Štev. 40. V Ljubljani,«torek, dne 18. februarja 1908. Leto xxxui. Velja po polti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta i po za letrt leta „ za en mesec „ 13-— 6-50 2-20 V upravniStvu: xa celo leto naprej K 22 40 za pol leta 'P ra četrt leta ia en mesec 1120 5-60 1-90 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVE Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraZajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. '•C Uolivno gibanje. VOLIVCI! Temeljem sklepov glavnega zborovanja zaupnikov S. L. S. z dne 10. februarja letošnjega leta, priporočamo p. n. volivcem S. L. S., da pri volitvah v kmečkih občinah, ki se vršijo v petek, dne 21. februarja let. leta, soglasno volijo sledeče gospode, ki so oficijelni kandidati S. L. S. in sicer: 1. V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika gg.: FRAN POVŠE, državni poslanec v Ljubljani in DR. IVAN ŠUSTERŠlC, državni poslanec v Ljubljani. 2. V sodnih okr. Kamnik in Brdo g.: DR. JANEZ KREK, državni poslanec v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Škofja Loka gg.: FRANC DEMŠAR, državni poslanec na Cešnjici in JANKO ZABRET, župan občine Predoslje, na Bobovku. 4. V sodnih okrajili Radovljica in Kranjska gora g.: JOSIP POGAČNIK, državni poslanec v Podnartu. 5. V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cerknica gg.: FRANC DROBNIC, posestnik v Novi vasi hiš. št. 4 in DR. IGNACIJ ŽITNIK, državni poslanec v Ljubljani. 6. V sodnih okr. Vipava in Idrija g.: IVAN LAVRENClC, posestnik in gostilničar na Vrhpolju h. š. 26 7. V sodnih okrajih Novo mesto, Kostanjevica in Krško g.: JOSIP DULAR, posestnik v Jurkivasi hiš. št. 7. 8. V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče gg.: FRANC KOŠAK, župan na Grosupljem, DR. EVGEN LAMPE. stolni vikarij v Ljubljani in JOSIP MANDELJ, c. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani. 9. V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče gg.: FRANC BARTOL, župan v Sodražici in FRANC JAKLIČ, državni poslanec v Dobrepoljah. 10. V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g.: FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. V mestu Idrija kandidira S. L. S. dosedanjega poslanca gospoda MIHAEL ARKO, dekana v Idriji. Somišljeniki S. L. S.! Volite soglasno te može in ne dopuščajte, da bi kedorkoli rušil disciplino. Sloga jači, nesloga tlači! OSREDNJI VOLIVNI ODBOR S. L. S. BELA KRAJINA. SOMIŠLJENIKI POZOR! POZOR! Liberalci so vrgli vse sile na Belo Krajino in upajo s pomočjo liberaln. gra-ščaka Julija Mazelleta vreči Šukljeta. Vzrok temu nasilju je, da utegne Šuklje postati deželni glavar. To hočejo liberalci zaprečiti z vsemi sredstvi in zato so uprizorili uprav sleparsko gonjo za liberalca Mazelleja, o katerem doslej svet dru-zega ni vedel, kakor da je dober kupec za svojo malho in nikakor imeniten poštar. Mi ne vemo, če bo gospod dvorni svetnik res deželni glavar, kajti to bo odločil presvetli cesar. Toliko pa vemo, da bi bilo celi Beli Krajini v največji ponos in korist, če bi ravno belokranjski poslanec postal deželni glavar! Koliko dobrega zamore potem storiti baš za Belo Krajino! Liberalci pa hočejo Belo Krajino osle-pariti za to velikansko udobnost iz same zelene zavisti in podle strankarske strasti. Namesto da bi Bela Krajina imela za svojega poslanca deželnega glavarja, ki je poleg deželnega predsednika najvplivnej- ša oseba v celi deželi, naj bi Bela Krajina po nameri liberalcev imela Julija Mazelleta!! Julija Mazelleta, ki je vplivna oseba samo na gradaški pošti, na Krupi in pa v svoji štacuni. Cel svet bi se smejal Beli Krajini, če bi namesto uglednega in vplivnega svojega rojaka Šukljeta izvolila za poslanca enega Julija Mazelleta. Podli načrt liberalcev, ki je naperjen zoper korist in čast Bele Krajine, se bo razbil ob značajnosti in zavednosti belokranjskih kmetov. Čast I3ele Krajine pa tudi zahteva, da bodi zmaga S. L. S. sijajna in častna, poraz liberalcev z Mazellejem pa sramoten. Zato vsi zavedni Belokranjci na noge in dne 21. t. m. na volišče! Osramočena mora pasti liberalna stranka; osramočeni morajo ostati vsi, ki so tako neprevidni, tla se dajo vjeti za liberalca Mazelleja; osramočeni morajo pa biti osobito vsi liberalni agitatorji, ki so se pritepii v Belo Krajino, delat zgago in kalit mir. « * * Še celo i/. Gorenjskega so liberalci nagnali agitatorje v Belo Krajino, ki ru-jejo, lažejo in obrekujejo S. L. S. in njenega kandidata. Vse to samo zato, ker mislijo snesti Beli Krajini deželnega glavarja. Ne privoščijo Beli Krajini, da bi njen poslanec bil deželni glavar. Ne privoščijo tega Beli Krajini, ker jo sovražijo. Beli Krajini privoščijo le — Mazelleta! Kako je že rekel vrhovni poglavar liberalne stranke leta 1901 na shodu v Črnomlju? Rekel je, da so belokranjski kmetje taki, kakor bi bili ravnokar ušli iz farovških svinjakov! in ista stranka, ki belokranjskega kakor vsacega kmeta tako grdo zaničuje inpsuje, hoče sedaj pod Mazellejevo krinko prevarati in oslepariti belokranjski narod. In žalostno, nad vse žalostno, da so se, kakor je videti, nekateri pošteni kmetje res dali prevarati in preslepiti. Upamo, da se jim odpro oči še pravočasno in da na dan volitve liberalci res prav sami ostanejo in potem ne bodo imeli kaj prida glasov šteti. - Zal bi nam bilo v dno srca, če bi se le en pošten ljudski glas zgubil med liberalno sodrgo, ki zajema liberalno gnojnico od iz-vestnih dveli črnomaljskih liberalnih huj-skačev, glavna povelja pa sprejema od ljubljanskih liberalcev. Liberalci naj pri volitvi med seboj ostanejo ljudski možje pa združijo vsi brez izjeme svoje glasove na kandidata S. L. S. gospoda Franceta Šuklje, državnega poslanca v Kandiji. >',: }'.t Belokranjski kmetje! V petek, dne 21. t. m., vsi na volišče! Nihče naj ne ostane doma! Nihče naj se ne zanaša na druge! Nihče naj ne misli, da njegov glas ne odločuje! Vsak glas je odločilen! Bela Krajina, ostani bela, čista, ne-omadežcvana, ponosna, značajna, kakor si bila doslej! Bela Krajina naj se dvigne kakor en mož in naj zagromi med svet, da je in ostane katoliško-narodna, v taboru Slovenske Ljudske Stranke — in da z liberalci noče imeti nič opraviti! Bela Krajina naj pokaže, da se za nobeno ceno ne pomaže z liberalnimi spletkami! Belokranjski kmetje! Kviško po stari navadi! Vsi zapišite na glasovnice ime ljudskega kandidata: FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. V petek, dne 21. t. m., pa vsi na volišče! Z Bogom za ljudstvo! * * * V Beli Krajini vlada velikansko ogorčenje proti Mazellejevi kliki, ki je v svojem lističu, ki si je neopravičeno prilastil častno ime »Belokranjec«, opsoval belokranjske može, da so »babe«. Belokranjski možje bodo to nesramnost plačali v petek, dne 21. t. m., z glasovnico v roki. Navdušenje za kandidata S. L. S., dvornega svetnika Šukljeta vedno narašča; Mazel-lejeva klika pa se je s svojim psovanjem popolnoma razkrinkala. Ugledni belokranjski rojak Franc Šuklje bo izvoljen s častno večino. Mazelle pa naj ostane pri »babah«, ki jih je njegova klika iznašla v Beli Krajini. Tako grdo se še ni nikdo drznil sramotiti belokranjski narod, kakor Mazelle-jeva svojat. Plačilo, pošteno plačilo ne izostane! Surovosti Mazellejevih pristašev. Iz Črnomlja se nam poroča, da je tolpa Mazellejevih pristašev razbila volivni LISTEK. Oljarnami kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M. (Dalje.) Ko je prišel bližje, sta stopila dva izmed lopovskili krvnikov proti njemu. Obrnila sta se proti kralju, kakor da bi čakala njegovega povelja. »Ubijte ga!« je rekel kralj. »Ubijte ga!« je rekla Gagool. »Ubijte ga!« je rekel Skragga z votlim hihitanjem. Še predno so bile izrečene te besede, je bilo dejanje izvršeno. Eden izmed krvnikov je zasadil svojo sulico v nesrečnikovo srce, drugi pa mu je. da je bilo bolj gotovo, s svojim velikim batom razbil glavo. »Eden!« je štel kralj Tuala, prav tako kakor črna Madarne Defarge, kakor je opomnil Good, in truplo so zavlekli nekoliko korakov v stran ter ga vrgli po tleh. Komaj je bilo to dovršeno, že so pripeljali druzega nesrečnika kakor vola v mesnico. To pot smo po njegovem plašču iz leopardove kože spoznali, da je bil višji. Zopet so bile izgovorjene strašne besede in žrtva je padla mrtva na zemljo. »Dva!« jc štel kralj. In tako se je nadaljevala smrtna igra, dokler ni ležalo kakih sto trupel v vrstah za nami. Slišal sem o gladijatorskih igrah Cezarjev in španskih bikoborbah, vendar dvomim, da so bile pol*tako strašne kakor ta kukuanski lov na čarodejce. Gladiatorske igre in španske bikoborbe so se vršile v ljudsko zabavo, o tem pa tukaj gotovo ni moglo biti govora. Enkrat srno se vzdignili in skušali ugovarjati, vendar nas. je T\vala resno zavrnil. »Pustite postavi njen tek, beli možje. Ti psi so čarovniki in zlodejci; prav je, ako morajo umreti,« je bil edin odgovor, ki ga nam je dal Okoli polnoči je bil premor. Iskalke čarodejcev so stopile skupaj, očividno vtrujene od svojega krvavega opravila, in mi smo mislili, da je krvava predstava končana. Vendar temu ni bilo tako, kajti kmalu se jc na naše veliko začudenje stara Gagool vzdignila iz svojega sključenega položaja in se opirajoč na palico podala zopet v odprti prostor. Nenavaden prizor je bil, videti to strahovito staro bitje z jastrebjim obrazom, skoro dvakrat sključeno vsled previsoke starosti, kako je polagoma zbirala svoje moči, dokler ni navsezadnje skočila tako živahno kakor njene osodepolne tovarišice. Tekala je sem in tja in prepevala ter iznenada planila proti nekemu vitkemu možaku, ki je stal pred enim izmed polkov in se ga dotaknila. Ko je to storila, se je vzdignilo po polku neko ječanje, ker je bi! očividno njegov poveljnik. Toda vseeno, dva člana istega polka sta ga pograbila in peljala h kralju, da ga usmrti. Pozneje smo izvedeli, da je bil zelo bogat in vpliven človek ter celo kraljev bratranec. Tudi on je padel in kralj je štel sto in trije. Nato jc skakala Gagool zopet sem in tja in sc polagoma vedno bolj in bolj približevala nam. »Obešen naj bom, ako sc mi ne zdi, da namerava poskusiti svojo igro pri nas.