St. 10. V Gorid, v torek dne 4. februarja 1908. < Letnik X. Iihaja Aak torek in flohoto ob 4. uri popoludffe. Ako pade na ta dnova praxnik icidn dan prej ob 6. zveöer. Staue po poäti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celolotno 10 K, polletho 5 K in jetrtletno 2'50K. Prodaja sevQorici v to- bakaman Schwarz v Šolskih ulicah, Jellenitx v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekaliidu po 8 Tin. GORICA Uredniitvo in upravniitvo ie nahajaia t «N a r o d n i t i ¦ k a r n i», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiic je na»ioTili na urednillvo, oglaae in naroLnino pa na uprarniitvo »Gorice«. O^laii ie raüunijo po petit- vrvtah in ticer ako ie tiskajo 1-krat po \i vin., 2-kr<»t po 18 »in., 3-krat po 10 vin. Ako ic večkrat titkajo, ratfu- nijo ie fp pogodbi. I Izdajatelj in odgOTorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor L. Lukežič). Novi krscanski Rim! Opozarjamo na nocoj- šnje predavanje „S. K. S. Z". Predavanje bo krasilo nad 50 slik. Trije shodL V nedeljo to se tršili od naSe strani trije Bbodi, ki io bili dokaj dobro obi- ska ni vkljab grozni barji, kije divjala po Vipavski dolini in na Trnovski planoti. Shod v Lokavcu. V nedeljo popoldne se**je vriii ˇ Lokafca volivoi shod Job piölem številu i radi tlabega vrtmeaa. Naši somiiljeniki namreö nito pričakovali, da pride goTor- nik na shod. Vendar bo je zbralo ob jrihoda dr. Breclja 50—60 volivceT t gostilni g. žapana Vidmarja. Eqo tre- jino zborovalcer so tvorili prej znani I liberalci, sedaj agrarci. Dr. Brecelj je T poldrugonrnem govora pojasnil zlasti gospodarski naöit Slovenske Ljadske Stranke, delovaoje dosedaajega deželnega zastopstva stranke in o naörtih, ki jih naj izvede bodoöi deželni zbor. Na vse i ugOTore precej glasnih agrarce? je gOTor- I nik sproti odgovarja). Splošno so bili a 1 shodom rsi zborovalci zadovoJjni, posebno [ pa nasi somiäljeniki, ki so se z vso vne- [ mo poprijeli podrobne agitacije. Shod na Trnovem. I Ob llh dopoidne po sv. maii seje ˇrail t nisi g. Rijavca na Trnorem lepo uspel ßhod. Shoda je predsedoral č. g. karat Kodriö. Urednik KJ-emžar je go- YOril o programu S. L. S. in kmečke zveze s posebnim ozirom na dolžnosti I prihodnjega deželoega zbora. Pokazal je I je tadi na podlagi dr. Frankovih besed I pri Rebka, kako malo smiala imajo libe- I ralni agrarci za Jjadske, boüisi kmeöke I ali delavake potrebe. Z davöno preos- I novo, z razbremenjenjem zemljišč, z I dveletno vojaäko slažbo, starostnim za- I varovanjem se danes peöa vsaka resna I Ijndska stranka, se peöa prav resno tadi I danajska vlada aama. Le naäa liberalna I agrarna stranka se dela iz teh zahtev I norca, ker jih ne raznmi. Skoro dve ari I je govoril govornik, vendar so vsi možje I eel öas pazljivo poslaäal/. Nato je še ö. I g. karat omenjal pisma drž. poslanca I F o n a, ki je bil dvakratpri poljedelskem ministra radi gozdnega erarja. Minister je poslanca zagotofil, da se bo odslej vlada bolj ozirala na zahteve prebival- stvs. Nekaj zahter se gotovo izpolui. — Nato je bil ehod zakljnöen. Shod v Vel. Žabljah. V Vtlikih Žabljah ee je Trail na I Steönico popolndne shod „Bralnega dm I stva", na katerem je cdposlanec K. S. Z. Rejec porolal o za drnžnia tT a, zlasti o denarnih zadragah in njih po- me no za poljedelstvo. Številni udeleženci 8o predavanja zvesto sledili ter namera- T&jo osnoTati „Hranilnico in poso- ilnico*. Cilji naše zunanje poli- tike in Jugoslovani. Pjfie -e— I Da naj, 28. jan. 1908. Vöeraj je minister znoanjih zadeT, baron Aebrenthal podal t proračanskem odeeka ogrske delegacije poroöilo o sta- lišču naSe nconarhije napram drugim državam in o njenih ciljih in teinjah za bodočoost. Ta ekspotc nam pove mnogo zanimivega. Oglejmo si nekat^re točke. Najprvo naj omenim nekaj sploSnega. Iz tega poroöila se lahko razvidi, ktere site in faklorji dajejo svetOTni politiki smer in direktiro. Eksposš nam jasno pore, da je glavni faktor, ki redno krep- kejie in o doön ejie rr ej aje sre- torni položaj, trgorski in goupo- darski inte res posameznib držar. Državnoprarni narodn', zgodovinski in dragi momenti stopajo redno bolj v ozadje, roed tem ko si trgOTskogospo* darski moment pridobiva redno Tec tai. To se mi sdi jako zanimiro in posebno ie za nag Sloven ce velike Tažnosti. Čim bolj se bo država za?eda!a, da je njena naloga