- I
7096 At
OSREDNJA KNJ j- >• N ' vri-' 7 K A VI {...BAR -5 A ^"revolucije 1 6001 KOPER
%zs Wlf
Št. 295 (16.023) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. r ;aja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI JEV pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž d - im, razmnožen na ciklostil. Od 5. do r	nbra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-
)ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-j Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v jenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, dlni tiskani partizanski DNEVNIK v za-oua ijeni Evropi.
TRST - UL Montecchl 6 - Tel. 040/7796500_________
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190________
-m mm* POŠTMNA PLAČANA V GOTOVH
1500 LIR Spedlzlone In abbonamento postale 45% Art2,corma20t.lEgge66296-Fiate(ITtieste
Teje
samo
prvi
korak
Vojko Coua
Po konferenci v Kjotu je skrajno težko odgovoriti na vprašanje, ali je sporazum »zgodovinski« kot to trdijo predvsem ZDA, ali pa »okolju sovražno skrpucalo«, kot to trdijo naravovarstvene organizacije. Nedvomno so bila pričakovanja večja od doseženih razultatov, a kljub temu si upamo trditi, da je bil vseeno storjen precejšen korak na poti postopnega omejevanja izpustov toplogrednih plinov. Prvič v zgodovini človeštva so si industrijsko razvite države sveta postavile roke in določile stopnjo znižanja izpustov. ZDA so celo pristale, da bodo izpuste znižale za 7 odstotkov, kar bo nedvomno sprožilo ostre polemike v ameriškem kongresu, ki nasprotuje takim »drastičnim« redukcijam. VVashingtonska administracija si je seveda zagotovila »mešetarjenje« z emisijskimi kvotami, tako da ne bi prizadela svojega gospodarstva in s tem vsaj nekoliko pomirila kongres. Evropska unija prihaja s konference kot poraženka, a lahko postane moralna zmagovalka, Ce bo ne glede na kompromis iz Kjota, ki ji je dodelil 8-odstotno znižanje, svoje izpuste znižala na predvidenih 15 odstotkov. Evropa lahko torej postane tista vpijoča vest, ki bo ob podpori javnega mnenja prej ali slej ostale razvite države prisilila, da bodo sledile njenemu zgledu.
Seveda pa kompromis iz Kjota ne bo zaustavil podnebnih sprememb, ki so iz meseca v mesec bolj skrajnostne in izredne. Da bi zaustavili negativni trend, so morda celo evropski predlogi premih. Gospodarska cena drastične redukcije emisij toplogrednih plinov pa bi bila nedvomno prehud zalogaj ne samo za nerazvite, ki so se za sedaj izognili omejitvam, temveč tudi za razvite države sveta. Sedanji kompromis torej ne bo vplival na zaposhtveno raven v industrijsko razvitih državah, bremena pa ne bodo taka, da jih ne bi zmogli.
Nedvomno pa je bil Kjoto le izhodišče, sedaj je predvsem od svetovnega javnega mnenja odvisno, ali bomo uvajali okolju prijazno tehnologijo in tudi sami poskrbeli, da bomo v našem malem skrbeli za okolje. Čakajo nas torej še težke odločitve, ki pa bodo lažje sprejemljive, ko bo večina končno spoznala, da je nedopusten gospodarski razvoj za vsako ceno, Ce škoda zaradi skrajnih vremenskih pojavov izničuje pridobljene dosežke.
______FJK / NOVI DEŽELNI VOLILNI ZAKON NE BO UPOŠTEVAL MANJŠINE_
Brez določil za zajamčeno izvolitev Slovencev v deželni svet
Zavrnili predloge svetovalcev Antonaza (SKR), Budino (DSL) in Strizzolo (LS)
TRST - Novi deželni volilni zakon, ki ga bodo dokončno odobrili v torek, ne bo predvideval nobenega specifičnega določila, ki naj bi zajamčilo ali vsaj olajšalo izvolitev predstavnika oz. predstavnikov slovenske manjšine v deželnem svetu Furlanije-Julij ske krajine. Večina svetovalcev - od desnice do političnega centra s Severno ligo vred - so gladko zavrnili vse tri bistvene popravke k predlogu volilnega zakona, pa še nekaj bolj obrobnih amandmajev.
Predstavnik Ljudske stranke Strizzolo je predlagal, da bi liste, ki so izraz etnične skupnosti, imele nekaj olajšav pri predstavitvi podpisov in 'da bi jim omogočili volilno povezavo, kar je izražalo enega od predlogov Slovenske skupnosti.
Svetovalca Antonac (SKP) in Budin (DSL) sta se v svojih amandmajih zgledovala po zakonu za Ladince na Južnem Tirolskem, in sta predvidevala izvolitvev manjšinskega predstavnika na raCun zadnjega izvoljenega predstavnika večine, a tudi ta predloga so zavrnili.
Na 3. strani
V Kjotu kompromis o omejitvi emisije škodljivih plinov
KJOTO - Po enajstih dneh so v blastili, da lahko povišajo svoje iz-Kjotu na prvi konferenci OZN o puste, in sicer: Avstralija za 8 od-podnebnih spremembah končno stotkov, Islandija za 10 in Norveška sprejeli kompromisno rešitev, ki je za 1 odstotek. Rusija in Ukrajina, ki za nekatere »zgodovinska«, za druge sta z razpadom Sovjetske zveze pa »okolju sovražno skrpucalo«. doživeli pravi padec svojih emisij, Evropska unija bo znižala emisije sta bili pooblaščeni, da lahko sto-toplogrednih plinov za 8 odstotkov, , pnjo emisij zvišata na raven leta ZDA za 7 odstotkov in Japonska za 1990. Države v razvoju so se izogni-6 odstotkov. KonCni cilj je 5, 2-od- le obveznostim, ki bi lahko škodile stotno znižanje vseh ozračju škodlji- njihovemu gospodarskemu razvoju, vih plinov. Tri države so celo poo-	Na 12. strani
VOLITVE / SHODA V GORICI IN ČEDADU
Di Pietro skupaj z Volčičem
Kandidat Oljke poudaril prizadevanje za sožitje - Velika udeležba
GORICA - Kandidat Oljke za nedeljske senatne volitve Mitja Volčič je sinoči skupaj z novoizvoljenim senatorjem Antoniom Di Pietrom imel množično obiskana volilna shoda najprej v Gorici in nato še v Čedadu.
»Upam da se bo v nedeljo nadaljeval niz zmag Oljke, ki ga je pred nekaj tedni zaCel prav Di Pietro,« je dejal Volčič v nabito polnem goriškem kinu Vittoria. Enake želje
mu je preko videokasete izrekel tudi predsednik vlade Prodi, ki meni, da je, danes ko potrebujemo odpiranje proti vzhodu, VolCiC pravi Človek na pravem mestu.
Di Pietro je Volčiču želel uspeh in ga istočasno povabil v svojo bodoCo parlamentarno skupino. Podčrtal je pomen utrjevanja bipolarizma in koristnost povezovanja med zmernim in katoliškim centrom ter levico. Te sile
imajo marsikaj skupnega in so danes edine sposobne vladati. Na drugi strani prevladujejo ozki interesi in destruktivna opozicija.
Volčič je soglašal, da je danes Oljka edma resna in perspektivna izbira, kot dokazujejo dosežki Prodijeve vlade. Obnovil je svoje obveze glede problemov goriškega okrožja, zaključil pa je z mislijo o sožitju: »Ce hoCeš mir, spoštuj vse manjšine!«
Na 13. strani
Finančni zakon v tekmi s časom
RIM - V poslanski zbornici so se včeraj začela prva glasovanja o zakonskem osnutku, ki spremlja finančni zakon 1998, z njimi pa se je povečala napetost med vlado in opozicijo, ki ji ni uspelo uveljaviti nobenega spreminjevalnega predloga. Dialog, ki naj bi omogočil pravočasno sprejetje proračunskih dokumentov, je tako v nevarnosti, to pa pomeni, da vlada tvega tudi zamudo predvidenih rokov. Zahteve samostojnega dela so medtem še vedno brez odgovora, zato grožnja s »polžjo operacijo«, s katero grozijo avtoprevozniki za božic blokirati promet, ostaja aktualna. Prodi obljublja odgovor vlade v naslednjih dneh, saj je treba prej preveriti, ali se raCuni izidejo.
Na 2. strani
FJK ima najnižjo plodnost v Evropi
TRST - Včeraj so v Trstu predstavili »Socialno poročilo 1996« o stanju na socialnem področju v naši deželi. V poročilu so zbrani številni socio-demografski podatki, iz katerih izhajata dve značilnosti. Prva je ta, da je v FJK mreža socialnih storitev zelo razčlenjena, druga pa je skrajno negativna, saj govori o naravnost tragičnem demografskem stanju v deželi.
Stopnja plodnosti je namreč z 0, 97 otrok na žensko najnižji v Evropi, stopnja rodnosti (7 promil, v Trstu pa celo samo 6, 1 promila) pa je med najnižjimi v Italiji. Ce k temu dodamo, da je stopnja umrljivosti z 12, 2 promila med najvišjimi v državi, je negativna demografska slika popolna.


Perzijske preproge
po nižjih cenah kotna razprodaji
v trgovini
PODOBNIK
na Opčinah, ul. Salici 1
Velika izbira perzijskih preprog z garancijo direktno iz uvoza.
Plačilo na obroke.
jANNI VERDI
OTROŠKA OBLAČILA 0-16 LET
BOGATA IZBIRA NOVIH MODELOV ZA JESEN-ZIMO.
AAlIMf VERD!
Trst, trg Ospedale 6/f
KM MASER :•	trusTa rD ,
BAB Y
Kriz

s
KONKUI
CENE
Ul. S. Kosovel 19 Tel. 040/226913
KURENČNE
za sledeče artikle: smuči, vezi, smučarski čevlji, snow-board, oprema za turno smuko, oblačila za prosti čas, kotalke, čevlji in loparji za tenis
MARKET S.ANDREA
KUHAM PRŠUT
PRAGA
1*190
lir/100 g ponudba velja do 31.12.97 ŠTANDREŽ, UL SV. MIHAELA
| OBLEKE IN SRAJCE PO MERI Trst - Ul. mazzini, 19/a - Tel. 040/3720020
4/,.	i m .. ^
Samo ženska konfekcija
TVOJA MERA IN...
SE MNOGO, MNOGO DRUGIH!
Inka'
<Wmn.*KAUTEN
^ ,	Cltll
/Ufo /a r.w Ul. Ginnastica, 12/b /rti *Axl/I T„, tonmmie
NOVICE
FINANČNI ZAKON / PRVA GLASOVANJA IN NEZADOVOLJSTVO OPOZICIJE
Albanski tihotapci pripravili past
RIM - Albanski tihotapci, ki so skušali vtihotapiti v Italijo mamilo in orožje, so pripravili bombno past, ki bi lahko zahtevala veliko žrtev. Na srečo so bili finančni stražniki, ki so jih prestregli, zelo previdni in so onesposobili past pred eksplozijo. Izvidniški Čoln finančnih stražnikov je vCeraj pri Otrantskih vratih prestregel gumenjak tihotapcev. Albanci so uspeh pripluli do obale in pobegniti, zapustili pa so plovilo z nevarnim tovorom. V torbi je bilo 21 ročnih grat, ročaj pa je bil z žico povezan z varovalko ene od teh. Kdor bi neprevidno dvignil torbo, bi povzročil eksplozijo.
Poleg granat, ki so jih uporabljale vojske nekdanjega Varšavskega pakta, so našli še štiri puške, ki jih uporablja albanska vojska, 80 nabojev za kala-šnikov in 70 kilogramov marijuane.
Preiskovalci ne vedo, ali je bila bombna past namenjena njim ali pa morebitnim kupcem orožja. Plovilo so izdelali v neki apuljski ladjedelnici, finančna straža pa skuša ugotoviti, za kateri obrat gre in kdo je Albancem prodal plovilo.

V Milanu zaplenili nad 60 ton umetnih ognjev
MILAN - Finančni stražniki so vCeraj v nekem skladišču farmacevtskega materiala v kraju Cerro di Lambro pri Milanu zaplenili 62 ton umetnih ognjev. Preiskovalci so prepričani, da so prišli na sled enemu od središč za razpečevanje ilegalno uvoženih umetnih ognjev.
Lastnik skladišča je bil prijavljen sodni oblasti z obtožbo ilegalne posesti in skladiščenja eksplozivnega materiala. Umetni ognji so bili azijske proizvodnje in zelo vnetljivi, skladiščeni pa so bili brez vsakršnega varnostnega ukrepa.
Preiskovalci nadaljujejo z delom, da bi prišli na sled ilegalnim uvoznikom nevarnega materiala. Kaže, da bi v zadevo lahko bile vpletena še nekatera druga podjetja iz Lombardije.
Albertini bo moral na slovesnost ob obletnici atentata na Trgu Fontana
MILAN - Na izrecno zahtevo milanskega občinskega sveta bo moral milanski župan Gabriele Albertini (Kartel svoboščin) danes zastopati Občino na slovenskosti ob obletnici atentata v Kmečki banki na Trgu Fontana, kjer je 12. decembra 1969 bombna eksplozija ubila 16 ljudi. Pred sklepom občinskega sveta je novoizvoljeni župan zavrnil zahtevo po izrednem sklicu seje občinskega sveta, da bi se spomnili obletnice krvoločnega atentata.
Dialog z opozicijo v nevarnosti, ker njeni predlogi ne prodrejo
Problem samostojnega dela ostaja odprt, D'Alema sprejel Billeja
RIM - Včeraj so se v poslanski zbornici zaCela prva glasovanja (bilo jih je veC kot tisoč), na katerih so bili odobreni nekateri pomembni Členi zakonskega osnutka, ki je povezan s finančnim zakonom. Medtem ko je vprašanje pokojninske reforme za samostojno delo še vedno odprto in z njim grožnja avtoprevoznikov, da za božične praznike onemogočijo promet s tako imenovano »polžjo operacijo«, se krha tudi dialog z opozicijo, ker je bilo zavrnjeno veC sto spremenjevalnih predlogov Pola svoboščin in Severne lige. Bossijevi pristaši so zaradi bolj konstruktivnega pristopa Nacionalnega zavezništva zvečer obtožili Finija, da je večini popustil v zameno za ugodni izid glasovanja za vrnitev Savojcev v Italijo. Potem, ko je bilo glasovanje prekinjeno zaradi zahteve po natančni opredelitvi termina »vzdržanje«, je nekaterim v večini očitno zmanjkalo potrpljenja, tako da je vodja skupine Demokratične levice Mussi naravnost zahteval od vlade, naj vendar sprejme kakšen opozicijski amandma, kajti sicer bo opozicija povsem upravičeno prekinila dialog. Med odobrenimi normami naj
omenimo davCne olajšave za gradbeništvo, za jug države in mlade obrtnike ter popuste za nakup računalniške opreme za šole.
Problem obrtnikov in trgovcev ostaja torej nerešen in v rokah premiera Prodija, ki pa je včeraj nakazal možnost različnih rešitev za obe kategoriji samostojnega dela. Prodi je tudi obljubil, da bo problem rešen v prihodnjih dneh, vendar tako, da finančni zakon ne bo popačen. Obrtniki vsekakor zahtevajo umik zvišanja upokojitvene starosti na 58 let, medtem ko je za trgovce rešitev veliko bolj zapletena. O tem se je predsednik Confcom-mercia Sergio Bille včeraj pogovarjal z D’Alemo, ki je menda zahteve trgovcev ocenil kot razumne, vendar je dejal, da mora odgovore nanje poiskati vlada. Bille je vsekakor izrazil pripravljenost, da se trgovci postopoma odpovedo pokojninam po končani delovni dobi in sprejmejo upokojitev pri 58 letih, če jim vlada v zameno odpiše predvideno zvišanje stopnje pokojninskih prispevkov (+0, 8%). Treba je seveda videti, ali je možno finančno kritje teh zahtev, zato vlada, kot je povedal Prodi, za zdaj le računa.
D’Alema: po ustavni reformi predčasne politične volitve
MILAN - Po ustavni reformi bodo potrebne politične volitve. Mislim, da bomo reformo odobrili v približno enem letu. In začetek velike reforme bo dejstvo, da bodo prihodnjega predsednika republike volili državljani.
Tako je med drugim povedal odgovornemu uredniku televizisjkega dnevnika TG4 Emiliu Fe-deju, ki je ob tej prilo-
žnosti prvič prestopil prag osrednjega sedeža DSL, tajnik Demokratične stranke levice Massi-mo D’Alema.
V intervjuju je Dilema načel vrsto vprašanj. Med drugim je poudaril uspešnost Prodijeve vlade. »Prodi prinaša srečo: sreča je za Oljko in sreča tudi za Italijo,« je menil D’Alema. Dodal je, da je to neke vrste Prodijeva
naravna lastnost, saj naj bi se ga vrstniki že v šolskih klopeh dotikali v prepričanju, da se bodo boljše odrezali na izpraševanju.
Kaj pa polemika z novinarji? D’Alema je pojasnil, da obsoja predvsem novinarski pristop, ki teži k senzaciji. »Mislim, da marsikateri novinar misli podobno, čeprav tega ne pove«.
Zbornica za vrnitev Savojcev
RIM - Poslanska zbornica je včeraj v prvem branju s 276 glasovi za in 204 proti odobrila ustavni zakon, ki odpravlja prepoved povratka predstavnikom savojske kraljevske hiše. Za odpravo prepovedi so glasovali predstavniki Kartela svoboščin in del večinskega zavezništva. Proti so bili SKP, republikanci Crucia-nellijevi komunisti, proti so glasovali tudi nekateri predstavniki DSL in Zelenih.
Po včerajšnji odobritvi v poslanski zbornici se bo o vrnitvi kraljevske družine moral izreči še senat, čez tri mesece pa oba domova še enkrat, kot predpisuje postopnik za spremembo ustavnih zakonov.
Besedilo, ki ga je včeraj odobrila zbornica, korenito spreminja prvodni vladin predlog, saj priznava pripadnikom savojske rodbine državljanske pravice z letom
1998, poleg tega pa odpravlja tudi prisego zvestobe republiki. To pa zato, je bilo rečeno, ker v Italiji prisegajo zvestobo republiki samo funkcionarji, ki imajo zelo odgovorne zadolžitve ali predstavniki izvoljenih teles, ne pa navadni državljani. Predstavniki savojske rodbine pa bi bili navadni državljani.
Ob tem zakonu se je vladno zavezništvo razdvojilo, kot se je razdvojilo pred nekaj mes'eci, ko je vlada napovedala predlog za odpravo XIII. prehodne ustavne določbe, ki prepoveduje vrnitev moškim potomcem savojske kraljevske hiše.
Po včerajšnjem glasovanju se je Viktor Emanuel Savojski iz New Yorka zahvalil parlamentu, saj se je včeraj italijanski parlament prvič izrekel zato, da bi naredili konec prisilnemu izgnanstvu kraljevske družine.
IM O VE DOBAVE RAZSTEZIMIH PREVLEK ZA FOTELJE IIM KAVČE POIMCHO GABEL in drugih znamk
PERIMICE IIM POSTELJIMO PERILO IMOVE SERIJE DALMATINCEV [Walt Disneij)
e
POSTELJIME PUHOVKE Z RAZIMIMl MOTIVI
TAPISERIJE • ZAVESE • PREPROGE POSTELJNO IN KOPALNIŠKO PERILO
GORICA
ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342
SREDISCE KUHINJ IN POHIŠTVA
tj jkM
o
III s.r.l.
ZA TISTE, KI ZARES LJUBIJO DOM
italijanski stil
kjer je ugodnost doma,
... tudi pri plačilih.
V K«
| . j«""«
Le dva koraka od vašega doma, največji center za kuhinje v Gorici
GORICA, ul. Aquileia 46
tel.: 0481/521010, faks: 522890

TRST - Vprašanju zastopstva slovenske manjšine v deželnem svetu so včeraj posvetili skoraj vse dopoldansko zasedanje in večji del popoldanske seje deželnega sveta, ki je razpravljal o novem volilnem zakonu. Predlogov je bilo veC in so merili, sicer z različnimi pristopi, k takšnemu ali drugačnemu zagotavljanju prisotnosti slovenskih svetovalcev, vendar je večina zavrnila vse predloge, tako da bodo po novi zakonodaji za morebitno izvolitev slovenskega predstavnika ali predstavnikov veljala navadna volilna pravila. Zaradi točnosti je treba pojasniti, da so svetovalci odobrili popravek, v katerem omenjajo Slovence, in sicer predlog podpredsednika deželnega sveta in svetovalca Demokratične stranke levice Miloša Budina, po katerem lahko slovenski kandidati političnih list uradno izjavijo, da pripadajo slovenski manjšini. Budinov amandma je bil zamišljen kot sestavni del širšega predloga, po katerem bi vsaj enemu slovenskemu kandidatu zagotovili izvolitev, vendar je drugi, bistveni del predloga (ki je v glavnem sovpadal s podobnim predlogom svetovalca Stranke komunistične prenove Antonaza) izpadel, ker so ga svetovalci zavrnili, ostala pa je v bistvu nepotrebna tehnična premisa, na podlagi katere bodo slovenski kandidati odslej lahko uradno izjavili, da so pripadniki slovenske manjšine! To pa je glede Slovencev vse: Ce se znamo zadovoljiti z malim, je tudi to dosežek...
Deželni svet FJK je zavrnil
vse predloge o zastopanosti slovenske manjšine



V deželnem svetu (na sliki sedež na Trgu Oberdan) so posvetili veliko pozornost zastopstvu slovenske manjšine, niso pa odobrili nobenega predloga
"w'~ ' -
-
V dolgi in včasih kar živCni razpravi (predsednik sveta Antonione je enkrat celo moral prekiniti sejo zaradi hrupnega prepira med svetovalci glede federalistične reforme in dvodomne komisije) so večkrat poudarih, da je prisotnost slovenske manjšine eden od temeljev, na katerem sloni priznanje posebnega statuta deželi Furlaniji-Julijski krajini. Vendar večina svetovalcev ni potegnila iz te premise nobenega praktičnega zaključka.
Svetovalci so že zjutraj zavrnili predlog predstavnika Ljudske stranke
Strizzola, po katerem Ce bi od petsto do sedemsto volilcev, ki se izjavljajo za pripadnike slovenske manjšine, predstavilo liste kot izraz slovenske manjšine v dveh volilnih okrožjih, bi te liste lahko tekmovale v vseh petih okrožjih dežele. Predlog (pozneje ga je delno spremenjenega še enkrat predložil Budin in sicer s popravkom, da gre za liste, ki so tudi izraz slovenske manjšine, a je doživel isti neuspeh) je omogočal tudi volilno povezavo te manjšinske liste z drugimi strankami in je v bistvu izražal enega od treh
predlogov Slovenske skupnosti za zagotavljanje slovenskega predstavništva v deželnem svetu. Predlog so svetovalci zavrnili z 29 glasovi proti 10: nasprotniki predloga so se predvsem oprli na oceno, po kateri naj bi predlog spet uvajal volilno povezavo med strankami, ki jo je svet že odpravil iz novega volilnega zakona.
Med nasprotniki tega kot tudi drugih predlogov so bili tako zastopniki Nacionalnega zavezništva (tudi v tem primeru je Ca-sula bil spravljivejši od svojih kolegov) in ostali predstavniki desnice, pa
tudi svetovalci Severne lige, za katere je vprašanje splošnejše narave in zadeva kvečjemu vse pripadnike različnih etničnih skupin naše dežele, ne pa samo Slovence. Tudi med silami, ki so sicer podprle mehanizme za izvolitev slovenskih predstavnikov v svet, je prišlo do izraza nezaupanje glede narodnostne liste, ki sta ga še najbolj izrazila Monfalcon (Skp) in Ghersina (Zeleni), in podpora zamisli o multietnicnosti tudi s po-litično-volilnega vidika. V tem smislu so bili tudi amadmaji, ki so jih zapovrstjo zavrnili v popol-
■
BE
■
JjS

