Štev. 26! TR8T, v torek 19. septembra 1911 Teftaj xx>VI IZHAJA VSAK DAN •k Mdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PouuniSne Itev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) t mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranja, ŠL Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdov-i&ni, Dornberga itd Zastarele Ste v. po & nvć. (10 stot.) 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širok osti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave JBdinosti". — Plačaje se izključno le apravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinosti je moč!' NAROČNINA znaša sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oxiri ItrainiM a« n«d*ijako litenj« „EDINOSTI" : i« e«lo lato Kron 5*20, za pol lata Q.roa 2 80. Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma m ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li«t*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni de«). Izdajatelj in odgov-rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tskarna .Ed«nn«t*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnltnl raiun Ite\». 841-652. TELFFOfl St. 11-57 Krvavi nemiri radi draginje na Dunaju. ! V nedeljo nam je brzojav na kratko sporočil, da Je prišlo o priliki demonstracij proti draginji do krvavih izgredov. Dogodki ki so se odigrali minulo nedeljo po dunajskih ulicah, so že bolj slični revoluciji nego navadnim izgredom. Klicalo se je: „Živila Portugalska 1M „Živela revolucija!44 „Govoriti' angleški!" »Pasivna resistenca!" itd. Na mestni hiši sta ustrelila dva demonstranta transparent, ki je imel v ozadju parlament in ki je kazal spredaj na svetilki obešenega ministra ! Na več nego 70 vozovih električnega tramvaja je bilo razbitih 650 oken. Dva voza sta bila prevrnjena in eden zažgan. Izgredniki so naskočili neko šolo v Ottakringu in jo popolnoma demolirali. Da so demonstranti v Ottakringu gradili barikade, smo sporočili še včeraj. Prišlo je do prave bitke med demonstranti in vojaštvom. Vojaki so šli na množico najprvo z nasajenimi bajoneti. A demonstranti so hoteli vojakom in častnikom iztrgati iz rek orožje. Tedaj so vojaki ustrelili, a le na slepo. Ko je množica videla, da ni nihče ranjen, je še z večjim pogumom naskočila vojaštvo, ki je tedaj ustrelilo z ojstrimi patronami. V istem hipu se je valjalo 40 ljudi na tleh v lastni krvi. En 241etni delavec je bil mrtev. Bil je zaboden v prsi. Vlada je zapretila, da proglasi preki sod, ako se nemiri ponove. DUNAJ 18. Za časa včerajšnjih demonstracij v mestu in v Ottakringu je bilo aretiranih 263 oseb. Nekatere aretirance so izpustili na svobodo, potem ko so jih vzeli na zapisnik ; veči del — 150 oseb — so izročili deželnemu sodišču. Obtoženi so javnega nasilstva, upornosti proti redarjem, poškodovanja tujega imetja s kamenovanjem in upora. DUNAj 18. Včeraj niso bile vojaške straže izmenjane. Bile so v službi do danes opoludne. Ob 11. url so umaknili čete iz Ottakringa. Policijsko ravnateljstvo je objavilo razglas, da se imajo od danes naprej do daljne odredbe zapirati hišna vrata ob 8, gostilne pa ob 9. uri. Danes je vse mirno in povsod se dela. DUNAJ 18. Za danes zvečer so ob-lastnije ukrenile varnostne odredbe, na Ivan Nepomuk Bergerjevem trgu je nastavljen oddelek pehote. Vendar ni prišlo do 530 zvečer do nikaklh nemirov. Pač pa je došlo mnogo radovednežev. Kjer so se tvorile skupine, je takoj nastopila redarstvena straža in razgnala množico. Do 6. ure zvečer je bila množica mirna. Redarstvo skrbi, da se izvede odredba glede zapiranja hiš ob 8. uri v okraju Ottakring. Ministerski predsednik Stollpln. KIJEV 18. Outranii buletin objavi). V minuli noči nastala slabost srca je postala opasna. Vnetje v trebušni mreni se ni znatno spremenilo. Temperatura 37, splošno stanje slabo. PETROGRAD 18. Kakor brzojavljajo „Rosiji" iz Kijeva, je profesor Reim povedal njenemu dopisniku sledeče: Noč je vzbujala bojazni. Bolnik je spal zelo nemirno in je močno hlipal. Trpel je neznosno hude muke; ko so odstranili kroglo, se je počutil bolje. Ministerski predsednik se zelo zanima za vse, kar se dogaja v njegovi bližini. Kakor dobro znamenje smatram normalno tempe- raturo in imam nado v močan organizem ministerskega predsednika. Pri strelnih ranah so vedno možne nepričakovane komplikacije, radi česar se mora označati rano kakor nevarno. — Razpoloženje v mestu je zelo vzburjeno. Po noči in po dnevu korakajo patrulje po mestu. Bati se je židovskih po-gromov. Stanje se slabSa. PETROGRRD 18. Glasom brzojavke oddane ob 1*30 popoludne v Kijevu se stanje ministerskega predsednika Stolipina slabša od minute do minute. Utripanje, ki se je za malo časa opočasnilo, presega sporočeno vročino. Temperatura 39. Sredstva, ki jih rabijo zdravniki, nimajo vspeha. KIJEV 18. Neki list poroča, da je bilo stanje Stolipina opoludne brezupno. Zopet so aretirali več odvetnikov. Doslej je bilo aretiranih 150 oseb, večinoma znancev napadalca. KIJEV 18. (2 uri zjutraj). O stanju Stolipina porojajo: Vnetje trebušne mrene napreduje. Temperatura 36 6°, utripanje 116 do 120, dihanje 28. — Stanje bolnika je zelo opasno. KIJEV 18. (ob 7. uri zjutraj). O stanju Stolipina poročajo: Temperatura bolnika je normalna,- ker pa znaša utripanje 130, je njegovo stanje zelo opasno. Ob 10. uri so stavili novo obvezo, potem ko so odstranili kroglo. KIJEV 18. Stanje ministerskega predsednika Stolipina se je poslabšalo. Pri nizki temperaturi znaša utripanje 140. Stanje je kritično. KIJEV 18. Iz rane Stolipina odstranjena krogla kaže deformacijo, ker je naletela na neki red, ki ga je nosil Stolipin. STOLIPIN UMRL. KJJEV 19. Ministerski predsednik Stolipin je sinoči ob 10. uri umrl. Izpovedbe Bagrova. PETROGRAD 18. Načelnik tajne policije v Kijevu pripoveduje, da Bagrov je leta 1906 in 1907, ki je bil člen revolucionarnega dijaškega sveta, izročil policiji več uglednih revolucionarjev. Od leta 1907 ni bil več agent; le semtertje je opravil za policijo kako tajno službo. Malo pred atentatom se je Bagrov vrnil iz Petrograda in je sporočil načelniku tajne policije, da so revolucionarni socijalisti sklenili umoriti ministrskega predsednika in ministra Casso. V ta namen da so odposlali v Kijev revolucijo-narko Aleksandrovno in nekega znanega revolucionarja po imenu Nikolaja. Bagrov Je rekel, da je pripravljen nadzorovati te njemu znane osebe in jih