to detsko sentimentalnost, bi bila znanosti v sramoto. Je pa še tretja možnost, namreč združiti oba poklica. Tu pa nastane vprašanje, da li se to dvoje medsebojno izključuje ali ne. Ali more ženska na obeh straneh izpolnjevati svoje dolžnosti, ne da bi trpslo pri tem gospodinjstvo ali njen javni poklic? V življenju imamo mnogo primerov, da je ženska v javni službi kot skrbna mati zelo dobro vzgajala tudi deco. Če pa se kdA pkjjciiie na na^rotne oo^ve pozabiti, da gre pri tem preko mej ženskega problema. Tudi med moškimi ne moremo namreč meriti odličnih osebnost! po vsakdanjem kopitu. Žena kot kulturna de* !avka bo seve drugačna nego ona stara idealna žena, saj mora poznati življenje v vseh podrobnostih. Zato pa bo neprimerno bolj poštena in moralna kakor žena staresca kova. ki sramežljivo povesi ooi in zardl, če sliši besedo -spolna bolezen . Da se najdejo med kulturnim naprednim ženstvom tudi pokvarjeni tipi, je krivo dejstvo, da nekatere ženske zlorabijo svobodo in hočejo postati v vseli ozirih enakopravne z moškimi. Splošno se ženske ne morejo pritože« vati, da bi jih ne ceni!? tam, kjer so si pridobile mnogo zaslug. V vsakdanjem življenju jih pa moški Šesto po letvici zapostavljajo in žalijo njihov čut zlasti s tem, da nočejo razumeti ženske ditše. V ženskah vidijo moški navadno samt >atnice, ustvarjene za njihovo zabavo. Pa p«»reče kdo, da v duhovnem pogledu razmeroma visoko stoječi moški razume žensko, razume v nji človeka, enakopravno bitje fn da se za manj inteligentne moške nI treba brigati. Mi pa govorimo baš o teh mai:; inteligentni!!, ki so žal v ogromni večini. Kulturnega človeka v najširšem pomenu besede, živečega bogato duhovno življenje, mora boleti, ko vidi svoje brate, kako so okra-deni najdražjega, kar jim more datT stvarstvo, namreč čiste in globoke radosti, ki izvira iz notranjega življenja. To velja sicer sploh za razmerje človeka do človeka, ali baš v razmerju moškega do ženske se vidi vsa absurdnost, neuaravnost in zaslepljenost skupnega življenja. Lovimo se za puhle fraze, celo bogastvo življenja, vse plemenite duševne lastnosti in duhovne zaklade pa pustimo ležati brez najmanjše koristi. Naša militariztrana družba nc zna ve*, trkati na okamenela srca. ki bi se morebiti vendar le odprla in dala človeštvu novih moči na pot v lepšo bodočnost Po vojni smo prišli tako daleč, da je naravnost eksistenčno vprašanje nas vseh pritegniti čim prej ženske k ureditvi javnega življenja. Duhovno bogastvo ženskega sveta je še nedotaknjeno in tako veliko, da bi lahko vse človeštvu črpalo ;z njega moralno moč. Zato pa jc treba ženskf omogočiti svoboden razvoj in podpirati vse zdrave pokrete, ne pa jih cinično odklanjati in obsoditi, kakor delajo naši možje seda-. Vsem, ki nočejo dobro kavo piti, pri po" ročamo izvrstno našo pravo domačo Kolinsko ciko-njo. s Borovniški Peke! R. B. Marsiaktera mnogo bolj oddaljena iti manj vredna prirodna zaiumivosr si je pridobila med ljubljanskim občinstvom že dokaj boljši sloves in izkazuje Številnejši pc-set, kakor n. pr znameniti Borovniški Pekel, ki nam je takorelcoč pred uos;oni. — Kje tiči krivda? Premalo reklame? — Najbrže ni bilo 10 glavna krivda. Bol.* verjetno so nafti ždi, da je manjkalo doslei pravega, za vse vrste obiskovalcev primernega, ucopasnegj pota. Splošno se je tožilo, da je dosedanji -stari pot čez Hudičev zob (od 2. šuma naravnost navzgor) za premnoge izletnike prestrm in pa da ima to glavno napako, da vodi samo mimo spodnjih dveh šamo\. zgornjim trem dokaj lepšim slapovom pa >e — izognel Marsikdo se ;e zato vrni! razočaran ali pl» si od 2. šuma navzgor sploh ni upal čez Hudičev zob in kajpada poten? upravičeno zabavljal: Zares, ali hodimo v Pekel, da plezamo ali da s: ogledamo to znamenito prirodno posebnost vseskozi in ne samo napol! Vsem tem takim pritožbam bo. upamo, sedaj kmalu konec. Prijateljem