iljl
■

danskem delu seje. Malo pred 19. uro sta prišla na dnevni red bistvena predloga Antonaza (Skp) in Budina, ki sta bila podobno zasnovana po zgledu Ladincev na Južnem Tirolskem: zastopstvo manjšine bi bilo zagotovljeno tudi v primeru, Ce ne bi neposredno izvolili niti enega svojega predstavnika, in sicer tako, da bi na listi, ki bi kandidirala Slovence, slovenski kandidat z najveCžjih številom preferenc nadomestil zadnjega od izvoljenih večinskih svetovalcev. Pri tem, so poudarili, ne bi ustvarjali nobenega privilegija, no-
benega rezervata, nobene nevarnosti protiustavnosti, saj bi bilo samo na strankah, da se odločijo tudi za prisotnost slovenskih kandidatov in to z zavestjo, da »tvegajo« italijanskega izvoljenega svetovalca. Vendar so tako Antonazov kot Budinov predlog gladko zavrnili z 11 oz. 13 glasovi za, 21 oz. 22 glasovi proti in 3 oz. 1 vzdržanim. Za predlog so glasovali svetovalci Dsl, Skp, Zeleni in večina predstavnikov Ljudske stranke, med katemni odborniki in predsednik odbora Cruder.
Razprava se je zavlekla do veCera, saj je bilo na dnevnem redu približno 150 popravkov, in se ni zaključila, tudi ker so številni odobreni amandmaji pustili nekaj odprtih vprašanj, tudi tehnične narave. Zako je deželni odbor napovedal, da bo predstavil maksipopra-vek, ki naj bi zgladil mo-rebine neskladnosti med različnimi členi volilnega zakona. Dokončna odobritev novega volilnega zakona bo zato predvidoma na torkovi seji. Zakon bo predvideval 4,5-odsto-tni volilni prag, ne bo pa določal večinskih zavezništev in tako ne bo poenostavil politične scene; tudi po novem bomo glasovali za posamezno stranko, ne pa za koalicijo, kar je prav gotovo eden od razlogov nestabilnosti deželne vlade, ki je smo ji priča v zadnjih letih. In vsekakor bomo imeli samo toliko slovenskih predstavnikov, kolikor jih bomo znali in mogli izvoliti, brez nobenega jamstva ali olajšave.
s.p.
H SLOVENIJA / IZREDNA SEJA DR2AVNEGA ZBORA
Razprava o lustracijskem zakonu
Ponavlja se vzdušje, kije spremljalo razpravo o resoluciji
LJUBLJANA - Na potekajoči
___________TRBIŽ / MEDNARODNI SEMINAR___________
Vrtci na jezikovno mešanem prostoru
Na srečanju, ki je bilo ob koncu novembra, so sodelovali izvedenci FJK, Slovenije in Avstrije
izredni seji državnega zbora so se do predlaganega zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima oz. Li. lustracijskega zakona, ki sta ga v parlamentarno obravnavo vložila Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (SKD), opredelili predstavniki večine poslanskih skupin. V nadaljevanju o predlaganih zakonskih rešitvah razpravljajo poslanci in poslan-ke.Državni zbor je v sredo s pičlo večino zavrnil resolucijo o lustraciji, ki je bila uvod v zakon.
Razpravo je popestril Mirko Kaplja, ki je ob predstavitvi sta-liSC poslanske skupine LDS do predlaganega zakona za govorniškim odrom prižgal sveCo, da bi bilo, kot je dejal, »v tej hiši veC luCi«.
Pred nastopi predstavnikov poslanskih skupin je predsednica matičnega odbora za notranjo politiko in pravosodje Darja Lavtižar Bebler (LDS) poudarila, da odbor predlaganega zakona ne podpira. Med osrednjimi vprašanji pa je izposta-
vila skladnost zakona z ustavo in varstvo človekovih pravic.
Podporo predlaganim rešitvam je v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov izrazil Lojze Peterle, ki je ocenil, da gre s predlaganimi zakonskimi rešitvami za zavarovanje demokracije. Po njegovih besedah je Slovenija dosegla formalno, ne pa tudi dejanske demokracije. Tisti, ki so vodili razvoj Slovenije v napačni smeri, ne želijo hitrejšega razvoja države, ki zaostaja na Stevihiih področjih. Ljudje na nekaterih pozicijah ovirajo naš napredek, do veljave ne pridejo tiste sile, ki so za reforme, možnosti so omejene z monopoli nosilcev prejšnjega sistema, je naštel Peterle.
Odklonilno stališče do predlaganega zakona so izrazili predstavniki poslanskih skupin Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) in Liberalne demokracije Slovenije (LDS).
Poslanska skupina ZLSD predlaganemu zakonu naspro-
tuje in bo glasovala za to, da se že v prvi obravnavi v celoti zavrne, je poudaril Miran Potre. Predlagane rešitve so protiustavne in v neskladju z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope št.1096. Kot enega od razlogov za odklonilno stlišče do predlaganega zakona je navedel, da omenjena resolucija ne zahteva lustracije, ampak terja, da se ta izvede tam, kjer je sprejeta.
Anton Delak je v imenu poslanske skupine DeSUS poudaril, da je zakon nesprejemljiv in neprimeren, zato poslanci te stranke zanj ne bodo glasovali. Sicer pa se je odrekel razpravi, saj je ocenil, da je bilo doslej povedano že vse.
Poslanci LDS bodo zakon zavrnili že v prvi obravnavi, je poudaril Mirko Kaplja, ki je ocenil, da človeka predlagani zakon "pretrese, pa ne v pozitivni smeri". Lustracijski zakon je ocenil kot nekaj mračnega in temačnega, ter za govorniškim odrom prižgal svečo tudi zato, da bi bilo »veC luči tudi v naših srcih«. (STA)
TRBIŽ - V zadnjih dneh meseca novembra je potekal na Trbižu mednarodni seminar na temo »Otroški vrtci na jezikovno mešanem prostoru«. Zanj je dalo pobudo Ministrstvo za javno šolstvo - oddelek za otroške vrtce, soorganiztatorja pa sta bila Deželno šolsko skrbništvo in Didaktično ravnateljstvo na Trbižu. Simpoziju so prisostvovale šolske oblasti, eksperti in vodstveno osebje iz Italije, Slovenije in Avstrije ter vzgojiteljice didaktičnih ravnateljstev š Trbiža in Moša.
Seminarskih del sta se udeležila tudi vodja oddelka za otroške vrtce pri šolskem ministrstvu, dr. Giuseppina Rubagotti in ministrski svetovalec, dr. Giuseppe Velardo. Deželni šolski skrbnik, dr. Valerio Giurleo je bil vodja srečanja.
Slavnostnemu odprtju seminarja je prisostvoval župan, Franco Baritussio, ki je tudi v imenu županov občin Naborjet, Rezija in Sauris izrazil zadovoljstvo nad pobudo, ki ovrednoti bogato jezikovno stvarnost tega področja. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je
zastopal Roman Gruden, avstrijske šolske oblasti pa Nadja Schranzer (Dunaj) in mag. Wemer Glas (Celovec). Pozdrav deželnega raziskovalnega zavoda IRRSAE pa je prinesel njegov predsednik, prof. Cesare Scalon.
V nekaj dneh so se zvrstili številni predavatelji: prof. Clau-dio Desinan s tržaške univerze, prof. Nereo Peini in prof. Ales-sandra Burelli z videmske univerze, prof. Traute Taeschner z rimske univerze, prof. Antonio lannacone s salemske univerze, Nada Požar - Matijašic za ministrstvo za šolstvo republike Slovenije, Aleksandra Koller, ravnateljica iz Beljaka, Dagmar Ka-zianka, ravnateljica iz Velikovca - Amoldsteina, Ivana Stefaner Weiss iz dvojezičnega (slovensko - nemškega) vrtca v BilCovsu Lutsmansdorfu, prof. Cencig s pedagoškega zavoda v Celovcu, Lucia Barei, šolska nadzornica s Trsta, Cristina in Annamaria Tributsch, vigojiteljici na Trbižu in Beljaku.
Namen seminarja je bil v pretoku podatkov o različnih institucionalnih, organizacijskih, vzgojnih, metodoloških in dida-
ktičnih stvarnosti v otroških vrtcih treh obmejnih držav.
Poseben poudarek so predavatelji in eksperti dali pomenu jezikovne vzgoje in izobraževanja v večjezičnem in večkulturnem okolju.
Nakazali so tudi izobraževalne poti, ki vodijo v treh obmejnih šolskih ustrojih do vzgojiteljskega poklica in možnosti izpopolnjevanja ob delu.
Obravnavane teme so udeleženci razčlenili in poglobili tudi v delovnih skupinah, izsledke tega dela pa predstavili ob zaključni »okrogli mizi«, ki jo je vodil ministrski svetovalec dr. Velardo. Podčrtal je uspešnost seminarja in dejal, da je v okvim istega prišlo do pomembnih ugotovitev in potrditev primernosti zgodnje dvojezične vzgoje. Nakazanih je bilo tudi še veliko zanimivih in odprtih vprašanj, ki bi jih veljalo še poglobiti.
Prav Trbiž in Dežela Furlanija - Julijska krajina, kjer se stikajo tri velike kulture, slovanska, latinska in germanska, najprimerneje predstavljata odskočno desko za vzgojne in izobraževalne pobude tretjega tisočletja.
ŽARIŠČE
Zaščitni zakon takoj brez
žaljivega odlašanja
Giorgio Banchig
Volilna kampanja za nadomestne volitve 14. decembra v goriškem volilnem okrožju je, kot je bilo neizogibno, načela tudi vprašanje prisotnosti in zaščite slovenske manjšine v Italiji. Ton soočanja je bil doslej umirjen in je še prezgodaj, da bi lahko dojeli, ali bo vprašanje izzvalo tisto napetost, ki je v preteklosti bila značilna za vse volilne kamanje, saj je po padcu ideoloških pregrad manjšinsko vprašanje kot kaže eno od redkih žgočih vprašanj v obmejnem prostoru. Ne želim poseči neposredno v volilno kampanjo in tudi ne odgovarjati na stališča kandidatov, gibanj in strank, ki sem jih slišali ali ki sem jih bral v časopisih. Raje bom opozoril na neko negibnost, samozadovoljstvo z doseženim, kot če bi se problemi reševali sami od sebe, ker so na vladi ljudje in stranke, ki so od nekdaj podpirali zahteve Slovencev.
Poldrugo leto po umestitvi Prodijeve vlade slovenska manjšina še vedno čaka, da zaščitni zakon začne svojo parlamentarno pot. In problemu zakona je treba dodati še vsa ostala nerešena manjšinska vprašanja: od vidnosti programov Raia v slovenskem jeziku do finansiranja manjšinskih sredstev obveščanja, od ustanovitve čezmejne televizije do priznanja glasbenih šol, od zajamčenega predstavništva v izvoljenih telesih do težav in zamud pri finansiranju kulturnih dejavnosti. Na srečanjih s pomembnimi politiki smo lahko tudi v tem času ugotovili, da se z reševanjem teh vprašanj nikomur ne mudi. Slišali smo, da je za zaščitni zakon treba še časa, ker je treba odpraviti ideološke predsodke in stremeti za širokim političnim soglasjem; slišali smo, da bodo v kratkem priredili avdicije v parlamentu in posvetovanja na zaniteresiranem območju, da je za rešitev vprašanja televizije in informiranja potrebno srečanje s tem in onim politikom, ki vodi ta sektor itd. Taka razmišljanja in take ugovore poslušamo že desetletja, ne da bi bil s tem rešen problem v osnovi in bi z zakonom priznali, da v tej deželi živi slovenska manjšina, ki je bogastvo sama po sebi in v okviru odnososv z drugimi evropskimi državami. Tudi ni bilo sprejeto, da so potrebne naložbe, če se želi ohraniti to bogastvo, predvsem pa ni nihče poudaril, da je treba sprementi odnos kulture in politike do prisotnosti »različnega« v italijanski dru-
žbi. Kdor trdi, da je zaščita Slovenke manjšine v Italiji »delikaten« problem, je še obseden z ideološkimi predsodki in tragično dediščino preteklosti: zaščita nekega kulturnega in jezikovnega bogastva ne sme povzročati težav, kot jih ne povzročajo -naj mi bo dovoljena primerjava - restavriranje freske ali zaščita neke živalske ali rastlinske vrste. Krepitvi in razvoju naše skupnosti lahko nasprotuje samo, kdor ne razume pomena te pristotnosti ali kdor je gradil svoj interes na za-vajujočih nasprotjih, ki so se ob tem pojavili.
Ob tem je treba razjasniti še neko protislovje. Zgodovinska in politična dediščina prevladujočega etatizma nas je prepričala, da je država edini vir in edini garant zakonitosti in mora zato država s svojih organizmi priznati ali odvzeti pravice skupinam in ljudem. Tako pripadniki manjšine lahko imajo pouk v svojem jeziku, če jim država »prizna« šolo v njihovem jeziku. In nekaj podobnega naj bi se dogajalo s priznanjem pravic vseh tistih ostalih družbenih ustanov, ki pomagajo človeku, da rase, se razvija, doseže polno zrelost in udejanja svojo vlogo v družbi.
Tako pojmovanje ne upošteva v zadostni meri dejstva, da je glavni vir zakonotosti človek. To pa pomeni, da obstaja sistem pravic, ki jih je država samo dolžna priznati, jamčiti in udejanjati. Italijanska ustava osvaja to tezo v 2. in 3. členu in jamči zaščito in razvoj družbenim skupinam. Ker je 6. člen ustave o manjšinah povezan s prej navednima členoma, tudi zaščita jezikovnih skupnosti sodi med tiste temeljne pravice, ki jih država mora priznati (in ne blagohotno pokloniti) in zajamčiti, ker v taki skupnosti človek podeduje in doživlja originalno kulturno izročilo. Dejstvo, da ni zaščitnega zakona o tem vprašanju, je torej kršitev ustave ter temeljnih in univerzalnih človekovih pravic.
Razmišljanje o ustavi ni odvečno. Ce jemljemo resno vse vrednote, ki jih italijanska ustava predpostavlja, potem so neosnovani vsi pomisleki in ugovori o zaščitnem zakonu. 1.: država ima dolžnost, da sprejme zaščitni zakon in manjšina pravico, da zaščito uživa; 2.: vsak poskus preštevanja manjšine bi moral odpasti, kajti država ima dolžnost, da jamči zaščito, državljan pa se svobodno odloči, ali naj narodnostno zaščito uživa; 3.: zaščita ne more biti odvisna od trenutnih političnih razmer ali parla-
mentarnih večin, ker temeljne človekove pravice ne smejo biti izpostavljene muham političnih strank, ni jih mogoče ukiniti s parlamentarnimi večinami ali z referendumi.
Petdeset let je minilo od sprejetja italijanske ustave, toda zakonodajalec, ki je bil dolžan sprejeti zakon za zaščito slovenske manjšine in vseh jezikovnih manjšin, ni spoštoval te ustavne obveznosti. Zato se nam zdijo brezpredmetni, če ne celo žaljivi vsako odlašanje, vsi izgovori o »delikatnem« problemu (če je delikaten problem Slovencev, ni jasno, zakaj naj bi bil delikaten problem Sardincev ali Okcitancev), iskanje nemogočih soglasij s silami, ki niso nikoli priznale vrednosti slovenske kulture in so si prizadevale, da bi jo v naši deželi zbrisale. Kompromis s temi silami ne bo v korist Slovencev. Nikomur sicer ne koristi gradnja novih barikad, nikomur razpihovanje nasprotij nedavne preteklosti, vendar taktika za dosego zastavljenega cilja ne sme razvodeniti zaščitnega zakona, s sprejetjem zakona ni mogoče odlašati v nedogled, ni mogoče žrtvovati pravic Benečanov (čeprav je postopnost potrebna), ni sprejemljivo pripraviti malo uporaben in zato neučinkovit zaščitni zakon. Od kar so bili v začetku sedemdesetih let predloženi prvi zakonski osnutki, je bila proizvedena kopica publikacij in dokumentov, krajevne uprave so večkrat zavzele stališče, slovenske organizacije so angažirane na tej fronti od povojnih let.
Ce je res, kot mnogi pravijo v teh dneh, da samo s to vlado in ob podpori te večine zaščitni zakon lahko napreduje, ne zgubljajmo več časa in energij: časa ni več veliko, da bi zaščitni zakon lahko učinkovit. Mislim predvsem na Benečijo, kjer je poleg demografskih problemov, ki povzročajo pravo etnično čiščenje, mogoče zaznati določeno utrujenost tudi med tistimi, ki se že desetletja borijo za pravice te skupnosti. V tem primeru sam zaščitni zakon ne bo zadostoval, potrebni bodo ciljni ukrepi, ki naj obnovijo razparano družbeno tkivo in postavijo temelje gospodarstva, oživijo vasi, spet povežejo niti s slovensko zgodovino in kulturo. Ob takem stanju so politične čarovnije, iskanje nemogočih soglasij, razpravljanja o identiteti Benečanov, pa tudi roki italijanskega parlamenta samo žalitev za to skupnost.
SENAT / NADOMESTNE VOLITVE
Neokusne polemične bodice deželnega prvaka Severne lige
ČEDAD - Volilna kampanja za nadomestne volitve v senat se te dni zaključuje in vse bolj kaže, da ima Mitja Volčič jasno prednost pred konkurenčnim kandidatom Dariom Mulitschem, saj je tudi v javnih nastopih opazna kakovostna razlika med kandidatoma.
Napoveduje se zmaga Oljke, čeprav je odprto vprašanje, kako bodo volili in če se bodo volitev udeležili volilci Severne Lige, ki je na zadnjih volitvah v tem okrožju zbrala 20 odstotkov glasov. V zvezi s tem gre zabeležiti izjave deželnega odgovornega Ugaša, senatorja Roberta Visintina (na fotografiji), ki se je v intervjuju za videmski Messaggero Venet o opredelil z izjavo, da bi mu bilo žal, če bi zmagal Volčič. Senator je prekoračil mejo dobrega oku-
sa, ko je dejal, da bi pet-stokrat pomislil, preden bi volil za priimek, ki ga spominja na znamko gu-bance. Visintin je obenem sprenevedajoče izjavil, da bodo volilci Sevene Lige volili, kakor bodo hoteli. Volčiču je tudi očital, da dela zanj reklamo TV Slovenija, ki jo je'videti v Furlaniji in to naj bi bilo po njegovem mnenju kršenje pravila »par condicio«.
PISMA UREDNIŠTVU
Volčičeva kandidatura: zakaj propaganda samo v italijanščini?
Spošt. gospod odgovorni urednik,
v sredo, 10. t.m., sem prejel na dom pismeni poziv, naj na volitvah za mesto senatorja, ki bo nadomestil prerano preminulega Darka Bratino, glasujem za gospoda Demetria Volčiča.
Kandidat za mesto senatorja se s tem pozivom, naj se voli zanj, predstavlja v prvi osebi.
Do tu je vse lepo in prav. Kar ni sprejemljivo in na kar se upravičeno zgražam je, da sem, tako kot drugi občani, prejel volilni poziv kandidata samo v italijanščini.
Menim, da si naši volilci tega ne zaslužijo.
Res ne morem razumeti neobčutljivosti ali vsaj površnosti ali preračunljivosti tistih, ki so se obrnili na nas slovenske volilce na tak nesprejemljiv način.
Z najlepšimi pozdravi
Paolo Colja
POPOTRESNA OBNOVA
V Topolovem prebivalci vrnili ključe podjetnikom
Pločevina na strehah, namesto balkona pa pred vrati praznina
tnikom ključe za vselitev. »Ne hvala, kar obdržite si jih,« je bila jezna reakcija razočaranih ljudi, ki so se znašli pred nedokončanimi hišami, kajti za zaključna dela je zmanjkalo denarja. Poslopja pa so bila med gradbenimi deli tudi tako spremenjena, da jih lastniki niso več prepoznali kot svoja.
Treba je dodati, da so bile omenjene hiše namenjene popravilu po 8. členu zakona št. 30, ki dodeljuje sredstva za rekonstrukcijo, vendar gre za poslopja s tipično arhitekturo, ki so (ali, bolje rečeno, naj bi bila) pod zaščito spomeniškega varstva.
Kakšnemu varstvu so bile hiše dejansko podvržene ve povedati eden od prizadetih domačinov, šestdesetletni Mario Filipig - Vančin. Znašel se je pred hišo pokrito s pločevino, medtem ko je bila streha prvotno iz korcev. Popolnoma so izginili nekdanji tramovi in celo balkoni, ki so prej obstajali.
Pravzaprav je več vrat, ki naj bi vodila na balkone, le da pod njimi zeva praznina. Filipig razlaga, da je nekoč obstajal tudi kamin, vendar so ga gradbeni delavci razbili, tako da ni možno niti zakuriti. Blizu Filipigove hiše se nahaja še druga, prav tako pod spomeniškim varstvom, ki se lahko sama od sebe zruši vsak trenutek.
To so le nekateri primeri in možno je sklepati, da je podobnih v bližji in širši okolici še kaj. Ni čudno, da so prizadeti lastniki enaindvajset let po potresu razočarani in ogorčeni, (du)
ČEDAD - Je že res, da je bila popotresna obnova v naši deželi opravljena uspešno, kot se v Italiji še nikjer ni zgodilo. Vaskič, ko je govor o kakem potresu in rekonstrukcijskih posegih, vključno s kriteriji uporabe namenjenih javnih sredstev, se Furlanija daje za zgled.
In vendar tudi tu ni vse zlato, kar se sveti. Ce bi nekoliko bolj pozorno preverjali, kako je bila obnova izvedena v bolj odročnih krajih, bi naleteli na marsikatero neprijetno presenečenje.
Nekateri prebivalci vasi Topolovo v občini Grmek so čakali celih dvajset let, da se začno popravila na njihovih hišah. Sedaj naj bi bila dela zaključena in podjetje iz Ronk, ki je bilo zanje zadolženo, je pred dnevi hotelo oddati las-
Volčičevo tajništvo: samo zaradi spodrsljaja slovenski volilci niso dobili slovenskega gradiva
Spoštovano uredništvo, v imenu volilnega tajništva kandidata Mitje Volčiča bi rad pojasnil, da sta se tako kandidat, kot tisti, ki z njim sodelujejo odločili, da bo volilno propagandno gradivo natiskano tudi v slovenskem jeziku in da ga bodo dobili vsi slovenski volilci.
To navodilo je bilo jasno dano in letak v slovenskem jeziku je bil tudi natiskan in odposlan, tako da so ga številni slovenski volilci tudi dobili.
Pismo, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku, kaže, da očitno niso gradiva v slovenskem jeziku dobili vsi slovenski volilci. To je očitno posledica tehničnega spodrsljaja, ne pa politične volje kandidata ah njegovih sodelavcev. Slovenskim volilcem pa se za nerodnost vsekakor opravičujemo.
V imenu Volčičevega tajništva
Livio Semolič
KOROŠKI SLOVENCI / FINANČNA POMOČ IZ SLOVENIJE
Kritika sistemu finansiranja manjšine
Tiskovna izjava tajnika Slovenske prosvetne zvele Janka Malleja
CELOVEC - »Osnovni problem ni višina manjšini dodeljenih subvencij, s katero bi ob pravični razdelitvi bolj ali manj lahko živele in delovale vse manjšinske strukture, problem je tendenciozna, enostransko usmerjena razdelitev«. S temi besedami v izjavi za tisk tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle zelo odkrito kritizira način, s katerim Slovenija financira slovenske zamejske stru-kture na Koroškem.
Malle v tiskovni izjavi opozarja, da se skorajda vse strukture koroških Slovencev pritožujejo, da so v težavnem položaju, ker jim primanjkuje finančnih sredstev za vzdrževanje osnovne infrastrukture in za delo, »pri tem pa so najbolj prizadete tiste ustanove, ki so že od osamosvojitve Slovenije soočene z dejstvom, da jih R Slovenija ne podpira z enakimi merili kot druge slovenske ustanove«. Konkretno ob tem imenuje Slovensko šolsko društvo (SSD) z dijaškim domom v Celovcu in z otroškimi vrtci v Celovcu, Sentprimožu in v Skofičah, založbo Dravo ter Zvezo
slovenskih organizacij (ZSO). Od lanskega leta pa sta žrtev te politike tudi obe osrednji kulturni organizaciji, Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ), ki sta kar na mah že leta 1996 prejeli 40 odstotkov manj podpore kot v prejšnjih letih.
Očitno pa je problem zaostrila še finančna podpora pliberškemu kulturnemu domu s strani Slovenije, saj je Slovenija leta 1996 pliberškemu kulturnemu domu dodelila kot dodatno obveznost k rednemu proračunu za Slovence po svetu višjo vsoto, vendar pa je prav za višino te vsote skrajšala redni letni proračun za koroške Slovence, trdi Malle. Ta primanjkljaj pa je skoraj v celoti prizadel Zvezo slovenskih organizacij in obe slovenski osrednji kulturni organizaciji, čeprav so se osrednje politične in kulturne organizacije v vprašanju pliberškega kulturnega doma dogovorile in zavzele enotno stališče, da financiranje projekta ne sme obremenjevati dejavnost obstoječih struktur koroških Slovencev.
»Tak razvoj povzroča veliko zaskrbljenost«, piše tajnik SPZ v izjavi za javnost. »Upali smo, da bo republika Slovenija razvila tak državniški odnos do manjšinskih struktur, ki ho zagotovil obstoj in nadaljnji razvoj vsem vzgojnim in kulturnim ustanovam manjšine«. »Čeprav smo prav na kulturnem področju priča večjemu in kakovostno zanimivejšemu delovanju na eni strani, na drugi pa prav kultura presega politične in ideološke konflikte znotraj manjšine, smo soočeni z dejstvom, da je krajšanje sredstev prizadelo prav tisti dejavnik v njegovem obstoju in razvoju, s katerim se koroški Slovenci najbolj učinkovito uveljavljamo. Drastično zniževanje sredstev za kulturo gre v breme kakovosti odnosov med republiko Slovenijo in koroškimi Slovenci, prav tako pa gre na račun razvoja kulturnega, pa tudi političnega pluralizma, ki ga slovenski narod nujno potrebuje, če želi imeti svojo vlogo ob vstopu v kulturno pestro in raznoliko skupno Evropo«.(I.L.)
P&PMROČNM im
M B $


1
I



:*




,,
Bodite z imm tudi v prihodnjem letu! Narodte se na Primorski dnevnik!
Zaradi stalnega naraščanja stroškov smo bili po 5 letih prisiljeni zvišati naročnino na naš dnevnik; povišek smo skušali čimbolj omejiti, da ne bi preveč bremenili svojih zvestih bralcev.
Do 31 januarja znaša prednaročnina za 1998 330.000 lir.
Vsi naročniki bodo imeli pravico do že znanih ugodnosti:
—	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
—	brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
—	za novoporočence v letu 1998 bo naročnina brezplačna
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno.

PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica \lr 0404860 —Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 —Zadružna Kraška banka t/r 10730 —Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6
J
Vsem članom Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust.
SESLJAN / SKUPŠČINA KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
Proračun 1998 soglasno sprejet
Sprejeli so tudi poročilo 1998 - 2000
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se je sinoči zbrala na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu ter med drugim soglasno odobrila proračun za leto 1998 skupno s programskim poročilom za obdobje 1998/2000.
Kot je običajno, je odobritev proračuna predstavljala tudi priložnost za oceno delovanja te javne uprave. V središču posegov razpravljavcev je bilo predvsem težavno rojevanje Kraškega parka, pri načrtovanju in upravljanju katerega bi morala Kraška gorska skupnost odigravati pomembno vlogo. Predstavnica Ljudske stranke Silvana Moro je pozdravila dejstvo, da proračun Kraške gorske skupnosti za leto 1998 prvič vsebuje konkretno postavko za Kraški park. Bolj kritičen je bil načelnik skupine Slovenske skupnosti Danilo Antoni, ki je dejal, da se rojevanje Kraškega parka odvija v vse premalo jasnih okoliščinah, in to predvsem zaradi nejasne in mestoma sporne urbanistične pohtike deležne uprave. Antoni je izrazil tudi mnenje, da bi v krajevnih upravah lahko kaj več ukrenili tudi mimo stališč deželne uprave. Načelnik skupščine demokratov Mario Lavrenčič pa je bolj optimistično dejal, da tudi postavka o proračunu Kraške gorske skupnosti dokazuje, kako je prišlo do nekega preokreta v snovanju Kraške-
ga parka. Sicer pa je izrazil upanje, da bo z novim upravnim letom končno prišlo do koriščenja sredstev iz zakona št. 16 iz leta 1992, znanega kot zakon o Krasu, saj je Kraška gorska skupnost za njegovo izvajanje pred kratkim odobrila nov pravilnik.
Po krajši repliki predsednika Ivana Sirce je skupščina soglasno odobrila proračun. Prav tako soglasno je sprejela v vednost, da bo zak-ladniško službo Kraške gorske skupnosti za petletje 1998/2002 vodila Nova tržaška kreditna banka, ki je na licitaciji predstavila najboljšo ponudbo. Skupščina KGS je odobrila tudi podpis protokola za razvojni program za kmetijstvo v tržaški pokrajini, ki ga tržaška pokrajinska uprava že dolgo pripravlja, in sprejela pravilnik o pravici do vpogleda doku-
na-
povedal, da se bo glavna skupščina Kraške gorske skupnosti v sedanjem sestavu ponovno zbrala na začetku prihodnjega leta. To bo zadnja seja, kateri bo predsedoval Sirca, saj se njemu kot tudi nekaterim drugim dosedanjim predstavnikom devinsko-nabrežinske občinske uprave izteka mandat v Kraški gorski skupnosti, ker niso bili več izvoljeni v devinsko-nabrežinski občinski svet.
mentov in pravilnik za upravni postopek. Ob koncu seje je predsednik Ivo Sirca
DEŽELA / PRIPRAVLJALNI SESTANEK
V Trstu naj bi se rodil novi Center znanosti
Kmalu programski sporazum
Na pobudo deželnega odbornika za kulturo in šolstvo Roberta Tanfanija je včeraj prišlo do sestanka, na katerem je bil govor o načrtu, da bi ustanovili v Trstu »Science centre« (Center znanosti), za katerega naj bi predstavljal osnovo Laborato-rij-muzej znanstvenega imaginarija. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki tržaške občine, tržaške pokrajine in Mednarodne ustanove Trst za napredek in svobodo znanosti.
Načrt predvideva, da naj bi se laboratorij-muzej znanstvenega imaginarija razvil v središče znanstvenih in širše kulturnih izmenjav, kakor tudi znanstvene divulgacije. Vse to celo na evropski ravni. Udeleženci sestanka so se
z načrtom načelno strinjali, deželni odbornik Tan-fani pa je predlagal, da naj bi za njegovo uresničitev sklenih programski sporazum, kakršne omogoča deželna zakonodaja. V ta namen je deželno odbor-ništvo za kulturo in šolstvo že pripravilo prvi osnutek, o katerem se je na včerajšnjem sestanku razvila daljša in poglobljena razprava. Besedilo bo vsekakor še pretresla vsaka izmed strani, ki naj bi sodelovala pri projektu, do podpisa sporazuma pa bi moralo vsekakor priti v doglednem času. Pristaviti velja, da bi snojuči se tržaški Center znanosti lahko postal ena izmed ustanov, ki naj bi tvorila bodoči sistem zgodovin-sko-znanstvenih središč v Italiji.
TRST / SPOROČILO PREFEKTURE
Zakaj je načrt Seastock postal spet aktualen
Sfvor naj bi ponovno obudilo pismo notranjega ministrstvo
Kot je znano, v zadnjih časih ponovno buri tržaške in še posebej milj-ske politične kroge načrt družbe Seastock, da bi zgradila plinska skladišča pri Zavljah v miljski občini. O tem je tekla beseda tudi na dveh nedavnih sestankih na tržaški prefekturi, ki sta zbudila različne reakcije, tudi dokaj polemične. Mnogi so se spraševali, kdo je pravzaprav dal pobudo za sestanka, oziroma kako je mogoče, da je načrt Seastock spet oživel, potem ko je vse kazalo, da je za vselej pokopan.
Včeraj je tržaška prefektura izdala tiskovno sporočilo, ki v precejšnji meri pojasnjuje ozadnje vsega tega dogajanja. Kot kaže, je dalo povod za nepričakovani preporod
projekta Seastock pismo, s katerim je notranje ministrstvo 28. oktobra letos vprašalo tržaško prefekturo, ali so v tržaški pokrajini pripravljeni varnostni programi za primere incidentov v raznih gospodarskih objektih, med katerimi je bilo izrecno omenjeno žaveljsko plinsko skladišče. Prefekt De Feis je na osnovi tega pisma najprej sklical sestanek, ki sta se ga udeležila tržaški in miljski župan, potem pa še sestanek s predstavniki naravovarstvenih organizacij. Kot beremo v tiskovnem poročilu prefekture, je na obeh teh srečanjih prišla do izraza predvsem potreba, da bi se temeljito seznanili s projektom Seastock, zlasti kar zadeva njegove varnostne aspekte.
NOVICE
Jutri na Opčinah nastop zborov italijanskih in slovenskih šol
Jutri, v soboto, bo v ortganiziaciji Združenaj za zaščito Opčin v dvorani Zadružne kraške banke nastop glasbenih in godalnih zborov italijanskih in slovenskih šol z Opčin. Ob tej priložnosti bo tudi razstava del učencev, ki so se udeležili natečaja »Moja vas, kakršno si jo želim ...«, ki jo je priredilo Združenje za zaščito Opčin in ki je zabeležila velik uspeh, saj se je na izpostavi na Gradu sv. Justa ogledalo več kot 1400 obiskovalcev..
Odbor za zaščito javnega zdravja v Skednju
Na javnem zborovanju na sedežu krožka Gramsci v Skednju so predsinočnjim ustanovili Odbor prebivalcev Skednja in Valmaure za zaščito zdravja. Odbor se bo boril za odpravo ali vsaj za omejevanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča škedenjska železarna. Zadeva močno zaskrblja krajevno prebivalstvo, ki je letošnjega avgusta v velikem številu podpisalo peticijo pristojnim oblastem, naj kaj ukrenejo v zaščito javnega zdravja.
Kot beremo v tiskovnem poročilu, ki ga je podpisal predsednik krožka Legambiente iz Trsta Claudio Siniscalchi, so doslej izrazili svoj pristop k odboru kulturni društvi Grbec in Ukmar iz Skednja, škedenjski sindikat ACLI, Radio Balkan in sam Krožek Gramsci. Sedež slednjega v Ul. S. Lorenzo in Selva 4 je na razpolago za potrebe Odbora vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
Borisu Podrecci bodo danes podelili Zlatega svetega Justa
V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo danes ob 12. uri slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci podelili Zlatega svetega Justa za leto 1997, nagrado, ki jo tržaški kronisti vsako leto namenijo someščanu, ki je s svojim delom povečal sloves Trsta v svetu. Podrec-ca je drugi Slovenec, ki prejme nagrado, pred njim jo je pred dvema desetletjema dobil slikar Lojze Spacal. Podrecca se je rodil pred 57 leti v Beogradu, z družino je po 2. svetovni vojni prišel v Trst, obiskoval je slovenske šole, maturo pa je opravil na Dunaju, kjer je dokončal tudi univerzo, študiral je kiparstvo in arhitekturo. Sedaj živi na Dunaju, deluje pa v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, Italiji, Španiji, ZDA, Franciji in Grčiji ter uživa mednarodni ugled. Sedaj vodi obnovitvena dela palače Ca’ Pesaro v Benetkah in gradnjo naj višjega nebotičnika na Dunaju. Izdelal je tudi načrte za več tržaških stavb.
:
MM
■ ■
1