izročiti, , čim se približajo Stolipinu ali Cassu. Vsled tega je prejel Bagrov nalog, naj pazi na ministerskega predsednika Stolipina. Bagrov je pripovedoval, da je hotel izvršiti svoj načrt že v trgovinskem parku, toda v odločilnem trenotku je izgubil pogum. V gledališču — je rekel — sem najprej mislil ubiti carja. Med prvim odmorom sem si šel ogledat . vhod v carsko ložo. Policijski častnik, ki je bil tam v službi, mi je zabranil vrniti se v gledališko dvorano in to tudi potem, ko sem se izkazal, da sem tajni policijski agent. Dovolil mi je vrniti se šele potem, ko je prejel poseben ukaz od načelnika tajne policije. Bagrov izobčen. KIJEV 18. Med službo božjo v židovski sinagogi je bil Bagrov izobčen. Avdijence pri cesarju. DUNAJ 18. Danes dopoludne je prišel cesar iz Schonbrunna v dvorno palačo, kjer je vsprejel nadvojvodi Evgena in Karla Frana Josipa. — Včeraj je cesar vsprejel v Schon-brunu nadvojvodo Frana Ferdinanda, ki mu je poročal o vojaških vajah na Ogrskem. — , Ob 1. uri popoludne je cesar vsprejel v po-l sebni avdijenci ministerskega predsednika Gautscha. DUNAJ 18. Cesar, ki že od spomladi ni delil splošnih avdijenc bo sedaj ime) zopet splošne avdijence. Mesno vprašanje. DUNAJ 18. Na današnjih posvetovanjih pri ministerskem predsedniku Gautschu je bilo dogovorjeno, da se pričnejo v petek ali v soboto v Budimpešti pogajanja o mesnem vprašanju. Francosko-nemška pogajanja. 1 BEROLIN 18. Državni tajnik Kiderlen-Wachter je danes popoludne vsprejel francoskega poslanika ter mu izročil odgovor na francoske predloge. Volitve v bolgarsko sobranje. SOFIJA 18. Včeraj so se mirno in v redu vršile volitve za sobranje. Rezultati še niso znani, vendar se zdi, da bo imela vlada veliko večino. SOFIJA 18. Točni rezultati volitev v sobranje niso doslej še znani, prav tako ne v tirnovskem in plovdivskem okraju. Opozicija bo razpolagala z nad 20 do 25 mandati. Agrarci so izgubili veliko mandatov. Radikalni socijalisti ne bodo zastopani v novi zbornici. Splošni štrajk na Španskem, j MADRID 18. V Bilbao in Saragosi je izbruhniti generalni Štrajk, v drugih mestih pa posen Štrajk. , MADRID 18. V Valenciji je izbruhnil splošni štrajk. Prišlo je do hudih nemirov. Demonstrantje so prerezali brzojavne in le-lefonske žice. Mesto so zasedle čete. MADRID 18. Iz Saragose poročajo; Nemiri, ki so se sinoči tukaj pripetili, so bili zelo resnega značaja. Policija je bila prisiljena ponovno nastopiti. Ena oseba je bila ubita, pet jih je bilo ranjenih. Car v Kijevu. KIJEV 18. Car Nikolaj je predvčeraj ob 8. uri zjutraj dospel s Kijevsko-Kovelsko železnico v Iskorost in se je od tam podal z avtomobilom v Ovruč, kjer se je udeležil posvečenja cerkve sv. Bazilija. Ob 3. uri popoludne se je car vrnil v Kijev. Kmečko prebivalstvo je carja povsod živahno pozdravljalo. Ko je car dospel v Kijev, se je s postaje cdpeljal v avtomobilu v bolnišnico, kjer je obiskal ministerskega predsednika. Od tam se je car podal v palačo. KIJEV 18. Car Nikolaj je sinoči na neki oklopni ladiji odpotoval v Černikov. Zagreb 18. Na tukajšnjem deželnem gledališču je prišlo med tehniškim osobjem in intendanco do diferenc radi plač. Berolin 18. Danes je bil v poslanski zbornici otvorjen kongres nemško-avstro-ogrske zveze za notranjo plovbo. London 18. V Dublinu so pričeli Štrajkati železniški delavci. Norimber,? 18. Včeraj je Edison povozil s svojim avtomobilom nekega dečka. Rio de Janeiro 17. D.žavna tiskarna je v minoli noči popolnoma pogorela. Sirakuza (New-York) 17. Pri včerajšnji dirki nad 50 milj je neki avtomobil zavozil v množico ljudstva. Šest oseb je bilo ubitih, 14 pa ranjenih. Voditelj avtomobila je ostal nepoškodovan. Slovenska trgovina in obrt v Gorici. h. Naš prvi članek o tem predmetu je bil uredništvu vposlan že minoli petek, da-si je bil objavljen pozneje. No, v soboto je prinesla tudi „Gorica* v svoji 72. številki sličen članek, ki se v glavnem krije z našimi mislimi. Dejstvo, da sta v dveh slovenskih listih različne politične barve izšla članka ene in ste vsebine, ne da bi bil jeden posnet po drugem, kaže, da je predmet aktuelen ter da občutimo vsi, brez razlike strankar-sko-poličnega naziranja, da našo slovensko trgovino in obrt v goriškem meslu mori kriza, ki so jo provzročill nam vsem znani vzroki. Popolnoma se strinjamo s člankarjem v „Gorici44 in z obema rokama podpisujemo njegova izvajanja v sobotni številki, z&kaj resnica je samo ena. Seveda bi iz omenjenega članka prav lahko izostal samo zadnji pasus, ki prav po nepotrebnem in s prozornim in nečednim namenom omenja dr. Levpuščeka kakor staroste Sokola. Naj bo člankar uverjen, da istotako, kakor pri raznih naprednih prireditvah, denimo kjer nastopa „Sokol", t3ko ali pa morda še bolj tudi na prireditvah „Orla" itd., posamezniki često zapravljajo nad mero. Toda, to ne spada danes v ta članek. Povsem točna Je trditev, da je bohinjska železnica, cd katere so nekateri pričakovali zlate gradove, zelo oškodovala goriški trg. Tudi Červinjanska železnica, od katere pričakujejo osobito laški trgovci novih virov dobička, prinese goriškemu trgu več škode, nego koristi. Polom „Banca Popolare" je uničil skoro ves kredit in je pripravil goriške tvrdke še na slabejši glas, nego ga v resnici zaslužujejo. Dogodki, ki so bili v zvezi in so sledili temu polomu, so z neodoljivo silo vplivali na materijelno in moralno stran goriških trgovcev. Da, tu Ji na moralno! Zal, da slabi izgledi močneje delujejo, nego dobri. Tako ne trdimo preveč, Če pravimo, da so razni dogodki, ki so se vršili ob polomu te banke, vplivali demoralizujoče na nestalne in omahljive značaje nekaterih trgovcev. Demoralizacija je rodila ponekod neznačajnost in lahkomišljenost. Še pred par leti se je trgovec in obrtnik v Gorici bal kake tožbe in eksekucije kakor hudič križa; s trdno voljo in delom skušal se jih je ubraniti. Kaj vidimo pa zadnja leta ? Lahkomišljeno vam nekateri zapravljajo, oblačijo svoje boljše polovice v svilo in baržun in si privoščajo vsak „Špas", pa na) stane, kar že hoče l Će jih pa povprašujete, kako jim gre v trgovini, vam malomarno odgovarjajo: gre, dokler gre, v najslabšem slučaju napovem konkurz in trgovino prevzame boljša (?) polovica. Če pogledamo na razne table slovenskih tvrdk, se uverimo, da grozi to postati naravnost zlstem! Ne ob-dolžujemo vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov, kakor