« je vzkliknil Good v svoji grozi. »Nesmisel!« je rekel Sir Henry. Ko sem videl to staro čarovnico plesati vedno bližje in bližje, mi je popolnoma vpadel pogum. Pogledal sem na dolge vrste mrtvih trupel za nami in se stresel. Vedno bližje in bližje je plesala Gagool, podobna nekaki živi krivi palici in v njenih groznih očeh se je žarel in svetil skrajno zloben ogenj. Bližje je prihajala in še bližje in vse oči te velikanske zbrane množice so z napeto pozornostjo sledile njenim gibanjem. Navsezadnje je obstala in kazala. »Kedo je sedaj na vrsti?« je rekel Sir Henry sam pri sebi. V trenutku je bilo vseh dvomov konec, kajti stara ženska je skočila naprej in se dotaknila Umbope aii Ignosija na ramo. »Zavohala sem ga!« je kričala. »Ubijte ga! Ubijte ga! On je poln zlobe; ubijte ga, tujca, predno teče kri za njega. Ubijte ga. o kralj I« Nastal je premor, ki sem ga jaz nemudoma porabil. »O kralj!« sem zaklical in vstai s svojega sedeža. »Ta mož je služabnik tvojiii gostov: on je njihov pes; kdorkoli prelije kri našega psa, prelije našo kri. Pri sveti postavi gostoljubja zahtevam zanj varstva!« »Gagool, mati čarovnic, ga je izvohala: umreti mora, beli možje,« se je glasil odgovor. »Ne, on ne bo umrl,« sem odvrnil; »oni. ki se ga dotakne, umrje sam.« »Zagrabite ga!« je rjovel Tuala proti krvnikom, ki so stali naokoli, rdeči notri do ušes od krvi svojih žrtev. Stopili so nekoliko korakov proti nam in se obotavljali. Kar se tiče Ignosrja, je vzdignil svojo sulico, kakor da bi bil odločen drago prodati svoje življenje. »Stojte, vi psi!« sem zaklical, »ako hočete dočakati jutrajšnjega dne. Dotaknite se enega lasu njegove glave in vaš kralj umrje,« in nameril sem svoj revolver na Tualo. Sir Henry in Good sta tudi potegnila svoje revolverje; Sir Henry jc nameril svojega na glavnega krvnika, ki je stopal naprej, da bi izvršil obsodbo, Good pa je dobro nameril na Gagool. (Dalje prihodnjič.) shod v Oradacu. Dr. Lainpeta in župana Mihelčiča je dejansko napadla. Mihelčič je ranjen na očesu. S takimi surovostmi se dela torej za Mazclleta. Vsak pošten Belo-kraniec bo surovinam obrnil hrbet, ker surovine ne bodo nič storile za gospodarski procvit Belekrajine, ker niso zmožne resnega, pametnega dela. V boj proti surovinam, na volišče za moža resnega, vspešnega gospodarskega dela, Fran Šuk-Ijeja ! Belokranjski volivci! Naš kandidat je gospod dvorni svetnik FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. Nanj,ki je Vaš rojak in ugledni državni poslanec, združite vse Vaše glasove, sebi in domovini v čast in blagor! Osrednji volivni odbor Slovenske Ljudske Stranke. * « * SHODI »SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«. Iz Loškega potoka se nam poroča: Brzojavno smo sporočili, kako se je vršil v nedeljo shod v naši dolini. Danes dopol-nujemo. ("i. Rusu shod nikakor ni bil všeč; to je pokazal v svojem glasilu, a na shod, dasi povabljen, ni prišel, potem pa vpije, da se shod vrši v njegovi nienavzočnosti. Ves Loški potok je bil na nogah. Ker nasprotniki nečejo biti liberalni — jih imenujmo Rusova garda. Torej g. Rusova garda iz Travnika je primarširala korpo-rativno pod vodstvom brata njegovega Franceta, nekega Koširja in Debelaka. Nekateri so bili oboroženi s piščalkami. Ko se odpre farovž, napolnijo volivci vse pritličje. Načelnik »Kmečke zveze« državni poslanec Jaklič opozori na postavo o zboro-valni svobodi, imenuje reditelje iu podeli besedo kandidatu Bartolu. Vrišč in krik se je takoj začel. Najbolj se je repenčil Košir, ki se je tako napenjal, da smo se splošno bali, da ne bi počil. Vmes. so se culi brlizgi piščalk. Ko so se nekoliko pomirili, je g. Bartol nasproti nasprotnemu očitanju, da je postavljen na ljubljansko komando, povedal, kako je nastala njegova kandidatura in nato razvijal načrte, ki čakajo rešitve v prihodnjem deželnem zboru. Ne-mirneži so skrbeli, da se je g. Bartol ined govorom lahko večkrat oddahnil. Ko je končal, so mu pristaši S. L. S. burno pritrjevali. Za njim je govoril kandidat Jaklič. Povedal je, kako ga veseli, da se je »Nova Doba« zaradi današnjega shoda povspela iz vsakdanje dolgočasnosti, in vendar enkrat nekaj prinesla, kar kaže, da humor še ni popolnoma izumrl. Priporoča, da naj »Nova Doba«, ako hoče zanimati, še kaj tacega napiše. Potem ie prišel na sedanji volivni boj in poudarjal, da se gre v tem boju v prvi vrsti za volivno reformo. Zato so se poslanci S. L. S. že šest let borili, a liberalna stranka (viharni klici ogorčenja proti liberalcem.) To je najbolj gnjila in podla stranka! Zanimivo je, da so legi* timni nasledniki liberalcev, ki so doslej vedno liberalno volili, in ki se sedaj zbirajo pod firmo Slovenska Gospodarska Stranka, najbolj protestirali proti liberalcem. .lih že poznajo! Nato je prešel na nasprotne kandidature v tem okraju in konštatiral. da so te kmečke kandidate postavili ribniški tržani uradniki. (Rusovi ugovarjajo. Utajiti se pa take reči itak ne da.) To poglavje jim kar ni ugajalo in so le hoteli vedeti, kaj je S. L. S. za kmeta storila. No, tudi na to jim je kandidat odgovoril, kaj je bilo mogoče pri sedanjih razmerah storiti in ie navajal najvažnejše stvari, katere je predlagala S. L. S. v deželnem in državnem zboru v tem času, kar je 011 notri. Pa tudi o tem se niso radi razgovarjali, ni jim bilo ljubo, da so se vendar enkrat v Loškem potoku razpravljale te reči. Nato so hoteli vedeti tudi. kaj se je storilo za Loški potok. Na to je povedal g. Jaklič, da je samo enkrat prišla neka peticija iz Loškega potoka na deželni zbor in sicer takrat, ko so liberalci mobilizirali svoje občine proti S. L. S., proti boju za volivno reformo in so takrat liberalne občine zahtevale, da se učiteljstjvu plače izboljšajo. Posl. Jaklič je upošteval željo občine in stavil predlog v deželnem zboru, naj vendar vlada naznani, kateri denar bo dala na razpolaganje za učiteljske plače. Kar se tiče požara v Retjah, je naša stranka storila svojo dolžnost v dež. zboru, to stoji zapisano v stenografičnih zapisnikih, in drž. podporo so izposlovali državni poslanci, dr. Šusteršič in g. Rus ima pri tem lepo zaslugo, da se je žrtvoval in napisal prošnjo na polo papirja. Zaradi povodnji jc poslanec stavil predlog v državnem zboru, a ravno potoška občina je poslancu sporočila, kdo ie pravzaprav kriv, da podpore niso dobili. Jaklič jc povedal, da je nato storil korake v Kočevju in Ljubljani pri uradih, ki imajo to stvar v rokah. Potem so pa prišle na vrsto tiste velikanske dije-te. — G. Rus mu jih je v »Novi Dobi« na-računal 10.000 K — in zavrnil očitanje, da si jih je 011 ali poslanci S. L. S. sami odločili, ker so dijete za deželni zbor že odločene od leta 1861 in za državni zbor od leta 1867, toraj takrat, ko poslanca Jakliča še na svetu ni bilo. Obžaloval je, da ima tako nizkotne nasprotnike, da mu očitajo dijete, katere 11111 brez njegove krivde pripadajo po zakonu. Ali pa izvira to očitanje ie iz velikanskega hrepenenja g. Rusa po dijetah? Ko je Jaklič vprašal, če so poslanci S. L. S. in 011 res lenobo pasli, kakor jim očitajo nasprotniki, je večina zaorila, da ni res. — Pozval je navzoče, da naj na dan volitve volijo po svojem prepričanju in opozoril, da imamo postavo o volivni svobodi, (i. kaplan Škulj je ognjevito priporočil kandidaturi. Med njegovim govorom so utihnili ugovori, a nekateri Travni-čani so jo s povešenimi glavami odkurili na zrak. G. župan Lavrič je povedal, kaj je občina storila glede podpor in je priporočil poslancu Jakliču, da naj skrbi, da se cesta Bloke-Čabar podeželi, ker cesto rabijo največ vozniki, ki iiiso doma v okraju. Po triurnem zborovanju smo se mirno in zadovoljno razšli na vse strani z zavestjo, da se bodo po volitvah polegle strasti. Ta shod je pa pokazal, da se tudi v Loškem potoku dela dan! Kandidata S. L. S., Jaklič in Bartol, sta v nedeljo, ko sta dospela iz Loškega Potoka, priredila shod v Sodražici. Vabljeni so bili na shod samo tržani, ker se je shod vršil zvečer in doslej še nimamo primernega lokala za volivce cele občine. — Shodu je predsedoval g. župnik, podpredsednika sta bila gg. Pakiž in Lovšin, zapisnikar pa obrtnik g. Strle. Kandidata sta v splošno zadovoljnost navzočih volivcev, katerih je bila Štrbenkova gostilna natlačeno polna, razvila strankin program. Njih