skrbeti za gmotao blagostanje njenih članoT, da mora biti najprTO skrbna kradna mati, tem bolj se bo oddaljerala od Bvojega prejinega namena, ko je bila eamo nekaka daaevna mati. To je pa za nas — kakor se meni zdi — pomembno. Poglejte! Če se enkrat izkriBtalizaje iz dosedanjega držarnega pojma, ki je imel začetka skoro samo nalogo skrbeti na koltornem polju za podložnike, nekaka — rekel bi — go- ! epodarska* organizacija, ki bi Tarovala i gospodarske interese sTojih članor na znotraj in na znnaj, potera mora do- sledao ta nova enota odstranitt tse or ire, ki so na poti gospodarskema pro spevaDJn in napredko. Naj aepremoetlji- Tejša OTira je pad narodni in knitorni momect. Zato bi moralo priti t tem oziru do decentralizacije. Federalistična aprava bi bila nnjna posledica. Sledilo bi pa gotovo tadi narodno sporazamljenje, ker bi Be vdejstvoTalo t onih raalih krogih, kjer so ljudje primoraui živeti drag ob dragem in bi se ne vršilo na okaz in pritiök od zgoraj, od zaoaj. Tako bi se lahko posamezen narod koltarno, nemo- teno razvijal in mirno živel t gospodarsko krepki celoti. Posluäajmo zopet malo, kaj praTi minister! RaTno ker hoöe povdarjati ta trgOTski in gospodarski moment v poli- tiki, oznaöi tadi naše odoniaje do Zje- dinjenih držaT in do Japonske, s kterimi nimamo nobenih dragih zvez. GotOTO tadi naglaäa iz enakega vzroka, da hoöe preoBtrojiti konzaiate. Ministra je dobro znano, da je med konzali mogoöe mnogo dobrih diplomatov, da pa pri konznlatih ouanjka ljndi, ki bi bili t trgovskih in gospodarskih vprašanjih doma. To seTeda eksporta mnogo škodaje. Zato hoöe mi- j nister birokratizem pri naših konzalatih omiliti in prideliti Tsakeinu najvažnejaeran konznlata strokovno iiobraženega izve- denca v gospodarskih zadevah in tadi ljadi, ki so se že praktiöno pečali z ekeportno trgovino. NajvažnejŠe so pa za nas na vsak način one točke t ministrovem poroöila T kterih govori o aTstrijski politiki na Balkana, poprej Brno navadno slišali drngačne besede. Prej je avstrijska di- ploraacija nasproti balkanskim oarodora igrala nekako krato, oblaatveno maöeho, ki je hotela samo nkazovati, ki pa ni niti TpoäteTala Tažnosti Balkana, za Avstrijo. Ozirala se je na neke držaTno . pravne pravice, na vse drogo je pa —¦ ¦ žvižgala. Med tem öasom je pa preTid- nejift Itslija tiho in neopazno delOTala in priborila eno postajanko za drago stoji trgOTini. .-.•.'• ••(¦¦¦¦,¦ .. ¦ ii - . . • ¦ . • •>. | Sedaj je zavel drogi teter. Avstrija i je iipoznala, da je njena bodoönost, ako • jo hoöe imeti, na jagn in da ne doseže > tega a samozaTestnim okazovanjem in igooTiranjem. Avstrija mora skrbeti, da i m ualkacfeki narodi ponuriju, potcm pa i mora skrbet, da jih gospodarsko dvigne, I ker potem bo to vendar oajlepše polje za I našo indnstrijo in trgovino. Tega se za- | veda tadi baron Aebrenihal, zato boce | skleniti [trgovinake pogodbe z raznimi * | državami na Balkann. Gradili bo trebaže- > leznice oa srbsko mejo do torftke meje, da : potem bomo iraeli ouprto pot örez Sa- rajevo naravnost do Egejskega morja. i V86 to bo v koriat nam in balkanski - : narodi se bodo tadi pomirili in se pri- i nöili mirnema razvoja. Tako minister. To so jasni načrti, kakor jih do sedaj še nismo slišali in npam, da se jib tadi mi lahko veselimo. ! ; Ta tendenca v svetovni pclitiki, ki stremi po varovanja in okrepljenja laetne goppedarske sile mora nas z gromko besedo učiti, kako morarao pa- ziti, da resni časi ne bodo nas našli m a j h n p. Mrgoče te bo marsikdn na našem jagu, kc bo öital te avstrijske na^rtp, bridko nasmehnil: „Nemci so si zopet napravHi nov naört, kako bi lažje prodirali proti vzhoda in jaga.u To je za nas Jogoslovane zelo slabo cpričevalo. Da bi mi, kterih cas je ven- čb.y dekaj lepo itevilo v svoji mladi in sveži moöi ne mogli zabraniti nemškega prodiranja, to jo naravnost sramotno. Treba je nekaj drogfgF. Namesto da bi ee lovili za večkrat prsznimi santomi, o kterih Je v domiiliji nimamo pra- vega pojma, pojmo raji krepko na delo in pričoimo emotreno gospodarsko orga- nizacijo. Drnštvo pri draštvn naj vzraste na našem jagn, kjer naj se Ijndstvo izobrazaje. Zadruga pri zadragi, posojilnica pri posojilnici naj prične delovati in videli bodete, da smo dovolj moöni da zajezimo vsak naval. Rekel sem, da se teh av- strijekih načrtov hhko veselimo. To se- veda