tudi ne onih, ki so brez lastne krivde prišli v financijelne stiske. Pred takšnim očitanjem se zavarujemo že vnaprej. Smelo pa trdimo, — kakor nam je ravno „Gorica44 vzela iz ust — da je da- PODLISTEK._ — j Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V — ! Angora. „Naj se množe tvoja svetost in cunje tvojega plašča,14 Je del tretji. . „Vsaj mene osvobodi prokletstva,* je! prosil porogljivo četrti, „in najkrasnejšo deklico Samarkunda*) ti privedem, in če prav bi jo moral iskati celo v haremu Timura, da blaži dneve tvoje starosti." In kakor sultan j in njegovi emiri, tako so tudi njihovi slu-' žabniki zbijali svoje šale z dervišem, pri čegar vstopu so prej strahopetno umolknili in so jim ustnice, dotlej smehljajoče se v radosti, naenkrat vstrepetale v grozi in strahu. Derviš pa je brezbrižno, ponosno pov-zdignene glave, korakal skozi množico ro-gajočih se mu dvorjanov ; in samo trenotno *) Sam arka n d — glavni sedež Timurov v , MoDgoliji, ' vstrepetanje njegovih očesnih trepalnic in skoro krčevito stiskanje ustnic je izdajalo njegovo zlobnost. Dospevši do vrat zadnje sobe se je obrnil na pragu, in zopet grozeče naperil pest. „Niste hoteli slišati, nesrečneži I*4 je kričal glasno, da je njegov glas bobnel skozi dve, da, celo tri velike dvorane, „no, pa boste trpeli I Allah je edini Bog, in Mohamed njegov prorok i Vi pa ste sinovi, zapadli hegeni." In obrnivši se je izginil med vratmi z razburjenimi koraki. V sultanovi dvorani ni bilo slišati njegovega proklinjanja; tamkaj so se še smejali derviševi norosti. In kako izborne šale so zbijali ž njim ! Samo Lazarević srbski je mračil čelo; v nejevolji je vlekel za pas, dokler se ni konečno, ko ni mogel več prenašati porednega zasmehovanja, jezno dvignil in Je, sto-pivŠi k sultanu, dejal z važnim, skoro jeznim glasom: „Norci in otroci navadno govore resnico, sultane! In ta derviš je govoril resnico; njegova blaznost — če je sploh to — je bila vsaj tebi v korist namenjena. Dovolj smo že divjali in čas je žet da mislimo na dejanja. Tamkaj podira Timur s svojimi nepočesanimi hordami tvoja mesta, uničuje tvoje dežele v sramoto tvojemu imenu in ti? Kaj delaš ti?I" „Veselim se in sem srečen," je rekel Bajazet smehljaje, ali vendar je umaknil roko, s katero je stiskal krasno glavo Zulme na svoje prsi; vidno je bilo, da mu besede Lazarevića ne prihajajo ravno pogodi. „Kaka stryga») ti je urekla s svojim strupenim pogledom," je govoril Lazarević nejevoljno daije, „da si kar oglušil za svojo sramoto, in oslepel za blišč svoje slave. Bajazete, soprog moje sestre, kam pride slava tvojega imena ? T „Ta je trdno prikovana na nebo44, je zavrnil Bajazet ponovno, „in še nobena žena ni rodila onega, ki bi se drznil strgati jo z njene višine44. „In Timur 1" je vprašal Lazarević očitajoče, „spominjaj se razvalin Sivasa in sramotne smrti svojega sinu l44 Sultan se je stresel; zdrznil se je, kakor bi hotel skočiti po koncu, ln kakor blisk skozi temno noč je zabliščalo za trenotek njegovo Črno oko v hudi strasti; potem pa je dobilo njegovo lice prejšnji izraz pohotne pohlepnosti in porogljivo so se namrdnila njegova usta: „Timur je hlapec, čegar ime- •) Stryga — čarovnica. novanje že onečašča zrak mojega seraila; umiri se, brate Štefane!44 je miril jeznega kneza z lahkomiselnim glasom, sam pa se je čim dalje bolj vgovoril v večjo bujnost —, „samo Še malo se pozabavamo, potem pa ga napravim sužnjem svojih robov in Sa-markand mi poplača za Sivas; žene in sužnje njegovega harema razdelim med svoje zveste in tudi tu boš imel na izbiro in prva kaduna Timura nam bo nalivala Šerbet in vino pri naših pojedinah". Na teh besedah, najbolj žalečih v ustih Orientalca, se je Štefan zgrozil; emiri pa, kakor vešči priliznjene! svojega gospodarja neomejene samovolje, so ploskali v roke, mlaskali z jeziki in gromovito klicali: „Tako se zgodi padišah, jasno solnce sveta! Bismil-lahl Videli bomo Samarkand in njegova čudesa. Kdo zmore kaj proti volji sultana in proti našim jataganom?" so vpraševali križem. Štefan je nevoljno poslušal te samo-hvalne govore, in obrnil se je k veziru Mehmedu in TimurtaŠu, ki sta zamišljeno zrla pred-se. „Vi dva molčita, vi dva glavna stebra države", ju je vprašal, „zakaj ne pomirita tega divjega krika, nedostojnega vajinega gospoda in vajinih bojevnikov ? 1" (Pride še.) Stran II. ►EDINOST« St. 261. V Trstu, dne 19. septemora 1911 našnjega propadanja slovenske trgovine v veliki meri kriva potratnost, hrepenenje po zabavah in uživanju, kar vse to ne stoji v nikakem razmerju z jinančno močjo komaj razvijajoče se slovenske trgovine v goriškem mestu ! Ponovno povdarjamo, da vzlic temu imamo v svoji sredi lepo število solidnih, delavnih in štedljivih trgovcev in posebno obrtnikov! A, kakor smo že rekli, slabi izgledi „vlečejo*4 močneje, nego dobri; zato zadošča tudi malo število potratljivcev, da nam skvarja posebno mlajše trgovske moči, to je trgovske pomočnike, ki so pač poklicani, da postanejo naši bodoči trgovci in obrtniki. In da ne precenjujemo pomena slabih izgledov, dokazuje najbolj drastično ne-daljna minolost. Takrat je bil nastopil v krogu goriške inteligence — posebno trgovske — znani pustolovec iz Gor, ki je s svojo zapravljivostjo opajal in omamljal posebno mlajšo inteligenco. Marsikateri dijak je zamudil semester, marsikateri doktor in uradnik se je zakopal v dolgove in marsikateremu trgovcu je zapel boben. To niso malenkosti. In to delajo slabi izgledi. Omenjeni pustolovec je povzročil sam toliko škode v materijelnem in moralnem oziru, da so še danes vidljive široice rane v naših srednjih in trgovskih krogih. Mož je pobegnil, a njegova zapuščina tlači še danes kakor mora naše gospodarko in socijalno življenje. Duh „ubežnega kralja" še ni povsem izginil iz krogov naše inteligence. Da mu iztržemo še zadnje korenine, to je namen te naše kritike, ki je torej pisana z najboljšimi nameni. Žalostna Kulturna slika Iz Južne Italije. V prevladovanju prazne vere vidi Bar-zini poguben upliv številne premoči ženske, ki smatra z otroško lahkovernostjo najne-smiselneje stvari za resnične. Vojaškim zdravnikom, ki gredo od vasi do vasi, se marsikdaj posreča prepričati moške, da je kolera bolezen. Ženske pa imenujejo njih besede prevaro in svare može, naj jim ne verujejo. Tu v Grizoliji pripoveduje občinski tajnik Barzini-ju poučne stvari o prazni veri ljudstva