kandidaturi ste bili od vseh navzočih z navdušenjem sprejeti. Volivci se ne bodo dali begati liberalnim spletkarem, ki hočejo v kalni vodi vjeti nekaj glasov za Rusa in Merharja ter v ta namen nagovarjajo naše somišljenike v Sodražici, da naj volijo Rusa in Bartola, one po ribniških občinah pa Merharja in Jakliča. Vse kaže, da to pot liberalci v Sodražici ne dobe večine, kakor so jo imeli pri zadnji deželnozborski volitvi. Celo veliki vpliv znanega našega magnata bo precej premajhen. Kandidat S. L. S. Bartol je imel pretečeno sredo lep shod na Vinicah, kjer so navzoči volivci iz Vinic, Zapotoka, Gorenjih Lazov in Sinovice pazno sledili njegovemu govoru ter spoznali, da ima g. Bartol vse lastnosti, ki so potrebne poslancu naše doline. Svoje glasove bodo oddali le Jakliču in Bartolu, naj potem »Nova Doba« piše, kakor hoče. Pottiilovaje so vzeli na znanje. kako Rusu in Merharju po ribniški okolici pred nosom vrata zapirajo. Za gorenji konec sodraške občine se je v nedeljo vršil voliven shod Pod klancem. Kandidata sta bila zaradi shoda v Loškem Potoku zadržana, vendar ste bili njihovi kandidaturi po navdušenih govorih domačih govornikov soglasno sprejeti. Volivna shoda se priredita tudi na Gori in v Zamostcu. Iz dosedanjih shodov lahko sklepamo na lepo večino, katero dobita kandidata S. L. S. v sodraški občini. I/. Mokronoga se nam piše: Dva shoda je napravila v zadnjem času naša kmetska zveza. Predzadnjo nedeljo se je vršil shod v Lakencu pri g. Dolenšku. Ker v tem kraju dosedaj še ni bilo nobenega shoda, je odbornik Knietskc zveze, gosp. Ivan Povše v poljudnem govoru poročal o namenih Knietskc zveze. Pokazati jc treba s skupnim nastopom po kmetskih zvezah, da smo še tu iu da sedaj zahtevamo svojih pravic. Fdino po poslancih S. L. S. jih upamo doseči, ker edino ti imajo srce za ljudstvo; zato jih hočemo voliti v deželni zbor. Nato bodri mokronoški kaplan može k večjemu zanimanju za politično življenje in k večji vnemi za voiitve. Nato jc pristopilo precej novih članov h Kmetski zvezi in govorilo še nekaj mož. Še lepši, kakor ta, je bil zadnjo nedeljo shod v Martinji vasi pri Mokronogu. Zopet je govoril naš vrli probujevavec ljudstva g. J. Povše. Našteval jc, koliko kmetskih zadev čaka izboljšanja, koliko dela čaka Kinetsko zvezo. Nato je povzel besedo g. župnik Buko\vitz, ki je častital Kmetski zvezi in zbranim možem, da so si izbrali tako izvrstnega odbornika, kot je g. Povše, ki tako odločno gre v boj za kmeta. Udarci padajo in puščice lete na vsakega, ki gre s kmetom. A to nas ne straši. Krepi nas upanje na gotovo zmago. Porok za to so delavni poslanci S. L. S. Nato govori o naših kandidatih, kojih kandidatura z zadovoljstvom vzame na znanje. V nedeljo se je vršil volivni shod v Ajdovcu pri Žužemberku. V nedeljo predstavil se je volivcem na Čatežu ob Savi dosedanji naš poslanec g. Jožef Dular, posestnik iz Jurkevasi. Z njim je bil tudi g. Stanovnik, župan horjulski. Zbrani kmetje so sledili njih izvajanjem z živahnim priznavanjem. Prav posebno se je opazovalo, kako mogočno vpliva na ljudstvo prepričevalna beseda iz ust moža, ki pozna kmeta iz lastne skušnje. Govorila sta možem iz srca. Tako govore možje, ki so pristni zastopniki vernega ljudstva! Iz radovljiškega okraja se nam piše: Culo se je, da kandidira v naših kmečkih občinah Jože Gogala iz Nove vasi pri Lescah proti g. državnemu poslancu J. Pogačniku. Volivci radovljiškega okraja! Kako bo pa g. Gogala zastopal naše gorenjske kmečke koristi, ko jc 011 prvi prodal in ž njim še nekaj solastnikov najlepšo planino Mevode nad Tržičem g. baronu Bornu. Planina je bila za kmete velike veljave, ker leži v nižavi in ima vode in paše dovolj. Torej ta mož si upa sedaj kandidirati za našega poslanca. Nc, to ne gre! Mi volivci pa bomo volili le gosp. državnega poslanca Jožefa Pogačnika, kateri skrbi, da bi se planine po možnosti pridobile nazaj in je imel v tem že kaj uspeha. Na volišče za Pogačnika ! Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem je v nedeljo priredila po deželi 10 volivnih shodov. Najsijajnejši jc bil volivni shod v Dornbergu. Udeležilo se ga je nad 500 mož. Govorila sta dr. Dermastja, kandidat Miha Zega in župnik Juvančič. Zboroval-cem je imponiral nastop kandidata Zege. Predsedoval je shodu g. Mrevlje iz Tabora. - Lep je bil voliven shod v Renčah ob 8. uri zjutraj. Udeležilo se ga je okrog 150 zborovalcev. Govorila sta dr. Dermastja in Zega. — S. L. S. je tudi sklicala volivni shod v Prvačini. Prvačina je doslej veljala za najhujšo Iiberalno-agrarno trdnjavo; zato ni čuda, da so liberalci napovedani shod preprečili s surovostjo. Nato se je vršil drug shod, na katerem je bilo .-10 do -10 mož, kar je za ondotne razmere veliko in kar dokazuje, da se je tudi v Prvačini pričelo daniti ravno vsled liberalnega terorizma. — Sijajen je bil pod predsedstvom g. Torkarja shod v Hudajužni, kjer so govorili gg. kandidat Kosmač, dr. Knavs, župnik Kragelj in Gabrijel Bevk. V Št. Florijanu, kjer županuie znani agra-rec Klanjšček, se ie lepo izvršil naš shod. Ljudstvo je vse za S. L. S. Moč agrarcev je tu podrta. Govoril je dr. Pavlica. — Tudi v drugi agrarni trdnjavi, v Grgarju, je bil voliven shod S. L. S., ki je lepo uspel. Navzočih je bilo mnogo zborovalcev, med njimi precej agrarcev, ki so ponesli s shoda lepe vtise in marsikateri izmed njih bo obrnil hrbet agrarni-liberalni stranki. Tu sta govorila gg. Vuga in Rust-ja. — Ista govornika sta imela voliven shod v Čepovanu, ki se je prav dobro ob-nesel. — Kandidat dr. Brecelj je imel lepo uspel volivni shod v Štanjelu na Krasu. Tudi v Šmarjah in v Rihemberku na Vipavskem sta bila volivna shoda. V Šmarjah je bilo precej nasprotnikov, a so se obnašali mirno. Govoril je urednik Krem-žar. V Rihemberku so nekateri liberalčki hoteli mbtiti. a so se temeljito osmešili. Govorila sta dr. Ličen, posestnik, in urednik Kremžar. — Poslanec Fon je imel napovedana tudi dva shoda v Brdih, a ju je moral odpovedati, ker je odpoitoval na Dunaj, na posvetovanje, ko ga je sklicala vlada za povzdigo Primorja. Dnevne novice. + Cesarjev jubilej. Deželne vlade bodo sprejemale darove za akcijo za otroke in zanemarjeno mladino, ki se bo pričela v dostojno proslavo cesarjevega jubileja. Kako te doneske prav vporabiti, o tem se bo posvetovala posebna strokovna komisija iz vseh kronovin in dežela, ki se bo kmalu sklicala. Poklicali sc bodo vanjo učitelji, duhovniki, zdravniki in voditelji otroških in mladinskih bolniških zavodov. Darovi se bodo v uradnih listih izkazovali. »Daily Express« v daljšem članku izvaja, kako si bo sivolasi avstrijski cesar z jubilejno dobrodelno akcijo za mladino postavil v srcu vseli svojih podanikov in celega človeštva najlepši spomenik, ki bo trajal na veke. Od svoje strani smatramo za dolžnost, opozoriti na to na široko zasnovano socialno akcijo našo javnost, da jo z vsemi močmi podpira, ker se gre za prepotrebno, vsem brez razlike mišljenja skupno zadevo. -f- »Nova Doba« je infamno osebno napadla dr. Šusteršiča. »Nova Doba« je tako nesramna, da dvomi nad besedo dr. Šusteršiča na shodu zaupnikov S. L. S., da ne obstoja nobena pogodba med S. L. S. in Nemci in mu podtika samopridne namene, češ, da bi rad s pomočjo Nemcev minister postal. To je podlost dvomiti nad moškimi besedami. Vsak ve, da če dr. Šu-steršič kaj izjavi, je vedno resnično in se dr. Šusteršič ravno v tem razlikuje od raznih politikov prve in druge vrste na Kranjskem. Če bi bil dr. Šusteršič hotel postati minister, bi bil že nekaj časa sedel v ministrskem fotelju. To vedo vsi resni politiki. Dr. Šusteršič ima ravno radi tega tak vpliv v S. L. S., ker vsakdo ve, da ne jemlje nobenega ozira na svojo lastno osebo, temveč mu je lc liudstvo in stranka vse. Zdi se nam, da je sedanja volivna borba živce gospodov okolu »Nove Dobe« nekoliko preveč razburila, osobito ko sta Rus in Mrhar morala tako žalostno odkuriti iz Velikih Lašč in pa ker je celo v Rusov Loški potok S. L. S. vrgla svoijo bombo. Če bo »Nova Doba« še enkrat prišla s tako infamijo, bo dobila drug, še krepkejši odgovor. »Nova Doba« se je pričela mešati tudi v privatne zadeve dr. Šusteršiča in mu očita, da občuje z dr. Egerjem. Mi ne vemo, ako je to res ali ne, toliko pa vemo, da je dr. Eger advokat in če se ne motimo, občujejo vsi ljubljanski advokatje ž njim, tedaj po naših mislih gotovo tudi dr. Šusteršič. + Župan Margon umrl. Iz Š. Petra na Krasu se nam piše: Danes, 18. svečana, zjutraj ob 6. uri je umrl v Trnju pri Št. Petru gospod Frančišek Margon, večletni župan občine Št. Peter, prvi načelnik »Kmečke zveze« za postojnski okraj, načelnik nadzorstva hranilnice in posojilnice v Št. Petru. Bil je izredno marljiv posebno kot župan. Storil je veliko za korist občine in je bil tudi zelo priljubljen, dokaz temu, da je bil lani že tretjič izvoljen županom občine Št. Peter. Delal je do zadnjega. V miru počivaj, blagi mož, storil si veliko in to bo ohranilo spomin za teboj še dolgo! + Na župnijo Košana je prezentiran č. g. župnik Karol Lenassi. — Tržaški namestnik princ Hohenlolie se je podal v službenih zadevah na Dunaj. — Imenovanje pri Južni železnici. Pristav gospod Jakob Prek je imenovan za postajenačelnika