ssmo, ako se vresničijo zgorajne zahteve. Mi smo tnksj najbližji. Ako smo sgilni, nsm gctovo prinese okrepljeni Balkan lepe obresti v materialnem in moralnem ozira. Mi se lahko trgovsko in gofpedarsko visoko dvignemo in z neopcgljivo VBtrajnostjo, kot predstraia, odbijsmo vee napade, ker imamo potem krepko reservo. Seveda rok ne ememo držati kri- žema. Opozoril bi na draBtiöne besede nekfga odiičnega rodoljoba: „Nektere etranke slavijo boj za državnopravne ideje zato v svoj program, da Iažje žive T brezdelju." Te besede bi mnogo kdo na našem jaga lahko globoko premislil. H koncu pa Se nekaj. Mogoče si bo kdo mislil: „Saj to je vse prav in lepo. Zakaj pa vendar vi ne pnstite svojih verskih zahtev pri miru in greste samo na gospodarsko delo; potem bomo šli složno skapaj?" Na to samo to. Mi ho- čemo tadi svojo gospodarsko organizacijo imeti zidano na temelju veCnih neizpre- menljivih etiönih naiel. Liberalizma je država bog, zato smo doživeli rop na Francoskem in razlastivno postavo na Nemškem. Mi moramo uöiti ljadi poite- nosti, kar pa brez trdne etiöne podlage ni mogoöe, da se ljudBvo potem samo vpre vsakemn nepoAtenemn dejanja, Povsod mora drö biti trdon in jasen temelj. la ta temelj je edino — krsöanstvo. Portugalski kralj umorjen. V sobolo 1. febrnvarja so anarhist T Lizboni izvršili grozen sločin : amorili so kralja Karola in preetolonasiednika La- dovika Filipa; ranjen je tadi dragi sin rajaega kralja infciDt Manuel. V neereöni portogaiaki državi it dalje öasa dviga glavo revolacija. Njen vzrok tiöi v sploini pokvarjenosti vlada- joöih stanov. Uradniitvo in poslanci sc izrabljali svojo moö v iastao korist tei izsesavali državo, tako da je na robe propada. Vse vire bogastva, veliko inda- strijo fn trgovino, imajo v rokah An gleži. Kralj je bil soženj teh razmer, i jih ni mogel izpremeniti. Sedanji mini- steraki predsednik Franko je izkoi&l od loöno nastopiti proti gnilim razmeram, a je izzval odpor. Javno mnenje vsega izobraženegi sveta 8 stadom obsoja ta anarhistovski zločin, ki ne bo abogi Portagalski ni< pomagal, ampak jo vrgel v še veöjc zmedo. Med morilci so Franzozi, Španc in Italijani. Med temi narodi skrajno brezverstvo zlasti na visokih šolahvzgajfl morilce kraljev. Ždaj je infant (princ) Manuel pro glaien za kralja, a namesta njega be kraijica vdova Marija Amaiija zaöasno to- dila vladne posle. 0 napadn poroöajo : Krajj in kraijica sta se vrnila po poldne s svejo rodbino v odprtem vozi iz vile Viciosa v Lizbono. Na Trgovsken trga pred vhodom v avenijo je skočili proti voza devet mož, oboroženih a pet cevnimi repertirnimi karabinarji. Price! so streljati na kraljevo rodbino. Vsal napadalec je izstrelil pet patron. Kralji Karola bo zadele tri kroglje : ena v til nik, ena v piece in ena v Trat, ki j piebila glavno žilo. Prestolonaslednika si nadele tri kreglje v glavo. Dragi kralje sin, infant Manael je zadet v roko ii T čeljast. Kralj je bil takoj mrtev. Nje gOTO troplo so prenesli t arzenal. Mrt vega kralja sta spremljevala t arzena kraijica vdova in dragi kraljev sin. Pre stolonaslednik je ie nekaj öasa živel, i je prenešen v mornariški arzenal, ami Gardni čaBtnik Francisco Figaeira, ki j T trenatkn atentata korakal poleg kra ljenega voza, je takoj priöel streljati ii - je enega napadalcev cscarti). Policisti s tadi takoj priOeli streljati in so nstrelil tri napadalce pri magistrata, ea pri jeti napadalec se je baje ? zapora obe , sil. Vse prodajalnice po Lizaboni so tako zaprli. Portngalska banka in kraljeva pa laöa sta moöno zastraženi. Po ceien mestn je silno ogoröenje in žalostno pre seneöenjp. Kraijica Amaiija leži. Obolela je n iiveih. Med napadom je krila s svojii telesom aina, a po napada je omedlelt Zavedla se je šele öez eno aro. V ne( je tresla kraljico mrzlica. Govorila j zmedeno. Zdravnike skrbi njeno zdrav stveno stanje. Poroöilo o straänem amora t Liz boni je prišlo na Dunaju jutranjih aral Po 7. ari zjatraj je bilo poroöilo poBlam cesarjo t Schönbrann, okoli pol 9. p ostalim ölanom oeaarske hiäe. Cesar j tnlrni «ahtaval Aa ¦« mn nni^nA«in »¦ podrobnosti. Strain» vest je eestrja lelo pretrosla. Cesar Franc Joist je potom nad- vojvode Karla Franca Jožefa kondoliral pri portogiškem poslanika in obžilo?al zloöiuski atentat. htojeitoril Aehrenthal in ostali dostojanstveniki. Dopisi. Iz Ponikev. — Ž? dolgo