in o proizvodih, ki jih rodi blazna ljudska fantazija. Pripoveduje se, da je ruski „kralj" provzročil kolero. Ta se je prepiral s svojim zetom, italijanskim kraljem, ker ni hotel ubogati, da bi pomanjšal število svojega prebivalstva. Končno se je pa italijanski kralj vendar-Ie moral udati zahtevi svojega tasta — ruskega „kralja" — in zato pušča povsodi razširjali strup, ki provzroča kolero. Umevno je torej, da se ljudstvo, ki veruje take gorostasne bedastoče, ne straši niti pred umorom lastnega župana, kadar je izbruhnila bolezen. Sicer je pa ljudstvo grozilo s smrtjo tudi župniku, ker je spremljal svoji sestri na železniško postajo in ker se je hotel tudi sam odstraniti iz kraja. Iz njegove odstranitve je nevedno ljudstvo sklepalo, da sedaj začne veliko umiranje in da se je zato odstranil. Nad glavo ubogega občinskega v zdravnika visi vedno Damokle-jev meč. Čim bi se pojavil v Grizoli prvi slučaj kolere, bi ga razjarjena sodrga kamenjala kakor zastrupljevalca! In epidemijo bo le težko zadržati, ker sta se v sosednji Ci-polini že pojavila dva slučaja. Barzini, ki se je srečal z okrožnim zdravnikom v Scaleji, pripoveduje o nočnem dogodku, ki se je odigral na železniški postaji Verbicaro, ki kljubu temu, da je oddaljena 12 kilometrov, nosi ime tega mesteca. Večina prebivalcev je, kakor znano, bežalo v gore, trdno odločenih, da se ne povrnejo, dokler karabinerji in zastopniki oblasti ne zapuste Verbicara. Dosedaj pa je bil strah večji nego obup. Zato so se skrivali. Ko so pa pošla živila, je bilo sklenjeno iti na rop. Streli iz pušk so dali znamenje za sestanek in v jutranjih urah 3. septembra je četa oboroženih mož šla v dolino. Čuvaj postaje jih je iznenadit v trenotku, ko so hoteli ulomiti v skladišče, kjer je spravljena moka in testenine. Ustrelil je in s tem zbudil orožnike, ki so od svoje strani začeli streljati na bežeče. Ti so pa streljali, ne da bi k sreči koga zadeli. Od napadalcev pa se zdi, da je bil eden ranjen, ker je bilo videti jasne sledi krvi. Ti ljudje, ki so po svojih prazno vernih predstavah zapeljani, pobegnili v gozd, značijo resno nevarnost za razširjanje kolere. Nihče ne streže bolnim in nihče ne pokopuje mrličev. 3000—4000 oseb živi tu v zemskih jamah in med skalami, v gojzdih in vinogradih. A da se te ljudi spravi nazaj v njihove hiše, je po mnenju Barzinija le eno sredstvo : da se Verbicaro očisti zastopnikov oblastnije, kakor sodnih uradnikov, karabinerjev, vojakov itd., v katerih vidijo ti zapeljani ljudje svoje sovražnike ki jim strežejo po življenju. K sreči pojenjava epidemija in tako pride življenje zopet v svoj normalni tir. Nevedno ljudstvo seveda pripisuje pojenjavanje kolere okolnosti, da se je vlada ustrašila upora v Verbicari in zato smatra za koristno, da za enkrat ustavi svoje opustoševalne naredbe. (Zvršetek pride). Dnevne vesti. Sestanek istrskih italijanskih deželnih poslancev. Danes ob 3. uri popoludne Imajo istrski italijanski deželni poslanci se- stanek v Poreču. Med drugim bodo razpravljali : o vprašanju vlade radi sklicanja deželnega zbora; o vprašanju radi premestitve hrvatskega učiteljišča iz Kastve v Pazin ali Pulo in o vprašanju istrskih deželnih železnic Pogajanja radi Maroka. Glasom najnovejših poročil iz Pariza in Berolina pride med Nemčijo in Francijo gotovo do sporazuma. Zadnje vesti toliko iz Berolina, kolikor iz Pariza, glase optimistično. V nasprotju s temi vestmi pa prihajajo iz Londona vesti, da se Anglija oborožuje z mrzlično naglico. Tovarna municije v Birminghamu da je dobila naroČilo za deset milijonov nabojev. Tudi pisava angleških listov je zelo bojevita. Vse to pa seveda upliva na Nemčijo, da je postala popustljiva. ZAHVALA odbora slovanske mladine za prireditev Ciril-Metodovega plesa 1. 1911. Prijetna dolžnost je odboru slovanske mladine v Trstu zahvaliti se ob zvršetku računov letošnjega plesa vsem njim, ki so pripomogli k tako častnemu vspehu. Idealizem, s kojim se je slovanska mladina po-j dala na delo, da tudi pri zabavi služi domovini, je bil bogato poplačan vsled velike požrtvovalnosti našega jugoslovanskega naroda; naredili smo zopet korak naprej, ter prekoračili čisti dobiček preteklega leta: čisti dobiček letošnjega Ciril - Metodovega plesa znaša čistih osemtisoč kron. Ta čisti dobiček se razdeli po navadi drugih let tako, da dobi žen. trž. Ciril-Meto-dova podružnica K 300'—, a od ostale svote dobita hrvatska in slovenska podružnica v Trstu vsaka polovico. Slovenski podružnici se izroči na njo pripadajoča vsota za zgradbo novegi šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. In, ko pomislimo, koliko naših otrok, koliko slovenskih in hrvatskih duš bode rešenih s temi sredstvi iz krempljev sovra-govih, če prevdarimo, v kako plemenite svrhe smo upotrebiti svoje delo in prizadevanje svoje, tedaj se nam razpne srce, da radosti polni izlijemo čut hvaležnosti na oltar one požrtvovalnosti, koje vspeh je vspeh letošnjega Ciril-Metodovega plesa. Naravno je, da smo dolžni največo zahvalo tržaškim mestnim in okoličanskim Slovencem, koji so, zvesti svoji tradicijonalni zavednosti, tudi ob tej priliki privreli v naš „Narodni domM, da počaste spomin naših blagovestnikov in ob enem žrtvujejo „mal dar domu na oltar". — Jednako zahvalo pa izrekamo tudi onim tržaškim Slova- i nom: Hrvatom, Srbom in Čehom, kojih vedno bolj vzbujajoča zavednost nam daje j čim dalje lepše upe za našo skupno slovan- j sko bodočnost. Posebno hvaležnost pa moramo izkazati našim ožjim bratom iz mile Hrvatske in kršne Dalmacije, koji imajo vedno srce odprto, kadar slišijo glas naše nedolžne narodni propasti izpostavljene dece. — Hvala jim! In kdo bi mogel pozabiti slednjič njo, ki najbolj čuti bol svojega sina, hčere svoje ? Naše narodno ženstvo, od uljudnih gospa do dražestnih gospic, so si z vso vnemo in požrtvovalnim navdušenjem stekle obilo zaslug za letošnji vspeh in si s tem zagotovile zahvalnost podpisanega odbora. Z veseljem in zadoščenjem smo dokončali letošnje račune, z veseljem in navdušenjem hočemo kmalu zopet pričeti za dosego vedno častnejŠih vspehov v svrho reševanja naše dece iz sovražnikovih krempljev. TRST, 18. septembra 19111. Dr. N i k o B a n i č e v i ć, predsednik. prof. Vasilij Mirk, inž. Marij Perhavec, podpreds. tajnik. Dr. Josip Giaconi, blagajnik. Domače vesti. Imenovanje v poštni stroki. Poštnimi vežbeniki so imenovani realčni