v Trnovo-Bistrica. Pristav g. Kejžar v Mariboru ni maral prevzeti te postaje. — Grozna nesreča $e je dogodila v nedeljo zvečer na progi med Prvačino in Dornbergom. Vojak 97. pešpolka v Trstu, Alojzij Lah, je bil doma na dopustu v Dornbergu. Ker je njegov dopust imel poteči o polnoči, se je hotel z večernim vlakom odpeljati v Trst. Namestu po cesti, je šel po progi. V tem je privozil po progi brzovlak št. -45 in reveža grozno razme-saril. Kosce njegovega trupla so pobrali iu dejali v zaboj in prenesli na pokopališče v Dornberg. V kapi so našli list z njegovim imenom, sicer bi ne bil nihče vedel, kdo je, tako je bil razmesarjen. Tudi plašč je vrglo proč. V žepu od plašča je imel steklenico žganja, ki se pa ni ubila. — Požar v L.ažah. Pretečeno sredo zvečer, 12. februarja, je nastal ogenj v La-žah pri Senožečah. Nevarnost je bila velika, da vsa vas pogori, ker je večina hiš s slamo kritih. Na pomoč so takoj prihitela gasilna društva iz Senožeč, iz Hru-šovja in iz Razdrtega, ki so ogenj omejila, da se ni dalje širil. Pogoreli sta le dve hiši in en hlev. K sreči ima soseska že skoraj popolnoma dovršen vodovod. Neumljivo je, kako je ogenj nastal, ker se je vnela hiša, ki je bila popolnoma izpraznjena. Lastnik se je izselil. Posestnika sta bila zavarovana. — Nagloma umrl je v Št. Jerneju posestnik Franc Recelj. — Zavarovalna družba »Mutual« v likvidaciji. Iz New Yorka se poroča, da je vlada imenovala zavarovalni družbi »Mutual Reserve Life Insurance Company«, na zahtevo lastnikov zavarovalnih potic, likvidatorja. Družba ima tudi na Slovenskem sklenjenih precej zavarovanj. — Skočil je iz zida v ulici Romagna v Trstu 72 letni Franc Vidmar in se ubil. Vzrok samounioru je bolehavost. — V Bizoviku so se včeraj na neki plesni veselici udeleženci stepli Ivanu Korenčanu so nevarno predrli roku. — Ponesrečil se je deželnovladni tajnik g. dr. Anton Pilshofer v Novem mestu. Zlomil si je nogo na dveh krajih. — Političen umor. Iz Sarajeva poročajo, da je te dni v Beljevu občespoštova-nega Jova Spiro v prepiru zaradi političnih stvari nek sorodnik zabodel z nožem ter usmrtil. — Zanimiva razsodba o telefonu. Graško deželno kot prizivno sodišče je nedavno izreklo zanimivo razsodbo o telefonu. Tvrdka Karol Krois v Gradcu je tožila nekega tamkajšnjega špediterja za odškodnino, ker ni bil izvršil teiefoniškega naloga Kroisovega, da vrne neko pošilja-tcv v Berolin. Špediter jc tajil, da bi bil •ejel ta ukaz, a uslužbenci tožeče tvrd-p so izjavili, da so spedicijski tvrdki te-ijonirali in da se je ista pravilno odzvala, n razpravi je izjavil nek izvedenec, da lefoniški nalogi ne morejo imeti v pro-etu iste veljave in posledic, kakor pis-eni. Vsled tega je okrajno sodišče tožbo Ibilo. V prizivni obravnavi pa je bil spe-ter obsojen v odškodnino 200 K in v pla-lo stroškov. — Mladi tatovi. Predsinoči sta dva »čka zagrabila zvitek sukna, razstavljena pred trgovino Devescovi na Corsu Trstu, potem pa bliskoma izginila v tem-ih ulicah starega mesta. Neki uslužbenec levescovov ju je zasledoval, prijel in iz-jčil policiji. — Konkurzi na Hrvaškem. Sodnija je rogiasiia konkurz nad trgovino Schwarz i Spitzer v Osjeku. Pasiva znašajo okrog 00 tisoč kron. — Tudi trgovca S. Recli-itzer je zadela ista usoda. — Tovarna šampanjca na Reki. Re-an Osojnak namerava postaviti na svo-;m posestvu Lopote tovarno za šampa-jec. — »Krestanske Myšlenka«, modcrni-tovsko glasilo bivšega duhovna Dlouhy->okorny je v praški dijecezi prepovedana. — Frank Zotti zaprt. Zadrski »Pučki las« poroča, da so v Ne\v-Yorku zaprli iankirja Franka Zotti, glavnega predsed-lika »Narodne hrvatske zajednice« in last-ika »Narodnega lista«. Tožil ga je Bože ojsovič za sto tisoč dolarjev. Hrvaški sti prinašajo razne pritožbe proti Franku er svarijo rojake pred njim. — Nov Lloydov parnik »Baron iautsch« so spustili te dni v morje v Dun-ee na Škotskem. Isti je namenjen za pre-oz potnikov in pošte, zlasti za brzovožnje 1 dalmatinski obali in v sredozemskem >rju v obče. Dolg je 270 črevljev, širok metrov ter nosi 2000 tonelat. Parnik je s iz jekla. — V Št. Jerneju in okolici na Dolenjem je še mnogo izbornega vina na pro-j. Letošnja vinska letina je nad vse pri-ikovanje izvrstno vspela in se je pride-lo mnogo prav dobre kapljice. Ker je :ena vina izredno nizka, naj bi se začeli jglašati vinski trgovci tudi v tem kraju. 3ojasnila daje Janko Zagorec, posestnik v ^t. Jerneju. Zopet se je udrlo drsalcu na vrb-ikem jezeru. Na vrbskem jezeru se je idrlo pri drsanju grofu Evgenu Rosenber-ju, a se je posrečilo ga rešiti. Grofa so prer jeljali v hotel Ulbing, kjer so ga preob-ekli. BURJA IZDELUJE LED. Mlekarna »Trifolium« v Trstu, Qua-rantotto in dr., je napravila v Banah v tržaški okolici tovarno za led, ki ga izdeluje burja. Tovarna obstoji iz 50 metrov dolge, 18 metrov široke in 10 metrov visoke barake v dveh podih. V pritličju je dvanajst hermetično zaprtih celic: to je irava ledenica. Vsaka celica ima prostora a 80 vagonov ledu. Led se napravlja v >rnjih prostorih, ki obsegajo 900 kva-atnih metrov. Na tem prostoru je name-četia ražnju podobna konstrukcija iz le-enih gred. Nad temi je nameščenih 48 pip, iz katerih prodira voda, vsled velikega pritiska razpršena v drobne kapljice. Vsled mraza in burje se mikroskopiško majhne kapljice na zraku takoj spremene v led in padejo na grede, kjer se v par urah nakopičijo velikanski ledeni stalaktiti. Te ledene grude se odbije in spravi jskozi odprtino v dolnje celice, kjer se Sprejmejo v maso, ki se jo mora pred bdvažanjem s posebno žago razdeliti v običajne oblike za trgovski led. Pri mrazu — I stopinje se ob burji v 24 urah napravi 25 vagonov ledu in dvakrat toliko pri vsaki nadaljni stopinji pod ničlo. Ako ni burje, izdela se le četrtino navedene količine. Vodo, iz katere se dela led, dobivajo iz mestnega vodovoda »Aurisina«. Stroški izdelave so za polovico manjši kakor pri umetnem ledu. Tvrdka »Trifolium« bo dajala brezplačno ves led za tržaške bolnišnice, kar odgovarja prihranku letnih 8000 kron. Tvrdka je doslej porabljala za 30 tisoč kron umetnega ledu. Omeniti je še, da leži tovarna 360 metrov nad morjem. Ljubljanske novice. lj Potresno posojilo. Naš poročevalec nam poroča z Dunaja, da je finančno ministrstvo z odlokom z dne 15. febr. 1908. obvestilo finančno ravnateljstvo v Ljubljani, da je vsako izterjavanje zapadlih obrokov državnega brezobrestnega potresnega posojila ustaviti dotlej, da se Prošnja društva hišnih posestnikov v Ljubljani in »Kmečke zveze«, v katerih sc zahteva odgoditev nadaljnih odplačil do leta 1915, končno reši. S tem so vsa izterjavama in eksekucije ustavljene. lj Divizijonar Dillmann pl. Dillmont je nastopil osemtedenski dopust. lj'Ogenj v skladišču Kranjske stavbln-ske družbe. Včeraj je naznanil čuvaj na Gradu z dvema streloma, da gori skladišče na stavbnem prostoru »Kranjske stavbinske družbe«. Gasilno in reševalno društvo je bilo naglo na svojem mestu, a so vsako večjo nesrečo že preprečili domači delavci. Goreti je začelo seno na konjskem hlevu, katero so takoj zmetali s hleva. Ogenj je nastal najbrže vsled stika električne žice in je kljub takojšnji pomoči napravil okoli 2000 K škode. Posebna sreča je, da je ogenj nastal podnevi, ko so bili še delavci na delu in ogenj takoj pogasili. Da bi se to bilo zgodilo ponoči, bi bila škoda velikanska, ker bi bila težko ostala poleg skladišča tudi mizarska delavnica, strojnica in skladišče za les. Ij Ples se vrši 22. t. m. v slavnostnih prostorih dež. vlade pri baronu Schwarzu. Ij Umrl je Frančišek Jančar, vpokojeni delavec, zvest član »Slov. kršč. socialne zveze« od njenega početka. Danes, popoldne jc bil pogreb. Bodi značajnemu možu lahka žemljica! lj Koncert dunajskih ljudskih pevcev in šramijev iz Etabl. »Brady«, kateri so na potovanju v Opatijo, vrši se jutri, v sredo in četrtek zvečer v vinski kleti hotela »Union«. lj Ljubljanski nasadi. Zadnje tedne snažijo mestni delavci razne drevorede, parke in nasade ljubljanske. Prav lepo so pristrigli kostanje na šentjakobskem nabrežju. brste ob Bleivveisovi cesti in razno grmičevje v drugih parkih, toda dela je še vedno dovolj. lj Zabavni večer kat. mladen!4kega društva. V lepem vencu mičnih prireditev našega kat. mladeniškega društva zavzema nedeljski zabavni večer prav častno mesto. Društvo je uprizorilo veselo igro „Car in tesar". Osebe, ki nastopijo v igri, so izraziti značaji in njih predstavljanje stavi na igralce prav velike zahteve. Čudili smo se, da so se znali člani mladeniškega društva tako dobro zamisliti v svoje vloge, in da so osebe v igri, zlasti župan sardamski, car Peter Veliki in vodja sardamskega ladjišča dobili prav izborne predstavljavce. Slavno občinstvo je s toliko večjo pozornostjo sledilo razvoju dejanja na odru, ker je spretni govornik, g. kapelan J. Petrič v krepkih potezah naslikal zgodovinsko ozadje zanimive igre. Sicer smo se pri včerajšnjem zabavnem večeru tudi prepričali, da ima mladeniško društvo dober pevski zbor in dobre soliste; oba solista namreč, ki sta nastopila, sta morala na glasno zahtevo občinstva svoje solospeve ponoviti, živahno veselost sta vzbudila člana kat. društva rokodelskih pomočnikov, gg. Vrančič