öasa niste nobenega dopisa prijeli; torej prosimo sedaj nekoliko prostora v Tašem cenj. lista. Velika neareöa, ki nas je zadela lansko leto in nam napravila ogromno velika dela, branila nam je, da se niamo mogli oglasiti in zahvaliti vsem našim dobrotnikom, ki so imeli ia ie imajo bratsko srce do nas nbogih pogorelcev. Izrekamo tern potom najiskrenejšo za- hvalo vaem. Bog, ki plača vsem vs«», naj tndi njim stotero potrne. Nismo bili vredni toliko Ijubezni in skrbi, pad pa potrebni pomoči. Potrudili so se za nas možje dobrega srca, astanorili odbor za pobiraaje milodarov in tega še pomno- iili z blagimi dobrotaiki, kakor je eel odbor brez izjetne, ki skrbijo, se tradijo in za nas prosijo. Vsa b?ala naiema g. c. kr. okr. glararjo, ki se ni astraäil tiste strašne noči, ko je gor-'a naša ras. Po- trndil se je do nai n Hohenlohe, bratom naiega ceaarskega namestnika. Nevesta je rojena 10. Jan. 1883. Novice. Brici in posl. Fun. Vemo, da so Brioi pametoi in zavedni možje in tato ne ferujemo, da bi bil kak Brie zagrešil dopis iz Brd (?) r »obotni „Soöi". V tern dlanka se uekdo tradi, da bi kolikor mogofie blatil in oaramotil naiega držav- nega poslanca Fon-a ter da bi proslafil kraskega poslaoca Štrekeljna. Seveda bi morali imeti na razpolago, eel dnevnik, ako bi hoteli odgovarjati na vsako nc- umnost in zlobo, ki se ruzliva po „So- činih" predalih; zato pa sarao na kratko dobro, kaj je Bricem obljobil ia je briške teinje, ki bo ma dobro znane, tadi za- stopal v različnih ministerstvih, v kolikor prihajtjo ministeratva v poster. Poms gal je ie marsikateremu Brica, ki se je nanj obrnil in bo tadi nadalje tako deloval, ne da bi s?ojih zaBlag obe- lal na veliki zvon, kakor delajo dragi Bomo videli, da-li se na primer ne uredi ngodno vpraäanje o briskih cestah ! Po- slanec Fon se dobro zaveda in je svo- jim Tolilcem tadi povedal, da je reši- tev kolonskega vprašanja težka strar in da ni misliti na takojšni vspeh. Ampak bodoönost nana pokaže da se tadi rernim kolonom da pomagati in sicer — to bodi takaj povdarjeno — brez ikode našim veleposestnikom. Samo v eni toöki soglaäamo s člankarjem v „Soči"5 ˇ tem namreö, da poslanca Fona, ni treba prav nič „preponižno" prositi, ker drage volje vstreže vsakomar. Glede ŠtrekeljnoTih „vspehot" pa naj se clankar da podnö ti od iupanstva ˇ Podgori, kjer ma poredo, kdo bo imel zaslngo, ako se aatanovi poätni arad v Pevmi. ObrtkovaDJa liberalnih listov. Obrambeno društ?o ˇ Ljabljani je raz- poslalo ˇ minolem leta skapno 1306 ob- irestii o napadih v liberalnem časopisja. Med slovenskimi listi, ki napadajo vse kar je poštenega in krščanskega, pred- njači sere „SIot. Narod" (645), njema pa sled,ta na vseh poljih „Soča" (151) in nemčarski „Štajerc" (145). Poprarkor drnštveni clani niso pošiljali radi ter so dopoBlane jim informacije fporabili raje T drago svrho; kljab tema je bilo spre- jetib 53 popravkoT, od teh pri „Štajerca" 19, „SioT. Narod" 11, v „Soöiu 8 itd. Pri tem pa je treba Tedeti, da so bili t Tseb teb sioöajih obveščeni večinoma le kranjski članki, razan par izjem. Če bi bili väteti takaj vsi oapadeni iz Go- nškega, bi bila nSočau gotovo prekosila „Narod". Žilostna slava! ', Železnics Čedad Kaual. — Toza- derni fattorji se zopet gibljejo, da bi aresničili železniško progo Čedad-Kanal. Te dni so se posvetovali o stvari de- žeini poslanci čedadakega Tolirnega o- kraja, med njimi tadi Slovenca Kokorac in Trinko. Kakor je znano, 6e bi se areaničila ta zvez* in potem še ona od st. Locije preko Idrije do Ljabljane, bi se s tem odprla najkrajäa in silno važna trgovinska proga med Italijo in med ja- g08lo?anskirni narodi ter Ograko. Toda zaprek ne manjka niti od ladke, niti od aistnjske vlade. Proga bi mnogo kori- stila tadi Slorencem, zato bi se morali bolj zanimati za njo. Ta proga bi se dala morda tzpeljati tako, da bi ž njo dobila Brda stojo Brisko železnico. KSu. — Potrjena so od vlade pravila „Kat. slovenskega izo- braževalnega draštva" v Avöah in „Kat. slovenskeg* izobr. draštva" v Giberjih. — Tatvina. — Neznani Utje 83 vkradli v soboto po noöi iz podntrešja gospe M. Zomikove, stanajoöe v G>spo- 8ki alici «tev. 21 en perzijski tapet m druge reöi v skupni vrednosti 70 kron. — Nesreßen kokoöji tat. — 20- letni öevljarski pomoömk A. P. se je ho- tel v minoli noöi polastiti kokošij, ki so last