prirode, osobiio izletnikom iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Cerknice sporočamo, da gradi sedaj OsredrJi odbor Slov. plan. društva ti o v, za vse izletnike, torej tudi za deca v spreirrstvu, primere.; pot skozi vso romantično deber. mimo vseh Šumov, neštetih skokov in brzic .?00 m navzgor do prvega mlina, odkoder se vrneš potem čez Po« kojišče nazaj v Borovnico ali na Winiko, na Logatec ali p^ lahko podaljšaš izlet če/ krasno razgledni Vinu vrli °84 m (ali pod njim po- cestic:) na Rakek. Cerknico aH pa tudi čez Kožljek in Rakitno v Preserje. Novi pot, ki je bil pretekli teden stras;« ran, sedaj nakopavajo. popravile so se markacije (g. Knateljc), postavijo se dve novi brvi, tudi kožipotne table so v deh:. Upati je, da bo vse glavno delo do nedelje, to je 14. t. m. izgotovlieno in s tem odprta prilika, osobito ljubljanskim izletnikom za nov lep prirodni užitek. Izlet skozi Borovniški Peke! priporočamo izletnikom posebno v spomladi m jeseni ter sproh po večjih nalivih. BorovniČani bi storili dobro, ako bi večkrat skozi leto kratko opozorili v časopisih, kdaj so prizori Nlapov v Peklu najlepši in pa da pazijo na markacije, kažipotne table ter eventuelne potrebne poprave — saj jc njih Pekel ob svojem času res občudovanja vredna prirodna posebnost, prav svoje vrste, na katero so lahko ponosni. Darujmo za sokolski Tabor! Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUf Strati dL .SLOVENSKI NAROD' dne 11 funifa I9'5. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA, KB2ä*"Ä Selenburgova uliti Zdravnica dr. E. Jenko -BroyeriBM od 14. lunifa jHT zopet redno ordinJra LJUBLJANA, Miklošičeva S-II 1737 Knppjte srečke za SokaisMi Täter 11 Najboljši šivalni stroji £ so edino le Josip Petelinca znamke Gritzner »n Adler za rodftdfttsfeo in obrtno rabo 9L L ubrana blizu Prešernovega spomenika Večletna garancija - Pouk v vezenin brezplačen L___•__•« Sli~~_____1___. H___ J_« 1 RESTAVRACIJA - PENSUON LOVAČKI ROG SELCE (Hrv. Primorje). Vodarn prvorazredno, v celem Pri-morju znano domačo kuhinjo, mam 80 čistih sob na rarpo'a^o. Posedujem vse pijače, ki so vedno na ledu. Za obilen obisk se nrinoroča lastnik Kari Dovečar. 1745 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš SfEflD-Ijubljeni soprog, oče, ljubi brat. bratranec, stric in svak, gospod Viktor Ilagy paslDOOdfr VmrolteB&lnlce po kratki, mučni bolezni nenadoma preminil. Pogret) blagega pokojnika co v četrtek, 11. junija 1925 ob štirih popoldne izpred mrtvašnice v državni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 9. junija 1925. taluloči ostali. Najstarejša elowen.kn pleskarska n Ha delavnica Ivan Bricell, Dnnafiba c. 19. te priporoča. IzvrSitev točna. cene _zmerne,____ J79Ä L. Mikuš Ijitltsn. letni tre II p. ümb iT8]o at-fi dežnikov in šolnini* kot ter tprthaialnjb palic. PsstitSi a (xnfojijo tflfjo in svfitte" Državni monopolski Saharin lahko dobite v kristalu garantirano 440 sladkobe 5 gr po D»n 11'— 10 gr po Din 22*— 50 gr po Din 110*— 100 gr po Din 220*— itd. do 1000 er po Din 2200 — v prašku garantirano 550 sladkobe 5 gr po Din 13*75 10 gr po Din 27 ^0 50 gr po Din 137*50 100 er po Din 2?5— itd. do 1000 gr po Din 2750 — v vseh lekarnah in drogerii3h ter večnh trgovinah, kjer pa juh ni, lahko si nabavite v glavnem skladišču „Isis" i i. ttHnmfli ZAGREB. 1746 Vsaki paket i? zaprt z državno monopolsko banderolo. Ml. KRISTOFIČ - BUČAR. Ljubljana, Stari trg 9 v lastni hiši. 101-L Priporoča BLUZE ravno dolle najnovejšega kroja. OTROŠKE in DAMSKE OBLEKE, PLAS6XE. — če"«"m"™! železniško vrlo sposobno za delo !