ilS
PADRICE / ZAKLJUČEK TEČAJA-,
Menedžerji inovacije predstavili svoje projekte
V konferenčni dvorani znanstvenega parka pri Padričah je včeraj bila delavnica ob zaključku tečaja za ma-nadžerje inovacije. Znanstveno srečanje je uvedel ravnatelj znanstvenega parka Mirano Sancin, nakar so na njem predstavih projekte, ki jih je izdelalo pet najboljših tečajnikov. Tako so Stefano Del Rosso, Sonja Milisavlje-vič, Eugenio Petronio in Roger Zuccolo predstavili projekt, ki so ga ki povezuje proizvajalce stolov v videmski pokrajini v Internetu, Va-
lentina Lozarevich je predstavila načrt za detoksikacijo kave, Gio-vanni Pemper je izdelal osnutek naprave, ki naj bi avtomatsko opredeljevala odpadke železarske industrije, Orian-na Savonitti je predstavila projekt za avtomatizacijo tradicionalnih naprav za limanje, Lara Vessel pa načrt za večjo soudeležbo osebja pri življenju podjetja.
Pristavimo naj, da se je tečaj menedžerjev inovacije pričel aprila letos in da se ga je udeležilo skupno 34 tečajnikov.
JUBILEJ / PODPIS_____________
Sporazum med Občino in škofijo ob svetem letu
Na sedežu tržaške škofije sta danes tržaški škof Evgen Ravignani in župan Riccardo Illy podpisala sporazum o vključitvi tržaških pobud v vsedržavni načrt prireditev ob skorajšnjem svetem letu. V Trstu delujejo številne verske skupnosti, zato sta se škofija in občina domenili o sklopu jubilejnih prireditev, pri katerih naj bi bili soudeležene vse verske skupnosti. Te prireditve naj bi povezali tudi s podobnimi pobudami v drugih krajih v deželi.
Po sporazumu naj bi Trst postala tudi nekakšna vstopna vrata za vernike, ki bodo prispeli leta 2000 v Italijo iz vzhodnoevropskih držav. Iz Trsta naj bi odpotovali v Rim z vlakom, po cestah, lahko pa tudi po morju. Ob jubileju bodo uvedli tako imenovano morsko pot, ki naj bi sledila poti romarjev iz 13. stoletja. Verniki se bodo vkrcali v Trstu in odpluli proti Benetkam, Ravenni, Anconi, Bariju ali Pescari, od koder bodo odpotovali v Rim z vlakom. Poleg tega bodo že junija prihodnjega leta okrepili letalske povezave z Rimom. Ob sredah bo odletelo od Ronk v Rim letalo, ki bo vernikom omogočilo, da se udeležijo tedenske avdience v Vatikanu.
V PROSTORIH ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE
Spodletel poskus ropa
Sandro Tulli se sploh ni zbegal, ko mu je neznani mladenič začel groziti: zagrabil je za železno palico, ki je bila pri blagajni, in z njo začel žugati proti roparju, ki take reakcije očitno ni pričakoval. Ko je razumel, da iz te moke ne bo kruha, se je obrnil proti vratom in zbežal.
Do spodletelega ropa je prišlo predvčerajšnjim okrog 15. ure na okencu Comita v škedenjski železarni. Tedaj je v urad stopil okrog 20-25 let star mladenič. Visok je bil približno 1,70 metra, nosil je modre hlače ter nepremočljiv jopič, prav tako modre barve. Obraz je imel zakrit z zimsko čepico, v rokah pa britvico z oranžnim ročajem. Najprej je poskusil preskočiti pult, zatem pa je s kretnjami dal razumeti, da hoče denar: 48-letni uradnik Sandro Tulli pa ga je spravil v beg in mu s pomočjo neke stranke, 25-letnega Maria Esposita, začel slediti tudi po ulici San Lorenzo, vendar se jima je kmalu izgubil izpred oči. S primerom se sedaj ukvarja policija.
Ukradli dragoceno mizo
Miza je bila že zapakirana, pripravljena, da jo naložijo in odpeljejo, velika je bila 1,80 m x 1,110 m, iz češnjevega lesa, izdelalo jo je
znano italijansko podjetje. Vrednost je bila precejšnja, presegala je šest milijonov lir. Položili so jo pred trgovino, v galeriji Tergesteo. Ko so lastniki, upravitelji trgovine s pohištvom v omenjeni galeriji, hoteli mizo odnesti, je ni bilo več. Tatovi so imeli na razpolago okrog 30 minut, od 6.30 do 7. ure zjutraj, bili pa so tako spretni, da se je za njimi izgubila vsakršna sled. Morda je bila kraja naročena.
Hotel ukrasti božično drevo
Bruno Crampf (letnik 1949, Ul. della Tesa 28) ga je imel precej pod kapo, sicer bi mu verjetno ne padlo na um, da odnese božično drevesce. Bilo je že precej pozno zvečer, okrog 22. ure, ko se je Crampf znašel na področju Trga Garibaldi. Zagrabil je eno od božičnih drevesc, ki jih tam prodajajo, in poskusil zbežati, vendar njegova namera ni ostala neopažena. Dohiteli so ga in poklicali policijo, ki ga je identificirala in prijavila zaradi tatvine.
Razsajal in napadel agente
Diego Coslovi (26 let, Ul. Ginna-stica 26) si je nakopal precej obtožb, od upiranja javnemu funkcionarju do žalitev in povzročitve telesnih
poškodb. Domov se je vrnil precej pozno, okrog 3. ure, bil je pijan, tako da so morali poseči agenti: pogled na policijo Coslovija očitno ni pomiril.
Odnesli so mu celo parket
V stanovanju v Ul. Madonna del Mare 4 ga ni bilo štiri mesece, verjetno si je nadejal, da bo moral pač počistiti prah in kakšno pajčevino: Giuseppa Genesia pa je čakalo bridko presenečenje, neznanci so mu odnesli vse pohištvo, radijske in druge srejemnike ter aparate, a iz ene sobe so staknili celo parket. V stanovanju je pred časom prišlo do požara, po tem dogodku ga lastnik ni več obiskal, tako da je tatvino ugotovil šele sedaj.
Danes obravnava proti napadalcu na P. Sancina
Na tržaški preturi bo danes zjutraj druga obravnava proti desničarskemu skrajnežu, bivšemu pripadniku zloglasne fašistične X Mas, ki je 26. oktobra 1994 žalil slovenske študente v protestnem sprevodu. Poleg tega je skušal napasti Primoža Sancina. Predno so ga policaji ustavili, je tudi udaril po njegovi videokameri.
Miramarski grad: več kot 6 milijonov obiskovalcev
Na sedežu Nad-zorništva za spomeniško varstvo so včeraj s krajšo slovesnostjo proslavili 6-milijonte-ga obiskovalca Mi-ramarskega gradu. Toliko ljudi je od njegovega ponovnega odprtja javnosti leta 1955 do letos obiskalo beli gradič ob morju in njegov park, ki sta sploh med najbolj obiskanimi znamenitostmi v državi.
Sestmilijonti obiskovalec je prestopil prag Mira-marskega gradu 17. julija, do konca novembra pa so našteli še nadaljnjih 84.718 obiskov. Letošnje leto je bilo sploh rekordno, saj je grad obiskalo skupno 227.134 ljudi, to je največ od odprtja sem.
Laskave podatke je predstavil nadzornik Franco Boc-chieri, ki je tudi poudaril, da je ministrstvo za kulturne dobrine vključilo Miramarski grad med 30 italijanskih muzejev, ki so jim v poletnih mesecih dovolili, da so bili odprti tudi zvečer.
Bocchieri je o-menil, da se bodo spomladi končala nekatera prenovitvena dela v gradu, napovedal pa je tudi, da bodo prihodnje leto organizirali tudi posebno prireditev ob 100-letnici smrti princese Elizabete, Franc Joževe žene, ki je bila tudi gost v Miramarskem gradu.
NA DOLINSKEM ŽUPANSTVU
Predstavitev četrte zbirke pesništva upora
Danes bo v sejni dvorani občinskega sveta v Dolini predstavitev četrte in hkrati zadnje knjige zbirke Slovensko pesništvo upora 1941-1945. Predstavitev prirejata sekcija VZPI za Do-lino-Mačkolje-Prebeneg in KD Valentin Vodnik v sodelovanju z upravo Občine Dolina.
Presništvo upora je nastajalo med drugo svetovno vojno znotraj odporniškega gibanja na celotnem slovenskem ozemlju in med Slovenci, ki so bili po vojni izključeni iz matične države. Pojav ima vseevropski značaj, na Slovenskem pa je bil še posebno občuten in je sprožil presenetljivo količino produkcije pesniških besedil. Uporniškemu pesništvu so se posvečala tako znana in priznana imena sodobne slovenske književnosti, pojav pa je zajel tudi široke množice vseh slojev in izobrazbenih stopenj. Precej pesmi je v letih
1941-45 (a tudi prej in pozneje) nastalo med preprostim ljudstvom v zamejstvu in tudi na območju dolinske občine.
Načrt Slovensko pesništvo upora se je pričel v okviru znanstveno raziskovalnega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani; prva knjiga je izšla leta 1986, nato je bilo nekaj zastoja, dokler ni založniško breme prevzela Dolenjska založba. Četrto in zadnjo izdajo bo predstavil prof. dr. Boris Paternu, pod vodstvom katerega je potekala raziskava na terenu in uredniška postavitev projekta.
Pomemben dogodek na dolinskem županstvu bosta primerno vsebinsko zaokrožila MePZ Primorsko iz Mačkolj in recitacijska skupina KD Valetin Vodnik »Metronom«.
Predstavitev bo ob 18. uri. Na voljo bodo tudi knjige v oskrbi Tržaške knjigarne.
V SKEDNJU
Božična
revija
pevskih
zborov
Jutri z začetkom ob 20.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju že sedma izvedba Zborovske božične revije, ki jo prireja zbor Jacobus Gallus. Poleg zbora Gallus pod vodstvom Janka Bana bosta na reviji nastopila še Komorni zbor Kras, ki ga vodi Matjaž Sček, in zbor Cappella Tergestina, ki ga vodi Marco Podda.
Revija želi že sedmo leto zaporedoma družiti pevce in poslušalce različnih narodnosti in z različnih področij, splesti med njimi prijateljske vezi in ustvariti v vseh prijetno predbožično vzdušje.
Nastopajoči zbori se bodo predstavili s programom nabožne glasbe oziroma ljudskih pesmi z nabožno tematiko. Zbor Jacobus Gallus bo izvajal dela Gallusa, Palestine, Griega, Rahmaninova, Grbca in Merkuja, zbor Cappella Tergestina skladbe Mosta, Sweelincka, Fioronija, Migliavacce, Podde in Dipiazze, Komorni zbor Kras pa se bo občinstvu predstavil s skladbami Miškinisa, Lukaša, Vodo-povca in Foersterja-Sčeka.
V Ljudskem vrtu so včeraj odkrili kip Pasqualeju Besenghiju ob 200-letnici rojstva
Letos poteka 200-let-nica rojstva Pasqualeja Besenghija degli Ughi. Tržaška občina se je skupno z mestnim muzejem za zgodovino in umetnost odločila, da se bo primerno poklonila pesniku, predstavniku tržaške in istrske romantike. To je storila včeraj, ko je v Ljudskem parku odkrila umetnikov doprsni bronasti kip, delo tržaškega kiparja Uga Carraja, ki se je tudi udeležil odkritja.
Na sliki: doprsni kip Pasqualeja Besenghija v Ljudskem parku. Prvi z desne kipar Ugo Carra, ki je izdelal kip.
LEGAMBIENTE / PREDSTAVITEV POBUDE »MAUARIA«
Pobuda proti onesnaževanju
Rjuhe proti smogu - Rastline zo čist zrak
Organizacija Legam-biente prireja na vsedržavni ravni že četrto leto zapored kampanjo proti onesnaževanju zraka v italijanskih mestih, ki nosi zgovorno ime »MaParia«. Pobudi so se pridružili tudi organizacija Federcasalinghe, državno združenje splošnih zdravnikov, Arci in Sodišče za pravice bolnikov, v Trstu pa sodeluje pri iniciativi tudi organizacija Confesercenti.
Kampanjo so predstavili včeraj na sedežu Confesercenti tajnik Le-gambiente Sandro Lau-renzi, deželna predstavnica organizacije Federcasalinghe Serena Mancini in predstavnica Confesercenti Ester Pacor. Kot so povedali, so problemi vedno isti. Pred 20 leti je krožila le polovica avtomobilov, ki danes polnijo središča mest, tako da je sedaj stanje 4-krat hujše (v Trstu je
150.000	avtomobilov,
50.000	motornih koles, ki jim gre dodati še avtobuse, kombije, kamione itd.). Zrak je vedno bolj onesnažen, v centru ni mogoče živeti, mestne uprave, ki so si v letih sledile, pa niso ničesar ukrenile. Legambiente (na državni ravni) in razne skupine državljanov proučujejo možnost, da bi prijavili sodstvu nekatere župane oz. mestne uprave, ker niso skušali zmanjšati onesnaženosti v mestnih središčih.
V okviru prireditve, ki se bo začela jutri in bo trajala tri mesece, bodo lahko zainteresirani dobili belo rjuho z geslom »Ne smogu«, ki jo je treba obesiti na balkon ali okno za najmanj mesec dni, torbo, priročnik in kartonček, s katerim bodo lahko izmerili stopnjo onesnaženosti rjuhe. Po končani kampanji bodo organizatorji zbrali vse rjuhe in podatke ter jih posredovali občinski
upravi. »Paket« bo z majhnim prispevkom (10.000 lir) mogoče dobiti pri kiosku, ki ga bodo odprli na Borznem trgu jutri in v ponedeljek (predvidoma tudi v soboto, 20 t.m., v Skednju), ali vsak dan od 8. do 14. ure na sedežu Legambiente (Borzni trg, 7) in na sedežu Federcasalinghe (Ul. Carducci, 2).
Organizatorji vzporedno vabijo državljane k nakupu nekaterih rastlin, ki absorbirajo škodljive snovi. Zamisel gre pripisati raziskavi Legambien-ta, ki je ugotovila, katere rastline so lahko v pomoč pri prečiščevanju zraka v zaprtih prostorih. Zainteresirani jih bodo lahko kupili v cvetličarnah (kjer bodo tudi nudili vse potrebne informacije), povezanih s Confesercenti, pobudo pa nameravajo prireditelji predlagati tudi drugim cvetličarnam.
A. G.
UPOKOJENCI
Sporočilo udeležencem novoletne družabnosti
Tradicionalna novoletna družabnost, ki jo prirejajo Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta, Zveza vojnih invalidov NOB, Združenje aktivostov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Podporno društvo v Rojanu v sodelovanju s Krožkom za rekreacijsko udejstvovanje - Trst (KRUT) bo, kot smo pred dnevi že poročali, v ponedeljek, 29. decembra v Izoli. Medtem je prišlo tudi do manjše spremembe, in sicer, da družabnost ne bo v hotelu Delfin, pač pa v prostorih Gostinske šole, vedno v Izoli. Družabnost se bo začela ob 17. uri in se predvidoma končala ob 22. uri. Za zabavo in plesno glasbo bo poskrbel ansambel »Bi-sterc« iz Ilirske Bistrice, svoje sodelovanje pa je zagotovil tudi
ženski pevski zbod »Savrinke« iz Trsta, znan po svojih narečnih in narodnih motivih. Poskrbljeno bo tudi za družabne igre.
Prireditelji bodo poskrbeli za avtobusni prevoz iz Trsta s trga Oberdan s tremi avtobusi in na povratku za razvoz čez Kras in proti Gorici, urnik odhoda avtobusov bo še sporočen.
Vpisovanje za udeležbo na družabnosti se bo začelo v ponedeljek, 15. t.m., na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/b.
Prireditelji naprošajo vse, ki se srečanja v Izoli nameravajo udeležiti, da se prijavijo čimprej, predvsem zaradi razpoložljivosti avtobusov; kdor pa Zeli, lahko odpotuje v Izolo tudi z osebnimi prevoznimi sredstvi.
_________V ORGANIZACIJI CESPE_______
Psihosomatski pristop k zdravju
Ciklus predavanj se bo začel že jutri in se bo zaključil februarja
Ze četrto leto zapored bo študijski center za psihosomatiko (CeSPa - centro studi psicosomatica) priredil ciklus predavanj pod naslovom: »Psihosomatski pristop k zdravju«. Predavanja, ki se bodo zaključila februarja prihodnje leto, bodo v veliki dvorani knjižnice medicinske fakultete (Ul. G. Vasari 22), vstop nanje pa je prost.
Združenju Cespa je kulturna ustanova, sedež ima na Trgu Garibaldi 6 (tel. 634139), ustanovljena je bila z namenom, da bi širili psihosomatsko prepričanje. Pri Cespi so z zadovoljstvom ugotovili, da se njihovih pobud udeležuje tudi precej pripadnikov manjšine, kot izhaja iz imen na posebnih polah. Prvo predavanje bo juti, 13. t.m. Govoril bo psiholog Walter Gerbino, dekan na psihološki fakulteti tržaške univerze, ki bo načel temo »Podzavest v zavestni psihologiji«. Naslednji večer bo 10. januarja, ko bo posegel prof. Roberto Della Loggia, prav tako s tržaške univerze: govoril bo o naravnih zdravilih in psihosomatiki. V soboto, 24. januarja, bo predaval swami Joythimaya-nada iz Indije, 7. februarja bosta na vrsti Mario Frezza in Avetta Peri iz Trsta. Zadnji večer na programu bo 21. fa-bruarja, ko je na okgorgli mizi o »vprašanju odnosa med zdravnikom in bolnikom« predviden nastop Silvia Ču-
šina, Francesca Saveria Femglia in Hektorja Jogana. Debate se bosta udeležila tudi Patizia Buzzai in Augusto Ferrari.
Študentska skupščina brez legalnega števila
Kaže, da so se desničarji, ki jih podpirajo predstavniki Sole za jezike, odločili za obstrukcionistično taktiko, saj so zapustili sestanek, s čimer je zmanjkalo legalno število prisotnih: tako pravi Emanuele Zaia, predsednik študentskega sveta o včerajšnji skupščini. Najprej je zastopnik Sole za jezike zahteval, da bi takoj začeli razpravo o notranjem pravilniku. Zahtevo so zavrnili, ker gre za zapleteno vprašanje, ki bo terjalo precej časa, morda nekaj mesecev. Sprejeli pa so predlog, da bi eno zasedanje sveta posvetili izključno temu problemu. Pri tem so poudarili, da tudi drugi univerzitetni organi shajajo brez notranjega pravilnika, pa se nihče zaradi tega ne razburja ali protestira.
Nič pa ni pomagalo, pravi Zaia. Po glasovanju, pri katerem so s svojimi predlogi ostali v manjšini, so desničarji skupaj z zastopniki Sole za jezike zapustili dvorano, tako da je zmanjkalo legalno število, kar pomeni, da študentski svet ni mogel več o ničemer glasovati, čeprav bi morali obravnavati celo vrsto pomembnih vprašanj.
NOVICE
Danes srečanje z Leopoldom Elio
Tržaška Oljka prireja danes ob 17.30 v dvorani Vul-cania Pomorske postaje srečanje o ustavnih reformah. Glavni gost srečanja bo podpredsednik dvodomne zbornice in bivši predsednik Ustavnega sodišča Leopoldo Elia, ki se bo o teh vprašanjih soočal s Sergiom Bartolejem, docentom ustavnega prava na tržaški univerzi. Debato bo uvedel senator Fulvio Camerini.
Knjižne novosti po koprski televiziji
Sobotna oddaja Brez meje bo posvečena knjižnim novostim, ki so izšle v zamejstvu. Gostje v koprskem studiu bodo predstavili različne knjige in publikacije, in ne nazadnje tudi risanko, ki je pravkar izšla v videokaseti. Oddaja bo zanimiva za vse, ki radi berejo in ki se še niso odločih glede božičnih daril. Na sporedu bo po Televiziji Koper v soboto, 13. decembra ob 18. uri.
»Dan tramvajarja«
Po lanskem uspehu je Konzorcijsko prevozno podjetje (ACT) odločilo, da letos ponovno organizira družabno srečanje s plesom, zabavo in bifejem »Dan tramvajarja« (La Giomata del Tranviere), ki bo potekalo v Dancingu Paradiso v Ulici de France-schi 3 (na vogalu med ulicama Flavia in Brigata Ca-sale), dne 18. decembra 1997, ob 18. uri. Vabljeni so vsi uslužbenci in upokojenci, v spremstvu družine. Vstop bo dovoljen samo z osebno izkazm-co podjetja. Iz organizacijskih razlogov podjetje prosi, da se oglasite na naslednje telefonske številke tajništva Direkcije v Ulici DlAlviano št. 15 in sporočite točno število udeležencev: 7795-201 /203/213/214/215.
- TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
PRVA PRIPRAVLJALNA SEJA PUSTARJEV
Komemoracija na openskem strelišču
Prireditev v Prosvetnem domu
Na openskem strelišču bo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri spominska svečanost ob 56-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Svečanosti, ki jo prirejajo pokrajinske borčevske organizacije, bo predsedovala Daša Bolčina, govorila pa bosta Filibert Benedetič in Paolo Šema. Nastopil bo tudi MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge.
Sledila bo prireditev v Prosvetnem domu, kjer bodo na pobudo Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši in v sodelovanju s krajevno VZPI-ANPI odprli razstavo o 2. tržaškem procesu. Nastopili bo Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra, zbora Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča in igralec Andreja Jelačina. Aleksij Kalc bo govoril o organizaciji Borba, Li-da Turkova pa o obtožencih 2. procesa.
Častni gostje prireditve bodo preživeli obtoženci na procesu Milan Bolčič, Mirko Brovč, Srečko Colja in Vid Vremec.
PREDAVANJE L. ABRAMA
Skandinavske razglednice v Društvu upokojencev
Prispevek Občine Trst za Kraški pust
Spremembe pravilnika - Vrsta spremnih pobud in morebitno sodelovanje z Miljami
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu nadaljuje s svojo zelo aktivno dejavnostjo. V sredo popoldne je bila na vrsti prireditev »Skandinavske razglednice«, na kateri je imel glavno besedo predsednik Slovenskega planinskega društva Lojze Abram, ki je z vrsto zanimivih diapozitivov prikazal popotovanje po Skandinavskih državah. Zanimiv prikaz je trajal skoraj poldrugo uro, vendar se ni nihče v dvorani ni zavedal, kako mineva čas, temveč je užival v po-
gledu na svet, ki ga ne pozna, ki pa nudi nešteto lepot in zanimivosti.
Videli smo kraje od Danske, pa vse tja do iz Norveške - tu smo videli tudi spomenik, ki so ga domačini postavih v spomin na 1600 padlih jugoslovanskih partizanskih borcev, ki so v svojem boju proti nacifašizmu sodelovali tudi na tem območju. Za ta prikaz se je predavatelju Abramu iz srca zahvalila presednica Društva upokojencev Nadja Pahor.
NevaLukeš
V soboto, 21. februarja 1998 bo po openskih ulicah spet veselo, saj bo na vrsti sprevod 31. kraške-ga pusta. Glavni odbor se je v prejšnjih dneh že sestal z vaškimi predstavniki, ki so presenetljivo napolnili dvorano doma Brdina na Opčinah. Odbor je prisotnim razkril program, ki naj bi obogatil manifestacijo in razveselil številno občinstvo, ki na ta dan pozabi na vse tegobe. Openski pu-starji so predstavili nov logotip Kraškega pusta, ki ga je izdelal Jože Požrl iz Divače. Seveda ne smemo mimo dejstva, da
se je po 30 letih zgodil čudež, kajti Tržaška občina je prvič v svoji zgodovini namenila prispevek za Kraški pust, ki ga bodo uporabili za obogatitev nagrad. V mislih imajo tudi izdajo video kasete o Kraškem pustu, ponoviti bodo morali pač tudi uspešni defile mask in seveda mislijo povabiti v goste skupino iz Milj, tako da bi se mogoče prav ob tej priložnosti začelo sodelovanje med miljskim in kraškim pustom.
Pustni veseljaki s Krasa so odboru seveda postavili veliko vprašanj in
izrekli nekaj kritik, ki jih bo odbor pretehtal in skušal najti odgovor na razne probleme, ki neizbežno spremljajo tako impozantno prireditev. Izvedeli pa smo, da se je odbor Kraškega pusta na zadnji seji odločil, da bo letos izdal pravilnik, ki ga bodo morali vsi sodelujoči spoštovati, sicer bo njihovo slabo tolmačenje pravil bremenilo skupno točkovanje in s tem potvorilo končno tekmovalno lestvico. Na sestanku so svojo prisotnost potrdili pustarji iz Doberdoba, Trnovce, Prečnika, Križa, Medje vasi, Stivana, Bazovice, Proseka-Kontovela, Opčin in najmlajši, Aleksij Budin, ki predstavlja skupino iz Saleža. Pogrešali pa so Salež- Zgonik, Gropado-Padriče, Mačkolje-Boljunec Jaba-dabadu in predvsem predsednika Rudija Vilhelma, ki je doma masiral zviti gleženj. Upajmo, da bo čimprej ozdravel. Vpisovanje bo kot vsako leto brezplačno, prijavnice pa so na razpolago v baru kulturnega društva Tabor na Opčinah do sobote, 7. februarja.
Kdo bo zmagovalec 31. kraškega pusta, so se vsi vprašali? Po mnenju odbora prav vsi, ki se trudijo za to edinstveno zamejsko pustno prireditev.
fOTOKROŽEK TRST 80
Popotnik Bruno Križman popeljal poslušalce v Iran
Na povabilo fotokrožka Trst 80 je prejšnji petek predaval v Gregorčičevi dvorani znani svetovni popotnik Bruno Križman. V besedi in sliki je prikazal življenje in naravo v Iranu. Potovanje v to zanimivo državo, ki je vsekakor vredna obiska, ni tako enostavno, saj je treba zaprositi za vizum nekaj mesecev pred odhodom. Med samim potovanjem pa se je treba vsakih deset dni zglasiti na policijskih postajah, kjer pa ne delajo težav. Tudi cene so zelo zmerne in ti ni treba skrbeti, da bi te kdo okradel. Ce te zamika kaj alkoholnega, si to lahko zbiješ z glave in se zadovoljiš s čajem, ki ga je na pretek. Ce pa ti zakruli po želodcu, lahko sežeš po ražnjičih in rižu ...ali pa po rižu in ražnjičih. No pa še kakšno sadje in zelenjavo si lahko privoščiš zraven, saj je Iran kar zelena dežela, če si nemara kdo misli, da bo tam srečal samo kamenje in pesek...
DV
KULTURNO ZDRUŽENJE ROTOTOM
Glasba, ki odganja sivino
Magičen večer z Michelom Petruccianijem in Rayom Martillo
Kulturno združenje Rototom iz Pordenona si je tokrat domislilo zanimivo pobudo ponedeljkovih srečanj z jazz glasbo »Rotojazz 97«. Ponedeljek je navadno siv dan, v katerem se ne dogaja prav nič, pravi s tem v zvezi eden od obiskovalcev prireditve Gaspare Pasini, zato pa bo omenjeno kulturno združenje skušalo prav s kvalitetno ponudbo jazzovskih koncertov spremeniti dan sivino v živ in polnobarvni večer. Otvoritveno srečanje je bilo 8. decembra z nastopom francoskega virtuoza beločrnih tipk Petruccianija, ki so ga spremljali velikan Steve Gaddo pri bobnih, basist Matthevv Garrison (sin Jimmija Garrisona) in Phil Abrahams, Fla-vio Boltro ter Stefano Di Battista pri pihalih. Mi-chel Petrucciani je postal že nekak stalen in priljubljen gost naše bližine, saj se je letošnjega marca vrhunsko izkazal na jazzovskem festivalu v Gorici. Petrucciani je turnejo komaj začel, pordenon-ski koncert je bil namreč tretji po vrsti v okvi-
ru dolge turneje »Both vvorlds«, ki se je pričela v Aosti. No in kot po napovedi, se je koncert francoskega pianista Michela Petruccianija tudi tokrat predstavil kot nekaj enkratnega, magičnega ter je v celoti očaral res nabito polno dvorano »Rock« v Roto-tomu. Razigrani Petruc-ciani se je izzivalno pogovarjal z ostalimi člani seksteta in skupaj z njimi stvoril dovršeno celoto. 2e prva skladba »Colors« se je skoraj barvno razlila med publiko, ki je vsrkala vsak posamezen zvok šesterice. Na koncertiRso se v celoti vrstile nove originalne skladbe Michela Pertuccianija, le za dodatek je navdušeni pu^ bliki ponudil še skladbo »Take the a trein« Dukea Ellingtona, po bučnem aplavzu pa še prefinjeno in uglajeno solo izvedbo skladbe »Estate« Bruna Martina.
Po končanem sočnem nastopu jazzovskega seksteta se je večer nadaljeval še z drugo poslastico, čeprav različnega glasbenega žanra. Dobre pol ure po končanem koncertu Michela Petrucia-
nija, se je zvrstil nastop tolkalca Raya Martille. »Ognjene roke«, tako so mu namreč pravih, ko je dolga leta igral v ansamblu Carlosa Bantane, se v zadnjem času skoraj izključno posveča igranju na festivalih, tu pa tam sodeluje z znanimi glasbeniki. "Bliža se šestdesetim, a mu ni zmanjkalo ne topline niti latinsko ameriške pristnosti. Izvedel je dober koncert v spremstvu italijanskih glasbenikov Piera Odoricija pri saksofonu, odličnega Fabri-zia Pughsija pri klavirju, Paola Ghettija na baski-tari in bobnarja Roberta Faenzija. Ponedeljek se je tokrat skratka predstavil res barvno bogat, z dvema odličnima kon-xcertoma, ki sta odgnala (Ivino.
Jaslednji srečanji z »Rotojazz 97« bosta v ponedeljek, 15. decembra s pravo jazzovsko jam session, 22. decembra pa bo koncert enega izmed najboljših svetovnih trobentarjev, Toma Kirkpatrika z nastopom »Tribute to Chet Baker«. Koncerti se pričnejo ob 21. uri.
PAN
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
12.	decembra 1997
IVANKA
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.16 - Dolžina dneva 8.34 - Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 5.36
Jutri, SOBOTA,
13.	decembra 1997
LUCIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 7 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 67-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Aliče Strippoli, Sara Antonini, Tommaso Chiappini.
UMRLI SO: 83-letna Virginia Richter, 85-letna antonia Starec, 82-letni Francesco Roggi, 55-letni Nevio Mervich, 84-letna Valeria Komel, 48-letni VValter Baldassi, 68-letna Angela Zuppet, 78-letni Alfredo Consolli, 90-letna Vittoria Cossutta, 55-letni Mario Mondo.
: :	LEKARNE
Od TORKA. 9. do SO-BOTE, 13. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2
(tel.820002), Lungomare Venezia 3 (Milje - tel. 274998).
Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.45,
18.30,	20.15, 22.10 »Chi-nese Box« r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong Li.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	»Fuoci d’artificio«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Claudia Gerini.
EKCELSIOR - 17.35, 19.55, 22.15 »Spy«, i. Geena Davis, Samuel L. Jackson.
AMBASCIATORI -
17.00,	18.40, 20.30, 22.20 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »A spasso nel tempo - L’av-ventura continua«, i. Massimo Boldi, Christian
Dp po
NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«, i. Rowan Atkinson.
NAZIONALE 3	-
17.00,	18.40, 20.30, 22.15 »Vulcano« i. Tommy Lee Jones.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Tutti i vizi di mia moglie«, porn., prepovedan mladini pod
18.	letom.
CAPITOL -	17.15,
19.45, 22.10 »Ipotesi di complotto«, i. Mel Gibson, Juha Roberts.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Čarne tre-mula«, r. Pedro Aldomo-var, i. Liberto Rabal, Francesca Neri, Angela Molina.
a PRIREDITVE
MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA vabi v kinodvorano dne 14. t.m., ob 18. uri, na uprizoritev igrice v narečju KASNE, KASNE, SAME TASNE. Režija Tatjana Turco. Prid’te, vri ne brio žau!
ZBOR JACOBUS GALLUS prireja jutri, 13. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju 7. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopata še Komorni zbor Kras pod vodstvom Matjaža Sčeka in zbor Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Podde. Vljudno vabljeni!
PIHALNI ORKESTER BREG vabi na zaključni koncert in nastop gojencev glasbene šole v nedeljo, 14. decembra, ob
17.	uri v Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu.
AMATERSKI ODER JAKA STOKA s Proseka-Kontovela vabi ob 130-letnici rojstva in 75-letni-ci smrti kulturnega delavca Jake Stoke na proslavo, ki bo v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Domači ansambel bo uprizoril burko Stoke »Mutasti muzikant« v režiji Draga Gorupa, sodelujejo pa še MoPZ Vasilij Mirk, Kvintet trobil Godbenega društva Prosek in govornik član AO Egon Stoka. Vabljeni!
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na letošnje zadnje glasbeno srečanje mladih, ki bo v nedeljo, 14. decembra, ob
18.	uri v Rojanskem Marijinem domu, ul. Corda-roli 29. Nastopilo bo 9 mladih slovenskih zamejskih glasbenikov, ki bodo posamezno in v skupinah zaigrali skladbe različnih avtorjev; skupno pa bodo sodelovali pri krstni izvedbi skladbe za 9 instrumentov Toma Hmeljaka. Na sporedu bo tudi prva izvedba kompozicije za violino in kitaro domačina Paola Bembija. Vstop prost.
SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD prireja v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri, v dvorani Finžgar je vega doma v Marija-nišču na Opčinah Pevski večer ob svoji 19-letnici. Predstavili se bodo vsi
zbori pod vodstvom dirigentov Franca PohajaCa, Zdenke KrižmančiC in Martina Vremca. Prisrčno vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 97/98 (3. abonma) - Deut-scher Hilfsverein, ul. Co-roneo 15 - v torek, 16. decembra 1997, ob 20.30: Duo Davor Busič, flavta in Nina Kovačič, klavir (Gabrielcic, Mozart, Ge-nin, Franck). Vstopnice so na razpolago eno uro pred pričetkom koncerta.
NOCOJ JE PA EN LEP VEČER... - pod pokroviteljstvom Občine Dolina, KD Valentin Vodnik in Harmonikarskim orkestrom GM Synhesis 4 prirejata koncertni dogodek, ki ga bodo z dirigentom Claudiom Furlanom, ob sodelovanju Ignacija Ote in Tatjane Jercog oblikovali elani orkestra, pevske dekliške in pevci moškega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Vabilo velja za petek, 19. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu!
SCGV EMIL KOMEL -Koncertna sezona 1997-98 - PDG NOVA GORICA, v nedeljo 28. decembra 1997, ob 17. uri: P.I. Čajkovski: LABODJE JEZERO. SNG Opera, balet Maribor in Kijevska nacionalna opera. Predstava v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - UL Donizetti 3, vabi jutri, 13. decembra, na ogled filma SLUČAJNO NEKEGA DNE (Un giorno per čašo). V glavnih vlogah Mi-chelle Pfeiffer in George Clooney. Začetek ob
18.30.
čg_______________IZLETI
KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. t. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinah (214-222) in v Križu (220-710).
MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in VVashington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111.
■3 ŠOLSKE VESTI
DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa.
RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bo na podružnici - Canestrinijeva ploščad, 7 - roditeljski sestanek danes, 12. 12. 97, ob 18. mi za sekcijo geometrov.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMSEK sporoča staršem, da bo roditeljski sestanek danes, 12. decembra t. L, od 18. do 20. ure na sedežu šole v Trstu, ul. Caravaggio 4.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do
17.30.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
GLEDALIŠČE
Ml ELA
KULTURNI
KROŽEK
ISTRIA
Jutri, 13. in v nedeljo 14. decembra
bo na Železniški postaji na Marsovem polju v Trstu (v železniškem muzeju) enkratna gledališka predstava
M E R I M A
Non est salus nisi in fuga
priredba in izvedba: Barbara della Polla Nastopala bo ob 19. in 21 uri
Ker je za vsako predstavo na razpolago le 70 sedežev, vam svetujemo nakup vstopnic pri UTAT (pasaža Protti).
VZPI-ANP1 Dolina - MaCkolje - Prebeneg.
KD VALENTIN VODNIK Dolina v sodelovanju z Upravo OBČINE DOLINA
vabita na predstavitev 4. knjige
SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA
(Dolenjska založba, NOVO MESTO), ki bo na Županstvu danes, 12. decembra 1997, ob 18. uri Uvodna misel prof. dr. Boris Paternu z Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi sodelujeta: MePZ Primorsko - MaCkolje (vodi Tone Baloh) in recitacijska skupina Metronom (vodi Nerina Švab).
D OBVESTILA
SZSO obvešča, da bo danes, 12. decembra, v bivši osnovni šoli v Ce-rovljah, redni deželni občni zbor. Začetek ob 20. uri.
FOTO TRST 80 vabi člane danes zvečer, ob
20.30	na srečanje, da bi se poslovili od leta 1997.
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na ogled članske fotografske razstave v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje. Urnik 9 - 16 od ponedeljka do petka.
TPK SIRENA in SKD B ARKOVE JE prirejata danes, 12. t. m., na sedežu Sirene predstavitev knjige Vesne Guštin »Je več dne-vou ku klobas«. Čaka vas prijetno presenečenje. Preživeli boste lep večer. Začetek ob 20.30.
VZPI-ANPI Dolina -MaCkolje - Prebeneg in
Na tržaški fakulteti za politične vede je z odliko in pohvalo doktorirala
Vida Valenčič
Čestitajo ji
njeni domači
KD VALENTIN VODNIK Dolina v sodelovanju z upravo OBČINE DOLINA
vabita na predstavitev 4. knjige SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA (Dolenjska založba, NOVO MESTO), ki bo na županstvu danes, 12. decembra 1997 ob 18. uri. Uvodna misel prof. dr. Boris Paternu z Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi sodelujeta MePZ Primorsko - MaCkolje (vodi Tone Baloh) in recitacijska skupina Metronom (vodi Nerina Švab).
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi vse člane in prijatelje v prostore Zadružne kraške banke na Opčinah jutri, 13. t. m., ob 16. uri na nastop glasbenih in godalnih zborov italijanskih in slovenskih šol iz Opčin. Ob tej priložnosti bo tudi razstava del učencev natečaja »Moja vas kakršno si jo želim«.
Včeraj, 11. decembra, je na tržaški fakulteti političnih ved z odliko in pohvalo diplomirala naSa draga
Vida Valenčič
Ob že drugem tovrstnem uspehu ji Čestitamo
Edi, Lidija in Ivana
	GOLD/06
i	(ZLATARNA DE ORO )	
V mesecu decembru	
vam nudimo	/ Odprto ob \
izredne ugodnosti	nedeljah in j
Obiščite nas v	v ponedeljkih /
Trstu - Ul. Mazzini 9/E	
Tel. 371075	
MAGL/10
&ec/a/^ /n/ /o/?/e
A ožič//ey?/*az/f/Ae
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074
Francis Veber
\/eče%JA
KED/lfcOV
danes,	12. t. m.,	ob 20.30 RED F
v nedeljo, 14. t. m.,	ob 16.00 RED C
TPK SIRENA
in
SKD BARKOVLJE
prirejata
danes, 12. t. m.,
na sedežu Sirene predstavitev knjige
Vesne Guštin
Je več dnevou ku klobas
Čaka vas prijetno presenečenje
Preživeli boste lep večer. Začetek ob 20.30.
StTMJI© (§l(L!E>&0!©I
LUTKOVNO GLEDALIŠČE - MARIBOR Marjan Pungartnik
PRIHAJA CIRKUS!
Režija Pavel Polak V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri
---------OTROŠKA MATINEJA---------
ZSKD prireja seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Tema druge delavnice je psihomotorika in bo potekala na dveh srečanjih, jutri, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temO: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Loredana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomotricistka. Delavnica bo na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20).
SKD IGO GRUDEN
prireja pod pokroviteljstvom	ZADRUŽNE
KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO
»KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 13. in 14. decembra 1997. Urnik od 10. do 12. in od
16.	do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini.
SKD GRAD od Banov
prireja tradicionalno božično razstavo, na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Perossa Nait z izdelki iz sušenih rož, v društvenih prostorih pri Banih. Urnik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do
19.	ure, jutri, 13. 12., od
17.	do 19. ure.
VZPI - POLITIČNI PREGANJANCI - DEPORTIRANCI vabijo v nedeljo, 14. decembra ob 15. uri na opensko strelišče na spominsko svečanost ob 56-letnici usmrtitve
®jBW!ŠČAM®
cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo
BOŽIČNA
IN
NOVOLETNA
VOŠČILA
v uredništvu Primorskega dnevnika, ul. Montecchi 6 - Trst ali po telefonu na št. 7796333, od 10. do 16. ure vsak dan,
do 15. decembra
Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Govorila bosta Fili-bert Benedetič in Paolo Šema. Predsedovala bo Daša Bolčina, sodeloval pa MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
VZPI Opčine, Bani, Ferlu-gi in Piščanci - v nedeljo, 14. decembra ob 16. uri v Prosvetnem domu odprtje razstave o drugem tržaškem procesu. Nastopajo TPPZ Finko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra ter MoPZ in ZePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. Sledi program Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr primorske. Sodelujejo Aleksej Kalc: »Organizacija Borba -krajša predstavitev te veje Tigra«, Lida Turk: »Obtoženci drugega tržaškega
procesa - vzorec za razumevanje primorskega odporništva«. Sledijo pričevanja udeležencev drugega tržaškega procesa.
SK BRDINA sporoča, da je vpisovanje za zimo-vanje v Mariboru podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. St. 212859.
UPOKOJENCI iz repen-tabrske in zgoniške občine, ki ste letos in lani letovali v Levico Terme in v Montecatini, se želite ponovno srečati pri okusni večerji in si voščiti božične ter novoletne praznike? Oglasite se do
16.	t.m. na tel. 327229 -Stana.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -KULTURNI KROŽEK OB PEČINI - SKUPINA TRST 85 - KROŽEK ISTRIA, v torek, 16. decembra ob
20.	uri v Prosvetnem domu na Opčinah bosta na temo »ITALIJA - SLOVENIJA, gospodarsko sodelovanje« govorila Vojko Kocjančič in Giorgio Ros-setti. Albetto Gasparini bo ob prisotnosti avtorja Egidija Vršaja predstavil knjigo »La mitteleuropa 2000 e la nuova ”ost politik” dellTtalia«.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek ob izteku leta, ki bo v sredo,
17.	decembra 1997, ob
20.30	v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor podal letni
obračun opravljenega dela ter poročal o raznih pobudah in načrtih, ki jih ima v programu. Vabljeni!
30-LETNICO SD POLET bo društvo praznovalo v petek, 19. decembra, ob 20.30, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na praznik so vabljeni člani in prijatelji mladine sploh.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. St. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori, zaključeno. Na razpolago so Se rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma -Ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141.
KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (Stikanja), ki poteka na društvenem sedežu vsak četrtek od 17. do 19. ure.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v ljudskem domu decembra '97 in januarja ’98 vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
SKLAD MITJE CUKA
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem Času.
SK DEVIN obvešča, da zapade rok prijav v okviru novoletnih zimovanj v smučarskih središčih Fal-cade in Val di Fassa v soboto 20. decembra. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
DISKOTEKA HIPPO-DROME prireja jutri, 13. decembra, ob 23. uri nastop amaterskih skupin latinsko-ameriSkih plesov in predstavitev novih koreografij skupine Show Chance. Toplo vabljeni.
PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. St. 0481/884161 v večernih
urah.
PRODAM nove smuči Elan MBX sl, še v embalaži, zadnji model, 193 cm. Tel. 327135.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika
v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333___
PRODAM Renault 5 1.100, letnik '90, edini lastnik. Tel. 228701.
TRGOVSKO PODJETJE na področju industrijske opreme s sedežem v Trstu nudi zaposlitev dvema usluzbencema/kama: 1.) uslužbencu/ki s splošno tehnično izobrazbo za delo v zunanjetrgovinskem poslovanju, z znanjem italijanskega, slovenskega in drugega tujega jezika (zaželjeni sta hrvaščina in angleščina); 2.) izkuSene-mu/i knjigovodju/kinji za administrativno in splošno uradniško delo. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Trgovsko podjetje«.
GeC TOURS priporoča:
1997/98 na STRADUNU v
DUBROVNIKU
hotel 3/4* - 5 polpenzionov -prevoz s trajektom v dvopost. kabine + avto:
429.000 lit (ceneje za 4 osebe)
urnik v soboto: 9.00 -18.00 TO NI VSE! tel. 0038666-549588
SKORAJ DARUJEM
pet metalnih pisalnih miz tistemu, ki jih pride iskat. Tel. 0335-6158792 od 9. do 12. ure.
V GORICI iščem stanovanje, primerno za dve Študentki. Klicati na tel. 040/771909 pred 8. uro zjutraj ali po 20.30 zvečer.
VOLVO 740 turbo, letnik '85, s tehničnim pregledom, prodam. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228932 ob uri kosila.
NIVA 4X4 letnik '90, prodam. Cena po dogovoru. Tel. na St. 040-228932 ob uri kosila.
PRI GABROVCU prodam zemljišče 1.500 kv. metrov. Tel. 225826.
PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelnika tople vode, Se v embalaži, zaradi selitve. Tel. 225826 ali 225396.
IŠČEMO PROSTORE, primerne za urad na Krasu, od Opčin do Nabrežine, po možnosti v pritličju, 50 / 70 kv. metrov s kopalnico in steklenimi vrati. Tel. 361899 od 9. do 17. ure.
ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547.
PRI SV. JAKOBU (Trg Puecher) dajemo v najem nerezidentom popolnoma opremljeno stanovanje, 100 kv. metrov, 7. nadstropje, z dvigalom, razle-dom in centralnim ogrevanjem. MeseCno 600.000 lir + približno 200.000 lir stroškov. Tel. 212457.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca 49.
V MEDJE VASI št. 10 je odprla osmico Mauri-ca. Vabljeni!
OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, Brišče 3.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt samo še do nedelje 14. . decembra. Tel. 229253.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
AGROTURISTICNO dejavnost je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Ob četrtkih zaprto.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
DO 20. DECEMBRA je pri Bibcu v Križu odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
PRI KUKUKOVIH v
Doberdobu so odprli agroturistično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
PRISPEVKI
Ob rojstnem dnevu Janka Guština darujejo v
njegov spomin žena Rožeta, hčerka Katja in sin Vasilij 400.000 lir za SK Kras.
V	spomin na nono in nonota darujeta Ude in Bogdan 50.000 lir za DPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Viktorja Bogate a darujeta Ude in Bogdan
30.000	lir za DPZ Vesna. Namesto cvetja na
grob Loreninega očeta darujeta Ude in Bogdan
100.000	lir za SKD Slavec.
Te dni bi nas dragi tata Karel Ban slavil 100 let. V njegov spomin, v spomin na mamo Marijo in na prijatelja Stanka Prašelja darujeta Vojka in Ivan Ukmar 5.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Jolando Kralj Vidau darujeta Milena in Bruno Vidau
25.000	lir za cerkev sv. Florjana pri Banih in
25.000	lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na dobrosrčnega Bruna Metlikovca daruje Marica Sirca
30.000	lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Giulia Kalca darujeta družini Silvestra in Adriana Sosiča 100.000 lir za košarkarsko sekcijo pri SD Polet.
Namesto cvetja na grob Jolande Kralj daruje Stanislava Kralj 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
t
En mesec po smrti njenega sina nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Viktorija Košuta
Njeno srce ni preneslo izgube dragega sina.
Od nje se bomo poslovili jutri, 13. decembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costakmga v Križ.
Žalujoči: hči Adelina z možem Viktorjem, vnuk Mauro z ženo Silvijo in pravnukom Dejanom, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo
Križ, Maribor, Buenos Aires, 12. decembra 1997
12.12.1993	12.12.1997
Štiri leta so minila odkar nas je zapustila
Draga Lauriha
Za vedno bo v naših
srcih SVOJCI Dolina 12. decembra 1997
LIKOVNA UMETNOST / TRŽAŠKA GALERIJA CARTESIUS
DVOREC ZEMONO / KONCERT SIJAVUŠA GAD2IJEVA
Moč prepričljivosti v delih Paola Pascutta
Zanimiva razstava je na ogled samo še do jutri
Pianist navdušil z odličnim igranjem
Ruski pianist in pedagog živi v Italiji
Mestno razstavišče Cartesius predstavlja še do vključno jutri razstavo slikarskih del na-brežinskega umetnika Paola Pascutta. Kot večstranski ustvarjalec se avtor ukvarja tudi z glasbo, poznan je še zaradi performancev, ki si jih ob razstavah zamišlja. Ko ustvarja podobe je dosleden, prodoren, izviren, zna pa biti tudi izzivalen. Besedne igre se utelešajo v surrealne splete podob z značilno ironično vsebino, ki te iz začetne provokacije privabi, da se z nasmehom približaš svetu življenjskosti, radoživosti, da začutiš živi utrip, moC Človeškega uma. Paolo Pascutto zna samostojno kljubovati problemom našega Časa in prostora v neobičajnem prepletu ironije in lirične izpovedi.
NiC Čudnega zato, Ce beremo na zgibanki izbran citat Umberta Eca:
»Demokratična civilizacija se bo rešila, v kolikor ji bo uspelo ust-
varjati z likovno govorico provokacijo h kritičnemu razmisleku in ne le vabila k hipnozi«.
V tem smislu so Pa-scuttova dela izredno prepričljiva in takojšnje razberljivosti, morda je njih sporočilnost tolikšne jakosti, da postane izjemna umetnikova tehnična spretnost drugotna. Malo je namreč slikarjev, ki
obvladajo tehniko prikazovanja prostora in realističnega upodabljanja s tolikšno suverenostjo; vednar ni ta lastnost sama na sebi cilj.
Avtor na izvrsten način izkorišča spretnost, da gledalcu sporoča svoj pogled na probleme ter na odnos človeka do okolja.
Prisotnost modre bar-