R. Katnarja, stanajoöega v ulioi Ascoii preplezati neki zid. Pri plezanja öez zid se je tako nerodno vedel, da ee je pre- kacnil z njega in si pri ti priliki zlomil oogo. Zaöel je atokati in s tern je priva- bil Ijadi k sebi, ki so ga prenesli v bol- niänico. — Ponarejen petkroneki denar. — Petkrooski ponarejen denar kroži zo- pet po naäem mesta. Včeraj so prineili en komad takega denarja na policijo. Petače so aicer dobro ponarejene, a spozna se jih ?endar l&hko po cvenka in pa iadi po teamcjsi barn. — Ogenj. — &o so fili v nedeljo zjntraj s piesiaöa dooaor, zapazili so dim, ki je pribajai skozi [apranje Trat delav- nice srebrarja Lebana, nahajajoöe se t Magistratni ulici. Foklicaii so ognjegaBce, ki bo bo prepriöali, da je w prodajalnici še precej gorelo. PogasiJi so kmala ogenj, ki je pa pri vsem tem napravil kakih 1000 kron šfcode. — lz poŠtne islužbe. — Absolvi- rana pravnifra dr. Iran Kern in Jakob A g a p i t o imenovana sta poatnima kon- ceptnima praktikantoma na c kr. poSt- nem in brzojavnem ravnateljstvn ? Trata. — Italijauski prihranki. — Iz >Rima porocajo, da, so laski lzueijeuci ˇ Ameriki ? I. 1907 potom ene same nja- jorške banke pualali domov 26 miljonov 47 tisoö frankoT. — Sewulic prijet — Iz Vidma poročajo liHti, da so ondi prijeli morilca voznika Farlana — Semuliča. V Vidma je bil že 29. janaarja. Umor se je izvršii t noči od 28. na 29. jan. Priäel je iakat dela. Dabil ga je pri nekem cev- Jjarskem mojstra Bijerjn, ki ma je po- vedal, da se piäe Semulic in da je donaa iz Brestovice. Čevljar je bral v iaskih listih o Semalicerem napada. Obvesöena je bila policija, ki je Seoinlica pnjela. Iz Semaličevega naivnega ravnanja je raz- vidno, da on ne more biti morilec omb lreh kočijažev v Trata in na Opčmah. — Seja mestuega starešinatva je biia T soboto. Mod dragimi točkami so prostetsrali proti tema, da je železniako ministerstvo odredilo, da se napravi cen- tralna železaiaka delavnica v Ljabljani in ne v Gjrici, kar je viada Goncanom pismeno in ustmeno obljubila. — Etbin Kriatan, zntni socialno demokratiöni voditelj, se preseli iz Ljab- Ijane ˇ Dalmacijo. It Idnje pride t Ljabljano Anton K r i s t a n. — Umrl je T G )rici ˇ pondeljek popoidne od kapi zadet ät-f znane banke A. V. J o n a. Djpoldne je menjaval ie denar, popoidne ob 3b je bil že mrtev. — Koliko so stale državuozbor- ske volitve sucialne demokrate ? — Na strankarskem »h >du je o tem poročal socialni demokrat dr. Ellenbogen. Socialni demokrati so nabrali za zadnje volitve velikansko Tsoto denaTJa, oamr^: 168 tisoe kron. Izdali so za volitve 183 tisoö kron, tako, da imajo primanjkljaja 15 tisoč kron. Uoogi deipvci, ki so organi- zirani po strokovnih drašt?ih, so z'nosili skapaj 72.911 kron. Najve0 denarja so razstrosili rdeči sodrngi na Češkem, namreč 48.541 kron. S'Hj«rska je dobila 7043 kron, Koroška 1000 kron. Tadi na Siovensko so poslali, najbrže Ijabljan- Bkema Kristana, 8000 kron. Kljab tema so pri nas socialist) sijajno pogoreli. — Iz ten številk se vidi, koliko denarja zneso zaslepljeni delavci svojim rdečim voditeljem. A kaj imajo od teg«? Ob časo voliter se mäste socialiHtiöni agita- to rji z delavskimi žalji, delavec pa nima od veega tega prav nič. Naj bi te ätevilke odprle zaslepljenema socialno-demokra1- tiönoma delavstva oči, da vidi kaj poöao njegovi voditelji s krvavo prialaženira de- narjem, ki ga vsak mesec poiagajo r draätvene blvgajne. — Postaja „Jabk*". Ne davno tema se je pe j*l neki Nemec po jažni železnici iz Trsta proti Ljabljani. Mad potjo je veetno gledal v vozni red in si zapisaval vse pootaje. Ko se pripelje do Zgornjth Lpžho, je presliial, kedaj je sprevodnik zaklical ime postaje, paö pa je sliial od znnaj vpitje: „J*bka, jabka". Nekdo je natnreč na ves glas ponajal jabolka. Vpraäa svojega sopotnika, kako se imennje ta postaja. Sopotn k je hitro aganil, da N^mpc najbrže misli, da se postaja kliče „Jabka", zato ma odgovori: „Jabka". In vestoi Neroec ai je skrbno zf.piaal to ime rtkSi : „Te poataje pa ni v voznem redo". Tako je postala jažna železnica za eno postajo bogatejša. Somišljeniki! Pripravite se na agita- cijo od moža do moža! Drušfva. dr DevetnaJMtlctno poročilo Pod- poruega drunitvH za slovenske vigoko- iiolee na Duuaju — Iz tega poročila, ki smo ga ravnokar prejeli posaemamo siedete: Poročilo naglaia, da se je med slovenskim