abiturijent Karol Herbich in gimnazijska abiiurijenta |akob Pečar iri Fran Jurman. Gospod namestnik princ Hohenlohe se je v soboto vrnil s svojega dopusta in je zopet prevzel vodstvo namesfništva. Nič jih ni sram 1 Tržaški Lahi poživljajo te dni svoje ljudi, naj pošiljajo svoje otroke v laške šole, ker da je materini jezik edini na podlagi katerega se otroci najprej in največ nauče. Ob enem pa vabijo naše slovenske otroke v svoje laške šole, češ, da slovenske šole so le — za kmete itd.! Nič jih ni sram, da bijejo sami sebe po zobeh! Vaše bahanje, o gospoda laška, ni nič druzega, nego pesek v oči nevednemu ljudstvu. Italijanstvo Trsta, na katero se vi sklicujete, ne velja piškanega oreha in je tudi zelo malo vredno, osobito na Šolskem polju. V vaših šolah se nauče otroci, osobito slovenski, res mnogo, a to mnogo obstoji v zaničevanju lastnih starišev. In kam naj gre človek potem, ko se je naučil v laških Šolah raznih lepih lahonskih lastnosti in deloma laškega jezika ? Kam ? Morda v Ka-labrijo, kjer ni polente niti za domačine ?!! V Trstu (in Avstriji sploh) ne more živeti Človek, ako zna le laščino, in ako noče pometati ulic, ali nositi malte. Ako pa se je otrok izšolal na sloven- skih učnih zavodih, zna, ko je dovršil 14. leto (več ali manje) tri jezike in mu je stem bodočnost zagotovljena! Slovenski stariši naj ne poslušajo lahonskih sirenskth vabil in naj ne dajajo svoje krvi v raznarodo-valnice. Otroci vas bodo proklinjali, ko se jih bo pozneje vpraševalo po znanju deželnih jezikov, katerih ne bodo poznali, ako jih pošljtte v laške šole. Proklinjali bodo stariŠe, ki so za par cunj, ali za skledico hrane prodali svojo kri tujcu, smrtnemu sovražniku 1 — Lahi naj le pohajajo laške Šole, a Slovenci naj skrbe, da se „Piccolove* barantije ne vresničijo. Slovenci v slovenske šole 1 Oče. „Fora i ščavi!" Ta krik doni v zadnjem času kar neprenehoma iz ust tistega tržaškega italijanstva, ki bi bilo brez Slovencev, to se pravi, ako bi se bili Slovenci pred leti toliko zanimali za svoj rod in jezik, kakor se dandanes, že zdavnaj izginilo s tržaških tal I Da se pa predrznejo s svojim „fora" na dan celo uslužbenci in nameščenci tistega tržaškega magistrata, ki tisoče, milijone slovenskega davčnega denarja spravlja v svoje blagajne, to pa že presega vse meje. Italijansko časopisje in znani „Durch-fallskand dat* Menesini kliče na bojkot proti slovenskim služkinjam, a ker jim ta bojkot le ne donaša zaželjenih uspthov, pomagajo tudi magistratni organi s svojim „fora", kakor se je to zgodilo včeraj popoludne ob 5. uri dvema slovenskima služkinjama, kateri je zapovedai upravitelj javnega ljudskega vrta po čuvaju zapoditi iz ljudskega vrta, ker sta se predrznili v ljudskem vrtu — govoriti slovenski! Enak slučaj se je zgodil uro pozneje trem drugim slovenskim služkinjam iz istega vzroka. Tu se pač neha vse, celo naša ovčja slovenska pohlevnost in potrpežljivost. Kakor hitro ne prestanejo ta preganjanja, kakor bi odrezal, potem naj se pač ne čudijo magistratni priganjači neodrešenških hujska-čev, ako nekega dne začno njim in onim žvižgati okrog ušes take krepke slovenske klofute, da jih za vselej mine volja le ziniti za svoj „fora". Svaka sila do vremena, in če se nočejo spametovati, naj pa občutijo, in le verjamejo naj nam, da jim jih ne od-nese sam sv. Peter, tako temeljito jim jih pritisnemo. Le sejte veter, le, a bodite pri tem prepričani, da bodete želi vihar! Će hočete tak boj, pa ga imejte 1 Opencem! Z Opčin nam pišejo: Fran Sosič z Opčin št. 202 je seveda Slovenec in navedel je tudi slovenski jezik kakor svoj občevalni jezik. Dne 14. t. m. pa je bil poklican na revizijski urad v ulici Fontana, kjer so mu pokazali njegovo naznanilnico in je videl, da je vpisan za Italijana. — Sosič je seveda protestiral najodločneje, in je zahteval, naj se falzifikacija odpravi. Slučaj Sosičev bodi Opencem v opomin, naj gredo na sekcijo uveriti se kako jim je vpisan občevalni jezik. Kajti, več nego čudno je kako so na Opčinah našli 400 Italijanov!! Skrajna predrznost. Včeraj dopoludne, ko so se vračali od šolske maše učenci C. M. šole na Aquedottu (bilo je to okrog 9. ure) se je pred šolo odigral slučaj, ki pre-jasno označuje predrznost gotovih italijanskih krogov, s katero hočejo ob vsaki priliki izzivati mirno slovensko prebivalstvo neglede na strahovite posledice, ki bi mogle nastati vsled njihovega zločinskega izzivanja in hujskanja. Pred šolo na Aquedottu je stala velika množica slovenskih mater in očetov, ki so spremili svojo deco do šole in so čakali njene vrnitve. Otroci, velika večina njih seveda komaj v dobi 6 do 8 let, so ravnokar prihajali iz Šolskega poslopja, ko je začel neki brivec, — ne vemo. ali je bil to lastnik brivnice Alfredo Durante, ali le pomočnik — izzivati slovensko občinstvo s klicem „š č a v i". Nabralo se je seveda tudi nekaj njegovih pristašev, ki so bili gotovo pripravljeni „pomagati v sili." Slovensko občinstvo je proti takemu izzivanju začelo ogorčeno protestirati in le mato je manjkalo, da ni prišlo do spopada. A ves Aquedotto poln majhne dece l Do kakih strahovit h posledic bi moglo priti vsled brezvestnega izzivanja onega predrznežal Koliko nežne dece bi bilo lahko ranjene, pohabljene za vse njeno življenje! In zahvaliti se je edino le hitremu posredovanju redarstva, da ni prišlo do česa takega, kajti redarji so odveli predrznega izzivača na inspektorat ob hrupnem odobravanju slovenskega občinstva. Vprašamo le, kake kazni je vreden tak brezvestnež ? Človek, ki s takim cinizmom spravlja življensko nevarnost toliko in toliko nedolžnih otrok, pač res zasluži, da ga, kakor besnega psa priklenejo na verigo, da ne bo več grizel okrog sebe. Od c. kr. policijske oblasti zahtevamo, da se v tem in v vsakem drugem takem slučaju postopa z vso zakonito dovoljeno strogostjo proti takim zločinskim izzivačem! C. M. podružnica za Skorkljo in Belvedere (Trst IV.) V nedeljo dopoludne se je vršil v gostilniških prostorih NDO. ustanovni občni zbor CM. podružnice za Škorkljo in Belvedere, oziroma (kakor se podružnica oficijelno imenuje) za Trst IV. Kljub slabemu deževnemu vremenu in kljub dejstvu, da se je v „Narodnem domu" vršil shod glede ljudskega štetja, se je zbralo mnogo prijateljev naše šolske družbe. Prvi je prišel seveda ustanovitelj podružnice g. Antona Žiborna z nekaj prijatelji. Toda po 10. uri je