ve zadobi vsakič drugačne prizvok: zdaj se nad zvonikom vijejo zraCni vrticni, v razprostrti modrini lebdijo oblaki v obliki listov ruja, zdaj si zvrha nebesnega svoga vilice privošCino neobičajen prigrizek zelenega griCa: vsaka slika vsakič znova potrjuje izjemno domiselnost.
Jasna Merkit
Sijavuš Gadžijev, ruski pianist in pedagog, ki od leta 1994 živi in deluje v Italiji in Sloveniji, je bil v soboto, 6. decembra gost tretjega abonmajskega koncerta Zveze kulturnih organizacij Ajdovščina.
Z velikim uspehom Sijavuš Gadžijev že štiri leta vzgaja mlade talentirane pianiste v klavirski šoli na Primorskem, ob rednem pedagoškem delu pa nas iz leta v leto ruski glasbenik preseneča in navdušuje tudi s svojo pianistično igro. Kot bi novo življenjsko okolje v umetnikovo osebnost vnašalo iz dneva v dan močnejši ustvarjalni impulz, mu dajalo presenetljiv vir energije, ki jo radodarno razširja med mlade nadarjene pianiste in tudi med glasbeno občinstvo. Bogata tradicija ruske pianistične šole, dopolnjena z izkušnjami, ki si jih je Gadžijev pridobil v različnih glasbenih okoljih po svetu in, brez lokalnih poveliče-
vanj, primorska širina, so oblikovali portret pianista, ki se ga lahko razveseli vsaka koncertna dvorana. Tehnična zanesljivost, izjemno poglabljanje in raziskovanje zvočnosti klavirja in uspešno stremljenje po mehkobnosti tona, prefinjeno muziciranje in izčiščena pianistika so vrline in posebnosti, ki označujejo klavirsko igro Sijavuša Gadžijeva. Mojster Crno-belih tipk se je na dvorcu Zemono pri Vipavi predstavil kot odličen interpret v skladbah avtorjev različnih stilnih obdobij. V klasicistično preprosti, neposredni in Cisti glasbeni govorici je pod spretnimi prsti Gadžijeva zvenela Sonata v e-molu J. Haydna. V iskreno Čutni, lirični glasbeni pripovedi, brez nepotrebnih prizvokov pato-sa in že skoraj s pridihom meditativnosti, so se poslušalcem »oglašali« Trije inter-mezzi op. 119 J. Brahmsa. Odločno, drzno,
krepko, tudi vzneseno, a vendar vedno v okvirih neprisiljene zvočnosti, sta zavzenela Preludija op. 32 v a-molu in op. 23 v g-molu, S. Rachma-ninova, njima pa je virtuoz dodal še nežno, meditativno interpretacijo Preludija op. 32 v G-duru. Jasnost, natančnost, preprostost klavirske igre so v drugem delu veCera vnovič zablestele v treh sonatah (e-mol, d-mol, d-mol) D. Scarlat-tija.
Vrhunec koncertu pa je Gadžijev zaigral v zadnji skladbi veCera, v slavni Sonati op. 83 št. 7. S. Prokofjeva. V tej izvirni, temačni glasbeni izpovedi je ruski pianist združil vsa svoja vedenja, hotenja, sposo-bosti umetniškega izraza - kot bi se v predhodnih skladbah le pripravljal na ognjeni zaključni spev, v katerem se je lahko resnično razkril v vseh razsežnostih vrhunskega pianiz-ma.
Tatjana Gregorič
JADRANSKI KOLEDAR 98
JE SPET MED NAMI
NAROČITE SE
IN PODARILI VAM BOMO
DVE KNJIGI IZ ZAKLADNICE ZTT
IZBRALI BOSTE LAHKO MED NASLEDNJIMI NASLOVI:
Vladimir Bartol - Čudež na vasi Boris Pahor - Mesto v zalivu Marko Sosič - Rosa na steklu Slovenska plemiška pisma Igor Škamperle - Sneg na zlati veji Ciril Kosmač - Tantadruj/Stostolla Marko Kravos - Tri pravljice M juta Povasnica - Zimska pravljica Vodnik po planinski poti SPDT Telesna kultura med Slovenci v Italiji
Jadranski koledar na 240 straneh in knjige boste lahko dvignili ob delovnem urniku
na sedežu ZTT - Ul. Montecchi 6 v Trstu na Opčinah na sedežu Sklada Mitja Čuk in na sedežu Primorskega dnevnika v Gorici
LIKOVNA UMETNOST / TRŽAŠKA KNJIGARNA
ZGODOVINOPISJE / PRVA SVETOVNA VOJNA
Zadižanost novih Švarovih platen
Ricmanjski umetnik ush/arjo že 40 let
Škabrijel, tretja Klavorova knjiga
»Velika« vojna osvetljena s slovenske strani
Predbožični čas bo iz galerije Tržaške knjigarne odpeljal dela ricmanjskega slikarja Deziderija Švare, ki je tu od 26. novembra predstavljal tržaški pubiliki slike zadnjih dveh let (foto KROMA).
Svarovim platnom v Tržaški knjigarni bi lahko pripisali togost, zadržanost, skoraj nesporoCilnost, če bi jih ne omehčala izbrana barvna toplina. Pogled na kraško, primorsko pokrajino je pri Svari točno določen, le nekoliko negotovi robovi urejenih likov postavljajo pred nas možnost bega v posebno domišljijsko dimenzijo.
Razstava je v svojem bistvu obračun s štiridesetletnim vzpenjanjem po strmi poti umetnosti.
Kako se je vaš slog v tako dolgem mnetniškem obdobju spreminjal?
»Pravzaprav ne bi govoril o spreminjanju sloga, pač pa o prehanjaju iz obdobja v obdobje, torej iz določenih notranjih potreb in pogledov na drugo raven počutja in miselnega razvoja. Za umetnika se slikarstvo inači z odrazom svoje intimnosti in v štiridesetih letih se ta nedvomno spreminja.«
V čem torej tičijo kronološka razhajališča vašega slikarskega opusa?
»Začel sem s figurativnim
slikarstvom in prek marin postopoma prehajal na raven abstraktnosti. Abstraktno slikarstvo me dejansko še spremlja, čeprav se sedaj opredeljujem skoraj izključno za oljnato tehniko. Ta v polni meri ustreza mojim potrebam, tehnično je veliko bolj dovršena, vsebinsko pa lahko razneži platno.«
Navdihe gradite v geometrijske kompozicije. Katere navdihe? Zakaj geometrijske forme?
»Izbral sem geometrijski in ne lirični abstraktizem, ker je to spet nekakšen ukaz iz notranjosti, ki mi daje določeno gotovost. Glede navdihov pa:
kar vidim in kar vre iz mene zabeležim na platno po navodilih, ki mi jih narekujejo barve.«
Štirideset samostojnih razstav v Italiji, Sloveniji, Franciji, Ameriki. Kaj pa o vaši prvi razstavi in še o najpomembnejši?
»Vse razstave so važne, a najbolj je menda izstopala pariška razstava iz leta 1990 v galeriji Centre de Roule. Prvo samostojno, osebno razstavo -tisto, ki zaznamuje slikarja za zrelega umetnika, ki ga napravi prepoznavnega v slogu - pa sem imel leta 1956 na Tržaškem, v nekem društvu.«
JPC
Znani zdravnik, javni delavec, zgodovinski raziskovalec in ljubitelj narave dr. Vasja Klavora iz Nove Gorice, je izdal novo delo o prvi svetovni vojni. Po prvi knjigi z naslovom »Plavi križ« iz leta 1991, v kateri je obdelal dogodke na bojišču okrog Bovca, in po drugem delu z naslovom »Koraki skozi meglo« iz leta 1994, v katerem obravnava Kobariško in Tolminsko, je zdaj pripravil tretjo knjigo, posvečeno vojnim dogodkom okrog Skabrijela. Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je namreč izšla njegova raziskava o tej gori nad Solkanom, kjer je avstroogrska vojska uspešno zaustavila italijanske čete, ki so silile od Soče navzgor v notranjost in kjer so se jeseni leta 1917 vneli strahoviti boji, tako da je Škabrijel prišel v zgodovino kot eden izmed najbolj krvavih vrhov na soški in kobariški fronti. Škabrijel lahko primerjamo z Vrhom, s Prižnico, s Fajti hribom, s Kukom, morda pa še najbolj z Grmado, ki je tudi kot zadnji naravni vršac zaustavil italijanske napadalce, da kljub svoji številčni in tehnični premoči niso uspeli prodreti s tržiške Strani in iz Dola proti Trstu.
Kakor že v prvih dveh knjigah, je avtor tudi v »Skabrijelu« vsestransko orisal vojna dogajanja na obdelanem območju s posebno pozornostjo tudi do žrtev, ki jih je vojna vihra povzročila prizadetemu civilnemu prebivalstvu in njegovi imovini. Tudi o tej knjigi je treba poudariti, da jo krasijo številne zanimive, redke in nekatere kar izjemne slike, ki so jih avtorju dali na razpolago muzejske ustanove, razni ljubitelji in zbiralci, ali za katere je poskrbel kar sam. Vojna dogajanja so v knjigi plastično prikazana tudi s pomočjo barvnih skic.
S tretjim zvezkom svoje dosedanje trilogije se je avtor spustil še za raztežaj bliže našim krajem in s tem sistematično zadelal še eno vrzel v naši slovenski historiografiji o prvi svetovni vojni. Naši ljudje so se namreč v preteklosti in se še danes vse premalo ukvarjaljo
s tem specifičnim izsekom zgodovine, ki je seveda tudi naša, medtem ko je na primer italijanskih tekstov za celo knjižnico. Zato je upati, da bo dr. Klavora še nadaljeval s svojimi raziskovalnimi prizadevanji in nas čez čas spet prijetno presenetil s kakim novim delom.
Vasja Klavora: Škabrijel, 1917, Soška fronta. Mohorjeva založba Celovec - Ljubljana -Dunaj. Tisk: Mohorjeva tiskarna Celovec. 1997. Str. 254. Cena 70.000 lir.
Elio Fornazarič
Novecento oz. čar monologa
Sodobne gledališke s turinskim Teatro Setti- prav ni nikoli stopil z
smeri v Trstu nekako ne najdejo stalnega bivališča, čeprav kdaj pa kdaj marsikatera ustanova ali združenje skuša vzbuditi med tržaškim občinstvom stal-nejše zanimanje zanje. Eno teh je Univerzitetni gledališki center Centro universitario teatrale, to je dokaj mlado združenje, ustanovljeno je bilo leta 1994, ki prireja tečaje gledališke izraznosti, delavnice gledališke analize, posvete in seveda tudi predstave za javnost, ta mesec pa je priredilo seminar z nekaterimi člani turin-skega Teatra Settimo, ki ga prištevajo med najzanimivejša italijanska inovativna gledališča. Seminar, ki je previde-val revijo video posnetkov o gledališču in srečanje z mladim scenaristom turinskega gledališča Marcom Pon-tijem, je požel zadovoljiv uspeh kljub odsotnosti najbolj pričakovanega gosta Ga-brieleja Vacisa, režiserja in enega glavnih ustanoviteljev Teatra Settimo. Kakorkoli že, težave, ki so zadržale Vacisa doma, so premostili in prireditelji so z režiserjem poskušali v drugo.
Vsekakor pa je bila osrednja točka srečanja
mo odlični monolog Novecento, ki ga je spisal Alessandro Barrico; režiral ga je Gabrijele Vacis, v njem pa nastopa Eugenio Allegri. Predstava je bila na sporedu v nedeljo in ponedeljek zvečer v gledališču Miela, kjer si jo je ogledala velika množica mladih. Mimogrede povedano, v naši deželi so jo uprizorili februarja 1995 v Pordenonu v okviru prireditve, ki so jo posvetili prav Teatru Settimo.
Krstna uprizoritev monologa je bila julija 1994 v okviru festivala v Astiju in je takoj vzbudila navdušenje med gledalci bodisi zaradi izredno privlačne zgodbe kot zaradi izvrstne postavitve. V pripovedi jazzovskega trobentača na prekooceanski ladji Virginia, ki je med leti 1927 in 1933 neštetokrat preplula Atlantik, se razkrije izredna osebnost Dannyja Boodmana T.D. Lemona Novecen-ta, nenadkriljivega pianista, ki se je rodil na ladji in ni nikoli stopil na kopno. V monologu je Novecento lik umetnika, ki ga zunanja stvarnost ne omejuje in ki zna življenjske izkušnje in čustva doživljati z absolutno polnostjo: če-
ladje, so mu domače londonske ulice, pariške kavarne in indijske džungle, vsa čustva, ki jih je mogoče občutiti do ženske, je izkusil v eni sami noči z eno samo žensko, vsa očetovska čustva v noči ob umirajočem otroku, vse prijateljstvo tega sveta v odnosu z enim prijateljem. Njemu so meje, ki jih predstavlja ladja sredi morja, nujno potrebne; neomejenost vseh možnih stvarnosti kopnega in neomejenost možnih čustev ostalih ljudi ga navdaja z grozo.
Poleg lika naslovnega junaka pa v Barricovi pripovedi zaživi tudi vzdušje prekoocenske ladje, razkošje plesnega salona prvega razreda in beda polna upanja med izseljenci v podpalubju. Vse to se zariše pred očmi gledalcev na temnem odru z dodelano igro luči in projekcij na ohlapno prosojno večplastno platno, z odličnim nastopom Eugenia Allgerija, ki zna pozornost prikovati nase, da dveurna predstava zdrsne mimo brez trenutka dolgočasja, in z dobro režijo Gabrieleja Vacisa, ki je predstavi vtisnil hitri ritem ragtimea.
(bov)
_____TRŽAŠKA ZALOŽBA LINT / NAMIŠLJENI DNEVNIK_
Zadnji dnevi priljubljene Sbsi
Princesa Elizabeta kot princesa Diana? O tem svojevrstnem parale-lizmu je bil pred kratkim govor na predstavitvi knjige »II quademo di Sissi«, ki jo je za založbo Lint napisala Elena Bizjak Vinci. Kot smo že poročali, gre za delo, v katerem se je avtorica poosebila v princeso Elizabeto (postala je cesarica) in izpolnila dnevnik, v katerem je opisanih zadnjih devet dni cesaričinega življenja. Besedilo je izmišljeno, a se drži zgodovinskih dogajanj in obsega celotno Elizabetino življenje. V zadnjih dneh, je povedala Bizjakova, skuša Sissi analizirati svoje težko življenje, kljub vsemogočim težavam pa gleda optimistično na prihodnost. V knjigi so opisana resnična dogajanja, a gre v bistvu za refleksijo s strani osebe, ki dobro pozna lik Elizabete. Iz njene domišlije se je tako rodil dnevnik, v katerem seveda princesa ne ve, da bo v kratkem umrla, izpod njenega peresa pa se pokažejo slutnje tragičnega konca, saj kritično prečeše vse svoje življenje.
Kot je povedal direktor založbe Valerio Fiandra, se je zamisel rodila po najdbi nekaterih izvirnih posnetkov Elizabete, ki so jih ustvarili sloviti fotografi prejšnjega stoletja in s katerimi so založniki obogatili knjigo. Na predstavitvi, ki se je je udeležila tudi časnikarka Francesca Longo (»izvedenka kraljevskih osebnosti,« se je poimenovala), se je Fiandra vprašal, ali ima mit Elizabete analogije z drugimi miti, v prvi vrsti pa s pred kratkim umrlo princeso Diano Spencer. Kot je povedala Longova, lahko imamo Elizabeto za predhodnico Diane, saj vidimo v njunih življenjih veliko analogij. V prvi vrsti sta se obe poročili mladi
(sicer zaljubljeni, za tem pa so vsekakor bili interesi monarhije), a v obeh primerih so organizirali javno razkošno poroko, saj je bil to tudi način (kot ob priliki drugih važnih dogodkov), da se »ljudstvo približa kraljevini«. Obe sta se nato (morda prepozno) zavedli ogromnih odgovornosti, ki jih prinašajo tovrstne zveze in se jima je porodil odpor do togega protokola monarhije in njenih strogih pravil. Sissi je bila instinktivna oseba in je vedno delala to, kar je čutila, konec koncev pa se je vedno skušala ograditi od oblasti. Kot Diana se je zatekala na potovanja, da bi zbežala pred figuro tašče (Elizabeta II za Diano, Sofija za Sissi). Odnosi med Sissi in Sofijo so bili »ledeni«, česar Franc Jožef tudi v času največje strasti ni opazil.
Ce bi se bila Diana, pravi Longova, bolj posvetila zgodovini, bi se lahko pred poroko v marsikaj zamislila. Avstrijska monarhija je bila prav tako okostenela, kot je sedaj angleška. S kulturo se je ukvarjala le buržuazija, ki pa nikakor ni mogla seči po aristokratskih krogih, ki so se sami emarginirali. Sama Sofija, ki je Franca Jožefa ovijala okoli mezinca, je bila prepričana, da cesarstvo izbaja iz božje volje, kar pomeni pravico do absolutnega in neomejenega gospodovanja cesarja. V tej luči so bili seveda normalni zatiranje katerega koli nacionalizma, ki bi cesarstvu oporekal, zavrnitev parlamentarizma in odklon zavezništev med Državo in Cerkvijo. Individualizem ni imel za Sofijo nobenega smisla, tako da so ji bile želje šestnajstletne Elizabete deveta briga.
Zakonski življenji Sissi in Diane se odvijata paralelno, začenši z od-
nosom z otroci (prestolonasledniki) in njihovo vzgojo ter njunima boleznima. Elizabeta je zbolela za neješčnostjo (anoreksija), Diana pa za bolestno lakoto (bulimija), a v obeh primerih gre iskati vzroke v odporu do monarhije. Obe sta bili čimbližji ljudstvu oz. normalnim ljudem in se ukvarjali s socialnimi problemi. Elizabeta je obiskovala norišnice in bolnišnce za gobavce, Diana se je borila proti aidsu in dala ogromen doprinos v boju za prepoved oz. odpravo protipehotnih min. Obenem sta javno izkazovali svojo simpatijo do republikanskih idej in tako mislečih osebnosti ter z redkimi zaupnimi prijatelji mnogo potovali, dokler nista obe našli nasilno smrt v še nepojasnjenih okoliščinah.
Sissijev »Dodi« ni bil arabskega porekla, ampak je to bil madžarski patriot Gyula Andrassy, ki je globoko zaznamoval njeno življenje, kot tudi cesarstvo. Da je Franc Jožef leta 1867 postal cesar Av-stro-Ogrske, gre pripisati tudi njenim spletkam, saj je prav v tisti državi Sissi videla protiutež dunajskemu dvoru. Tekom let je začela sanjati o republiki, tako da je videla v Švici zemljo, kjer dobiti svobodo. In prav v Švici, na Ženevskem jezeru, je bila 10. septembra 1898 ob življenje, ko jo je z nožem smrtno ranil italijanski anarhist Luigi Lucheni.
Zadnje besede Sissijinega dnevnika z dne 9. septembra 1898 si je Bizjakova takole predstavila: »Ženeva je danes zvečer krasna... v kratkem bom srečala grofico Szta-ray... Se trenutek, pa bom za vedno zaprla moj dnevnik. Jutri zvečer ga bom v Teritetu sežgala... jutri...
Aljoša Gašperlin
KONFERENCA OZN / KOMPROMIS PREPREČIL NEUSPEH
V Kjotu dosegli sporazum o toplogrednih plinih
Glavni poraženci Evropska unija in naravovarstvene organizacije
United Nations Framework Convention on Climate Change
Third Session, Conference of the Parties
Kyoto, 1 - 10 December 1997
KJOTO - Po enajstih dneh in 72 urah skoraj neprekinjenih pogajanj so v nekdanji prastari japonski prestolnici Kjotu na prvi konferenci OZN o podnebnih spremembah konCno sprejeli kompromisno rešitev, ki je za nekatere »zgodovinska«, za druge pa »okolju sovražno skrpucalo«. Vsekakor si je prvič v zgodovini 38 industrijsko najrazvitejših držav postavilo jasne cilje o omejevanju izpustov tako imenovanih toplogrednih plinov, ki povzročajo pojav tople grede in z njo segrevanje zemeljskega ozračja.
Na prvo konferenco OZN o podnebnih spremembah so razviti prišli z različnimi cilji. Evropska unija je do leta 2010 zahtevala 15-od-stotno znižanje izpustov toplogrednih plinov glede na raven leta 1990. ZDA so predlagale, da bi izničili izpuste na raven leta 1990, medtem ko je Japonska predlagala znižanje izopustov pod 5 odstotki. Na koncu so se odločili, da bo Evropska unija znižala emisije toplogrednih plinov na 8 odstotkov, ZDA na 7 odstotkov in Japonska na 6 odstotkov. Končni cilj je 5, 2-odstotno znižanje vseh ozračju škodljivih plinov. Tri države so celo pooblastili, da lahko povišajo svoje izpuste, in sicer: Avstralija za 8 odstotkov, Islandija za 10 in Norveška za 1 odstotek. Rusija in Ukrajina, ki sta z razpadom Sovjetske zveze doživeli pravi padec svojih emisij, sta bili pooblaščeni, da lahko stopnjo emisij
zvišata na raven leta 1990.
Države v razvoju so se izognile obveznostim, ki bi lahko škodile njihovemu gospodarskemu razvoju. V kompromisnem predlogu so zato predlagali ustanovitev posebnega sklada, ki bi skrbel za pretok finančnih sredstev in okolju prijazne tehnologije iz razvitih držav. Nerazviti naj bi torej sami urejevali svoje izpuste in bi se šele kasneje pridružili državam, ki so si zastavile obvezujoče cilje. Temu seveda nasprotujejo ZDA, ki so hotele do zadnjega, da bi si tudi nerazviti postavili svoje limite. Nevsezadnje je Kitajska drugi najhujši onesnaževalec ozračja po ZDA. V zameno je Kitajska odločno nasprotovala kasneje sprejetemu ameriškemu predlogu o trgovanju z emisijskimi kvotami (emission trading). S tem sistemom lahko »kre-postnejše« države odstopijo svoje nedosežene kvote izpustov drugim državam. ZDA ne skrivajo, da si bodo dodatne emisije priskrbele na račun ruske gospodarske krize. Vsekakor pa bo to trgovanje mogoCe, šele ko bodo toCno določili pravila in začeli skrbneje nadzirati izpuste. ZDA so tudi dosegle, da so namesto treh v seznam toplogrednih plinov vključili šest plinov, tako da gredo redukcije od ogljikovega dioksida do žveplovega heksoklorida.
Za naravovarstvenike je doseženi sporazum »okolju neprijazno skrpucalo«, »tragedija in farsa«, ker ne bo zaustavil podnebnih sprememb.
VRH / KONEC
Iran uspešno vodil islamsko konferenco
Edini zaplet z Demirelom zaradi protiturških resolucij
TEHERAN - Predsedniki držav 55 Članic Organizacije islamske konference (OIC) so zadnji dan tridnevnega vrhunskega srečanja v Teheranu sprejeli vseh 142 resolucij, ki so jim bile predložene.
Resolucije zadevajo predvsem izraelsko-arab-ski spor, pri Čemer obsojajo izraelske represivne in teroristične ukrepe proti Palestincem ter »sovražno« mirovno pohtiko Izraela. Udeleženci vrha priznavajo tudi pravico Palestincev do neodvisne države, katere prestolnica bi bila Jeruzalem.
Dve resoluciji pa sta povzročili, da je turški predsednik Sulejman De-mirel predsinoCnjim predčasno zapustil konferenco. Prva se je nanašala na turško vojaško sodelovanje z Izraelom, druga pa na turške vojaške vdore v iraški Kurdistan. Resoluciji nista izrecno omenjali Turčije, a vsakomur je bilo jasno, da je z njima na zatožni klopi Ankara. Demirel je zaman poskušal doseči umik obeh resolucij in ko mu to ni uspelo, je zapustil konferenco. To je bil navsezadnje edini zaplet, saj je kot kaže konferenca potekala v izredno konstruktivnem ozračju. Iranski predsednik Mohamad Hatami se je sreCal celo z iraškim podpredsednikom Tahom Ja-sinom Ramadamom, tako da lahko v kratkem pričakujemo normalizacijo odnosov med državama in podpis mirovne pogodbe po zalivski vojni, ki se je končala leta
1988. Teheran je Bagdadu že dal znak sprave, saj je izpustil 500 iraških vojnih ujetnikov.
Nic Čudnega torej, da je generalni sekretar OZN Kofi Annan na včerajšnji tiskovni konferenci hvalil predsednika Mohamada Hatamija kot »človeka, ki verjame v pravno državo in ki vidi v volji ljudstva, izraženi na voliščih, edi-nino utemeljitev svoje oblasti«. Annan pa je zagovarjal bližnjevzhodni mirovni proces, ki ga ban zavrača in pozval Organizacijo islamske konference, naj se skupaj z OZN trudi, da bi bodrila in pomagala vsem za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Predvčerajšnjim pa je vodja svetovne organizacije na teheranski univerzi študente pozval, naj »postanejo varuhi Človekovih pravic v Iranu in v svetu.«
Tudi v VVashingtonu so okvirno zadovoljni z iranskim odpiranjem do Amerike in Zahoda. Prepričani so, da predsednik Hatami pripravlja ljudi, da se bodo prej ali slej sprijaznili in pristali na normalizacijo s »satansko Ameriko«. Seveda pa bodo najhujše ovire postavljale konservativna duhovščina in njej naklonjene sile, predvsem pa iranski duhovni voditelj ajatulah Hamenei. Ta je na včerajšnjem srečanju s predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem ostro kritiziral neure-sniCevanje Daytonskega mirovnega sporazuma, sočasno pa je pozdravil »upor muslimanskega prebivalstva v BiH srbskim zločincem«.
Danes in jutri zgodovinski vrh EU
LUXEMBOURG - V luksemburški prestolnici Luxembourgu bo danes in jutri vrh Evropske unije, ki ga mnogi že vnaprej proglašajo za zgodovinskega. Na njem naj bi namreč tudi uradno dali znak za začetek pogajanj s kandidatkami za priključitev k EU iz nekadanjih komunističnih držav, s Čimer naj bi bil simbolično označen tudi konec delitve Evrope na Zahod in Vzhod. Glavne kandidatke za prvi krog vključitve so Slovenija, Poljska, Madžarska, Češka, Litva in Ciper.
Toda vrh bo tudi zelo težaven, saj so razhajanja v zvezi s širitvijo EU še precejšnja, predvsem pa je še veliko vprašanj v zvezi z bližajočo se uvedbo skupne valute, s katero je povezano tudi predsedstvo bodoče evropske centralne banke. Ob vsem tem pa tudi še ni povsem jasno, koliko držav bo takoj uvedlo evro. Govori se o enajstih, obstaja pa tudi scenarij za evro z devetimi Članicami, pri čemer naj bi bili Italija in Španija tisti dve, ki naj bi izpadli iz prve enajsterice.
OVSE naj bi v Bosni ostala še nekaj let
DUNAJ - Posebni odposlanec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za BiH Robert Frovvick je včeraj na Dunaju povedal, da je po njegovem mnenju prisotnost OVSE v Bosni potrebna še nekaj let. Frovvick, ki po dveh letih zapušča mesto vodje OVSE, je povedal, da bi morala imeti ta organizacija vodilno vlogo v BiH, namesto da je le ena od številnih organizacij na tem območju.
FRANCIJA / KONCNO
Danes se začne sodna obravnava proti teroristu Carlosu
Sodili mu bodo samo zaradi umora dveh policistov in neke osebe
PARIZ - Ilyich Rami-rez Sanchez, znan tudi kot Carlos ali pa kot »Šakal«, bo danes prvič stopil pred sodnike. Mit in prikazen mednarodnega terorizma sedemdesetih let, ki je bil v odsotnosti že obsojen na dosmrtno ječo, se bo zagovarjal le za umor dveh policistov in neke osebe 27. junija 1975 v Parizu, na svoji vesti pa ima najmanj dvajset žrtev.
Carlos je v tistem obdobju bil že priznani terorist, saj je v podporo palestinskega boja in boja proti imperializmu že uspešno izvedel vec terorističnih akcij. Kar dvakrat se je proslavil, na pariškem letališču Orly. Drugič je s talci odletel v Bagdad. Tiste-
ga junija 1975 pa je Carlos po trojnem umoru, s katerim je preprečil svojo aretacijo, postal prava legenda, saj je dokazal, da mu varnostniki ne bodo zlahka kos. To je bilo tudi res, saj je lahko računal na številne podpore. Iskali so ga po vsem svetu, a vedno se je zadnji trenutek izmuznil. Ko so mu tla postala prevroCa, se je dosledno zatekel za železno zaveso in od tam nadaljeval s teroristično dejavnostjo. Po padcu berlinskega zidu pa je postal odvečen. Azil je iskal v Libiji, v Jeme-nu, v Jordaniji in končno prispel v Sudan, kjer so ga Francozi ugrabili in mu bodo danes zaceli soditi.
VELIKA BRITANIJA / DOGOVARJANJE
Zgodovinsko srečanje Tony Blair-Gerry Adams
Severnoirski protestanti negativno ocenili srečanje, ker IRA ni pristala na razorožitev svojih pripadnikov
Sinn Feinova predstavnica za tisk Michelle Gildemevv, šef pogajalcev Martin McGuinness in predsednik Gerry Adams
LONDON - Britanski premier Tony Blair in Gerry Adams, vodja severnoirske indipendentistiCne stranke Sinn Fein, sta se včeraj sestala v Londonu. To je prvič po 76 letih, da se sestaneta neki britanski premier in voditelj radikalne irske stranke. Za večino je Sinn Fein pohtično krilo irske teroristične organizacije IRA. NiC čudnega torej, da so severnoirski protestanti zagnali vik in krik, ker se niso strinjali s takim srečanjem, preden IRA ne pristane na razorožitev. Pred srečanjem je Gerry Adams ponovil svoja stališča glede severnoirske krize, po tričetr-turnem srečanju pa je povedal, da je lahko Blairu razložil, zakaj se mora končati britansko vmeše-vanje v Severni Irski.
VOLITVE / VOLILNI SHOD Z ANTONIOM Dl P1ETROM
Volčič: Z Oljko za odprtost in sožitje
Pozdrav Prodija: »Pravi človek na pravem mestu«
Di Pietro in Volčič: optimistično razpoložena pred nedeljskimi volitvami (foto Bumbaca)
LETALIŠČE / OSNUTEK STATUTA
Pripravlja se ustanovitev delniške družbe
Soglasje Pokrajine in Dežele
Kandidat Oljke Mitja Volčič za nedeljske senatne volitve je sinoči v nabito polni kinodvorani Vittoria imel zaključni volilni shod skupaj z novoizvoljenim senatorjem Antoniom Di Pietrom. »Povabil sem ga, ker je v Mugellu začel niz volilnih zmag Oljke, ki se bodo, upam, nadaljevale v nedeljo, prihodnjo pomlad pa Se na občinskih in deželnih volitvah«, je pojasnil Volčič.
Volilni shod se je začel z videoposnetkom predsednika vlade Prodija, ki je Volčiču želel uspeh. Ti obmejni kraji morajo danes postati vezni člen z Vzhodom. Volčič, ki je med prvimi v Italiji Sel na Vzhod, je pravi človek za odpiranje, ki ga potrebujemo tako na lokalni kot.na vsedržavni ravni, je dejal Prodi.
Veliko pričakovanje je vladalo za Di Pietra, ki je pohvalil zmernost in treznost tukajšnje kampanije v primerjavi z ono v Mugellu. Poudaril je potrebo po utrditvi bipolarnega sistema, ki sili v združevanje ljudi s katoliško in levičarsko politično kulturo sicer bi ne eni ne drugi ne mogli vladati sami. »Mimo ideologij imata precej skupne-
ga, predvsem čut za solidarnost« je dejal. Povedal je, da sam ni levičar, a je pristopil v Oljko, ker ni imel drage izbire. Na drugi strani so gotovo pošteni vo-lilci, toda voditelji zasledujejo le ozke interese, ne delajo za dobro skupnosti, kot je razvidno tudi iz zgolj destruktivne in zaviralne opozicije v parlamentu. Volčiča, ki je kot on neodvisen kandidat na listi
Oljke, je mimogrede povabil, naj pristopi v njegovo parlamentarno skupino, čim jo bo ustanovil.
Volčič je tudi sam poudaril pomen Oljke kot povezovalnega člena različnih identitet, ki naj seveda ostanejo a se morajo povezati za skupni cilj. Ta izbira že rojeva vidne uspehe glede sanacije države in vstopa v Evropo, ki se je v nekaj letih iz pobožne želje spremenil v dosegljivo stvarnost. Volčič je pohvalil zrelost volilcev tega okrožja, ki so omogočili “mittelevro-psko volilno kampanijo” osnovano na soočanju idej in ne na prepirih. Priznal je - vsaj navidezno - podobnost programov (»a ko je pred dvema letoma Bratina govoril o odpiranju, so ga z desne žvižgali«), pozval pa je za glas tisti politični strani, ki je pri tem najbolj do-
sledna in verodostojna.
Po vprašanjih politično dokaj raznolikega občinstva (s strani Di Pietrovega “fana” smo slišali tudi izrazito desničarski izpad proti pokojninam, ki gredo v Slovenijo in Hrvaško) je Volčič zaključil s spodbudnim citatom Popperja, da odprta družba vedno zmaga proti zidovom in da ni povratka v preteklost. Prav zadnja misel pa je bila namenjena sožitju s citatom iz papeške enciklike: »Ce hočeš mir, spoštuj vse manjšine«.
Volčič bo danes sklenil volilno kampanijo s srečanjem s tajnikom PRI La Malfo, medtem ko shoda s Cacciarijem v Tržiču ne bo. Tudi Mulitsch se bo moral odpovedati vidnejšim obiskom in bo imel zaključno zborovanje v Palače hotelu skupaj z lokalnimi voditelji strank Kartela svoboščin.
Odbor za ovrednotenje goriškega letališča, ki si prizadeva, da bi objekt usposobili za športno letenje, za rekreacijske in druge dejavnosti, je pred kratkim obiskal predsednika pokrajinske uprave ter mu predstavil osnutek statuta delniške družbe, ki bo skrbela za izvajanje načrta obnove objekta.
Predsednik Pokrajine Brandolin je napovedal, da namerava uprava vstopiti v delniško družbo z vplačilom deleža glavnice in tudi prevzeti vlogo koordinatorja med raznimi ustanovami, ki so zainteresirane za ovrednotenje letališča.
Podobno srečanje je Odbor imel pred kratkim tudi z upravitelji sovo-denjske občine, ki so tudi pripravljeni vstopiti v del-
niško družbo. Skoraj polovica letališča je namreč na območju občine So-vodnje, draga polovica pa v goriški občini. Razmejitev poteka v ravni črti od kapelice na pečanski poti proti Tržaški cesti.
Predvidena je tudi soudeležba Dežele, ki naj bi vplačala 200 milijonov lir kapitalskega deleža. Zadevni sklep naj bi v kratkem tudi že odobrili. Odbor se bo v kratkem sestal tudi z go-riškim županom Valen-tijem in s predsednikom Trgovinske zbornice dr. Bevilacquo ter jima bo predstavil osnutek statuta; obenem pa si prizadeva za pripravo načrtov na podlagi katerih bo mogoče pridobiti finančna sredstva države kakor tudi Evropske unije.
■HšTEVERJANh
Pesem
in
likovna
razstava
Briški večer no Bukovju
V kulturnem domu na Bukovju bo drevi ob 20.30 Briški večer. Na prireditev vabita kulturno društvo Briški grič in Zveza slovenskih kulturnih društev. Prisluhnili bomo slovenski umetni in ljudski pesmi v izvedbi Noneta Brda pod vodstvom Radovana Kokošarja, izbrani besedi An-drejke Markočič Suš-melj in pozdravnim nagovorom predsednice društva Maje Humar, predsednika ZSKD Silvana Semoliča in predsednika zadruge ZKD BRDA Danila Stekarja.
Z Briškim večerom se zaključuje načrt ovrednotenja posameznih geografskih in kulturnih stvarnosti na Goriškem, ki ga je ZSKD uresničila v sodelovanju s članicami. Nastop vokalne skupine in recita-torke dopolnjuje bogata razstava del sedmih likovnih ustvarjalcev, različnih po izraznih jezikih, starosti in udejstvovanju, ki jih tako ali drugače povezujejo Brda - nekateri so rojeni Brici, dragi pa so v tem prostoru našli primerno okolje za likovno udejstvovanje. Nadjo Bevčar, Silvana Bevčarja, Hijacin-ta Jusso, Vladimirja Klanjščka, Doro Maraž, Mirka Maraža in Nado Škorjanc bo predstavil kritik Joško Vetrih.
Društvo slovenskih upokojencev za izvolitev Mitje Volčiča
Upravni odbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o trenutnem družbenem in političnem položaju, zlasti še ob upoštevanju nedeljskih volitev za senat. Upravni odbor izreka polno podporo kandidatu Oljke, Mitji Volčiču. »Njegova izvolitev«, ugotavljajo upokojenci, »bo namreč pomenila uveljavitev načel odprtosti in sodelovanja; pomenila bo tudi kontinuiteto na poti, ki jo je začrtal Darko Bratina. Društvo vabi člane naj se nedeljskih volitev udeležijo in naj množično podprejo kandidata Mitjo Volčiča.«
Country glasba v centru L. Bratuž
Jutri ob 20.30 bo v Kulturnem centra Lojze Bratuž v Gorici koncert, na katerem bo nastopila go-riška glasbena skupina»01d America«(Country mušic band), ki jo sestavljajo: Arturo Giotta, Livia Se-mole, Lucio Petroni, Andrea Culot, David Šuligoj, Federico Dovier in Claudio Sfiligoj.
Skupina »Old America« je nastala leta 1987 in letos praznuje 10-letnico obstoja. Vezni člen večera in napovedovalec bo znani goriški glasbeni kritik Giu-liano Almerigogna.
Jutrišnji koncert bo že tretji v okviru goriškega glasbenega festivala*Across the border« (Prekoračimo mejo), na katerem se izmenično predstavljajo slovenske, italijanske in furlanske glasbene skupine. “Festival” prirejajo v skupnem sodelovanju band »Old America«, Kulturni dom, Klub goriške mladine, časopis »Via Libera« in glasilo »Informagiova-ni«, pokrovitelja manifestacije pa sta Občina in Pokrajina. V okvira niza "Across the border” je bilo tudi gostovanje New svving quarteta, konec novembra.
Hašiš so prinašali iz Kampanje
Preiskovalci so bili že dalj časa na sledi skupini, ki je iz Kampanije oskrbovala z mamilom tukajšnje tržišče. V Gragnanu v pokrajini Napoli so aretirali 29-letno Giuseppino Mascolo, v Tržiču pa 30-letnega Gen-nara Donnarummo, sicer doma iz Gra-gnana, 24-letnega Antonia Cannavac-ciuola prav tako iz Gragnana in 26-let-nega Gaetana Infan-teja iz Castellamare di Stabia. Na domu Mascolijeve so zasegli pol kilograma hašiša, v stanovanju Donnarumme pa na-daljnega kilograma hašiša. Lani so preiskovalci v okolici Castellamare di Stabia odkrili pravcate nasade indijanske konoplje in uničili nekaj tisoč sadik.
GORIŠKI DECEMBER / NIZ GLEDALIŠKE ANIMACIJE
»Zločini v gostilnah« z Altanom
V ironičnem ključu bodo letos predstavili feljton C. Invernizio
Tudi znani ilustrator in vinjetist Francesco Tullio Altan bo letos sodeloval v nizu večerov Zločini v gostilnah, ki ga center za gledališko animacijo CTA že tretjič prireja v okviru Goriškega decembra, niza kulturnih in dragih prireditev pod pokroviteljstvom občinske uprave.
Kaj so pravzaprav Zločini v gostilnah? Pod tem naslovom se bo zvrstilo sedem večerov gleda-
liške animacije v treh restavracijah. Predstavili bodo feljton Caroline Invernizio »II bacio di una morta«, ki gotovo ni literarna mojstrovina, ima pa to lastnost, da zaplet zgodbe prevzame in osvoji bralca oziroma, v našem primeru, poslušalca. Roman je dramatizirala in strnila Antonella Carazzi, podal ga bo igralec Massi-mo Somaglino z režijo Roberta Piaggia, ki je včeraj
na županstvu predstavil niz skupaj z odbornikom za kulturo Antoniom De-vetagom. Altanove risbe bodo ilustrirale zgodbo in prispevale k ironičnemu pogledu na melodramo Invemiziove.
Igro bodo ponovili trikrat. Najprej v treh nadaljevanjih v restavraciji Tran-salpina (od jutri do ponedeljka ob 21. uri), nato od torka do četrtka v restavraciji Rosenbar v Ul. d’Aosta in nazadnje v petek, 19. decembra, ko bodo v ločniški restavraciji Ai coltivatori od 21. ure dalje predstavili eno za drugo vse tri 40-minutne epizode.
Lanske izkušnje dobro obetajo, saj so ti nenavadni gledališki večeri ob pogrnjeni mizi pritegniti veliko zanimanje in izzvati pozornost tudi iz drugih krajev, kamor so že povabili izvajalce na gostovanje.
Na stiki: Altanova “naslovna” skica prireditve
SOVODNJE / PODELILI SO JIH 2E DRUGIČ
Štipendije Sklada D. Sardoč
Finančno podporo je prejelo šest učencev in študentov
V občinski sejni dvorani v Sovodnjah je bila v sredo slovesnost ob podelitvi štipendij Sklada Dorče Sardo (na stiki -foto Bumbaca). Upravni odbor je od 28 prejetih prošenj sprejel in upošteval šest. Štipendiji po milijon tir sta biti dodeljeni bratoma Mihi in Ivanu Zuanella, učencema 2. in 3. razreda Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetra; štipendije po 2, 5 milijona tir so prejeti univerzitetni študentje Mara Cemic, Magdalena Pahor in Vojko Croselli, štipendijo 5 milijonov lir
pa Robert Devetta, ki je študij na Univerzi že dokončal in trenutno obiskuje podiplomski tečaj MTB.
Udeležence je na slovesnosti, kot gostitelj, pozdravil sovodensjki župan Igor Petejan, o pomenu in ciljih Sklada ter odločitvah ob drugi podelitvi štipendij pa sta spregovorila Vera Tuta Ban in Boris Peric. Slovesnosti so se poleg prejemnikov štipendij udeležiti tudi predstavniki občine Doberdob in člani upravnega sveta Sklada.
NOVICE
r PREDSTAVITEV / DANES
KINO 7} OBVESTILA "3 ŠOLSKE VESTI
Samouprava dijakov v šolskem centra: Dan odprte šole odložen
Iz slovenskega Šolskega središča v Puccinijevi ulici so nas obvestili, da napovedanega Dneva odprte šole jutri ne bo. Pobudo, ki ima namen seznaniti dijake in starše z različnimi možnostmi študija na višjih srednjih šolah in omogočiti vpogled v usmeritev in delo na posameznih šolah, bodo izpeljali kasneje. Datum bodo pravočasno sporočili. Odogo-ditev je v zvezi z valom protestov na šolah in ki je, kot kaže, zajel tudi višje srednje šole, ki imajo sedež v centru. Dijaki so včeraj oklicali samoupravo in nameravajo protest izvajati nekaj dni. Razloge protesta so pojasnjevali na zborovanju. Samouprava je včeraj trajala do popoldneva.
Gledališka igrica za otroke
V	kulturnem centru Lojze Bratuž bosta danes dopoldne gledališki predstavi za otroke v okviru Polžkovega abonmaja. Malčki iz slovenskih vrtcev in osnovnih šol si bodo ob 10. in 11.15 ogledali igrico Miha, Minka in gledališka Šminka, ki jo bo uprizorilo Moje gledališče iz Ljubljane.
O Turčiji in vprašanju Kurdov
EvropeistiCna akademija prireja danesob 17.30 javno srečanje na sedežu akademije v Brassovi ulici. Govorih bodo o Turčiji kot Članici zveze NATO pa tudi o državi z neštetimi nerešenimi vprašanji manjšinskih skupnosti, zlasti Kurdov.
P. Medvešček v galeriji Ars
V	galeriji ARS bo ob prehodu starega v novo leto razstavljal grafik, slikar, oblikovalec in publicist Pavel Medvešček, rojen v Anhovem pred 64 leti. V štirih desetletjih, odkar se je prvič predstavil javnosti, je priredil veC kot sto samostojnih in skupinskih razstav. Danes se bo ponovno predstavil go-riški publiki v galeriji Ars. Slovesnost ob odprtju bo ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 10. januarja.
Srečanji o uporabi zelišč
Kulturni krožek “Terra” bo priredil dve srečanji o uporabi zdravilnih zelišč v prehrani, zdravilstvu in kozmetiki. Prvo bo drevi ob 20.30, drugo pa 19. decembra ob 20.30. Predavala bo Maria Luisa Bressan Srečanji bosta v prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra v Utici Baiamonti 22.
Žarko Petan v Rudi
V	dvorani Rolando Cian v Rudi bo drevi ob 20.30 literarni veCer in srečanje z avtorjem aforizmov Slo-venia felbc, Žarkom Petanom. Srečanje prireja založba Braitan iz BraCana. Sodelovali bodo Celso Macor, Hans KuitzmiiUer in Ferruccio Tassin.
Filmski zapisi Darka Bratine v zajetni knjigi
V kinu Vifforia ob 18. uri
Kinoatelje, združenje “Sergio Amidei” in kino Vittoria vabijo danes ob 18. uri v kinodvorano Vit-toria (dvorana št. 3) na predstavitev zbirke filmskih spisov Darka Bratine z naslovom »Perche non aspettiamo 1’alba / Zakaj ne bi počakati jutra?«.
Publikacijo je izdal Kinoatelje ob priložnosti 12. Film video monitorja, ki je bil v Gorici od 13. do 15. novembra. Urediti so jo Igor Devetak, Aleš Doktoric in Nadja Velušček, v sodelovanju s Sandrom Scandolaro. V zajetni knjigi so v faksimilirani izdaji zbrani Članki in razmišljanja, ki jih je Darko Bratina napisal v več desetletjih pozornega opazovanja stvarnosti preko filmskega zrcala. Uvodne spise so prispevali Igor Prinčič, Sandro Scandolara, Giacomo Gambetti in Giuseppe Valperga. Grafična podoba je delo agencije Krea iz Gorice.
Publikacijo bodo nocoj ob 20. uri predstaviti tudi v Vidmu v okviru pregleda »Mostre dal cine fur-lan«, ki ga organizira »Centro espressioni cinema-tografiche«.
Zveza slovenskih kulturnih društev - Gorica Kulturno društvo Briški grič - Steverjan
vabita na
BRIŠKI VEČER
Steveijan - dom na Bukovju danes, 12. decembra 1997, ob 20.30
Razstava briških likovnih umetnikov Nastop noneta BRDA
GALERIJA
Galerija ARS
Zveza slovenske katoliške prosvete
V Galeriji Ars bo razstavljal svoja dela slikar
PAVEL MEDVEŠČEK
Umetnika bo ob odprtju predstavila kritik Maja Jerman-Bratec.
Danes, 12. decembra 1997, ob 18. uri.
Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica.
GORICA
VITTORIA 1 18.30-20.15-22.00 »Hercules«. Walt Disney prod., risani film.
VTITORIA 3 20.40-22.20 »Mr. Bean, Fultima cata-strofe«. Rowan Atkinson.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »Lotita«. Jeremy Irons in Dominique Swain. Prep. ml. pod 14. letom.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Game tremu-la«. Rež. Pedro Almodovar, i. Francesca Neri in Penelope Cruz.
PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEVprire-di tradicionalno silvestrovanje 29. decembra v restavraciji Grandi v Starancanu. Avtobusni prevoz (tudi z Vrha, Ce bo dovolj prijav). Vpisovanje do srede, 17. decembra, na sedežu in pri poverjenikih.
OBVEŠČAMO
cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo
BOŽIČNA IN
NOVOLETNA
VOŠČILA
v uredništvu Primorskega dnevnika, drevored XXIV. Maja 1 - Gorica ali po telefonu na št. 533382 od 10. do 12. ure vsak dan,
do 15. decembra.
moška
oblačila
ul. Carducci 24 tel. 537561
SEKCIJA SINDIKATA UPOKOJENCEV SPI-CGIL v
Doberdobu prireja danes ob
15.30	tradicionalno srečanje ob koncu leta. Družabnost bo v glasbeni sobi.
SZSO obvešCa, da bo danes, 12. decembra, v bivši osnovni šoti v Cerovljah (Trst), redni deželni občni zbor. Začetek ob 20. uri.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK sprejema prijave za tradicionalni teCaj smučanja, ki bo v Podkloštru (Arnold-stein) v januarju in februarju. Interesenti naj pohitijo s prijavami, zlasti za avtobusni prevoz. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. in Četrtkih od 19. do 20. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEI-GEI. posluje ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 18.30, ob Četrtkih od 13. do 18.30.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	SOVODNJAH posluje v ponedeljek in sredo od 15.00 do 18.00, v torek, Četrtek in petek od 10.00 do
12.00.
SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH deluje v ponedeljek in torek od 16. do 19. ure, v petek od 9.30 do 12.
RAZSTAVE
GALERIJA ARS in ZSKP
vabita danes ob 18. uri v Katoliško knjigarno na odprtje razstave slikarja Pavla Medveščka. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Maja Jerman-Bratec.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na odprtje kolektivne fotografske razstave članov v Kulturnem domu v Gorici v torek, 16. decembra, ob 18.30.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja tečaj Tehnike prodaje za operaterke v trgovskem sektorju. Namenjen je ženskam nad 25. letom starosti. Financira ga Evropski socialni sklad, ki nudi tečajnicam tudi štipendijo (1.900.000 tir). Učnih ur je 380, od teh 80 delovne prakse. TeCaj bo do marca na goriškem sedežu SDZPI v" glavnem dopoldne. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave samo še danes na sedežu SDZPI, Ul. della Croce 3 - tel. 81826.
Pc KONCERTI
KONCERT DUA BALDI-
NL ki je bil napovedan nocoj v Kulturnem centru Lojze Bratuž v okviru abonmajske sezone združenja R. Lipizer, odpade zaradi bolezni nastopajočih. Organizatorji bodo naknadno javili nov datum koncerta.
g____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 letovanje na Kanarskih otokih, po zelo ugodnih pogojih. Namestitev v hotelu v Tenerife de la playa ob morju. V ceni je vključen letalski in avtobusni prevoz do letališča v Veroni. Informacije in prijave do 7. januarja 1998 na sedežu in pri odbornikih.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDDMO, K. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AT.T.A SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315.
AWS/GO
Gorica: gledališče, glasba in domača kuhinja: zadetek v črno.
Jutri zvečer se bo začela tretja izvedba gledaliških večerov z naslovom "Zločini v gostilnah". Letos so ti zločini posvečeni avtorki Carolini Invernizio, režiserka feuilletonov 18. stoletja.
Uprozirili bodo igro "Poljub mrliča" v dokaj ironični in originalni uprizoritvi: igra je razdeljena na tri dele, ki bodo uprizorjeni v istem lokalu v treh zaporednih večerih.
Posebnost letošnje izvedbe so scenariji, ki jih je nalašč za to priložnost naslikal znani italijanski umetnik Tullio Altan.
Toleg tega ponuja goriški december tudi nekaj glasbenih večerov v gostilnah. Poslušali bomo lahko različne glasbene zvrsti, od jazza do podonavskih melodij. Glavno vlogo bo nosila skupina Zuf de Zur, spremljali pa jih bodo jazz skupine goriške glasbene šole.
SPORED "ZLOČINOV V GOSTILNI"
13.12.	ob 21.00.:	Restavracija TRANSALPINA -	“Živa mrtva”
14.12.	ob 21.00.:	Restavracija TRANSALPINA -	“Roman o Klari”
15.12.	ob 21.00.:	Restavracija	TRANSALPINA - “Revanša”
16.12.	ob 21.00.:	Restavracija	ROSENBAR - “Živa mrtva”
17.12.	ob 21.00.:	Restavracija	ROSENBAR - “Roman o Klari”
18.12.	ob 21.00.:	Restavracija	ROSENBAR - “Revanša”
19.12.	ob 21.00.:	Restavracija Al COLTIVATORI - Cela igra
SPORED "GLASBENIH VEČEROV V GOSTILNAH"
15.12.	ob 21.30.:	Stara gostilna MAJDA (STEKAR)
16.12.	ob 21.30.:	Restavracija LANTERNA D’ORO
20.12.	ob 21.30.:	Gostilna TVRRI
26.12.	ob 21.30.:	Gostilna “DA TITA”
28.12.	ob 2130.:	Gostilna LE QUERCE
29.12.	ob 21.30.:	Gostilna PONTE DEL CALVARIO - pri Mirkotu
UDI
EREAK RESTALBANT BAR
ne samo ribe
corso italia 145 - gorica tel. 0481 -521112 zaprto ob ponedeljkih
GOSTILNA
"fo* ® tla n
ali "Pri Rossotu"
Specialitete: PETELIN, RACA, VAMPI ZAJEC, GOLAŽ, POLENOVKA
LOCNIK (GO)
ul. Persoglia 26 - tel. 392382 Zaprto ob ponedeljkih
GOSTILNA A|_ PONTE
DEL CALVARIO
GROJNA
GORICA
Vallone delle Acque, 2 tel. 534428
pri Mirkotu
zaprto ob sredah
CjostiCna Ca di Tieri
udca CocCeUi, 5 (jorica
tet. 0481/533308
ZVEČER ZAZELJENA REZERVACIJA Zaprto ob sobotah popoldne in ob nedeljah
Drevored 20. septembra 138
> GORICA tel. 0481/82117
GOSTILNA VID PRIMOŽIČ
zaprto ob petkih
Rosenbar
Dorica
ul. Duca d'flosIa 96
RESTAVRACIJA
Al COLTIVATORI
" RESTAVRACIJA PRAVE
DOBRE VOLJE"
i | LOCNIK (GO)
UL. GIULIO CESARE 3 TEL. & FAKS 0481 /391430
Odprto vsak večer