in Peterlin, z dobro pogojenim šaljivim prizorom in sta tako še pripomogla, da nam je ves večer ostal v toliko prijetnejšem spominu. lj Zblaznel je mizarski pomočnik, ruski podanik Vasily Lebidov, stanujoč na Tržaški cesti št. 1. Oddali so ga v deželno bolnišnico na opazovalni oddelek. lj Pasje znamke. Rok za nabavo v letu 1908. veljavnih pasjih znamk poteče — kakor v Ljubljani običajno — dne 20. t. m. Občinstvo se torej v lastnem interesu nujno opozarja, da si jih pravočasno preskrbi ter se tako obvaruje vseh morebitnih iieprilik. lj Nesreča, ko se je včeraj v ZagorjH ob Savi delavec Franc Nadrah drsal, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani. lj Proti 8 128. kaz. zak. se je hudo pregrešil neki črevljar iz Trnovega nad neko osemletno deklico. Ij Ljubljanski sekstet na lok priredi danes zvečer ob 9. uri koncert v kavarni »Austria«. Vstop prost. lj Cirkus Kludsky priredil je preteklo soboto prvo predstavo. Med bogatim sporedom je več jako zanimivih točk, zlasii je odlična dresura divjih zveri. Zanimivo je bilo gledati dva rujava in enega severnega medveda; zadnji je nekoliko svojeglav, vendar udarec z bičem pripomore, da izvrši, kar dompter želi. Dobra je tudi dresura dveh ceber. Pozornost vzbuja nastop štirih levov, dveh tigrov in leoparda zlasti ko dompter Hauer naloži na svoje široke rame velikega leva. Velikanska slona „Muly'1 in Baby" storita, kar hoče Kludsky mlj. Izborno telovadi opica in izvrstno so dresirani psi. Najzanimivejša pa je točka : Lev jaha konja. Lev sedi z napol odprtim gobcem na konju, gotovo mu diši konjsko meso, vendar debel bič, železne vilice in vedni pogled domp-terja ga privede, da mimo sedi na konjskem hrbtu. Vse druge točke kakor: jahanje, kralj žonglerjev, človek brez kosti i. t. d. se je igralo precizno. Menežarija je obdana s 5metri visokim močnim omrežjem, tako da je vsaka nevarnost izključena. Danes in vsak dan je velika predstava. lj Društvena godba ljubljanska kon-certuje danes popoldne v kinematografu „Edison" (Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evrope") in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri. lj Dvakrat nogo zlomil si je pri padcu v neko jamo poleg topničarske vojašnice Rudel Anton. Ij Izgubljene In najdene reči. Zasebni-ca ga. Pavla Luckmahova je izgubila lor-gnon z monogramom A. L. — Hišna Ana Bregantova je našla svilnat ženski pas, — G. Engelbert Franchetti je našel srebrno uro in jo oddal pri magistratu. — Kuharica Marija Sokličeva je izgubila prost bankovec za 10 kron. — Mestni policijski stražnik Franc Štante je našel sprehajalno palico. Razne stvari. Preosnova pouka za enoletno prostovolj-stvo. Vojaška oprava bo pouk za enoletne prostovoljce preosnovala. Zmanjšala se bo teorija in polagala večja važnost na praktično izurbo. Ze med osemtedensko rekrutno izvežbo se bodo nekateri teore-tiški predmeti poučevali. S tem in z zmanjšanjem teoretične učne vsebine v drugi iz-urbeni dobi se bo doseglo, da se'bo poučevanje lahko zaključilo sredi marca. Nato se bodo prostovoljci 4 do 6 tednov v posebnih oddelkih na posebnih vežbališčih vadili. Šele nato bodo prideljeni svojim stotnijam. Izjema v tem oziru bo le pri konjenici, kjer odidejo prostovoljci po drugi učni dobi takoj k eskadronom. Pazite na otroke ! V Pulju so sc oni dan igrali otroci z vojaško patrono. Najprej so jo hoteli vžgati z vžigalico. Ko to ni pomagalo, udarili so s kamcnoin po njej. Patrona se je užgala ter zletela 12-letnemu Martinu Nikoloviču v vrat in ga ranila. Dečka so prepeljali v bolnišnico. Beda v New-Yorku. Neki restavrater jc sklenil, dati hrane lačnim otrokom svojega mestnega okraja. Pridrvelo je na tisoče otrok, med katerimi se je pričelo pravo klanje za košček kruha. Vsa oprava v gostilni je razbita. — Beda je nepopisljiva; šc nikdar ni bila tolika kakor sedaj. Mraz neznosen. — Da bi dala gladnemu delavstvu zaslužka, namerava vlada gradnjo podzemske železnice, pri kateri bo dobilo okolu 75 tisoč ljudi zaslužka. Velika tatvina dragocenosti v Berolinu. Soproga generala konjenice grofa Wartenslebena v Berolinu se je zadnjo soboto vrnila iz gledališča v svoje pritlično stanovanje, odložila svoj nakit, in sicer kolje iz biserov v vrednosti 250 tisoč mark in biserno iglo, vredno 17 tisoč mark. Okna so bila odprta. Grofica se je podala v jedilnico, a ko se je vrnila, je bil nakit izginil. Sum leti na neko uslužbenko, ki jc šele malo časa v hiši. Koliko dobička ima pošta od pozab-Ijivih ljudi. Največ dobička dajejo pošti po-zabljivi in raztreseni ljudje, ki ne napišejo na svoje pošiljatve pravih ali dovolj natančnih naslovov ali pa sploh pozabijo napisati naslov. Leta 1906/07 je preostalo svetovni pošti 29 in tri četrt milijonov takih pisem in drugih poštnih pošiljatev. Po določenem času namreč zapade pošti vse to, kar ni mogoče dostavljati ne odpošilja-telju, ne tistemu, ki mu je pošiljatev namenjena. Zapadlih 29 iu tri četrt mil. pošt. komadov je obsegalo razna plačilna sredstva, namreč bankovce v vrednosti 330 tisoč kron, nadalje čeke, menice in znamke za 13 in pol milijonov mark, skupno torej skoraj 14 milijonov mark. Čudno je. da število pozabljivih in raztresenih ljudi narašča z vsakim letom. Seveda je treba vedeti, da je imela svetovna pošta v upravnem letu 1906/07 v prometu 4800 milijonov poštnih komadov, med temi je bilo 2800 milijonov pisem. 112 milijonov tiskovin, 830 milijonov dopisnic in razglednic itd. Iz tega je tudi razvidno, kak velikanski pomen ima dandanes pošta posebno za trgovino in promet. Škandal v rimskem gledališču. V rimskem gledališču »Argentina« so te dni predstavljali Pragovo »Idealno ženo«, komedijo v treh dejanjih. Na lepakih pa je bilo pomotoma tiskano, da ima igra štiri dejanja. Koncem tretjega dejanja so gledalci mislili, da pride še četrto ter začeli kričati in razbijati, dokler niso luči zopet zasvetile in se dvignil zastor. Nastopil je igralec, ki je dejal, naj se slavno občinstvo malo pomiri in počaka na četrto dejanje dotlej, dokler ga Praga — nc spiše. Zdaj še Ic se je začelo ropotanje. »Mi smo plačali vstopnino za štiri dejanja.« »Jaz bi niti ne prišel, ko bi vedel, da ima igra le tri de- janja.« itd. — Nemir ni ponehal, dokler ni nastopil nek igralec ter deklatniral nekoliko Čarduccijevih pesmi. Telefonska In brzojavna poročila. VOLITEV V BREŽIŠKI OKRAJNI ZASTOP. (Glej »Štajerske novice«.) Brežice, 18. februarja. Občina Brežice se je danes vzdržala volitve v okrajni za-stop. DR. GREGORIN SE ZOPET SILI. Gorica, 18. februarja. Poleg liberalnega učitelja Jožefa Štreklja bo kandidiral na Krasu znani tržaški advokat dr. Grego-rin. Tako bodo kraški kmetje imeli priliko voliti enega liberalnega advokata in enega liberalnega učitelja, če se ne bodo premislili. PRORAČUNSKI ODSEK. Dunaj, 18. februarja. Proračunski odsek je sprejel odstavek o užitnim in dvor-nodržavni tiskarni. DEMOKRATIZACIJA ARMADE. Dunaj, 18. februarja. Delegacija obravnava vojni izredni proračun. Klofač poudarja, da so rodile zadnje naredbe vojne uprave proti trpinčenju vojakov dober vspeh. Predlagal je, naj se armada demo-kratizira. POLICIJSKI OFIC1AL SE JE USTRELIL. Dunaj, 18. februarja. Policijski oficial Aiitonopulo. ki je obtožen defravdacije, sc je ustrelil. GENERALNI ŽENIJSKI NADZORNIK VPOKOJEN. Dunaj, 18. februarja. Generalni ženij-ski nadzornik fml. Geldern je stopil v pokoj. ŠTRAJK BOGOSLOVCEV. Dunaj, 18. februarja. Na bogoslovni fakulteti so bogoslovci zapustili predavanje profesorja Comerja, ker je profesorja Schnitzerja imenoval barbara. Akademični senat je posredoval, da je profesor Comer to besedo preklical, nakar so se zopet začela redna predavanja. PORTUGIŠKA DEBATA V OGRSKI ZBORNICI. Budimpešta, 18. februarja. Weckerlc je v zbornici predlagal sožalje kralju Ma-nuelu in kraljici Amaliji zaradi umora kralja Karola. Ugron govori proti, češ, Karol je kršil ustavo. Minister Appony zavrača Ugrona. Zbornica se ne sme vmešavati v notranje zadeve portugalske, temveč gre samo za to, da se obsodi umor. Zbornica sprejme nato Weckerlov predlog proti glasovom Ugrona in drugih dveh »svobodo-niisiecev«. MADŽARSKE ZAHTEVE GLEDE VOJSKE. Budimpešta, 18. februarja. Na občnem zboru kluba neodvisne stranke za šesti okraj je počastili predsednik grof Batthy-any govoril in izjavil med drugim, da je neodvisna stranka pripravljena nositi nova bremena za vojsko, ako se istodobno ustreže madžarskim narodnim željam. Ce bi dunajski dvor tega ne hotel storiti, bo imel rešiti vojna vprašanja prihodnji parlament, ki bo izvoljen temeljem splošne volivne pravice. VANDA DOBRODCZICKA OPROŠČENA. (Glej politični pregled na prilogi.) Vadovice, 18. februarja. Porotniki so zanikali krivdo poljske rcvolucionarke Dobrodczicke, ki je bila obdolžena atentata na generalgubernatorja ruske Poljske Skallona in nato v Krakovu vjeta. Dobro-dczicko je sodišče oprostilo in je bila takoj izpuščena, ker državni pravdnik ni vložil priziva. PREISKAVE O UMORU NA PORTUGALSKEM. Pariz, 18. februarja. Preiskava o umoru kralja Karola je dognala, da je karabi-ner. s katerim je Buica kralja ustrelil, bil kupljen v neki pariški orožarni. Bil je sistema Winchester iz leta 1907, št. 2137. FRANCO HOČE ZOPET UVESTI DIKTATURO. Pariz, 18. februarja. Francovi pristaši so zaupno vprašali poveljnika mestne garde, ako je pripravljen podpirati zopetno diktaturo Francovo, ki bi se povinil v deželo. Poveljnik je odklonil, nakar je Franco opustil svojo namero. MISTERIOZNE NEZGODE NA FRANCOSKIH BOJNIH LADJAH. Pariz, 18. februarja. Na križarki »Des-cartcs«. ki je imela odpluti proti Maroku, je razpočil kotel. 