začelo prihajati vedno več „Ciril-metodarjev", tako, da se je dopoludne priglasilo 60 članov ter 33 udov takoj pri vstopu plačalo članarino. Okolu poludne je g. A. Žiberna otvoril zborovanje, pojasnil pomen in važnost te nove podružnice za slovensko Šolstvo na Belvederju in Škoiklji in predlagal volitev odbora. Izvoljeni so bili enoglasno: Dr. Vekoslav Kisovec, predsednikom, Dragotin Podreka, tajnikom, Anton Žibrma, blagajnikom, Josip Markočič, Ivan Mire, HinKo Kosič, Josip Mladovan, Josip Lekan, Ivan Ferluga, namestniki: Teodor Simšič, Karel Štolf *» pregledovalcema. Novoizvoljeni predsednik g. dr. V. Kisovec se je na to v imenu odbora zahvalil na izkazanem zaupanju naglaševaje veliko važnost družbe CM. za slovensko šolstvo in narodno obrambo. Označal je nalogo, ki si jo stavlja novoustanovljena podružnica. Izrekel je še v imenu navzočih zahvalo gosp. Antonu Žiberni, ki je neumorno deloval na to, da se je ta podružnica ustanovila, in je tudi v odboru vsprejel najtež|e mesto, namreč blagajniško. Nato je predsednik zaključil zborovanje. Tako je ustanovljena nova postojanka v obrambo slovenskega jezika in slovenske šole na tržaškem ozemlju. Zajedno pa ima ravno ta nova podružnica pred seboj važno in veliko delo posebno zato, ker razteza svoj delokrog na narodnostno sicer zelo slovenski, vendar v šolskem oziru zanemarjen kraj. Saj nimamo za vso Škoikljo in Belvedere nobene slovenske šole. Naša dolžnost je torej, da podpiramo to novo podružnico, ker stem bomo najuspešnejše podpirali našo narodno vzgojo in naš materini slovenski jezik. Zatorej pristopajte kakor člani k CM. podružnici za skorkljo in Belvedere I Prispevke sprejema tudi znani narodni gostilničar in odbornik nove podružnice CM. gosp. H:nko Kosič, gostilničar NDO., ulica Carradori. Sestanek Sokola. — Opozarjamo tem potom brate Sokole, da je danes zvečer ob 8 30 uri v zgornji dvorani restavracije „B il-kana sestanek radi izvolitve veseličnega odseka in zopetno oživotvorjenje sokolskega pev. zbora Vsakdo naj privede seboj dobrih pevcev in odzovejo naj se v velikem številu vsi oni bratje, ki imajo voljo za sodelovanje pri bodočih Soicolovih prireditvah. Diamantna mata. Predvčerajšnjim ob 10. uri dopoludne je imel stolni dekan mon-signor Peter Sinčić v baziliki sv. Justa v navzočnosti stolnega kapitelja in številne duhovščine, povabljenih gostov in veiike množice vernikov diamantno mašo in sicer prvikrat pontifikalno mašo kakor apostolski protonotar. Po evangeliju je imel stolni žu -nik mons. Just Butiigioni krasen slavnosti primeren govor. Mons. Sinčić je bil pred par leti imenovan od papeža Pija X. ap )-stolskim protonotarjem. Diamantni ju^ilar Sinčić je bil rojen dne 1. aprila 1824 v Buzetu, a posvečen v maŠnika dne 24. avgusta 1851. Služboval je najprej v Pazinu, nato v Trstu kakor stolni vikar, potem v Kopru kjer je postal kanonik tamošnjega sostolnega kapitelja. Zatem je bil imenovan kanonikom stolnega kapitelja pri sv. Ju mu in pred več leti je postal dekan tega kapitelja. Jubilar je vkljub 87 letom še zdrav in čvrst na duhu in telesu. Iz vrst poštnih uradnikov. Zopet se oglašamo proti razmeram, ki bijejo humani-teti v obraz. V drugih državnih službah — n. pr. pri železnici — je že d*vno uvrščena takozvana poduradniška kategorija. V zadnje čase se je uvela tudi na poštni upravi, ali na način, ki pomenja brezobzirno izkoriščanje telesnih in duševnih moči. Dotičnike izrabljajo za najbolj naporne službe. In potem j m stavljajo nož na prsi : ali nazaj v vrsto uradniških slug — kar pomenja hudo oškodovanje v gmotnem in moraličnem pogledu —, ali pa v . .. penzijo I Mirovina pa je zopet taka, da ne moreš žnjo ne živeti, ne umreti, a druzega zaslužka tudi ne moreš najti, ker si telesno preveč izrabljen od večletne naporne službe, kakoršnja je ona listonoše. Imamo n. pr. dva slučaja, ko sta ponesrečila dostavljalca brzojavk, padši s kolesa. Taka je torej usoda umirovljenega poštnega uslužbenca: stradaj! Obstoji menda sicer neka ministerijalna naredba, da je poduradniku nalagati zanj kvalificirano službo. Vendar naj bi ravnateljstvo imelo obzira tudi do onih stare^h nesreč-nežev, ki iz zdravstvenih ozirov niso več sposobni za vršenje naporne službe pismonoše. Tako uporabljajo pri dostavljanju vozne pošte kakor pomagače v to nepoklicane osebe : zelo mlade poduradnike in provizo-rične sluge. Pravično bi bilo, da bi za to lagljo službo porabljali starejše uslužbence, a mlajše za težavnejo službo pismonoše. 24. september za slovensko dijaštvo I Ljubljana bo stala v nedeljo, 24. septembra t. I. v znamenju akademskega dijaštva. Ta dan se bo namreč vršil ob vsakem vremenu velik „cvetlični dan44 v korist dijaškega podpornega društva „Radogoj". Razven tega pa priredita akad. fer. društvo „Sava* in „Pro-sveta- istega dne dopoludne velik javen shod za slovensko univerzo in dijaško podporno vprašanje. Na shodu bosta govorila V Trstu dne 19 septembra 1911. )oleg drugih gg. državni poslanec dr. V. a v n i h a r in priv. docent praške češke 'univerze dr. M. R o s t o h a r. Zvečer 24. septembra bo pa v ljubljanskem „Narodnem d »mu" v restavraciji sestanek in v mali dvorani ples na čast narodnim damam, ki sodelujejo pri cvetličnem dnevu v prid rečenim diuštvom za slovenske visokošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. ŽelezniČarsko gibanje. Sinoči so se z brzovtakom odpeljali zastopniki „Zveze jugo-slov. Železničarjev" in „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" na konferenco „Lige", ki se vrši dne 19. 