■Rietorantc
Xanterna b’$ro
lastnik Flavio Zollia
Gorica, Borgo Castello 20 tel. in faks 0481/82007
Zaprto v nedeljo zvečer in ob ponedeljkih Sprejemamo rezervacije za božično kosilo in za Silvestrovo večerjo
Gostilna "Al Cavallino"
Drevored 24 maja 18
Gorica tel.
0481/534021
Zaprto ob sobotah zvečer in ob nedeljah
GOSTILNA
TURRI
Štandrež - Gorica trg S. Andrea 11 tel. 0481/21856 Zaprto ob nedeljah
Specialitete RIBE IN MESO GOSTILNA - BAR - VINOTEKA
Alle Querce
Gorica, ul. Morelli 32/B, tel. 32481 zaprto ob ponedeljkih
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT
r DELOVNI ČAS / SINDIKATI IN PODJETNIKI SE STRINJAJO
Septembrski razcvet industrijske dejavnosti
Promet se je v primerjavi z lanskim septembrom povečal za 7,9, naročila pa za kar 12,5 odstotka
RIM - Septembra je prišlo v italijanski industriji do močnega povečanja dejavnosti, saj je zavod Istat izračunal, da se je obseg prometa zvečal za 7, 9 odstotka v primerjavi z enakim mesecem lani, medtem ko so se naročila povečala za 12, 5 odstotka. Za primerjavo naj navedemo, da je bila mesec prej, torej avgusta letna stopnja rasti zgolj 0, 9-odstotna za promet in 0, 6-odstotna za naročila, kar pomeni, da je prišlo septembra do pra-veka skoka.
V prvih devetih mesecih leta se je skupni obseg prometa v industriji glede na enako obdobje 1996 povečal za 2, 9 odstotka, medtem ko so naročila porasla za 5, 4 odstotka. Kar zadeva promet, gre porast predvsem na račun povečanja notranjega povpraševanja (+6, 3%), čeprav ostaja rast zunanjega
povpraševanja še vedno občutno večja (+11, 5%). Enako velja tudi za naročila, saj so se tuja povečala za 13, 7, domača pa za 11, 7 odstotka.
Ugodno septembrsko gibanje velja za skoraj vse industrijske panoge, najbolj izrazito pa je bilo v
kovinski industriji (+17, 8%), v proizvodnji transportnih sredstev (+15, 7%), industriji plastičnih mas (+9, 6%) in v živilski industriji (+7, 9%), medtem ko je prišlo do zmanjšanja prometa v naftni industriji (-3, 9%) in usnjarstvu (-1,1%).
Spremembe indeksa prometa v letu dni			
MESEC	PROMET %	NOTRANJI %	ZUNANJI %
julij '96	+4,5	3,1	+7,2
avgust	-6,6	-8,2	-2,8
september	-2,4	-4,4	+2,5
oktober	+1,2	-1,6	+8,1
november	-8,4	-10,4	-3,4
december	+0,6	-1,4	+5,7
januar '97	-3,9	-3,1	-5,5
februar	-2,3	-2,5	-1,5
marec	-1,1	-1,9	+0,6
april	+9,1	+6,2	+16,3
maj	0,0	-1,3	+2,9
junij	+7,2	+5,6	+10,7
julij	+6,5	+5,4	+8,8
avgust	+0,9%	-1,5	+6,2
september	+7,9%	+6,3	+11,5
Zgledovanje po francoski metodi bi bilo za Italijo škodljivo
V Italiji vlada tradicija usklajevanja mnenj socialnih partnerjev, kije Francozi ne poznajo - Treu: Zakon ne jemlje manevrskega prostora
RIM - Potem ko je francoska vlada poslala v parlament osnutek zakona o uvedbi 35-urnega delovnika leta 2000, se je tudi v Italiji še bolj razvnela sicer nikoli prekinjena razprava o tem vprašanju. Tako kot v Franciji predsednik Jacques Chirac, ki je ponovil, da je skrajšanje delovnika napaka Jospinove vlade, ker ne bo pomagalo do novih delovnih mest, in francoska centralna banka, ki se boji porasta cene dela, je tudi v Italiji močna fronta nasprotnikov zakonskega urejanja tega vprašanja. Predsednik Conhndustrie Giorgio Fossa svari pred tveganjem, da zakonski ukrep kompromitira metodo usklajevanja stališč, medtem ko minister za delo napoveduje, da se bodo pogajanja o skrajšanju delovnika začela s socialnimi partnerji takoj po novem letu. In-dustrijci so seveda najbolj vneti nasprotniki krčenja delovnega časa in so prepričanio, da si ne samo Italija, ampak tudi bogatejša Francija česa takega ne moreta dovoliti, posebno ne v tem
trenutku teka za čim višjo stopnjo mednarodne konkurenčnosti, v katerem je Evropa še preveč zasopihana.
Problem zakonskega skrajšanja delovnega časa je prišel včeraj znova v ospredje na posvetu trgovskega združenja Confcom-mercio o zaposlovanju, ki so se ga udeležili tudi minister za delo Tiziano Treu, podpredsednik Confindustrie Carlo Callieri ter sindikalna liderja Sergio D’Anto-ni in Sergio Cofferati. Treu je ob tej priložnosti ponovil, da sporazum, na osnovi katerega je bila presežena kriza vlade, predvideva le uzakonitev cilja o skrajšanju delovnika na 35 ur v letu 2001, medtem ko navaja kot metodo za uresničitev tega cilja usklajevanje mnenj med socialnimi partnerji in upoštevanje potreb posameznih območij, značilnosti različnih gospodarskih sektorjev in ekonomskih pogojev. Kar pa zadeva možnost ustvarjanja novih delovnih mest s skrajšanjem delovnega časa, je minister menil, da je vse odvisno od načina pose-
ganja in da v vsakem primeru vlada mora spoštovati sporazum, ki ga je sklenila z neokomunistič-no stranko.
Po mnenju tajnika CISL D'Antonia se lahko problem reši le s pogajanji, saj si Italija ne more dovoliti posnemanja modelov (beri francoskega), ki bi uničili njene tradicije. Zakonu gre prepustiti zgolj pomožno vlogo, ne more pa nadomestiti vloge socialnih partnerjev. D’Antoni je tudi prepričan, da skrajšanje delovnika ne prinaša povečanja zaposlenosti, zato je brez ovinkov dejal, da je zakon o 35 urah napaka, ki je ne kaže uresničiti: če se mobilizirajo tako sindikati kot podjetniki, je zelo verjetno, da zakona ne bo. Skeptičen je tudi Cofferati, ki meni, da vsebuje politični sporazum o skrajšanju delovnika precej nedoslednosti. Politični sporazum je treba zato prevesti v vsebinskega, vendar 35-urni delovnik niti zdaleč ne rešuje problema brezposelnosti, potreben je namreč razvoj, je dejal lider CGIL.
ZGONIK / SREČANJE SLOVENSKIH GOSTINCEV IZ FURLAN1JE-JULIJSKE KRAJINE
Skupno nastopanje je pogoj za učinkovitost
Posebna delovna skupina bo pripravila predloge za skupne akcije in možne vire financiranja
Prejšnji teden so se zbrali v Zgoniku slovenski gostinci iz dežele Furlanije - Julijske krajine, in sicer odborniki gostinske sekcije SDGZ iz Trsta, načelnik gostinske sekcije SGZ Gorica Avguštin Devetak ter predstavnica gostincev SDGZ iz Benečije Tereza Covaceuszach. Ogledali so si novi center za promocijo kmetijskih pridelkov Tržaške pokrajine, ki je še v gradnji in ki bo imel sedež v Zgoniku. Kot je povedal podžupan Rado Milič, je zgoniška občina sklenila sporazum s tržaško trgovinsko zbornico, ki je dodelila prispevek za popravilo. Tako bo v obnovljenem poslopju ob cerkvi nastalo večnamensko središče za promocijo kraških vin in drugih tradicionalnih tržaških pridelkov (oljk, sira, medu). V centru bodo uredih enoteko in stalno razstavo pridelkov, enološki laboratorij, občinska poročna dvorana in predavalnica. Gostinci so posredovali Miliču, ki je tudi odbornik za kmetijstvo, več predlogov
in ga tudi seznanili z izkušnjami, ki jih imajo v zvezi z delovanjem drugih sorodnih uspešnih objektov.
Srečanje se je nadaljevalo v bližnji gostilni Guštin, kjer je pogovor tekel o možnostih za sodelovanje in skupno nastopanje pri promociji in trženju lastne ponudbe. V svojih posegih so predsednik tržaških gostincev Lino Doljak, briški gostinec Joško Sirk, ravnatelj SDGZ Vojka Kocjančiča in ostah soglašali, da je treba za večjo učinkovitost pri vseh novih projektih nastopati skupno. Pri tem ostaja odprto vprašanje, katerim sredstvom in akcijam je treba dati prednost in katere sogovornike, institucije ali zasebnike naj bi pozvali k sodelovanju. Vsi pa so tudi poudarih, da bi bil vsak ločen nastop, tudi na pokrajinski ravni, neučinkovit in neperspektiven.
Gostinci SDGZ so več let pripravljali publikacijo o slovenskem gostinstvu od Milj do Trbiža. Ravno tako so načrtovah iz-
delavo videokasete ali zgibanke. Zaradi izkušnje ob nedavnem skupnem nastopu na mariborskem GostTuru pa so dokaj realistično ugotovili, da je treba, ne glede na izbrano sredstvo za pridobivanje gostov (danes je zelo zanimiv internet), najprej zajamčiti temu usrezno sprejemno strukturo in organizacijo, od nujnega povečanja ležišč do posebnih lokalnih turističnih paketov, tudi za množični turizem, to je t im. »incoming«. V deželi in v Trstu že pripravljajo ustrezne strukture za prihod romarjev in turistov za jubilejno sveto leto 2000 in zato bi bilo dobro, če bi se v te projekte vključih tudi naši operaterji.
Gostilničar Božo Jejčič je postavil vprašanje sodelovanja z gostinskimi in turističnimi delavci onstran meje, in sicer glede na vstop Slovenije v Evropsko unijo, a tudi glede na to, da je sodelovanje med tamkajšnjimi gostinci vedno tesnejše. Za promocijske pobude so predvideni raz-
ni deželni, državni in evropski prispevki, ki so izrecno namenjeni za obmejno ali preko-mejno sodelovanje. Tudi iz tega vidika, bi bilo treba predhodno opredeliti podjetniško vizijo in šele nato iskati primerna zavezništva in sredstva.
Po razpravi so gostinci sklenili, da bo posebna delovna skupina izdelala predloge in program za skupen promocijski in marketinški nastop in za koriščenje vseh razpoložljivih dotacij. Njeni člani, tajnik, tržaških gostincev Niko Tenze, Jejčič, načelnik go-riških gostincev Devetak, Sirk, Covaceuszachova in predstavnik iz Kanalske doline, bodo za to preučili specifične ponudbe in značilnosti ozemlja, kjer je dejavno naše gostinstvo in turizem. Prišlo naj bi tudi do spoznavnega srečanja s kolegi iz Slovenskega primorja. Ob začetku novega leta pa bodo priredili tradicionalni Gostinski večer '98, na katerega bodo povabili seveda tudi ostale podjetnike iz FJK. (dd)
NOVICE
Sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško
LJUBLJANA - Premierja Janez Drnovšek in Zlatko Mateša bosta danes v Zagrebu podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško. Gre za pomemben dogovor za gospodarstvo, saj je Hrvaška četrta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Sporazum naj bi med drugim prispeval k zaustavitvi padanja blagovne menjave med državama, ki je v letošnjih prvih desetih mesecih upadla za deset odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Slovenija je v letošnjih prvih desetih mesecih izvozila na hrvaški trg za 694, 5 milijona dolarjev blaga, kar je za skoraj štiri odstotke manj kot v prvih desetih mesecih lani. Od tam pa je uvozila za 391, 4 milijona dolarjev blaga, kar je za dobrih 20 odstotkov manjši uvoz kot v lanskih prvih desetih mesecih. Sporazum morata ratificirati parlamenta obeh držav, začasno pa naj bi ga uporabljali že od 1. januarja prihodnje leto.
Akcije CNA in Confartigianata proti finančnemu zakonu 98
VIDEM - V Vidmu bosta danes deželni obrtniški združenji CNA in Confartigianato predstavili akcije, ki jih nameravajo pripraviti obrtniki skupaj s srednjimi in majhnimi podjetji proti finančnemu zakonu 1998. V palači Kechler v Vidmu bb danes ob 11. uri javno srečanje, na katerem bosta predsednika obeh združenj Renato Chicco in Beppino Della Mora govorila o zahtevah obrtnikov in predstavila »bojni načrt« protestnih manifestacij.
					