dijaitvom pojavil svež, zdrav, reuen in trezen dah in da je z zado- voijntvom opaisti Upo organizacijo slo- venokega dijaatve. Ta organizacija je bila tadi v prid podpornema drašt«n, ker je bila kontrola med dijtsštvom oataačoejši in so se torej pglašali res le prav po- tr^bni proxilci. Tri bIov. akad. draätra .Siovenija", „Dmica" in wS*vaa so po- šiljala svoje la-ttopnike, k odborovim sejam; ti so imeli posvetoralen glas in so mnrsikaj pripomogli, da so 86 raz- jainile materijalne razmere kakega pro- silca. Slovensko oböinätvo ima torej po- roštro, da se ojegova darila porabljujo v najboljie namene io razdeljaje po naj boljdi ve8ti in vednoUi. Ztto prosi odbor da naj draštveni dobrotaiki ne oniajajo 8 svojimi poiiporami, teaaveč naj jib po- množijo in skaaijo draStva pridobiti obilo novih prijateljev in dobrotuikov. To draštvo otopa letos v dvajseto leto sro- jega delovanja, torej w ju^ilejno leto in apa, da ma ta jabilej hrani vse stare prijatHje tor pridobi obilo novih. DraStvo je letos podpiralo 18 de- narnih znvodov; mej temi so v prvi vrsti odlikaje „Hraailao in posojilao draAtvo v Ptaju"; potem rtN*rodn uklad" v Gjrcj, poaojilmca t B >vca, B ^iic»h, Cai a, Framn, G-iraji Ridgoai, wploaoo kreditno dra^tvo v Ljabljaa', ok'. pka aatanovnioe po 20 K skapaj 40 K. Pi. c. kr. nzjeavstrijeko nameatoiatvo je z odobrenjem rektorata danajska ani- verra in predaednika polic ravnateljgtva na Danaja na ime I. Schoder draitva poslalo kniižnico I. avstr. branilnice v zneska 2507 K 43 v. Oanovna glavnica je torej n&rasla na 20.815 K 92 r. Riz- položnice je draitvo imelo 6.242 K 57 v. \i te svote so se pokrili izdatki: a) pod- pore 4250 E, b) apravni stroški 188 K 92 T, skapaj 4.438 K 92 v cstalo je r*z- poioinine i 803 K 65 v. V 19. htih (od I. 1888/1889 do I. 1906 1907) je drnštvo razdelito: 62.515 K 42 v. Ako se priiteje zne«ka 62 515 K 52 v, ki je bil razdeljan v 12. letib, nedotakljiva glavnica 20.815 K 38 v je razvidno, da je drnfttvo tetcm 19 let prejelo lepo vsoto 83.330 K 50 t! Po šttidijah je bilo zadnje leto med prosilci: 34 jar.stov, 27 filozofov, 1 me- dicinec, 7 tehnikov, 6 agronomor, 1 re- terioarec, 1 jurist in agronoro. Po demo- vinntva je bilo mod prosilci: 58 Kranjcev, 15 Štajercev, 5 Pnaiorcev in 4 Korošci. Zarad izvanredaih zaalag za draitvo je bil večletni prvi blagajnik g. dr. Kle- men Sethan, dvorni in sodni odvetaik na Danaja, lmemvan častnim adorn. Po- sebno je omeoiti ietos nekaj draštveaih prijateljev, ki so druitto naklonili veöe vsote. To so gg. dr. St f*a D)linar, nad- zornik južne železmce v Gradca in dr. Iro Snbelj, c. kr. dvorai tajnik na Daaaja darovala sta vsak po 100 K; g. Ignac Grootar, c. kr. notar v Ribnici, je da- rnval 50 K g. Ant. pl. Saäiö, c. in kr. polkovnik v Cdja, 40 K; dr. Viadimir pl. Globočnik-S3rodoiski, c. k. dvorni avetaik in Aat. pi. Globočnik-Soroioiski. c. k. vladai svetnik v p. na Danaja, sta daro- vaia vsak po 30 K Vilj. Polak, iaž^air v Tržiča, 25 K. Po 20 K so darovali gg.: Dr. Jcinko Bttbnik, c. k. aekc. svetnik; dr AI. Hjman, dvorni in sodni odvetnik; dr. Ant. Podpečnik, zobozdravnik rsi na Danaja, go*pa Jjsipina Hjtschevar v Krškem, dr. l?an Tavčar, odv. v Ljab- Sjaui, dr. Fr. Voviek, via. c. kr. sodni nadsvetnik v M*nbora, I. Kaez, Jan. Na- bernik, c. k. dež. sod. svetnik, Jus. Par- have, po9., dr. Fr. Poček, odvetaik r L abljani; gosp. Jak. Paki, pos. v Maria Eizersdorfa, g. Fr. Kotnik, tovarnar na Vrhniki. Po 10 K je darovalo 67 rodo- Ijabov. Vseaa darovalcom izraka odbor najiskrenejšo hvalo! Kar ätaiira na Da- naja najveö sloveoakih dijakov, potrebaje to draštvo najveö priapevkov! Vdak dar draätva je dobrodoiel! N*slov prvega drafitvenegA blagajnika je: dr. Klem. SrttJhan, dvorni in sodni odvetnik itd. na Duaaja I. Singeratrasse 7. Gospodarske vesH. g Odprtjd «rbnke meje. — Vladi še vedno noce iz glave, da so tadi ne kateri kmečki poslaaci glapet govori, da bo vlada pri novi trgoviniki pigjjbi s Srbijo veadar dovolila a voz gotovega števila ži viae in mesa iz Srbije. Naše kmeöko ijod'Wo pa potem naj korenito obraöani s takim izJajicami, ki eo se naili med poalangi. g FleHüiva vin§ka posoda. — öe nam poBoda po naiih zidanicih pletni, ni prav oič čadnega, ako dobi tadi vino „dniec". Zito pa bodi naia nkrb, da vinsko poiodo dobro shranjajemo in jo ˇarajemo pred