20. in 21. t. m. na Dunaju! Konference se udeleže zastopniki sledečih železničarskih organizacij in scer: „Spolek češkych uredniku železniČnih v Pragi", .Zvviazek urzednikow c. kr. kolni poustwowych v Galiciji", „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu", „Deutsch osterr. Eisenbahnbeamten-Verein", „ Zemska jed nota zrizencu drah v kralo vstvu Češkem", „Zvviazek obrvny prawnej Samopomoč v Galiciji", „Zveza jugoslovanskih že'ezničarjev v Trstu", „Reichsbund der deu-tschen Eisenbahner Oesterreichs" in „Verein oesterr. Zugsexpedienten." — Zastopniki zgoraj omenjenih na narodni podlagi stoječih društev zastopajo nad 70.000 železničarjev in se podajo po izvršeni konferenci v železniško ministerstvo, kjer predlože skupno sestavljeno spomenico. Telovadno društvo „Sokol" v Vrdelf. Vaditeljski zbor telovadnega društva „Sokol" v Vrdeli naznanja, da se prične danes, v torek dne 19. t. m. z redno telovadbo za ženski oddelek. Telovadilo se bo vsak torek in četrtek od 8. in pol do 9. in pol ure zvečer. Potem naznanja tudi, da je telovadba za člane ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9. ure do 10. zvečer, za deški naraščaj ob sredah in sobotah od 7. do 8. ure in za dekliški naraščaj ob sredah in sobotah od 2. do 3. ure popoludne. Naša odkrita beseda. Danes priobču-jemo drugi članek o goriškem trgovstvu. Čujemo, da je prvi članek provzročil med goriškimi trgovci veliko nevoljo ter da radi tega žugajo z bojkotom našemu listu in celo tudi — družbi sv. Cirila in Metoda (menda zato, ker podpira tržaško slovensko šolstvo). Razburjenje je značilno in kaže, kako čudno se sučejo v slovenskih glavah pojmi o nalogi in dolžnosti narodne žurnalistike. Naloga slovenskih listov je: pospeševanje narodnega napredka na vseh poljih. Iz te naloge izhaja sama po sebi dolžnost, da listi opozarjajo tudi na vse, kar ovira ali celo zapreča naš narodni napredek: bilo pa že, da p šejo iz lastne inicijative na podlagi lastnih opazovanj, ali pa da jim prihajajo svarila in opomini od resnih oseb izven uredništva. Vršenje te dolžnosti je tolike važnosti, da se mu ne sme narodno glasilo odtezati, tudi če ima pričakovati^ največe zamere. Takov je slučaj z našimi članki o slovenskem trgovstvu v Gorici. Razprava nam je došla od pametnega resnega moža, čegar čisto rodoljubje je vzvišeno nad vsaki dvom in nam je v absolutno jamstvo, da ga vodijo pri tem izključno le najčisteji nameni goriškemu slovenskemu trgovstvu v prilog. In vprašanie tega trgovstva je eden najvažnejih sestavnih delov skupnega slovenskega vprašanja v Gorici, je to torej življensko vprašanje za slovensko pozicijo v Gorici. Kdo nam more torej vspričo tega dejstva šteti v zlo, da smo dali prostora spisu, ki opozarja na hibe na toli važnem polju slovenskega snovanja v Gorici ? 1 Denimo tudi, da je kritika preojstra, ali celo neopravičena — toda, tudi v tem slučaju se moramo čudom čuditi, da se vsa jeza nekaterih gg. goriških trgovcev obrača proti našemu listu. Če je sodba našega dopisnika krivična, potem so gospodom predali našega lista vsikdar odprti in verujejo naj nam, da bo le na korist slovenski stvari in trgovstvu samemu, ako se razvije resna, stvarna razprava. Kar pa se tiče žuganja z bojkotom, naj izvoli vsa slovenska javnost vzeti na znanje, da ne tiramo politike — listove blagajne, ampak narodno politiko ! Čim se nam zd«, da utegnemo koristiti dobri stvari, nas tudi nevarnost kake materijalne škode ne moti niti najmanje. Tombola NDO. Opozarjamo vse naše zavedne delavce in drugo narodno občinstvo, ki se zanima za interese in dobrobit slovenskega delavstva, da pridno sega po srečkah za tombolo v korist podpornih zakladov NDO. Srečke se dobivajo v mestu: v uradu NDO., pri vratarlci „Narodnega Doma" g. Bičkovi, v trgovini papirja pri g. Gorenjcu, v brivnfci g. Novaka ul. Settefontane, v to-bakarnah Lavrenčič in Pipan :v Skednju: v uradu NDO. pri Flego Luki, Fonda Lovrencu in pri Sancin Antonu (p. d. Dreač). Pri sv. jakobu: V uradu NDO. pri „Delavskem konsumnem društvu" in v Konsumnem društvu „Jadran". Po okolici ▼ konsumnih društvih. Državni izpit za gozdarje. Dne 13., 14, in 15. t. m. vršil se je pri tukajšnjem c. kr. namestništvu državni izpit za gozdarje. V izpraševalni komisiji so sedeli: gg. Kaspar MiroŠevIć, c. kr. gozdni svetnik in deželni nadzornik kakor predsednik, Josip Rustja, c. kr. gozdni svetnik in Ludovik Boliš, c. kr. viši komisar kakor izpraševalna »EDINOST« Sv 261 8tran lit komisarja. K izpitu je bilo dopuščenih 13 kandidatov. Izpit z dibrin vspehom so napravili: Stanislav Mecuešček, Rudolf Paa, Vincenc Metlikovec, in Franc Steinacher; z zadostnim vspehom Slanislav Hri- barnik, Rudolf Kenda, Oskar Sprinar, Anten S'roiić in Ivan Gober. D^a kandidata sta padla za eno leto in dva sta se odtegnila izpitu. Po narodnosti je 8 Slovencev, 2 Hrvata, 2 Italijana in 1 Nemec. Kletarski tečaj na državnem vzornem gospodarstvu v Pazinu prične 20. t. m. in bo trajal do 20. oktobra in ter nadaljeval od 15 do 30. januvafja 1912. Vsprejmeta se dva učenca naše kmeiijke družbe, ki bi prosila za to. Družba razpisuje za ta tečaj štipendij 200 K za dva mladenča-kmeta iz okolice. Piosilci naj se oglase v družbeni pisarni ul. G. Galatti št. 14. II. Tajništvo kmet. družbe. Za Ciril-Metodov obramben: sklad so se nadalje priglasili p. n gg.: 940. prijatelji umrlega Štefana Pogačnika v Ljubljani (plačali 200 K). Dijaške prireditve v Ljubljani. — Občni zbor „Prosvete" se bo vršil v Ljubljani dne 22. septembra ob 8. uri v hotelu „Ilirija" „Vseučiliški shod" (kjer referirata med drugimi državni poslanec gosp. dr. Ravnikar in docent praške univerze gosp. dr. Rostohar) dne 23. septembra ob 8. uri v „Mestnem domu" „Cvetlični dan" v korist podpornega društva „Radogoja" dne 24. septembra in isti dan zvečer „Komerz s plesom" v „Narodnem domu" v korist podpornih društev v Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Oddaja kolodvorske restavracije v Puli. — Na postaji Pula se odda s 1. dec. 1911. kolodvorska restavracija. Tozadne ponudbe je poslati do 14. okt. t. 1. 11. ure dopol. c kr. državno-železnišsemu ravnateljstvu v Trstu. Podrobni podatki so razvidni iz listov „Osservatore Triestino", Laibacher Zeitung" in „Avvisatore Dalmato" od 20. sept. t. I. ter jih dajeta tudi c. kr. železniški obratni urad v Puli in c. k. drž. železniško ravnateljstvo v Trstu. Tržaška mala kronika. Čudna hvaležnost. — 35-letni Jakob Petrovčič, iz Postojne, stanujoč sedaj v ul. Riborgo Št. 35 je predsinočnjem zaspal v pijanosti na cestnem tlaku. Neki redar ga i je zbudil in ga pozval, da naj gre domov spat. Petrovčič pa ga je začel vsled tega obdelovati s pestmi, tako da je bil redar prisiljen piositi nekega mimoidočega, da naj mu pomaga in naj pokliče še enega redarja. Medtem pa je prišel k borečima se neki neznanec, ki se je takoj zavzel za Petrovčiča in mu skušal pomagati. K sreči je kmalu nato res prišel še eden redar in obema se je posrečilo ukrotili oba junaka in ju odvesti v zapor. Če gre, gre... Včeraj sta bila v gostilni „al Cantinone" aretirana 26-Ietni delavec Ivan Reja iz Trsta, stanujoč v ulici Piranella štev. 3 in 25-letni čevljar Alojzij Suban iz Trsta, stanujoč pri sv. Mar. Magd. Zgor. št. 261, ker sta skušala dobiti kalinov, katerim bi prodala nekaj modenih prstanov za zlate. Ljubezni je hotel. 