10 pomorščakov je ubitih, 30 ranjenih. MULEY HAF1D ZAHTEVA ODHOD FRANCOZOV IZPRED CASABLANKE. Pariz, 18. februarja. Govori se, da je Muiey Hafid poslal pred nekoliko dnevi francoskemu konzulu v Casablanki pismo, s katerim vabi francosko vlado, naj se ista ne vmešava v boj med njim in bratom, na-glašuje, kako koristno bi bilo, če bi se "francosko vojaštvo umaknilo izpred Casa-blanke. RAZMERE V MAROKU. London, 18. februarja. Razmere v Fezu so anarhistične. Domačini so napadli več angleških, nemških in francoskih poštnih kurirjev ter jih oropali. BOMBE EKSPLODIRALE V BARCELONI. Barcelona, 18. februarja. Sinoči sta tu razleteli dve bombi. Več oseb je mrtvih, nekoliko ranjenih. »NOVO VREME« HUJSKA DALJE. Petrograd, 18. februarja. »Novo Vreme« dvomi o odkritosrčnosti izjav dunajske iu berolinske vlade, da ne bosta ovirali železnice od Donave k Adriji. Rajši, kakor to dovoliti, bi se Avstrija odpovedala železnici Mitrovica-Solun. Vsled železnice Donava-Adrija bi postala Srbija popolnoma neodvisna, Rumunska pa bi dobila svobodno pot k Adriji in Makedonija bi škodila izvozu avstrijskega lesa. te, naročajte »Slovenca**! Darovi. Gosp. svetnik Saje v Štangi je poslal: za dijaško Jeranovo kuhinjo K 5.—, za slov. šolo v Aleksandriji K 3.—, za slov. šolo pri Sv. Jakobu v Rožu K 3.—, za Sa-tezijance K 3.— za kitajske misijone K 3.— — Na svatbi gosp. K. Majceta nabrano za nar. šolo v Sv. Jakobu v Rožu K 10.—. Za »Narodno šolo« v Št. Jakobu v Rožu: Mohorjani v Ribnici, Dol. 10 kron Darovi za »Pripravniški dom«. (XXVI. zbirka.) Darovali so p. n. dobrotniki: Jaklič Franc 5 K. Boncelj Fr. 1 K 20 h, Bavdek Helena 2 K, Kukelj Anton 10 K, Vrbič Anton 2 K. Kruleč Ivan 2 K, Silvester Ivana 4 K, Zorman Janez 10 K, dr. Aleš Ušeničnik 4 K 80 h, Gorečan Josip 2 K, Orožen Fr. 2 K, Ferjančič Fran 2 K, prelat Rozman Janez 2 K, kanonik Erker Josip 2 K. Potokar Josip 2 K. kanonik dr. Ivan Koren 8 K. Korošec Mili. 2 K, Pavlin Jernej 6 K. Zakotnik Jožef 2 K, Jarc Franc 2 K. Pavlič Fr. 5 K, kanonik Anton Fettieh-Frankheirn 2 K, volilo t Janeza Žužek 100 K, dr. Jan. Gnidovec 2 K, Ri- har Štefan 2 K, Jereb Matej 2 K, Primožič Jernej 2 K, Kmet Mihael 2 K, Meršolj Janez 4 K, Arko Mihael 2 K, Vovko Fr. 2 K, Špendal Fr. 2 K, Mikš Jan. 2 K, dr. Fr. Perne 3 K, Renier Janez 2 K, Schweiger Fr. 2 K. kanonik Sušnik Janez 20 K, Molj Janez 1 K. Vole Andrej 2 K, Kralj Fr. 2 K, Kunauer Janez 2 K, Bartol B. 2 K, Hier-sche Fr. 2 K, Kalan Ivan 2 K, Plantarič Jožef 2 K, Nemec Anton 2 K, Pfajfar Jan. 2 K. Sitar Val. 2 K. Berlan Eng. 2 K, De-bevec Ivan 2 K, Zoreč Fr. 2 K, Petrič Matija 5 K, Črnivec Anton 4 K, Rebol Blaž 2 K, Stenovec Anton 4 K, Lovšin Anton 5 K, Kolbezen Leop. 5 K, dr. Ivan Svetina 2 K, Soukup Ivan 2 K, Dolinar Fr. 5 K, Čerin Karol 2 K, Teran Janez 2 K, Smrekar Josip 2 K, Slak Mat. 2 K, Trček Miliael 60 K, Žužek Šimen 10 K, Sever Fr. 2 K. Odtok vode pospešujoča, kisline raz -redčujote. S lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabotes, želodčnemu in črevesnemu khtaru, boleznim v mehurju in ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12—5 pri Mih. Kastnerju. ŽITNE CENE. Budimpešta 17. februarja. Pšenica za april........1174 Pšenica za oktober......10'36 Rž za april.........10 32 Koruza za maj........6 70 Oves za april........7 79 Efektiv: 5 nižje. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736*0 mm Ca« op.- tOT«D|» Stanj« barometra t mu Temperatura po Celiijn Vetrovi Neb« lil ls> 9. sveč. 7H7 9 36 sl. jzah. megla 7. zjutr. 314 -5 0 megla 0-0 2. pop 38 3 58 sl. sev. del. obl. Srednja včerajšnja tump. 2 6', norm —0 0* Izjava in preklic. Jaz podpisani Anton Špoljar, posestnik iz Kompolj pri Dobrem polju, obžalujem žalitve, katere sem izrekel proti različnim osebam glede Janeza Rota, poslovodje pri Mariji Prezelj v Ljubljani. Prekličem vse dotične proti časti Janeza Rota naperjene obdolžitve in prosim Janeza Rota za odpuščanje. Zahvaljujem se mu, da mi je, potem ko sem poravnal vse stroške, ža-iitev odpustil. 4o6 i i Anton Špoljap. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat gospod \e.rputijj] PROF.Pawlow označuje na podlagi točnih preiskav zdrav I e k za najmogočnejšega zbujevalca sekretorsilih Jeiodčnih živcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krepeželodcc in olajšajo bolečine prave Bradyjeve želodčne kapljice. Pc spešujejo opravila prebavnega deln, slast do jedi, odstranijo telesnemu dobrobitn škodljivo napenjanje, čezmerno tvo-ritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebeve. Dobi se v lekarnah. O. Brady, lekarnar, Dunaj I. Flelschtrarkt 1/462, razpošilja šest steklenic za K 5-—, tri dvojnate steklenice za za K 4-50 franko. 2428 12—1 Pomočniški zbor gremija trgovce\ 435 1 Vabilo na redni občni zboi pomočniškega zbora gremija trgovcei y Ljubljani ki se bo vršil v nedeljo, 15. marca ob 1 II. uri dopoldne v Merkur jevih prostorih (Narodni dom) Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občn. zbora 3. Poročilo zapisnikarja. 4. Volitev dveh članov v pomočniški odbor 5. Volitev dveh članov in treh namestnikcn v razsodiški odbor. 6. Preosnova pravil. 7. Samostojni predlogi članov, ki se mo rajo po § 15. zborovih pravil izročiti na čelništvu vsaj 14 dni pred občnim zborom V Ljubljani, 18. januarja 1908. Karol Tekavčič Ivan Volk načelnik. zapisnikar. :: :: za mešan zbor zložil in priredil :: Ign. Hladnik. 433 6- Op. 54. — Cena K 120. Dobiva se v Katol. bukvami in pri Schwentnesrju v Ljubljani ter skladatelju v Novem mestu. ftKK&K&BKKffiKBBfflgiB mnogozaslužni župan občine Št. Peter na Krasu, predsednik Kmeoke Zve< 0< 3 n ■o o 3 ■ I N Podružnica 1 v Spljetu. b Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese no Komunalne srečke t K15%. t žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000'—. promese na Tiske srečke t K T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R I8O.C1OO'—. Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun proti 4 I2 |o 0 b r Podružnica a v Celovcu, s Delniška glavnio«» 1 1 K l.OOO.OOO. 1 1 1 Rezervni fond < < 1 1 k 200.000. 1 1 t družba sv, Mohorja bo štela letos nekaj več udov, če smemo soditf po doslej vposlanih polah; živahnejše zanimanje se kaže tudi v tem, da naročaje ogromna večina vezan molitvenik. Glede števila udov so nekatere župnije sijajno i napredovale; v absolutnem oziru najbolj naslednje: Miren za 72 udov, Če-poVan za 6(K St. Janž pri Trebnjem za 62, Št. Jurij :pri južni železnici za 67, Pišece za 65, Ranjaioka za 60, Velike Lašče za 54, Kranj za 49, Ribnica za 46, Št. Vid pri Ljubljani za .19, Sevnica m 37, Dragatuš za 34, Lojiavec za 31, Središče za 31, Pod-molec za 30, Horjul za 39, Bukovo za 26, Krrežrtk trt Marijino Celje za 25, Želimlje za 23. Sv. Križ, Kalobje za 22. Sromlje za 23, Rihenberg, Luče, Fara pri Kostelu in Per-vačina za 21, Cirkovce in Kočevska Reka za 20 itd. Relativni napredek se kaže v nastopnih odstotkih: Marijino Celje je napredovalo za 221 "ox Banjaloka za 168%, Ore-hek za 134'/, Št. Janž pri Trebnjem za 124/v, Avbcr ža 114'/', Bukovo za 104'/, Kobiljaglava za 86'/ , Dragatuš in Loka-vec za 74%, Turjak za 73'/ , Cepovan za 69%, Javor za 55/'_, Čatež ob Savi za 54%, Miren za 53%, Zgornja Ponikva za 52'/ . Žusem za 49%, Kalobje za 44%, Lipa za 43% , Pišece za 35%, Trbonje za 33%, Levpa in Srornlje za 32%, Devin in Pliska-vica za 30%., Nova Štifta za 29%, Št. Vid nad Valdekom, Št. Jurij ob j. žel. za 24%, in mnogo župnij po 25 iri manj odstotkov. Zanimivo bi bilo povedati, iz katerih župnij je največ odstotkov župljanov med Mohorjanj. Morebiti se tega dela loti letos kak statistik; tukaj hočemo omeniti le par župnij, ki smo nanje naleteli slučajno in ki so gotovo med prvimi, če ne. celo prve: V župniji Javor jc nad 68% vseh hiš med Mojiorjarti, v Solčavi 22% vseh župljanov, v Vogrčah nia Koroškem vsaka 4-7 duša! AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Vprašanje mažarskega poveljevavnega jezika. — Bosna. Poročevavec vojnega odseka Ko-zlowski priporoča zvišanje plač častništvu in moštvu. Obsoja, da Mažari to vprašanje hočejo izkoristiti v to, da jim vojna uprava kot protikoncesijo dovoli pomažarjenje armadnih naprav. Grof Stiirgkh priporoča, da se izboljša položaj dalje« službujočim podčastnikom in certifikatistom. Zavzema Se za ugodno rešitev Latourjevega predloga. Ravno tako grof Abensberg-Traun, Kozlov/ski in Duleba. Socialni demokrat Schuluneier in tridentinski krščanski so-cialec Gentili sta proti zvišanju častniških plač, toda za zvišanje plač moštvu. Stanek odločno vpraša vojnega ministra, ali se bo na Mažarskem vpeljal mažarski povelje-vavni jezik ali ne. Zahteva takojšnjega odgovora. Minister Schonaich izjavi, da se on z Ogri ne pogaja. Mažarski ali hrvaški poveljevavni jezik se ne bo vpeljal. (»W. Allg. Ztg.