					
I ll. DECEMBER 1997		INDEKS MIMO: -1,28			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.061	-2,03	Mediaset	8.204	-1,13
Bca di Roma	1.499	-0,19	Mediobanca	12.663	-2,05
Bca Fideurarr	i 7.683	-0,99	Montedison	1.472	-1,60
Bco Ambros.	5.635	-0,01	Olivetti	1.018	+2,74
Benetton	27.272	-2,77	Parmalat	2.468	-1,98
Comit	5.272	-2,77	Pirelli Spa	4.308	-2,55
Credit	5.057	-1,63	Ras	15.582	-2,16
Edison	10.011	-1,66	Rolo	24.337	-2,63
Eni	9.567	-2,24	Saipem	9.044	-0,80
Fiat	4.932	-1,67	San Paolo To	16.621	-2,38
Generali	39.864	-0,58	TIM	7.052	-2,25
Imi	19.024	-1,44	Telecom Ita	10.528	-1,35
Ina	3.011	-1,47			
Italgas	6.690	-1,94 ;			
La Fondiaria	8.664	-3,16			
	
	
11. DECEMBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1741,280
EKU	1937,520
nemška marka	979,070
francoski frank	292,420
funt šterling	2877,990
nizozemski gulden	868,860
belgijski frank	47,586
španska pezeta	11,589
danska krona	257,050
irski šterling	2536,870
grška drahma	6,228
portugalski eskudo	9,586
kanadski dolar	1222,810
japonski jen	13,470
švicarski frank	1209,640
avstrijski šiling	139,150
non/eška krona	240,480
švedska krona	223,990
finska marka	324,590
	—			
		