ŠČe za Slovenijo Ljubljana) zastopnika z najboljšimi priporočili, dobro uvedenega r>ri industrijskih podjetjih in železniški direkciji. Ponudbe na PUBLICITAS d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduli- - » posredovalna in sociai« na namen« občinstva, vsaka ba seda 50 nar. BJaJmanlil znesek Din 6. ULI OGLHS Zenitve* donlsovanle ter oglasi strogo trnovskega znacaia, vsaka beseda Din 1'—. nalmanjiiznesek On 10 ■ MIFIIIEE | Službe | Vejenec sc takoj sprejme. — An» ton Fuchs, kleparstvo, Ljubljana. Križevniška ulica 4. 1743 Kočijaž, samski, vajen kočij skih in jezdnih konj v vozu ir. ped sedlom, doslužeo kavalerist — se išče. — Plača 660 Din mesečno, obleka in vsa oskrba. Le taki prosilci, ki niso pi« iači uda.ii, pridejo v po* štev. — Po*r*?dbe pod: »'Trezen koči jaz 1741^ na upravo «Slov. Xaroda». Gospodična. inteligentna, vešča srbo* hrvatskega, slovenskega, francoskega, nemškega in deloma tudi italijanskega jezika (s prakso v* lekar* ni) išče službe ali prevzas me zastopstva za veliko podjetje. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod oOkretnost 1744*>. Natakarica (računska), ki zamorc pc* ložiti 4000 Din kavcije — sc sprejme v gostilni — Ahacljeva cesta št, 5. 1750 I Prodam 1 «Geroth» pomožni motoi ii za ko* lesa, "prvovrsten izdelek, dva cova, eden zelo mas 1o rabljen — ugodno na* prodaj — Naslov pove uprava «SL Nar.». 1740 Bukova drva z navedbo cene in mno* zine — ponudite Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 1743 Rano 1735 Pozor! Nsfbotfe plačam stare moške obleke i. dr. Dopisnicn zadostuie, pridem na dom. DRAME, - Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. Otroški vozički dvokolesa. motorji, pneu matika — najceneje. — Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke; ceniki franko — «TRI* BUNA» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo< zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Sv. Rešnje telo je tu! Kje ga primerno praznu* jemo? — Xs vsak način pri Pelriču v Rožni doli* nit kjer bs bo na Konča; novem vrtu pekel preši* ček! — V četrtek torej nasvidenje pri Petriču v Rožni dolini!__1742 aEEEEEEEl Pst! Patent 2538! Samo «LUC1FER* om* čaje trajno stenice (Ščur. ke)! — Winter. Ljublja* na. Sv. Petra cesta 35, — Medic. Maribor, Gosposka 23. 11SL Pristni, naravni malinovec z najboliSim sladkorjem vkuhan — v steklenic \h in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lckar* na čr G Picroli, Lfub* liana. I ÖS L «Frera» najnovejša dirkalna dw~: kolesa, lahk**. luksus — so došla. — Motorji, zni* žane cene — «TRIBL* N"A*» F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 112 L [I Novo spalnico jedilnico, kuhijnsko opremo ter 2 veliki ogledali prodam. Cena ugodna. PoifW se \ upravi ..Slov. Naroda" 1751' Pri »Solncu« za vodo! K Widmayer Perilo za gospe, gospode in otroke Vsa oprava novorojenčke Venčke zw neveste in nirmankc. — Edina zaloga abtahov (peče) Kravate, nogavice, rokavice, oblekec za o.ro« ke itd. Tovarniška za!>~>. gj vseh vrst pleten blaga Vsakovrstne j cc in ;-i:nperji en gros — en detail I 53 L Gosti Irn Ahacljeva cesta št 5 ima krasen vrt: toči na j bob" vina iz krških goric. Ga dove peči, bizeljs^a ii ormoška. Hladno piva Dobe se vedno gorkr* -n mrzla jedila. Abonemi m sprejemajo na hrano r* 20 Din dnevno za kosile in večerjo. — Za obtsli se priporoča Anton M a ver, gostilničar. 174' OBO Zcfon. Šiška-LJUBLJANA mizarska • - - tvornica Celovška cesta 121 Telefon it. 372 Priznano solidna Izvriba viek dol po zmernih cenah. m2 Makulaturni papir KfBF" a kg Din 5.— ^Bjff f prodaja uprava »Slovenskega Naroda* WBSSE&I5I edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrnlJ nloci *n •zPa^-inJa ^as ter Pthutam Za eno ro> PrOll picii polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetiu za Dia 100 (■rt 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetičk! zavod LEDA, Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za Ljub'jano: .SALUS* d.d. 113—L I Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din iamstwene glawnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■nHs-s smrekovi aH jelovl, od