« poroča, da se vojna uprava vendar-le pogaja z Ogri in jim bo tudi v kratkem dovolila narodne koncesije, ako ne zahtevajo kaj tacega, kar bi razdrlo enotnost armade. Cesar je načelno za to, da se to vprašanje reši in sicer še s sedanjo ogrsko poslansko zbornico.) V odseku za zunanje zadeve poroča finančni minister Burian o gospodarski reformi v Bosni. IGNACIJ PL. PLENER. Včeraj ob 4. uri popoldan je umrl Ignacij pl. Plener. - Plenerje bil liberalec starega kova iu svojčas v Bruckovem ministrstvu finančni minister. Plener je dosegel starost 95 let. UREDITEV VOJAŠKEGA VPRAŠANJA Z OGRI. _ Vojni minister Schonaich bo v prihodnji seji avstrijske delegacije razložil, kaj vojna uprava misli o konečni rešitvi vojaškega vprašanja, posebno glede na narodnostne zahteve Ogrov. Ker je položaj za pošteno poravnavo te zadeve med Ogrsko neodvisno stranko ugoden, je upati, da se bo t;i sporna zadeva na vse strani ugodno rešila. BAN RAUCH. Baje je cesar banu Raucliu dal zagotovilo, da bo dovolil sabor razpustiti, ako ne bodo volitve imele zaželjetiega vspeha. Baje bo postal Rauch tajni svetnik. Ta vest je vsaj, kar se prvega dela tiče, zelo dvomljiva. ŽELEZNICA DONAVA-ADR1A CEZ BALKAN. Dunaj, 16. febr. Balkanska železnica. ki bi vezala Donavo z Adrijo in ki se zanjo zdaj zlasti poteguje Rusija, bi šla skozi sledeče kraje: Crajova na Rumuu-skem, Radujevac na srbski meji, Mitro- vica, kjer bi se križala z avstrijsko projektirano progo Mitrovica—Solun, končala bi se pri Sv. Ivanu na albansko-jadranski obali. Rusija je Turčiji načrt že naznanila. SHOD NEMŠKIH KMETOV v Kaadenu je sklenil protest proti trgovinski pogodbi s Srbijo in pozval vlado, naj pod nobenim pogojem ne dovoli uvoza klavne živine iz Srbije v Avstrijo. ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE NA BALKANU. V Atenah obsojajo hujskajočo pisavo ruskih listov proti železniški zvezi Pirej-Larissa, izproženi od barona Aehrenthala. Upati je, da sultan dovoli zgraditi progo. Grški del proge se bo še letos zgradil. Nemški poslanik v Washingtonu, baron Speck von Sternburg, odločno demen-tira vest, da so se Nemčija, Avstrija in Turčija združile proti Rusiji iu hočejo s sandžaškim železniškim načrtom slednjo oškodovati. Nemčija dela zdaj na to, da odstrani težkoče proti koncesiji železnice. To da se ji bo tudi posrečilo. Vse drugo je tendenčno izmišljeno. VOJSKA MED TURČIJO IN RUSIJO? Rusija je baje na Kavkazu mobilizirala vso armado. Na meji proti Turčiji je na vseh važnih točkah osredotočena pehota in konjenica. SENZACNI PROCES PROTI RUSKO-POLJSKI REVOLUCIONARKI DOBRO-DZICKI. V Vadovicah se jc pričela včeraj porotna obravnava proti Vandi Dobrodzicki, ki je obtožena, da je lanskega leta vrgla v Varšavi tri dinamitne bombe proti vozu generalnega gubernatorja Skallona, vsled česar so bile lahko ranjene tri osebe gu-bernatorjevega spremstva. Obtožnica navaja, da sc je stranka poljskih socialistov hotela maščevati nad Skallonom, ki je postopal grozno strogo proti revolucionarjem ter jih dal v Varšavi vsak dan po več obesiti; za to je stranka generalnega gubernatorja obsodila na smrt. Izvršitev te obsodbe pa je bila težavna, ker Skallon skoro nikdar ni zapustil svoje palače. Izvabilo se ga je na sledeči način: Neki član socialne stranke, preoblečen v uniformo ruskega častnika je dejanski napadel na cesti namestnika nemškega konzula, barona Lerchenfelda. Revoiucijonarci so bili prepričani, da se bo moral generalni gu-bernator osebno opravičiti na nemškem konzulatu. Načrt se je posrečil. Med tem si jc bila soc. stranka najela poleg stanovanja barona Lerchenfelda svoje stanovanje z balkonom. Ko se je vračal Skallon v svojo palačo, vrgli sta obtožeuka in neka njena prijateljica tri bombe proti vozu generalnega gubernatorja, katerih zadnji dve sta eksplodirali, toda šele za vozom. Skallonu se ni zgodilo nič, pač pa so bile ranjene tri osebe od eskorte. Po atentatu sta obtožeuka in njena prijateljica zbežali iz stanovanja, a prva je v naglici pozabila vzeti s seboj potni list, po katerega se ni upala več nazaj. Podala se je v Krakov, potem v Švico in v Zapogane, a junija meseca 1. 1907 se je poročila v Kra-kovem s slikarjem Adamom Dobrodzic-kim. Obtožeuka si je dopisovala s stariši, iu tako jo je policija zasledila te dala v Krakovem aretirati. Sodna dvorana je natlačena radovednega poslušalstva. Obtožeuka ne taji ničesar. opisuje grozodejstva generalnega gubernatorja Skallona, ki kot nemec Poljake sovraži; pravi, da je ni nihče pregovoril k atentatu in izjavlja, da je izstopila iz poljske soc. stranke, s katere načeli pa še vedno soglaša. Zvedenec Kerschbau-mer izjavlja, da bi bile bombe nevarne za življenje, ako bi dobro funkcijonirale; toda konstrukcija in naprava za užig sta bili slabi. Iz zapisnika sprejetega s kozaškim stražmojstrom Markovom izhaja, da je isti videl vreči nekega gospoda dve bombi, ne pa žensko. Obtožeuka odločno izjavlja, da sta vrgli bombe ona iu njena prijateljica, katere pa noče izdati. Po zaključenju dokazov predlaga bra-nitelj, da se obtoženko oprosti ne glede na pravorek porotnikov; on trdi, da Dobrod-zicke ne more soditi avstrijsko sodišče, ker je čin izvršila kot ruska podanica, ki je še le pozneje vsled poroke postala avstrijska državljanka. Sodni dvor je ta predlog odbil ter odgodil obravnavo na danes. GENERALGUBERNATOR FINLANDSKI ODSTOPI. Peterburg, 17. februarja. Ostavko Gerharda, generalnega gubernatorja fin-landskega, sc ie sprejelo. Za naslednika istemu je imenovan general konjenice Baekman, poveljnik 22. vojnega zbora. ŠPANSKA IN PORTUGALSKA V KOLO-NIJAH. Lizbona, 17. februarja. Vlada odpošlje 300 vojakov na Guineo, kjer so izbruhnili med zamorci nemiri. Madrid, 17. februarja. Španska odpošlje v Marchico v Maroko pol brigade lovcev in zasede kraj, kjer so pirati ob obrežju plenili po španskem ozemlju in vtihotapili vanj orožje. Štajerske novice. š Pojasnilo. Prejeli smo in priobču-jemo: Prosim Vas uljudno, da priobčite sledeče pojasnilo k netočnim poročilom časnikov o mojem govoru na občnem zboru slovenske kmečke zveze za Spodnji Štajer v Celju dne 6. t. mes., v kolikor se je mimo-gredoč tikal gospoda dvornega svetnika dr. M. Ploja. Omenil sem, da sedanje razmerje med stranko in gospodom dvornim svetnikom dr. Plojem ni zdravo s strankinega stališča, ker je čim preje treba popolne jasnosti o tem razmerju, obsojal sem umešavanje nekega štajerskega deželnega poslanca v strankine zadeve in zlasti ožigosal izjavo dotičnega deželnega poslanca, da opusti vsako akcijo v prid zopetne pridobitve ptujskega okrajnega zastopa, ako se ne ustavi akcija naše stranke zoper postopanje g. dr. Ploja nasproti sklepom slovenske kmečke zveze o snovanju državno-zborskega kluba; k temu sem bil tem bolj opravičen, ker jaz sem v najhujšem strankarskem boju zoper mene nisem izpustil izpred oči smotra pridobitve brežiškega okrajnega zastopa. Končno sem izjavil, da nečem prejudicirali bodočim sklepom našega strankinega odbora, da pa se da vsaka napaka popraviti in osebno želim, da se čim preje doseže jasnost in to vprašanje povoljno v tem ali drugem smislu reši v korist stranke. Zahvaljujem se Vam vnaprej za priobčenje tega resnici odgovarjajočega pojasnila in beležim velespoštovanjem udani Dr. Ivan Benkovič. š Govor dr. Benkoviča na občnem zboru slovenske kmečke zveze liberalni listi izkoriščajo v izbruhih osebnih napadov, seveda zopet povsem neopravičeno, opirajoč se na netočna poročila listov o govoru. Glede poslanca Robleka je bil n. pr. govornik izrečno in javno na shodu vprašan, ali je Roblek res glasoval za odprtje mej. Dr. Benkovič je zadevo stvarno in resnici primerno pojasnil, da je poslanec Roblek glasoval za nujnost predloga so-sialnili dem., v katerem se med drugim zahteva, da se odpro meje države za uvoz živine. Osebe Roblekove se ni z besedico dotaknil, pač pa na razne za g. Robleka ne posebno prijetne medklice zborovalce opozoril, da ni občnega zbora stvar s tem se pečati, ampak stvar volivcev. Toliko se konstatira resnici na ljubo. š Zasebne politične izjave poslanca dr. Benkoviča kar v masah kujejo v uredništvih »Domovine« in »Narodnega Lista«; dr. Benkovič nas prosi konstatirati, da je vse hudobna izmišljotina in da se on za take napade briga kot za lanski sneg. š Neresnice »Narodnega Lista« o dr. Benkoviču. Ta list ne more živeti brez zavijanja in obrekovanja. V zadnji številki je nagromadil zopet sledeče liberalne laži: 1. Pravi, da se je dr. Benkovič obvezal, nc delovati zoper nemško šolo v Hrastniku, zamolči pa, da je dr. Benkovič rekel, kot po pričah dokazano: »Ne morem biti zoper šolo, če je postavno število otrok, ker tudi mi zahtevamo manjšinske šole.« »Narodni List« zamolči tudi, da so hrastniški Slovenci s svojo nerodnostjo sami zakrivili ustanovitev nemške šole, kar je celo dopisnik »Domovine« pred kratkim časom v daljšem dopisu dokazal, ne da bi kdo ugovarjal. 2. Pravi, da je Benkovič trdil, da ste se celjska zadružna zveza in zveza slovenskih zadrug v Ljubljani združili; a dr. Benkovič je v nekem privatnem pismu le izrazil domnevanje na podlagi svoje informacije, da se bodete te dve zvezi spojili. 3. Glede shoda 9. t. m. v Brežicah trdi »N. L.