11. DECEMBER 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1729,00	1759,00
nemška marka	970,00	988,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	854,00	879,00
belgijski frank	46,65	48,45
funt šterling	2835,00	2915,00
irski šterling	2493,00	2588,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,04	6,64
kanadski dolar	1204,00	1239,00
švicarski frank	1197,00	‘ 1222,00
avstrijski šiling	136,78	141,28
slovenski tolar	10,15	10,40
	11. DECEMBER 1997	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
5 m k,	ameriški dolar	1726,00	1761,00
	nemška marka	968,00	988,00
KM n	funt šterling	2858,00	2913,00
o	švicarski frank	1194,00	1224,00
<n N h < m co	belgijski frank	46,39	48,39
	francoski frank danska krona	287,00 251,00-	297.00 261.00
S	norveška krona	235,00	245,00
~~	3 h	švedska krona	218,00	228,00
< l-Z -O N CO n? n	kanadski dolar	1202,00	1242,00
	portugalski eskudo	9,07	9,97
	nizozemski gulden	853,00	878,00
oc	avstrjski šiling	136,50	141,00
rt	španska pezeta	11,08	12,18
<	grška drahma	5,92	6,72
N	irski šterling	2496,00	2576,00
	japonski jen	12,96	13,86
J	avstralski dolar	1111,00	1181,00
	madžarski florint	8,50	10,00
w	hrvaška kuna slovenski tolar	255,00 10,20	275,00 10,45
Petek, 12. decembra 1997
ŠPORT
NOVICE
Smučarji skakalci dvakrat v Hanachovu
HARRACHOV - Smučarji skakalci se bodo konec tega tedna v češkem Harrachovu kar dvakrat pomerili za točke svetovnega pokala. Poleg petkove tekme, ki je bila v prvotnem programu FIS, bodo skakalci na Češkem nastopili še v soboto, ko bodo nadomestili tekmo, ki bi morala biti v nedeljo v nemškem Oberhofu.
Skakalci bodo na Češkem nastopili na 90-metrski napravi, ker 120-metrska zaradi pomanjkanja snega ni pripravljena. V petek se bo tekmovanje začelo ob 11.15, v soboto pa ob 12.30.
Grašičeva
zmagovalka Oestersunda
OESTERSUD - Andreja Grašič (45:32, 7/1) je zmagovalka 15-kilometrske biatlonske tekme za svetovni pokal v švedskem Oestersundu. Drugo mesto je osvojila Svedinja Magdalena Forsberg (26, 6/2), tretje pa Ukrajinka Olena Petrova (35, 5/1).
Brazilci - gologlavci
ADIS ABEBA - Danes se bo v Saudovi Arabiji začel nogometni turnir za pokal konfederacije, na katerem bodo glavna atrakcija svetovni prvaki Brazilci; ne samo zaradi svojega nogometnega znanja, ampak tudi zaradi svojih "pričesk". Po zgledu Ronalda, Robera Carlosa in še nekaterih, imajo po novem prav vsi reprezentanti do kože pobrite glave.
Nekateri so se za gologlavost odločih prostovoljno, so pa tudi taki, ki so jih v to prisilili. Tako sta Ze Roberto in Flavio Conceicao vdrla v hotelsko sobo Goncalve-sa in mu z električnim brivnikom obrila glavo. 'Potrkala sta na moja vrata in ko sem jim odprl, je bilo prepozno. Poskušal sem se braniti, toda bila sta premočna, " je za brazilsko televizijo dejal Goncalves. Trener Brazilcev Mario Zagallo sicer nima nič proti novem videzu svojih varovancev: "Če tako.hočejo, je to njihov problem," je bil kratek Zagallo.
Menotti spet pri Independientu
BUNEOS AIRES - Nekdanji trener argentinske nogometne reprezentance Cesare Menotti se po neuspešnem angažmaju pri Sampdoriji iz Genove, kjer so ga zaradi slabih rezultatov hitro odpustili, vrača v domovino. Petega januarja bo namreč prevzel vodenje argentinskega prvoligaša hidependienta, pri katerem se je mudil že preden je odšel v Italijo.
Polster - po enajstih letih spet nogometaš leta Avstrije
DUNAJ - Avstrijski trenerji so izbrali nogometaša leta v Avstriji. To je igralec nemškega Koelna Tony Polster, kijev glasovanju zbral 29 točk. Drugo mesto je z 18 točkami zasedel Roland Maehlich (Sturm), na tretje mesto pa se je uvrstil Andreas Herzog (VVerder Bremen). Zanimivo je, da je Polster že enkrat zmagal v tej anketi in to pred davnimi 11 leti. Lani je bil nogometaš Avstrije vratar Rapida Michael Konsel.
NBA: Oriando po dveh letih premagal Chicago
ORLANDO - Košarkarjem Orlanda v ameriški profesionalni ligi (NBA) je po dveh letih vendarle uspelo prekiniti serijo porazov proti 'bikom" iz Chicaga. Čeprav so igrah brez svojega najboljšega igralca Pennyja Hardawaya, ki je moral po tekmi v Houstonu zaradi poškodbe kolena še drugič v sezoni pod kirurški nož, so Chicagu zadali osmi letošnji poraz, tako da so petkratni prvaki padli na četrto mesto centralne skupine vzhoda. Končni rezultat je bil 106:98. Najzaslužnejši za zmago "čarovnikov" je bil Rony Siekaly, ki je od skupno 26 kar 24 točk dosegel v drugem delu igre. Orlando je odlično izvajal proste mete, v zadnji četrtini, ko se je lomil rezultat, so od 23 poskusov zadeli 21 prostih metov. Pri gostih je spet zelo dobro igral Hrvat Toni Kukoč, ki je dosegel 24 točk. Michael Jordan je sicer dosegel točko več, a ob zelo slabem odstotku meta iz igre (6:17).
VVashington VVizards so imeli težave že pri samem prihodu v Charlotto. Se v hotelu sta se stepla Tracy Murray in Rod Strickland, kar kaže, da vzdušje v moštvu ni najboljše. Charlotte Homets, ki so v svoji dvorani letos izgubih le dve srečanji, so to znali izkoristiti.
Toronto Raptors so vendarle dočakali svojo drugo letošnjo zmago. V derbiju začelja so po 17 zaporednih porazih v gosteh premagah Philadelphijo. Blestel je Walt VVilliams, ki je z 39 točkami dosegel najboljši dosežek pri Torontu v letošnji sezoni.
V	San Antoniju domači niso imeli dosti težav z Los Angeles Clippers. Dvojec Avery Johnson in David Robinson je bil dovolj za zmago, s katero je San Antonio prekinil serijo treh zaporednih porazov. Johnson je dosegel rekordnih 20 asistenc, Robinson pa je bil s 30 točkami najboljši strelec tekme.
V	Oaklandu sta se pomerih prvo in zadnje uvrščeno moštvo pacifiške skupine Los Angeles Lakers in Gol-den State. Nekoliko presenetljivo so po razburljivi končnici zmagah gostitelji, ki očitno bolje igrajo brez kaznovanega Latrella Sprewella.
"Jezerniki", za katere še ne igra Shaquille 0‘Neal, po porazu niso več najuspešnejše moštvo fige. To je zdaj Atlanta, ki je doslej le štirikrat izgubila.



KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
KOŠARKA
Benetton in Kinder zanesljivo zmagala
Bolonjski Teamsystem je visoko izgubil v Parizu
Goričan
Michele
Mian
»azzurro«
SKUPINA B
Benetton - Paok 65:57 (35:29)
TREVISO - Benetton je zasluženo doma premagal tudi solunski Paok' in še naprej vodi na lestvici skupine B evropske košarkarske lige. Tekma je bila dokaj izenačena v prvem polčasu, v zadnjih minutah pa si je uspelo gostiteljem priigrati rahlo prednost in jo obdržati do konc aprvega dela tekme. V drugem polčasu je Benetton že vodil za 15 točk razlike, v zadnjih minutah pa je stopil v ospredje najboljši košarkar gostov Predrag Stojakovič in z neverjetnimi koši skoraj ogrozil zmago domačinov. Prednost pa je bila vendarle previsoka, da bi jo lahko domače moštvo izpustilo iz rok.
OSTALA IZIDA 9. KOLA: PTT Ankara - Porto 79:62, Split - Estudiantes 86:69. VRSTNI RED: Benetton Treviso 16, Paok Solun, Estudiantes Madrid in PTT Ankara 10, Split 8, Porto 0. PRIHODNJE KOLO (17.12.): Estudiantes - Porto, Paok -Ankara, 18.12.: Benetton -Split.
SKUPIKA C
Partizan - Kinder 49:74 (22:35)
BEOGRAD - Bolonjski Kinder je premostil tudi beograjsko »oviro« in tako ohranil prvo mesto v tej skupini. Bolonjčani so igrali odlično predvsem v obrambi, saj gostitelji niso dosegli niti 50 točk. Najboljši domači strelec je bil Brkič s 13 točkami, medtem ko so bili pri gostih najuspešnejši Ri-gaudeau (27 točk), Savič (17) in Danilovič (15).
OSTALA IZIDA: Jeruzalem - Orthez 67:79, Barcelona - Ulker Istanbul 89:80. VRSTNI RED: Kinder Bologna 16, Barcelona 12, Partizan Beograd in Pau Orthez 8, Hapoel Jeruzalem 4. PRIHODNJE KOLO (18.12.): Pau - Partizan, Ulker - Kinder, Barcelona - Hapoel.
SKUPINA D
Rating - Teamsystem 84:60
PARIZ - Bolonjski Team-system je doživel v Pairzu pravi polom in zasluženo izgubil z domačim Racin-
gom, tako da postaja stanje na lestvici v tej skupini dokaj zapleteno.
OSTALA IZIDA: Gibona - Aek Atene 67:63, Alba -Union Olimpija 82:74. VRSTNI RED: Alba Berlin, Teamsystem Bologna in Aek Atene 10, Union Olimpija Ljubljana, Gibona Zagreb in Racing Pariz 8. PRIHODNJE KOLO (17.12.): Teamsystem - Union Olimpija, Alba - Aek, Racing -Gibona.
SKUPINA A
IZIDI 9. KOLA: Cska Moskva - Limoges 83:70, Makabi - Efes Pilsen 61:70, 01ympiakos - Real Madrid. VRSTNI RED: 01ympiakos Atene 12, Cska Moskva in Efes Pilsen Carigrad 10, Real Madrid in Limoges 6.
Na sliki AP: Tomaševič (Partizan)
GORICA - Zvezni trener italijanske košarkarske reprezentance Bogdan Tanjevič je dokaj nepričakovano sklical v državno reprezentanco tudi košarkarja goriške Dinamice Micheleja Miana. »Azzurri« se bodo namreč od 23. do 25. t.m. udeležili mednarodnega turnirja v Madridu.
Michele Mian je star 24 let in je zadnje čase v širšem izboru italijanske reprezentance, saj je že nastopal z mladinsko reprezentanco, nato pa tudi s selekcijo »under 22« na svetovnem prvenstvu v Ljubljani in na sredozemskih igrah.
Tanjevič mu je zaupal mesto v reprezentanci zaradi njegove borbenosti v obrambi in učinkovitosti v napadu.
SMUČANJE/VAL DHSERE
Odpadel včerajšnji superveleslalom
VAL DTSERE - Prireditelji in posebna komisija Mednarodne smučarske zveze (FIS) so se odločili, da ženskega superveleslaloma v Val dTseru, ki bi moral biti včeraj, a je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel, ne bo niti jutri. Zaenkrat še ni jasno, kje bo odpadla tekma, zna pa se zgoditi, da bo superveleslalom vendarle v tem francoskem zimsko športnem središču, in sicer na začetku naslednjega tedna. To je odvisno od razmer v švicarskem Veysonnazu, kjer se prireditelji naslednjih ženskih tekem svetovnega pokala zaradi pomanjkanja snega prav tako obadajo s težavami.
Ce v Švici ne bodo mogli pripraviti proge, naj bi ženska karavana ostala v Val dTseru, kjer bi izvedli vse tekme iz Vaysonnaza in še odpadli superveleslalom.
Končna odločitev o programu ženskih tekem bo znana jutri.
Odpoved superveleslaloma je po besedah vodje slovenske reprezentance Jara Kalana njegovim varovankam prišla prav. Spela Bračun, Mojca Suhadolc in Anja Kalan, ki so bile na štartni listi, se namreč po prihodu iz ZDA še niso privadle na časovno razliko, tako da so imela na treningu kar nekaj težav.
NOGOMET / LIGA PRVAKOV
Nepopisno veselje Juventusovih navijačev po »srečnem« podvigu
TURIN - Veselje v Juventusovem taboru in milijonov navijačev tega moštva se še ni poleglo po neverjetni kvalifikaciji Lippijevega moštva v četrtfinale lige prvakov.
Bivši predsednik Juventusa Boniperti in advokat Agnelli sta si srečanje Jvuentus -Manchester ogledala po televiziji in sta izjavila, da sta bila kar ganjena.
Giovanni Agnelli je včeraj zgodaj zjutraj telefonsko pozval trenerja Lippija in mu čestital, kot je čestital tudi vsej ekipi. Agnelli je še dejal, da je močno verjel, da bo Juventusu uspela kvalifikacija, kajti velika odlika tega moštva ja prav ta, da nikoli ne popusti. »Zvrhana mera borbenosti, požrtvovalnosti ved-
no poplača. In Juven-tus je bila poplačana,« je še dejal Agnelli. Boniperti je tudi pohvalil sredino televizijsko organizacijo Mediaseta, ki je priredila televizijske prenose z vseh igrišč, ki so odločale o Juven-tusovi usodi.
Z Val DTsera se je oglasila tudi Juventu-sova navijačica Deborah Compagnoni, ki je dejala: »Zelo sem zadovoljen, da se je
Juventus uvrstil v na-daljno fazo tekmovanja. Ekipa je imela dokaj sreče, toda uvrstitev si je zaslužila. Zelo rada bi si ogledala Juventusove tekme, toda ta čas sem zares preveč zaposlena s treningi in tekmovanji.«
Na sliki AP: veliko veselje Juventusovih igralcev po zmagi.
Na sliki AP: Inza-ghi in luliano se veselita zmage.
Danes igra za vas Totocalcio ■ Konjske dirke p^GiorgioPiettersech ■ Obvestila
Bogdan
Kralj
Atalanta - Milan	X 2
Bari - Udinese	X 2
Bologna - Lecce 1 Empoli ■ Sampdoria X2 Inter-Roma 1X2 Lazio-Brescia 1 Napol! - Parma 1X2 Piacenza - Juventus 2 Vicenza - Fiorentina 1 Genoa - Reggina X2 Venezia - Salernitana 1 Casarano - Palermo 1 Juve Stabia ■ Ternana X
1.	dirka (Padova): Olkin-ton (skupina 1) bi moral zmagati brez težav. Omeniti velja še Soleria (X) in Spazia Nor (2).
2.	dirka (Firence): Momenta (X) bi moral z dobrim startom osvojiti prvo mesto. Paziti pa bo moral na Pesco Rab (2) in Stile Op (X).
3.	dirka (Montegiorgio): Ritz Or (X) je favorit. Od skupine 1 naj omenimo Ot-taviana, od skupine 2 pa Phila Collinsa.
4.	dirka (Rim): Oliber Bi (1) je brez napak na startu favorit za zmago. Nevama sta tudi Sandy Stroke (X) in Na-chod (2).
o. dirka (Turin): naš favorit je Peni (1), od skupine X velja slediti Rosi del Ronco, od skupine 2 pa Sironu.
6. dirka (Siracusa): Jaffa
Band (X) je iavorit za zmago, nevarna sta še Diego Molin (2) in Heraklion (X).
Dirka bris
Naši favoriti: 15 Web Fi-sh, 8 Marcu Pro, 6 Nachod; za sistemiste: 5 Rumble, 14 Romy Stoke, 3 Radioso.
	
1. — prvi'	1
drugi	X2
2.— prvi	X
drugi	12
3. prvi	X2
drugi	1
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	IX
drugi	2
6. — prvi	12
drugi	X
ŠD POLET vabi vse svoje člane in simpatizerje na proslavo ob 30-letnici, ki bo v petek, 19. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 20.30.
SK BRDINA sporoča, da je vpisovanje za zi-movanje v Mariboru podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859.
SK DEVIN obvešča, da zapade rok prijav v okviru novoletnih zimo-vanj v smučarskih središčih Falcade in Val di Fassa v soboto 20. decembra. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004.
Bogdan Kralj (letnik 1946) se je začel ukvarjati že pri osmih letih z nogometom. Ker ni bilo orgniziranega društva, je s Trebčami igral proti okoliškimi vasem. Nato je za eno leto igral pri mlajših moštvih Ponziane. Bil je med ustanovitelji ŠD Primorec in v prvem odboru društva je bil izvoljen za blagajnika. Ostal je nato, razen krajšega obdboja, vselej v odboru trebenskega društva. Od leta 1990 pa je njegov predsednik.
Prejšnji teden je Aleš Antonič pravilno napovedal 7 rezultatov.