pleanijo. Pleseaj se naj- prej kaže v proatorih, ki so viaini. Z*to pa treba take sbrambe zraöiti. Djbro jih je sem in tja zažveplati, ker je znano, da iveplo aaiöaje plesen. Patodo samo pa je oakrbno očediti in obrieati, če se je plesen prijela. g Vinogradništvo ni Kitajekem. — Vinogradaištvo na Kttajskem nima posebno stare tgodovine. Š^le pred de- setimi leti je začel v Singapora neki i bogat Kitajec saditi vinsko trto. Nakapil \ je primerno zemljiäüe in nasadil viao- grade. Pri tem dela ma je iel na roko ' avstrijski strokovnjak v vtoo^radaiitva j baron A. Bibo, ki je skapaj z E Machom I napiwal znamenito knjigo o viaar^tva in ; kljtarstva. Kitajec jo napravil v Č fa re- like podzemeljske kleti. Posaraezai sodi ! T kleti držijo v«ak po 150 hi vina. Viao | ostane dve leti v sodih, predno pride do prodaje. Daai no*o) )e vendar kiUjsko • vinogradniätvo popolnuma moderao in , racionalno urejeno. j g Na kftj je gletlati pri kupovaajm trt? — Pri kapovanja trt je gledati predl Tsem na to, da so trte iepe in moönt. io da so prave. To povdarjaroo zaraditega, ker ie ta ia tim dogija, da se odiajnjo tadi slabe trte ia da se poäiljajo dra- gačae sorte, kakor se naroče. Pri cop- Ijenkah je glodati, da so tadi dobro spri- jete in zaraiöene. Djbro zartsöene üb leps cepljenke so gotovo več rredoe kakor slabo zaraičene alt kakor cepljenke mešanih vrst. Zito im&jo pa tadi vidjo ceno. Kakor pri vsakem sem^aa, tako je tadi pri cepljenkah na to giedati, da 89 Iepe, prave im dobro zaraučene in naj je cena tadi nekoliko viSja. \ g Mlekarika razstava v Londoua. I — V prvi polovici meseca oktobra m. I. se je vr&ila v Londona mlekar^ka raz- stava, katero je vprizorila aogleäka mle- karska zveza „Bnti^ch Dairy Farmers Auocibtion". Razstavljeaih je bilo 8175 predmetov, 237 komadov molžae živiae, 48 koz, nad 5700 komadov peratnine, 593 rzorcev maala, 420 sira, struji za molžo, razni mlekaräki stroji ia orodja, stroji za pregledovanje jajc itd. Danes zvečer usi h ppedavanju s. K. s. z. Y stekleni sulon re$t»Tracije ' ' ~.......¦ * 111 Začetek ob 8. uri zvečer. Člani prosti! Nečlani placajo 20 vin. Razno. na x Novi zakon proti pijan^evanju Norveškem. Na Norvedkem atopi Novoporoeencem-novieem Chy+TTCI priporoča „KROJASKA ZAPRU6A" V siORICI svojo bogato žalogo: Eumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma- drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. ktnafa t Teljt?o ctkon proti alkoho- | lizmu, ki obsega sledeöe gla?na določb«: KoRar Dajdejo pijanega na jatnem kraja, 16 kaznoje z denarno globo. Ako se po- tem ˇ istem leta opijani ie dvakrat, do- j leti ga zapor. Pijanca more lodišoe todi \ prisiiiti na delo pri driavoih podjetjih | od 18 meaece? do treh let. Z taporonti j do treh let se kaznnjejo taki pijanci, ki , ae idajajo pijači tako, da * tern sane- marjajo skrb za srojo rodbino. Ako ae dokaie, da je kdo konrn prigovarjal k pijancefanjo ali pa dajal pijaneroa še nadslje piti, se kaznaje z zapororo. Ako : 86 je zgodiio to ? javnem lokalu, ae mora kazen takoj nastopiti. Osebe izpod 18 let oe smejo Tstopiti ˇ goitilno ali ˇ take lokale, kjer se prodajajo opojne pijače. x (irozna rodbinska žaloigra. Pri i Podiebrada ae je sprl 60-letni cestar s BTOjo Ijabimbo Ado Srobodo. Mihalek je i pograbil gladilnik in toliko časa tolkel po Sfobodovi, da jo jenbi). Nato je zaprl ˇ sobo BTOJfga 12-letnega aina in zažgal hiio. Sam 86 je podal pod strebo in se obesil. Sosedje so reiili sinčka, Mihalek pa je bil že mrtOT. , x Tažen Izum za železnice. Ka- pncin o. Ludtik Lozako iz Karbonare pri Bari ? Italiji je izamil atroj, 8 katerim | bo možno preprečiti, da ne trčita dva vlaka Bknpaj. Stroj je tako ometno se- stavljen, da daje deret poaebnih zna- , menj, ki bodo naznanjala preteöo netar- nost trčenja. Zaamenja so ta le '. 1. tir je prost; 2. opozarja strojevodjo, da je ! na krifem potn in da proti njcmn vozi flak ; 3. naznani obem strojevodjem ter obem postajam, da si vleka vozita na- sproti po istem tiro; 4. po?e katerivlak naj se vrne in kateri naj nadaljaje svojo voinjo ; 5. obvesti obe postaji, med ka- terimi bi se res pripetila ?laka kaka ne- zgoda; 6. izrazi katera poataja naj pošlje pomcč rlaka; 7. naznaaja točno med postajam», kedaj je rlak odšel, kedaj prišel, toliko zamndil ; 8. opozori stro- jetodjo. da je zgreiil tir; 9. obreeii pot- nike ˇ rlako, kedaj pride mi mo kateri yJak in od katere strani. 