«, da je dr. Benkovič prevari! gosp. Rottmana, med tem ko je ravno nasprotno res, namreč, da je g. Rottman hotel dr. Benkoviča preslepiti, kar celo »N. 1..« priznava. Rottman s svojo gardo je hotel shod dr. Benkoviča motiti, mesto, da bi šel v malo dvorano »Narodnega Doma«, za katero je Rottman sam prosil v svrho zborovanja. Na nadaljne laži »N. L.« sc nam ne zdi vredno odgovarjati, dokler se njegov urednik skriva pod okrilje celjske porote. »N. L.« sc nam zdi podoben tatu, ki kriči »Lovi ga!«, da bi pozornost s tem od sebe odvrnil. š Sijajna zmaga Slovencev pri volitvah v okrajni zastop brežiški. Dne 17. t. m. so bili slovenski kandidati g. Franc Balon z Bizeljskega, g. Miško Balon iz Brežic, g. Franc Gerec iz Pišec, g. Jože Ja- nežič iz Bizeljskega, g. Miško Janežič iz Kapel, g. Jože Kovačič iz Glogovega bro-da, g. Andrej Levak iz [Brežic in kompromisni kandidat g. Alfred baron Moscon iz Pišec od veleposestnikov izvoljeni soglasno z 18 glasovi; ena glasoynica je bila prazna. V volivno komisijo so bili soglasno izvolejni gg. baron Moscon, dr. Ivan Benkovič in Franc Gerec. Nemci so se vzdržali volitve, ker bi komaj 10 glasov mogli za svojo listo oddati. Slovenski volivci so do zadnjega moža došli na volišče, celo obadva gg. Gerjoviča, sen. in jun., iz Do-bove, popravivši svoo zmoto 1. 1903. Bodoči okr. zastop bode štel 18 Slovencev in 14 Nemcev. Kmečke občine volijo 19. t. m. Mestna občina Brežice ne bode volila svojih zastopnikov. Pričakovati je razpust starega okrajnega zastopa v najkrajšem času, na kar nastopi inedvladje po vladnem komisarju (g. baron Moscon?). Gotovo je, da to medvladje ne bo pod egido brežiških nemškutarjev. Vsled slovenske obstrukcije v Celju bode medvladje po vladnem komisarju kratke dobe, kot se zagotavlja, seveda ako se doseže za obe stranki zadovoljivi kompromis. Slovenski veleposestniki g. Franc Balon, g. Andrej Levak, g. Ivan Malus, so naravnost iz bolniške postelje prišli na volišče, g. Malus celo iz bolnice v Gradcu. Volitev se je izvršila v znamenju popolne narodne sloge! š S. K. S. Z. za Štajersko. Odborova seja S. K. S. Z. bo v četrtek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne v uredništvu »Slov. Gospodarja«. Vsi čč. gg. odborniki se uljudno vabijo. š Pogreb g. Jos. Soviča. Iz Slovenjega Gradca, 16. febr. Kako priljubljen je bil umrli g. župnik Josip Sovič v vseh tukajšnjih krogih, je pokazal impozantni pogreb v soboto dne 15. t. m. Mrtvaški sprevod je vodil preč. g. častni kanonik, dekan Ant. Šlander iz Starega trga, ki je tudi v cerkvi v prisrčnem govoru slikal mnoge vrline pokojnega, zlasti njegovo dobrotlji-vost in usmiljenje do bolnikov in revežev, prijaznost in postrežljivost do vsakogar, posebno prijateljstvo do duhovnih sobra-tov. Pogreba se je udeležilo 16 duhovnikov. namreč vlč. gg.: nadžupnik Lenart-Šmartin, mestni župnik Cižek, župniki Rat-Št. Ilj, Leber, Št. Jan, SiegI, Trbunje, Stole, Brezno, Rotner, Paineče, Lom, Št. Peter, Pečnik, Podgorje, Vračun, Sv. Miklavž, Pernat, Sele, Rozman, Črneče; kaplana Berdnik in Žagar. Pred bolnišnico in pri grobu je pevski zbor pod vodstvom g, kaplana Ocvirka zapel dve ganljivi žalo-stinki. Pogreba se je udeležil g. okrajni glavar in sodnik, g. načelnik okrajnega zastopa, mestni župan itd. ter mnogo drugih uradnikov in meščanov, zelo številno gospe, usmiljene sestre in šolska mladež ter mnogo ljudstva tudi iz okolice. Vseobče priljubljenemu duhovniku naj sveti večna luč! š Iz Slivnice pri Mariboru. Bralno in izobraževalno društvo v Slivnici je imenovalo č. g. dr. Antona Medved, c. kr. profesorja v Mariboru, svojim častnim članom. Preteklo nedeljo mu je državni poslanec Fr. Pišek kot predsednik društva v slovesnem zborovanju izročil častno diplomo, ki je zelo lepo delo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. š V Ljutomeru je razpustilo okrajno glavarstvo sedanje predstojništvo, nadzorstvo in razsodišče okrajne bolniške blagajne. š Umrl je v Velenju trgovec Vincenc Priboschitz. š Umrla je v Zagrebu včeraj zjutraj gospa Jela Mervoš, stotnikova soproga. Rajna je hčerka g. dr. Ljud. Filipiča, odvetnika v Celju in sestra gospe dr. Boži-čeve. š V Rogatcu so minulo nedeljo otvori li novo elektrarno. Trg je bil prvikrat električno razsvetljen. š Pobegnil je iz Celja 15 let stari gimnazijec Karol Medved. Pošteno dekle ki je izurjeno v šivanju in kuhi ter bi imela veselje pomagati tudi pri gostilniškem delu, sprejme Fran Švigelj, tovarnar na Bregu, p. Borovnica. Plača po dogovoru. 412 3—2 Proda se lepo posestvo s s hmeljevimi nasadi, vrti s plemenitim drevjem itd. in izborno vodno močjo 25 konj. sil ter pravico ribolova. Vprašanja pod nEintrflalich", Celje, poste restante. 382 3-2 Učenca sprejme takoj 402 3-2 AQii$ni|r trgovina s špecerljo In . OUaUlll, nJno> Ljubljana, Zaloi želez-Zaloška c. (leč žagarjeu se sprejme za tri večje žage pa Koroškem blizu železniške postaje. — Delo, ki traja celo leto (tudi pozimi), se odda v akordu. Žagarji, samo Slovenci, morajo biti sposobni in trezni. Naslov pove uprava lista. jo3 3—2 392 10—3 Žganje lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 I. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško. Najboljše in najlepše 378 4-3 posestvo se proda v Poljčanah ob južni železnici na Spod. Štajerskem. V hiši je gostilna, fijakarska obrt in posojilnica. Zemljišča je 30 oralov, vse prve vrste. Vsa poslopja so zidana. Krme se pripravi za 12 glav živine. Ceno in vse drugo pove Šimon Prešeren, posestnik v Poljčanah. Zlate mtiaje: Berlis, Pariz, Sin iti. TZajbolJ. kosm. zobo-Ust ti. ar t d- atV° ^^--TideloviUII rjA 0. ""Ljubljana, Spltal.-Strltar. nI. T J* Bolnica za živino. Ordinacija od 9-—11- dop. Telefon štev. 44. 143 18 v— Zahtevajte zastonj - I. franko mo| veliki, bogato llustrov.n! Klavni cenik z nad 3000 alikaml vseb umi ■Ikelnaelih, arebrnlb In zlallh ur, kakor tudi vith vrat lolidnih zlalnln In arebrnln, god benega orod|a, Jeklenega In usnjaltga blag« po Izvirnih tovarniških cenah. Nlkel remont, ura......K !•— avle. Izvir. ,,Roskopt" pat. ura . „ S -regislr, ,,Adler Koekopi", nlkel remont e sidro ....... Ooldin rem. ura „Luna", koles|e t dvo|nlm plaščem........ 8'50 arebr. rem. ura „Olorla" . . „ 8 40 ......dvo|ni plaSč . . . „ IJ'50 , oklep, verliica z rinčlco na pero In karab., 15 gr. ležka . . „ 2 80 r® ka Tula nlkzl era cillnd. z „Luna" kolesjem . . „10 50 «a t kukavico K 8'50, budilka K 2 90, kubln|Bka ura K 3'— ivarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro 3letno pismeno lamstvo! Nlkak rlelko I Zamena dovoljena, ali denar naza|l = > Prva tovarna ra ure Hanrts Konrad, «, la kr. dvorni aaloinlk v Mostu (Brfix) 654, Čeiko. 2315 1-4 OTOOOO^OOOOOOCO o o o © o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Vsak dati sveže pustne krofe priporoča J. Zalaznik Stari trg štev 21. O O o o o o o o o Trgovci s premogom u Mani! Pod tem nadpisom izšlo je medtem, ko sem bil bolan, nekaj inseratov, inspiriranih proti moji nadobavi in prodaji premoga. Za sedaj omenim le, da, v kolikor sem se mogel dosedaj informovati, niti eden, ali saj ne vpoštevajoč trgovec s premogom v Ljubljani, ni deležen tega lažnivega inserata. Z onim, meni sicer znanim vprizoriteljem tega inserata, ki pa hoče veljati vedno več nego kak trgovec s premogom, bom pa že obračunal kakor naglo bom ozdravel. Jos. Paulin, posestnik in lastnik premogokopov v Ljubljani,Nova ulioa 3. 416 3-3 Proda se hiša štv. 40 v II. Bistrici na Notranjskem z jako ugodno lego, z dobro idočo gostilno, velikim gospodarskim poslopjem, vrtom in z nekaj zemlje. 371 2—2 Tozadevne ponudbe naj se odpošljejo na naslov Ferdinand Kranjec, stud. techn. IV. Dunaj, Tehnika. Kuharica srednje starosti, vajena vsakega dela, razumna tudi na gospodinjstvo, želi vstopiti najraje v kako žup-nlšče v mestu ali na deželi. 393 3—3 Marija Košir Št. Jurij ob južni železnici, Štajersko, poste restante. Sprejme se takoj kolarski pomočnik. ANTON SETINA, kolarski mojster, v Gornja Šiška 65. 380 5—3 f.v ->-.iL'utt.»n*<« i^tntfflBUtijitmffrm»1 Bolečine živcev in revmn tične steklenici 80 v. Dobiva sc v lekarnah ali direktno, če se vpošlje K 180 (2 steklenici) Iranko pri edini izdelo-valnici Vostrebalovl lekarni, Praga-Karollnin dol. Zaloga: Lekarna H. Mardetschliiger, L|ubljana, Jurčičev trg. (CjT Pozor pred ponarejanji 'tjl. Trgovin® s klobuli Ivan Podlesnik ml Ljubljana, Stari trg štt priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših kov, cilindrov in čepio, kakor tudi najtrpežnejših = čevljev. oooooooooooooooo Obrtno naznanilo. Udano podpisani, lastnik tvrdke M. Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 2,0. februarja t. I. v prodajalniških prostorih Dvorni trg št. 3, na vogla Židovskih ulic 00000000000B000000000000O0 pod tvrdko .KUNC veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti. Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim 400 8—3 z velespoštovanjem A. KUNC, Dvorni trg št. 3. N Dekiška družba „ZDRUZENIH PIVO V A KI EN" Žalec in Laško .t priporoča svoje izborno pivo. — Speciaiiteta; ,Salva-ter* (črno pivo a la monakovsko). n V Zaloga Spodnja Šiška (telefon St 187). ——— Pošiljati?* na eiem sprejema restaurater „J