PRIREDITVE
		
—	KONCERT / V NEDELJO V ROJANU	—i
Tom Hmeljak in Paolo Bembi pred koncertom
Slovenska glasbena Sola bo svoj niz letošnjih glasbenih srečanj mladih v Rojanu zaključila v nedeljo, 14. decembra.
V dvorani rojanskega Marijinega doma, Ul. Cordaroh 29, bodo ob 18. uri nastopili naslednji mladi slovenski zamejski glasbeniki: pianistka Beatrice Zonta, flavtistka Erika Buzečan, vibrafonist Darij Savron, harmonikar Aleksander Ipavec, violinistka Raffaella Petronio, klarinetist Marko Stoka, violončelist Aleksander Sluga, kitarist Paolo Bembi in bobnar Tom Hmeljak. Posamezno in v skupinah bodo izvajali skladbe različnih avtorjev, skupno pa bodo sodelovah pri krstni izvedbi skladbe za 9 instrumentov Toma Hmeljaka. Na sporedu bo tudi prvo izvajanje skladbe za violino in kitaro Paola Bembija.
Tom Hmeljak (27 let) je maturiral na slovenskem znanstvenem liceju, nato pa je zaključil diplomski univerzitetni tečaj iz informatike.
Paolo Bembi (21 let) je maturiral na slovenskem pedagoškem liceju, sedaj pa obiskuje fakulteto Vzgojnih ved tržaške univerze.
S slednjima smo se pogovorili o njuni glasbeni študijski poti in o njunem odnosu do glasbe nasploh.
Kdaj sta pričela z učenjem glasbe in kako se je odvijala vajina glasbena pot?
Tonu Kot 7-letni deček sem začel študirati kljunasto flavto na Glasbeni matici pod mentorstvom prof. Miloša Pahorja, nakar sem se po petih letih odločil za violino, vendar me tedaj baročna glasba ni posebno navdušila.
Paolo: Pet let star sem pričel obiskovati pri Glasbeni matici tečaj violine s prof. Borutom Logarjem, ob tem pa sem tri leta študiral tudi klavir kot stranski predmet. Opravil sem izpit V. razreda violine na tržaškem konservatoriju in še za eno leto nadaljeval študij violine na Glasbeni matici.
Kako to, da sta se pravzaprav oba kasneje preusmerila na drug glasbeni instrument?
Tom: Skorajda slučajno. Trinajst let starega me je brat preprisal s tečaja violine na tečaj tolkal pri Glasbeni matici. Pet let mi je sledil prof. Daniele Landri, nato sem študij tolkal od IV. razreda dalje nadaljeval na tržaškem konservatoriju, kjer sem se učil tudi igranja vibrafona. Leta 1993 sem z odliko diplomiral v tolkalih. Doma sem svoj prosti čas preživljal z igranjem na bobne in na vibrafon, kasneje pa sem se lotil tudi igranja saksofona pod mentorstvom Edija Meole.
Paolo: Pri trinajstih letih sem bil posebno navdušen nad rock glasbo in sem čutil kot nekak odpor do violine. Poleg violine sem zato pričel privatno študirati električno kitaro s prof. Zanello. V meni se je rojevalo vedno večje navdušenje za ta instrument, zato sem pri devetnajstih letih opustil violino in prešel v IV. razred tečaja klasične kitare pri Glasbeni matici pod mentorstvom prof. Marka Ferija. Naslednje leto sem opravil izpit V. razreda klasične kitare na tržaškem konservatoriju.
Zakaj pa sta se pravzaprav odločila za glasbeni študij?
Tom: Spočetka je bila to predvsem želja staršev, vendar moram priznati, da sem že kot otrok bil posebno navdušen nad zvokom oboe v Prokofijevi pravljici Peter in volk. Ker pa na Glasbeni matici ni bilo tečaja oboe, so me starši vpisali na tečaj kljunaste flavte.
Paolo: Prav gotovo gre posebna zahvala mojim staršem, saj so me kot petletnega dečka vpisali na Glasbeno matico. Njim pa gre tudi zahvala, da so me v trenutkih negotovosti spodbujali k nadaljevanju in k vztrajnosti.
Ali sta se udeležila kakih glasbenih tečajev?
Tom: Leta 1993 sem obiskoval poletni tečaj bobnov v sklopu znanega glasbenega festivala Umbria Jazz, lani pa sem preživel dva meseca v Bostonu, kjer sem na glasbeni šob Berklee School sledil izpopolnjevalnemu tečaju igranja tolkal na jazzovskem področju. Domov sem se vrnil ne sa-
mo glasbeno, pač pa tudi človeško obogaten. Letos sem se novembra udeležil v Novi Gorici tečaja za bobne in tolkala na področju južno-ameriških ritmov. V Bologni sem obiskoval tudi dvoletni izpopolnjevalni tečaj za glasbeno-orkestralne instrumente pri O SE A (Orchestra sinfonica delTEmilia-Romagna).
Paolo: Na spodbudo prof. Zanelle sem se leta 1994 prvič udeležil tečaja kitare v jazz glasbi, ki se je tedaj odvijal v Čedadu pod mentorstvom prof. Tomasa Lame. Tu sem imel svoj prvi stik z glasbeniki izven tržaškega okolja. Prof. Tommaso Lama me je s svojim tečajem posebno navdušil za jazz glasbo, poleg tega pa sem z njim navezal dobre prijateljske vezi. Na tem tečaju sem bil prisoten tudi leta 1995. Leta 1996 pa sem se preusmeril na področje klasične glasbe in se vpisal na poletni tečaj klasične kitare prof. Davida Russella v Pordenonu. Bila je to res lepa izkušnja, zato sem se zanjo odločil tudi letos poleti. Leta 1995 sem se udeležil tudi državnega tekmovanja v Sloveniji za duo klasične kitare, kjer sva z Anjo Štoko pod mentorstvom prof. Marka Ferija prejela tretjo nagrado.
Kdaj pa sta se lotila svoje prve kompozicije?
Tom: Kot osemletnik; melodijam sem tu pa tam vnašal dodatke, spremembe, leta 1989 pa sem pričel študirati kompozicijo z Aldom Kumarjem na Glasbeni matici in nadaljeval na konservatoriju. Komponiranja sem se ponovno lotil po dokončanem glasbenem študiju: posebno sem se zabaval pri sestavi glasbene spremljave za siglo televizijske oddaje Športna tribuna
Paolo: Pri trinajstih letih starosti sem se prvič lotil skladbe za glas in kitaro, napisal sem glasbo za razne radijske igre in za Amaterski oder, uglasbil sem tudi Prešernovo pesem Pod oknom...
V nedeljo, 14. tm., bo krstna izvedba vajinih novih skladb. Ali bi nam lahko na kratko predstavila njun nastanek?
Tom: Pod naročilom zasedbe prof. Ma-mola sem izbral sedem glasbenih instrumentov: flavto, klarinet, harmoniko, kitaro, klavir, violino, violončelo, tem pa sem dodal še tolkala in vibrafon. Lotil sem se dveh melodičnih tem: prve bolj harmonične, druge pa bolj ritmične. Med izvajanjem skladbe se temi prepletata, na koncu pa se spojita v celoto.
Paolo: Zamisel za skladbo mi je prišla slučajno. Lotil sem se je postopoma. Kot glasbeno zvrst sem izbral jazz-standard. Najprej sem sestavil del za kitaro, nato pa sem temu dodal še violino (morda ravno v povezavi s svojo življenjsko izkušnjo, ki me je z igranjem violine preusmerila na igranje kitare). Ob komponiranju sem večkrat razmišljal o glasbenem tečaju v Čedadu, o svojem prijateljskem odnosu s prof. Tomas o Lamo, zato sem hotel to svoje življenjsko doživetje uokviriti v skladbo posvečeno prav Tomasu. V skladbi se odvija preplet kitare in violine, jazz in klasične glasbe, vse pa sloni na jazzovskem ritmu bassa nova, čigar oče je Antonio Carlos Jobim. V nedeljo bomo izvedli tudi njegovo skladbo Coreovado.
Zdi se mi, da skušata torej v svoje skladbe vnesti značilne elemente vama najljubših glasbenih zvrsti?!
Tom: V svojih kompozicijah skušam obarvati glasbo s harmonijo, ki jo črpam iz jazza, nanašajoč se vedno na klasično glasbo, ritem pa iz plesnih ritmov raznih etničnih kultur.
Paolo: Prav gotovo. Kot sem že prej povedal, sloni nova skladba na ritmu bassa nova, istočasno pa nisem opustil elementov klasične glasbe.
Kaj bi rada dosegla v bodočnosti na gla-benem področju?
Tom: Pisati glasbo za radijske in televizijske oddaje za filme, za gledališke predstave, izpopolnjevati svoje glasbeno znanje in obenem nekaj doseči na sinfo-ničnem področju.
Paolo: Pisati glasbo za filme, radijske in televizijske oddaje, poklicno se udejstvovati z glasbo tudi na pedagoškem podočju.
Marta Mamolo
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 28. SEPTEMBRA 1997 DO 23. MAJA 1998				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.49	(D)	Tržič (5.10), Portogmaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke	(2.26)	(IR)	Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič
		(7.05). n			(2.03).
5.39	(IR)	Trač (6.00), Portogruaro (6.41), Mestre (7.29), Benetke	(6.30)	(R)	Portogruaro (5.10), Tržič (6.07).
		(7.41).(*)	(7.01)	(D)	Portogruaro (5.48), Tržič (6.38).
6.00 6.53	(IC) (R)	Tržič (6.21), Portogruaro (7.00), Mestre (7.39)-vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. Tržič (7.16), Portogruaro (8.11) - občasna vožnja.	(7.20) (7.54) (8.46)	(E) (D) (E)	iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič (6.57 Portogruaro (6.52), Tržič (7.29). (*) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.45), Tržič
7.22	(E)	Tržič (7.45), Portogruaro (8.29), Mestre (9.08), Benetke			(8.22).
	(IR)	(9.19).	(9.32)	(E)	iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro
8.02		Tržič (8.23), Portogruaro (9.04), Mestre (9.47), Benetke			(8.24), Tržič (9.08).
	(IC)	(9.59).()	(9.58)	(IR)	Benetke (8.02), Mestre (8.13), Portogruaro (8.54), Tržič
8.28		Tržič (8.49), Portogruaro (9.26), Mestre (10.04), nadaljuje v			(9.35).(*)
9.25	(IR)	Rim in Salerno (vozovnica z dodatkom). Tržičj9.46), Portogruaro (10.28), Mestre (11.18), Benetke Tržič (12.23), Portogruaro (13.04), Mestre (13.47), Benetke	(11.55	(E)	Benetke jU).02), Mestre (10.13), Portogruaro (10.50),
12.02	(IR)		(13.58	(IR)	Benetke (12.02), Mestre (12.13), Portogruaro (12.54), Tržič (13.35).(‘)
12.38	(R)	(13.59).(*) Tržič (13.03), Portogruaro (13.58).	(14.58	(IR)	Benetke ^3.02), Mestre (13.13), Portogruaro (13.54),
12.58	(D)	Tržič (13.21), Portogruaro (14.04), Mestre (14.47), Benetke	(15.31	(R)	Portogruaro (14.11), Tržič (15.05).
		(14.59).()	(15.49	(IC)	iz Salerna, Mestre (14.14), Portogruaro (14.50), Tržič
14.02	(IR)	Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.47), Benetke			(1526).
14.23	(R)	(15.59).(*) Tržič (14.50), Portogruaro (15.47) - občasna vožnja.	(16.23	(D)	Benetke ^4.24), Mestre (14.35), Portogruaro (15.18),
14.54	(IC)	Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(17.06	(IC)	iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.27), Portogruaro (16.04), Tržič (16.43).
15.02	(D)	Tržič (15.23), Portogmaro (16.06), Mestre (16.50), Benetke (17.00).f)	(17.58	(IR)	Benetke ^6.02), Mestre (16.13), Portogruaro (16.54),
16.02	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.47), Benetke (17.59).(‘)	(18.50	(R)	Benetke (16.23), Mestre (16.33), Portogruaro (17.29), Tržič (18.23).f)
16.28	(IC)	Tržič (16.49), Portogmaro (17.26), Mestre (18.04), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).	(18.58	(IR)	Benetke £17.02), Mestre (17.13), Portogruaro (17.54),
17.02 17.29 17.37 18.02	(D) (E) (R) (IR)	Tržič (17.25), Portogmaro (18.17).(‘) Tržič (17.50), Portogmaro (18.36), Mestre (19.20), Benetke (19.32). Tržič (18.02), Portogmaro (18.58), Mestre (20.12), Benetke (20.23). Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke (19.59).f)	(19.58 (20.49 (20.58 (21.34	(IR) (D) (IR) (IC)	Benetke (18.02), Mestre (18.13), Portogruaro (18.54), Tržič (19.35).(*) Benetke £18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.28), Benetke £19.02), Mestre (19.13), Portogruaro (19.54), iz Milana, Mestre (19.56), Portogruaro (20.32), Tržič
19.08	(E)	Tržič (19.31), Portogmaro (20.15), Mestre (21.02), Benetke (21.14) nadaljuje v Lecce.	(22.10	(IC)	(21.11). iz Rima-Termini, Mestre (20.35), Portogruaro (21.11),
19.32 20.02	(R) (IR)	Tržič (20.00), Portogmaro (20.55) - občasna vožnja. Tržič (20.23), Portogmaro (21.04), Mestre (21.47), Benetke	(23.01	(R)	Tržič (21.47). Benetke (20.44), Mestre (20.56), Portogruaro (21.54), Tržič (22.36).
20.31	(E)	(21.59). Tržič (20.53), Portogmaro (21.31), Mestre (22.12), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(23.59	(E)	Benetke £22.02), Mestre (22.13), Portogruaro (22.51),
22.26	(E)	Tržič (22.48), Portogmaro (23.31), Benetke (0.12), Rim (8.00). (*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.			(*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.00)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.28), Gorica (5.52), Videm (6.29).	(6.45)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.54), Tržič (6.16),
(5.49)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01).(*)
(6.20)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34).(*)	(7.46)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.22).(‘)
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.11), Gorica (7.34), Videm (8.09).(*)	(8.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.55).(‘)
(7.17)	(IR)	Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).(‘)	(8.30)	(D)	občasna vožnja.
(8.17)	(D)	Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35).	(8.37)	(D)	občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.13).
(9.17)	(IR)	Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22).	(8.38	(R)	občasna vožnja.
(11.17)	(IR)	Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22).(*)	(9.26)	(R)	občasna vožnja Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.58).
(11.30)	(R)	Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56).	(9.41)	(IR)	občasna vožnja.
(12.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.41), Gorica (13.03), Videm	(9.53)	(IR)	občasna vožnja Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.29).(*)
		(13.31).(*)	(10.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.15).
(13.17)	(IR)	Tržič (13.39), Gorica (13.58), Videm (14.22).(‘)	(11.38)	(R)	občasna vožnja.
(13.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58).	(12.41)	(R)	Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.17).(*)
(14.17)	(D)	Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29).(*)	(13.38)	(R)	občasna vožnja.
(14.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58).	(13.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.15).
(15.17)	(IR)	Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).f)	(14.41)	(IR)	Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.17).(*)
(16.17)	(D)	Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31).	(15.13)	(R)	občasna vožnja Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.45).
(16.45)	(R)	Tržič (17.13), Gorica (17.36), Videm (18.09).(*)	(15.38)	(R)	občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.12).
(17.17)	(IR)	Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).(‘)	(15.42)	(R)	občasna vožnja.
(17.42)	(R)	Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06).	(16.41)	(IR)	Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.17).(*)
(18.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.41), Gorica (19.03), Videm (19.31).(*) občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). občasna vožnja, Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). (*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.	(17.38)	(R)	občasna vožnja.
(18.30) (19.17) (20.15) (21.17)	(R) (IR) (D) (IR)		(17.41) (18.33) (18.41) (19.28) (19.43)	(R) (R) (IR) (R) (R)	občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.15). občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.04). Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.17).(*) občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.00). občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.17).(’)
			(20.22)	(R)	Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.54).
			(20.41)	(IR)	Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.17).f)
			(21.43)	(D)	Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.17).
			(22.41)	(IR)	Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.17).(‘)
			(1.02)	(R)	Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.34).
					(') - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.14	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.09	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.12	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.11	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-I	itercit\	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-Brž	ovlak	R Deželni vlak
»Old America« jutri v Gorici
Jutri, 13. decembra ob 20.30 bo v Kulturnem centru »Lojze Bratuž« v Gorici (Drevored XX Septembra, 85) poseben glasbeni koncert, na katerem bo nastopila goriska glasbena skupina »Old America« (Co-untry mušic band), ki jo sestavljajo: Arturo Giotta, LiVia Semole, Lucio Petronio, An-drea Culot, David Šuligoj, Federico Dovier in Claudio Sfiligoj.
Skupina »Old A-merica« je nastala leta 1987 in letos praznuje 10-letnico obstoja.
»Vezni člen« večera - napovedovalec -bo znani goriški glasbeni kritik Giuliano Almerigogna.
Sobotni koncert v Gorici - tretji po vrsti - sodi v okvir goriške-ga glasbenega festivala »Across the bor-der« (Prekoračimo mejo), na katerem se
izmenično predstavljajo razne posoške slovenske, italijnske in furlanske glasbene skupine. »Festival« prirejajo v skupnem sodelovanju band »Old America«, Kulturni dom - Gorica, KGM iz Gorice, Časopis Via Libera, Infor-magiovani in Kulturna zadruga »Maja« Gorica.
Pokrovitelja manifestacije sta goriška občina in pokrajina.
Tudi danes Večerja bedakov
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno Gledališče - Kulturni dom
Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red F) Francis Veber »VeCerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc.
Zadnja ponovitev v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri (red C).
V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri otroška matineja: gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Marjana Pungartnika »Prihaja cirkus!«.
SSG gostuje s predstavo za šole J.W. Grimma »Palček« danes, 12. t. m., ob 10.30 v Devinu.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red prost) gostovanje Teatra de Gli Incamminati s predstavo »Medea«. Režija Luca Ronconi. Nastopa Franco Branciaroli. Predstava v abonmaju: 'odrezek 17 bel - na izbiro.
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Lorenzaccio«, ki bo na sporedu od 16. do 21. t. m. (v abonmaju - odrezek 13 moder) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 (red A/C) Donizettijeva opera »Don Pasquale« v postavitvi Teatra San Garlo iz Neaplja, izvajata orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Stefana Ranzanija. Zbor vodi Luigi Petrozziello.
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic (urnik: 9-12,16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 12. t. m., ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sano per si-gnora«. Režija Marco Bernardi.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
Retrospektiva in simpozij o Stanleyu Kubriku: v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri »Rapina a mano armata«; ob 18. uri »Orizzonti di gloria«; ob 21. uri »Arancia meccanica«.
Železniška postaja na Marsovem polju - Železniški muzej
Jutri, 13. in v nedeljo, 14. t. m., ob 19. in ob 21. uri enkratna gledališka predstava »Merima - Non .est sa-lus nisi in fuga«. Priredba in izvedba Barbara della Polla. Vstopnice dobite rri Utat v Pasaži Protti.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 12. t. m., ob 20.30 Srečanja združenja »1 sape-ri delle donne« iz Gorice.
V ponedeljek, 15. t. m. (red A) in v torek, 16. t. m. (red B), ob 20.30 gostovanje SSG s predstavo F. Ve-berja »VeCerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 15. t. m., in v torek, 16. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Teatro de gli Incamminati« z delom »Medea«. Režija Luca Ronconi. Nastopajo: Franco Branciaroli in Alfonso Veneroso. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	Četrtek, 18. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi.
Teatro Contatto - Auditorium Zanon
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 se bo predstavila skupina »Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli di Udine« z delom »Tutto per amore« Fabiana Fantinija in Rite Maffei.
_______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 12. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Krvavo obzorje« (Event Horizont).
V	četrtek, 18. t. m., ob 20.30 se bo predstavilo Slovensko narodno gledališče - Drama Ljubljana z delom Edvvarda Albeeja »Kdo se boji Virginije Woolf«. Nastopajo: Rafko Polic, Irena Zupančič, Nataša Raljan.
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
Danes, 12. t. m., ob 20. uri premiera - H. Pinter »Zabava za rojstni dan«. Režija Galin Stoev.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 12. t. m., ob 19.30 gostovanje v Ljubljani s koprodukcijo PDG in Društvom B-51 »Banket«; ob 20. uri gostovanje v Izoli - Roberto M. Cossa »Nona«. Jutri, 13. t. m., ob 11. in ob 16. uri goriški vrtiljak: gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane »Miha Šminka in gledališka šminka« (za abonma veliki polžek in izven).
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
UUBUANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 12. t. m., ob 19.30 (abonma izven - konto) A. Tony Dunham »Ljubezen&Seks&Terapija«.
SNG - Drama
Danes, 12. t. m., ob 19.30 J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma študentski prvi, izven - konto).
Mala drama: danes, 12. t. m., ob 20. uri M. Duras: »La Musiča« (izven - konto) - v zgornjem foyerju (glavni vhod).
Lutkovno gledališče
Danes, 12. t. m., ob 20. uri »Otrok in svet«.
Jutri, 13. t. m., ob 11.30 »Korenčkov palček« Svetlane Makarovič.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
V	torek, 16. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Davorja BušiCa (flavta) in Nine Kovačič (klavir). Na programu Mozart, Genin, Gabrijelčič, Franck. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Vienna Chamber Ensamble, solist Erič Tenvilliger. Na sporedu Schubert in Hindemith.
Gledališče Rossetti
2. in 3. januarja 1998, ob 21. uri koncert The Golden Gospel Singers. Predstava izven abonmaja.
Gledališče Miela
V	Četrtek, 18. t. m., ob 20.30 koncert spiritualov in gospelov z ameriško skupino »The Soul Stirrers of Chicago«.
Vstopnice dobite pri Utat v Pasaži Protti (tel. 630063/638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613/948471).
SKEDENJ
Cerkev sv. Lovrenca
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 zborovska božična revija zbora Jacobus Gallus. Zbor vodi Janko Ban.
BOLJUNEC
Gledališče France Prešeren
V	petek, 19. t. m., ob 20.30 praznični veCer »Nocoj je pa en lep veCer...«, na katerem bodo nastopili harmonikarski orkester GM Synthesis 4 pod vodstvom Claudia Furlana, dekliški in moški zbor KD V. Vodnik pod mentorstvom Ignacija Ote in Tatjane Jercog.
OPČINE
Finžgarjev dom
V	nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri pevski veCer društva Vesela pomlad ob 19-letnici delovanja.
MILJE
V	nedeljo, 14. t. m., božični koncert godbe Filarmo-nica di S. Barbara in sicer ob 17. uri na Trgu Marconi in ob 18.30 v gledališču Verdi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 17. t. m., bo pb 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	sredo, 17. t. m., ob 20.45 nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Georg Schmoehe, solist Francois Joel Thiollier. Na programu Rahmaninov in Čajkovski.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	sredo, 17. t. m., ob 20.15 koncert »Praznični veCer z orkestrom slovenske policije in solisti«. Dirigent mag. Milivoj Surbek. Izvajali bodo dela E. Satija. M. Nicola, D. Šostakoviča, M. Jarra, E. Morriconeja in J. Privška.
Grad Dobrovo - Hitove muze
Danes, 12. t. m., ob 20. uri VeCer baročne glasbe. Nastopajo Matej Sare (oboa), Svava Bernhardsdottir (viola), Igor Škerjanec (violončelo) in Hannfried Lučke (Čembalo).
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komorno skupino Ave iz Ljubljane.
V	soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
SEŽANA
V	soboto, 20. t. m., ob 20. uri koncert violinista Stefana Milenkoviča (za glasbeni abonma in izven).
UUBUANA
Cankarjev dom
Danes, 12. t. m., in jutri, 13. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani Andrevv Lloyd VVeber Gala Mušicah Na sporedu bodo najlepše melodije A. L. VVebbra: Jesus Christ Superstar, The Phantom of the Opera, Sunset Boulevard, Cats, E vita.
V	torek, 16. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani veCer z Vladom Kreslinom.
SNG Opera in balet
Danes, 12. t. m.-, ob 16.30 (abonma petek, izven, konto): Darijan Božic »Lizistrata 75«.
______________KOROŠKA________________
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (VVorter See Halle)
Danes, 12. t. m., ob 19.30 gostuje baletni ansambel združenih graških odrov »Naked City«.
PLIBERK
Mestna cerkev
Kulturni center Srečka Kosovela	Danes, 12. t. m., ob 19.30 adventni koncert.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o DaCanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko bd 9. do 17. ure.
M zej Revoltella: na ogled je razstava »Chersicla. DaiVinformale alle muse energetiche«
Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Murtič. Umik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25.
januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Tergesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o ške-denjsjd železarni. Urnik: 8-21.
Poštna palaCa na Trgu V. Venelo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Claudie Raza.
Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija.
Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli.
Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je fotografska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«.
Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Urnik od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure.
Centres’ Art Gallery v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko »Abdus Salam« v Grljanu: na ogled je razstava akrilov Carmela Vranicha.
BOUUNEC
Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na
ogled je razstava Marjana Mušiča.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butko-vica.
Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja.
Katoliška knjigarna - Ars Galerija: danes, 12. t. m., ob 18. uri odprtje razstave slikarja Pavla Medveščka. Umetnika bo predstavila umetnostna kritičarka Maja Jerman-Bratec.
VIDEM
Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«.
SLOVENIJA
SEŽANA
Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice -Umetnost postavlja vprašanja. Urnik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure.
UUBUANA
Cankarjev dom: do 18. t. m. je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije.
Mala galerija: do 14. januarja 1998 bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Passepartout.
Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ulil): odprta je razstava rezultatov geološko-paleonto-loške spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek.
a RAI 3
mk slovenski program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
6 RAM
6.30
9.35
11.10
12.25 12.35
13.30
14.05
14.25 15.15
16.00
18.00
18.10
18.45
19.30
20.35
20.40
20.50
22.45
22.50
0.50
1.00
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Geriči), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 19.00.9.30) dnevnik Film: Uomini e lupi (pust., It. ’56, r. G. De San tis, i. Silvana Mangano) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piii (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante
Dokumenti: Kvarkov svet - Južna Georgia - Otok pingvinov (vodi Piero Angela)
Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Quasimodo in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualno: II fatto Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela) Dnevnik
Film: II profumo della papaya verde (dram., Fr. '93, r. Tran Anh Hung, L Tran Nu Yen-Khe)
Nočni dnevnik Aktualno: Tempo/Filozofija, 1.30 Potihoma
I RAI 2
Pregled tiska Nn.: Zelene jagode Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in dražba, 13.45 Zdravje Variete:Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
17.15 dnevnik, vreme Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex, 19.55 Disokkupati jij Večerni dnevnik Tg2 " Variete: Furore Tg2 Dosje Dnevnik in vreme V parlamentu, vreme, nočni šport Aktualno: Zgodbe Glasbena oddaja: Mi ri-torni in mente - Replay
RAI 3
	Dnevnik, vreme
	Aktualno: Educational
	Aktualno: Italija 50. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
	Dnevnik 3,12.15 Šport
	Aktualno: Telesogni, 13.00 Il grillo, 13.30 Media/Men- tg
	Deželne vesti, dnevnik
	Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje
	Športno popoldne: hokej
	na ledu, Motor Show
	Dok.: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob
	Aktualno: Maastricht, Italia
	Dnevnik, deželne vesti
	Dok.: Najboljša leta našega življenja
	Aktualno: Magazzini Einstein
	Dnevnik, kultura, vreme
	Variete: Fuori orario
	Boks: diletanstko prvenstvo, 1.35 biljard
£8 RETE 4
ITAUA 1
IT Slovenija 1 |r Slovenija 2
Nad.: Uh amore di nonno TV film: Nord e Sud (i. P. Swayze, 11. del)
Pregled tiska Nad.: Vendetta d' amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papb,
_____11.30 dnevnik
■lEjljl Aktualno: Forum IBjU Kviz: Kolo sreče CgM Dnevnik
y Nad.: Sentieri - Steze 0 Film: Addio alle armi
6.00
6.50
8.30
8.50
17.45
18.55
19.30
20.35
22.40
23.15
1.45
(dram., ZDA '57, 2. del) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat TV film: Jack Reed, una questione d’ onore (krim., ZDA '95, i. B. Dennehy, S. Ruttan) Emilio Fede intervjuva Film: Terzo grado (krim., ZDA '90, i. N. Nolte) Pregled tiska
B CANALE 5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.45
15.50
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
1.30
1.45
2.45
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Cosby raziskuje Variete: Maurizio Costanzo Show
Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier, sodelujeta Umberto Smaila in Ric-cardo Pazzaglia)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in Zenske Aktualna kronika - Zgodbe: Le storie di Verissimo Film: Il sogno di una vita ((dram., ZDA '95, i. Sella Ward, Ron Silver, Judith ivey)
Aktualne zgodbe iz vsakdana: Verissimo Vraiete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti)
Film: In mezzo scorre il fiume (dram., ZDA '92, r. Robert Redford, i. Brad Pitt, Tom Skerritt)
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hitchcock Nočni dnevnik
		Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama
		mattina in risanke		Včeraj, danes, jutri
		Nan.: Agli ordini, papa		Videoring
		SP v smučanju: ženski		Nan.:	Moja družina
		veleslalom, 1. tek		(Nemčija, i. Rainer Hu-
		Variete: Benny Hill Show		nold, Saskia Vester, 2.)
		Nan.: Dva policaja c Chi-		Zborovski veCer (2. del)
		cagu		Film: Modro
		Šport studio, 12.25 Odpr-	[m	Poročila
		ti sutdio		TV igrica: Kolo sreCe (po-
		SP v smučanju: ženski ve-		novitev)
	■	leslalom, 2. tek		Videostrani
		Variete: benny Hill Show		Tedenski izbor: Omizje
		Risanke: Simpsonovi		Portret: Igralec Janko
		Varieteja: Colpo di ful-		Hočevar
	i	mine, 15.00 Fuego! (vodi		TV prodaja
		Alessia Marcuzzi)		Videostrani
		Nan.: Sweet Valley High		Obzornik
		Variete za najmljase Bim		Otroški program: Sonce v
	II;	Bum Bam, risanke		žepu - Portret Toneta
		Nan.: Hercules		Pavčka, 17.30 Kratki igra-
		Odprti studio, vreme,		ni film: Murphijeva noc
		šport studio		Po Sloveniji
		Nan.: Melrose Plače		Prodaja
		Variete: Sarabanda		TV igrica: Hugo
		Variete: Scherzi a part e		Včeraj, danes, jutri
!		(vodita Massimo Lopez,		Risanka
;		Lello Arena)		TV Dnevnik, vreme, šport
		Aktualno: Moby’s (vodi		Agencija
	11	Michele Santoro)		Dokumentarna oddaja:
FfflRlil		Aktualna odd.: Le notti		National Geographic -
		deli’ angelo		Raziskovalec (ZDA, 2.
		Fatti e misfatti		del)
		Šport studio, pregled ti-	t ^	Včeraj, danes, jutri
m	■	ska, Italija 1 šport		Odmevi, vreme
			M	Šport
			iiiti	Nanizanka: Newyorška
S TELE 4				vročica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi, 7.
				epizoda)
				Film: Vampirjev poljub
		19.30, 23.00 Dogodki in		(ZDA 1989, r. Robert
		odmevi		Bierman, i. Nicholas Ca-
		In diretta		ge, M. Conchita Alonco,
		Made in Italy		Jennifer Beals)
		Zoom mladih		Resnična resničnost
m		Osebnosti in mnenja		Videoring
		Glasb, odd.: Musichiamo		Videostrani
R]		Zoom mladih		
		Nan.: Katts and Dog		
				TV PRIMORKA
® MONTECARLO ,				
				
			Emi	17.00 Videostrani
■	■		n®®	Inini - Moda v usnju
■Milil		19.30, 22.450, 1.20 Dnev-	im\	Gianni za vas
		nik, 13.30, 19.50 Šport	rssj	Sprememba z Rudiem:
		Aktualno: Candido		Alternativno zdravljenje
		Film: L’ uomo dei mira-	Rku	Napovednik, videospot
m		coli (fant.', VB ’36)	KM®	Dnevnik TV Primorka,
		Variete: Tappeto volante		vreme
		Variete: Zap zap		Slavnostna akademija ob
		Aktualno: Quinto potere?		50-letnici goriške gimna-
		Film: Anime gemelle		zije, 22.00 Sola tenisa
m	m	(kom., '84, i. S. Martin)		ETV Zasavje
		Check Up Zdravje		Glasb, odd.: Video Boom
		Nogomet: Saudska Ara-	Ega	Dnevnik TV Primorka
bija - Brazilija
9.00
11.40 12.10
12.40
13.40 14.10
14.40
16.15
16.45
17.251
18.10
19.00 19.30
19.55
20.00
22.00
22.05
22.55
23.50
Euronevvs
Tedenski izbor: Mostovi Resnična resničnost Mosjtri jazza Dokumentarna oddaja Zgodbe iz školjke Tedenski izbor. Film: Tatic (Nizozemska) Nanizanka: Oh, dr. Bee-ching (VB, 2. epizoda) Nanizanka: Prvaki (ZDA, i. Timothy Busfield, Ash-ley Corw, Ed Marinam, 10. epizoda)
Nanizanka: Ana Marija -Zenska gre svojo pot (Nemčija, 3. epizoda, r. Celino Bleivveiss, i. Uschi Glas, Michael De-gen, C. Kohlund, 4. ep.) Nanizanka: Jeklene ptice (VB, 7. epizoda)
Zenit
Nanizanka: Prvaki (11. epizoda)
Včeraj, danes, jutri Film: Obsedno stanje v Bronxu (ZDA, r. D. Pe-trie, i. Paul Nevvman, E. Asher, Danny Aiello) Včeraj, danes, jutri 10000'obratov Dokumentarna nanizanka: Hollywood - Svetlobni triki
Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo
SU Koper
	13.00 SP v smučanju: ženski veleslalom
	Euronevvs
	Sredozemlje
	Film: Zbogom, stari zahod (vestern, ZDA '85, i. T. Berenger)
	Četrtkova športna oddaja
	Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
	Gost tedna
	Primorska kronika
	Dnevnik, vreme, šport
	Eccheccimanca
	Vsedanes aktualno
	Praznične prireditve: Fac-ciamo festa
	Dokumentarec, 21.50 TV dnevnik, 22.05 Folkest
	Pogovorimo Se o...
	Teche, Vsedanes

Radio Trst A
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, 11. del); 9.40 5 minut informatike; 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.10 Otrok in družina (M. š. Košuta); 11,45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka 97; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Na pomoč, na pomoč! (V. Poljšak); 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: skladatelj Lucijan M. Škerjanc; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, *14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.30 Poročila,Osmrtnice; 6.05 Ljudska glasba;
7.30	Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 ©poldnevnik,
osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, kulturni koledar, planinski vodnik, pojdimo v kino;
19.00	RD RASLO; 20.00 Večerni pr. Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17,30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Slgla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00.	13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 1 T.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvetsila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za po-
morščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, informacije;
22.30	informativna odd.; 22.45 Naš kraj;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert;
18.05	Likovni odmevi; 18.20 200-letnica rojstva G. Donizettija; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije; 22.15 Igra; 23.00 J Šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad," Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
r _ „ SREČ
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666


VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta bo Cez dan prešla nase kraje. S severozahodnimi vetrovi bo dotekal k nam nekoliko hladnejši in precej suh zrak.
1000

1010

sr'1'?
cS
Z
6
6
6

' 1/4
HELSINKI JN2
mg
1020
C
K0BENHAVI) (VA '1000
-i &
DUBLIN o'	^
'-LONDONo^MSTER^M 9/13 BERL|N 8/9
~^-5—'	OBRUSEU 6 A
oPARIZ ViSo
^Z^i	12/13	(_6i
° MILANO
ŽENEVA 6/7 UUBUANA 6/7
BEOGRAD -21
MOSKVA
ZN AN
SAVA 4/5	o KIJEV
_,'6
-0/
VV SPLIT -/- osOFIJA -1/-1
...	---SKOPJE o	____
-/-
x * ZN N N X' ‘
..ATENE s/r* .	.
1020	'6Z.—-Z .
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.16. Dolžina dneva 8.34.
r LUNINE MENE<
Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 5.36.
msš
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.37 najnižje -22 cm, ob 7.44 najvisje 54 cm, ob 14.36 najnižje -62 cm, ob 21.02 najvisje 31.
Jutri: ob 2.20 najnižje -21 cm, ob 8.19 najvišje 54 cm, ob 15.10 najnižje -65 cm, ob 21.42 najvisje 34. cm.
MORJE
Morje	mirno,
temperatura morja 11,3 stopinje C.

BIOPROGNOZA
Dopoldne bo vreme vplivalo obtežilno na počutje mnogih ljudi. Utrujeni in razdražljivi bodo. Popoldne bo obtežitev postopoma ponehala.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............7
1000 m..............5
1500 m..............3


2000 m.............0
2500 m ...........-3
2864 m............-5
JUTRI
GRADEC
4/9

TRBIŽ
N
CELOVEC O 0/5
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -3/10
O KRANJ
S
S
9 GRADEC 4/8

MARIBOR O 4/10
M. SOBOTA
°s
CEDi
6/14 O OVIDEM
2	■^N. GORICA 5/
GORICA r.
5/13 O °
$
CEUE
O 2/10
"N

N
UUBUANA 1/10
UMAG
POSTOJNA C TN
o 1/8
KOČEVJE O
N. MESTO O
■N
2'
ZAGREB
4/10
O
$
s

<s.
O
^RNOMEU
OPATIJA
6reč PAZIN O
REKA
6/13
7A IS N
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta bo Cez dan prešla nase kraje. S severero-zodnimi vetrovi bo dotekal k nam nekoliko hladnejši in precej suh zrak.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Jahta Britaimia odslej le turistična atrakcija
PORTSMOUTH - Štirinajst predstavnikov kraljeve družine s kraljico Elizabeto II. na čelu je včeraj v Portsmouthu uradno »upokojilo« kraljevo jahto Britannio (na sliki AP med svojo zadnjo plovbo ob britanskem otočju), ki je zadnjih 44 let služila britanski kroni.
Kje bo njeno zadnje pristanišče, pa še ni znano. Gostoljubje ji ponujata Manchester in Edinbourgh. V Manchestru naj bi jahta predstavljala osrednjo atrakcijo v zgodovinskem centru (na shki desno), na Škotskem pa naj bi postala kraj za državniška srečanja, odprta pa naj bi bila tudi za javnost. Odločitev bo padla na podlagi pogajanj med predstavniki obeh mest.
Labradorec
namesto
Chelsea
VVASHINGTON - Ljubezen na prvi pogled in Bela hiša je dobila novega stanovalca trimesečnega rjavega labradorčka, za zdaj še brez imena, so sporočili iz urada ameriškega predsednika. Po odhodu brucke Chelsee Clinton na kolidž v Kaliforniji, kjer študira kirurgijo, predsedniški par v pusti Beli hiSi tare sindrom »praznega gnezda,« je potožila mama Hillary. Tiskovni predstavnik predsednika Billa Clintona, Michael McCurry, pa pravi drugače; predsednik naj bi si zaslužil vsaj enega zvestega prijatelja v VVashing-tonu in če ne drugače, bo poslej lahko užival v sprehodih s psom. "Če hočeš prijatelja v VVashingtonu, si kupi psa, " je bojda rekel že 33. predsednik ZDA Harry Truman. Prvi ameriški mačkon Socks je po Mc-Curryu novico o prišleku "kar dobro" sprejel, v Beli hiši pa se bodo potrudili, da bo čim laže prebolel čustveni pretres. (STA/Hina)
Zaradi žganja ob svobodo
NEW DELHI - Črni himalajski medved iz severnoindijske zvezne države Utar PradeS je svoje nezmerno nagnjenje do žganja plačal s svobodo. Kot je poročal tamkajšnji časnik Hin-dustan Times, je nesrečnik obupano iskal nekaj, s čemer bi si potešil žejo.
Končno je v pločevinasti posodi enega od prebivalcev vasice Tefna našel črno žgano pijačo. Žganje je izginilo kot bi mignil, medved pa, ki je v posodo tako in drugače pregloboko potisnil gobček, se posode ni več mogel znebiti. Njegovi obupani in prav nič tihi poskusi, da bi se neprijetnega pokrivala rešil, so privabili vaščane, ki so zverino kmalu zaprli v kletko. Klavrnega položaja pa se je pijanček na svojo grozo zavedel Sele po 36 urah, poroča časopis. (STA/dpa)

Lažni likvidatorji z Černobilu
KIJEV - Ukrajinsko i strstvo za izredne ra re je zaradi poroi množičnem ponare dokumentov uvedlo skavo dokumentov ki so sodelovali pr i stranjevanju posledii nobilske jedrske nes ti. likvidatorjev. Tal po preverjanju 312 dokumentov odkrili j raj 4000 lažnih lik i torjev. Vsak od njih državnega proračun no dobil od 1000 do I griven (900.000 1 3.600.000 ib).
Umrla najstarejša OtoCanka
LOUGHTON - V mestecu Loughton, severovzhodno od Londona, je v torek umrla Lucy Askew, ki je bila s 114 leti znana kot najstarejša Otočanka in vse življenje samska. Po besedah častitega Nigela Hovvartha, ki jo je zadnja leta obiskoval v domu onemoglih, je Lucy zdravje zapustilo šele pred kratkim. Lucy je na svet privekala le tri leta za domnevno naj starejšo zemljanko Marie-Louise Chasse-Meilleur, ki živi v domu za ostarele v kanadskem Ontariu in je 29. avgusta letos dopolnila 117 let. (STA/AFP)
Letos v Texasu usmrtili že 37 ljudi
HUNTSVILLE - V času svetovnih prizadevanj za popolno in dokončno odpravo smrtne kazni so v ameriški zvezni državi Texas v letošnjem letu usmrtili 37 ljudi, kar je neslaven rekord v zgodovini te države. V Texasu naj bi letos ne usmrtiU nobenega obsojenca več. (STA/dpa)