0. Lndvik je izamil ta stroj iz same Ijnbezni do bližnjega video, da so eamo ˇ Zdrnženih državah sererne Aooerike ielezDJška trčenja zshterala ogrrmne zrtye pretečeno leto. Tam je bilo 76.186 ranjenih ter 5.000 abitib. Ž*leti je, da bi se prekoristni izam po Tseh železoicah ypeljal. x Gimnazijci umorili svojega profesorja. — Iz Kolomeje poroöajo, da so tamkajšnji gimnazijci oapadli radi slabe klasifikacije profesorja Pekarskcga in ga pretepli do smrti. Da si so prcfe- sorja takoj operirali, vendar je malo nr kasneje arorl na ranab. Mnogo gimna- zijee? je bilo aretiranib. Cerhveno mizarsba dela D rimshem in gotišhem slogu iijdelujc fl. Cernigo]- Gorier Otroci. odpravite se domov! PJl Mama vam je poslala vase w\ suknjiče in poleg tega še vsakemu fw 5 Fay-ovih pristnih sodenih pa- \P stilj. — Pri igri stc se razgreli in M brez Fay-ovih sodenih pastilj bi se ¦| lahko prehladili. Tinčka že tako ^ß kasljüj ker je pozabila vceraj vzeti U seboj v solo sodene pastilje. Fay- Ka ove pastilje so prava dobrota otroc- M jega organizma. Dode se za 1 25 K pkj po vseh lekarnah, mirodilnieah in (2 trgovinah mineralnih vodä. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko W. Th. Guntzert Dunaj IV\I Grosse Neu- gasse 2J. Izvrstno pecivo priporoč.-i spoStovatiin. neSdanom iu okoličanom pekovski mojster 3ÜH0B BRUTUS v 3»orii»i Šolska ulica št. 0. V zalogi ima in prodaja moko prvo vmle MajdiČevfga mlina. Loterijske števllke. 1. fcbruuiirja. Trit.......16 10 76 68 69 Line ....... 40 64 2 12 7 Prva goriška tovarna umctnih www WNKN ogixjev strojnim obratom izdclujc: rakctc, bengalične luči, rimske svečc, ko- Iesa i. i. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap'rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. i ' Ferd. Makuc ' " pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorioa. ('. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske i==r palače.)zz JhRODNh TISHP.RHfl" ::: 0 Eorici, ulica Vetturini št. 9::: \, je preskrbljena z povsem no vim i ,j %}j\\ črkami, okraski in iinim papirjem, j§&\ *0$}m ter more Prevzeti vsa v *'¦ .<0S$i\ WvM?^', skarsko stroko spa- $iLßj$l MM$B>^ dajoča dela 4000% TISKA: .Gorico* oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o 1 Sprejemnice . Plakate ooo \ itd. itd. «! oo ,Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , Jedilne liste r ooo Etikete ' itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v modern! in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Hojabi! hupujte narodni holeh „Üolshega Doma". Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tam vdobi tozadevno brožuro brezplačno. ^ mlzar in v lesni trgovec v Pofliori, na voiln bovep železništeaa mosta (na cesti, ki fielje proti GradiSki) OOO Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- 1 ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Fani Drašcek, zaloga švalnih strojev.. Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- . ske ali mesečne oboroke. Stroji so- iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob , činstvu >TV "V^r W ^V >^V >*V >^^' 'W VY >*V Ivan Bednarik priporo^a svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini St. 9» IVAN KRAVOS • n Korns št. 11. GORICA na Kornn St. 11. Sedlarska deiavnica. I Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo rnzlične koleseljne in kočije. Popravila se izvršujejo točno. — %ßf~ CČTLt ZTTlčRnC. *T^| JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in pozator Goric nlica IHorelli iZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudj na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po> • dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Origmal-Oictoria stroji >i,i,rr š,> po 15 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji <, u^,^^,, „a domačo rabo in obrtne namene. Original-1/ictcria stroji So najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poitčuje brezplačno. Orginal-Oictoiia stroji s.» najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. t Za vsak stroj jarricMva 10 let. Nikdo naj ne zarnudi priliko ogledat-si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Ediria zaloga „Original-Victoria" ' strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Iforcov/ani R, Hui/ — ßnrina Stnlni tnrr sPm7?a ilimmnl ii D