52-letni dninar Antonij Vauček si je najel pri Katerini Aleš v ulici Sporcavilla Št. 5 sobo. Kmalu pa je začutil, da mu poleg gospodinje srce nekoliko krepkejše utripa in zaradi tega se ji je skušal približati. Dvakrat je hotel po noči s silo v njeno sobo, vendar vsakokrat zaman. KoneČno je po enem takem poskusu postal tako ljut, da je drugi dan začel hudovati se nad gospodinjo, celo sunil jo po stopnicah dol. Vrhutega ji je grozil tudi s smrtjo. Gospodinji je bilo to že nekoliko preveč in je dala nesrečnega „ljubimca" zaradi teh groženj aretirati. Tatvine. 25-letni ogljar Karol Fakin iz Sežane, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi je bil včeraj aretiran v ulici Bellini št. 1, ker je skušal Izmakniti svojemu tovarišu Marku Fabru K 5. — Pod ključ je prišel tudi 27-letni težak Filip Sušteršič, istotako iz Sežane, ker je ukral ponočnemu čuvaju nadzorstvenega zavoda proti tatvini in ulomu, Štefanu De-pežu dežnik. Koledar in vreme. — Danes: Ja-nuarij šk. muč. — Jutri: Evstah muč . Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 20 Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtetje oblačno. Lokalne padavine. Se-verno-vztočni vetrovi. S0L0N0: m : ELEGANTNO PO ZMERN'H CENAH RAFAELE ITAUA TRST - V'A M A LC ANTON - TR8T IVlnenje gosp. dr.a J. Cervenke Kraljevi Vinogradi G. J. SERRAVALLo r rst. Zahvaljujem se Vam za brezplačno pošiljatev Vašega ŽELEZNATO kINA-VINO SERRA VALLO, katero ste poslali sirotam zavetišča sv. Jo sef a. Šibki, malokrvni otroci so ga jemali radi in uspehom: tek se je zboljšal, otroci so ga jemali in uspehom : tek se je zboljšal, otroci so pridobili na teži in povrnila se jim je rožnata barva na obrazu. KRALJEVI VINOGRADI, 16. 11. 1910. Dr. J. ČERVENKA. :: potujočo Knjižnico:: Corso 45, I. n. TRST Corso 45, I. n. S bi Z (C Ul D O S z < C ul ca N Ul MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 K. ::: Knjige se lahko menja vsak dan. ::: Krojačnlca za civiliste in vojake " Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacc.mo (Corso) 6 II. n Priporoča se slavnem občinstva in voja.Uvu za v-ako vratna dela. Blago prva vrste, delo solidno, cene znerrt Odvetnik Dr. Fran Šolar — V TRSTU — ulica Farneto štev. 1, II. nadstr. išče K0I1C1PI JEtlTA Predpogoj znanje italijanščine. j. De Vecchi 8 i. Skerl nasledniki A. FONDA Trst ulica ael Bosco št. ! 7, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. SENO prve vrste po 8 K. Ov« Ben po 20 K. S ama po K 9 Koruzna slama po <\ 12. Rastlinska žima po K 2 o Otrobi ,V" po 14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po d ii/ovoru. Pečar & Saksida •• touarna siasoulrleu " v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja kakor tudi popravlja vsakovrstne inštrumente, pijanine, harmonije, orkestrijone Itd. Oglaševanje izvrstno in točno po - nizkih eenah. Zaloga obuvala ■■■■ in i&atn* delalnio* ■■■■ PAtEL V »SIN TiNi li ■< 33 30 Trst, ul. Glosue Corduccl 31. Fliijaika ul S. Sbbaatlano 8 Velika tzbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po mernih cenah Kupujte ,Nar. kolek'! Na obroke! JAKOB DUB!NSKY Na obroke ! TRST — ulic« deli' Olmo Stev. 1, U. nadstropje — Trst Velika izDera izpioM M n mode in nltm D\m BS9P* ter moške in ženske suknje. W 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cen© brez konkurence. OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po 5 °lo od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvegt dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. Daje posojila v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit. Račun c. kr. poštne hranilnice štev. 52.285. Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju štev. 41 takozvane „PODPLACOM*. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Redna telovadba dsškega In dekliškega naraščaja se prične v soboto, dne 23. t. ro.t in sicer se bo vršila vsak torek in soboto, deški naraščaj od polštirih do pol petih popoludne in dekliški naraščaj od polpetih do polšestih popoludne. Stariše prosimo, naj blagovolijo otroke, ki jih bodo pošiljali k telovadbi sokolskega naraščaja, osebno priglasiti v torek ali VELIKI KINEMATOGRAF „BELVEDERE11 TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST = V torek dne 19. sept in v sredo 20. sept.: z ŽRTVE ALKOHOLA = I. in II. del. — 1000 metrov filma. = Stran IV. EDINOST« št. 261. V Trstu, dne 19. septembra 1911. sredo od polpetih do polšestih popoludne v telovadnici pri društvenem vaditelju. Vsprejemajo se otroci ki so izpolnili vsaj šesto leto. Vaditeljski zbor. „Gospodarsko društvo" na Konto-velju vabi na posvetovanje v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri dopoludne, pri katerem se bo odločilo o prepustitvi društvene dvorane za otroški vrtec. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. — Italijanska dramatska družba Sainati. EDEN. Variete-gledališče. Ob 8 30 predstava z raznovrstnim programom. Mar. del. organizacija. Izobraževalni odsek NDO naznanja odbornikom, da je danes v torek ob 8. uri zv. seja. Odbor kemičnih delavcev ima nocoj ob 7. uri sejo v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Odborniki so naprošeni naj se udeleže točno in polnoštevilno. Delavci rafinerije petroleja so vabljeni na sestanek ki se bo vršil v četrtek dne 24. t. m., ob T. uri zvečer v prostorih NDO v Skednju (Gosp. društvo"). Kovinarski delavci (L!oyd, S. Marco, Strudhof, Metallurgica), Člani NDO, so nujno naprošeni, da se udeleže sestanka, ki se bo vršit v petek 22. t. m. ob 7.30 v prostorih NDO pri sv. Jakobu. Skupina „Plinarna NDO* sklicuje sestanek jutri v sredo ob 9. uri zv. v prostorih podružn. NDO pri sv. Jakobu. Vabljeni so vsi tovariši, da se tega važnega sestanka za gotovo vdeleže. DAROVL — Preplačila, oziroma darila ob priliki obletnice razvitja društvene zastave pevskega društva „Velesila" v Skednju na koncertu dne 3. septembra 1911 : Dr. Otokar Rybar K 3, Sancin Ant. (Drejač) 2 K, Mi-klavec Anton K l-70, Sancin Ivanka (Drejač) učiteljica K 5, Sancin Ant. (Levičar), Godina Alojz (Ban), Godina Iv. (Ban), Sancin Romej, Pižon Mirko, Doluk J., Sancin Stanislav N. N. po K 1, Cibic učitelj K 2*70, Trebižan Franc, Pulgker Peter po K 140, Fon Andrej, Vouk Matej, Fiego Štefan, Miklovec Dragotin, Flego Iv. (Drožan), Sancin Ant. (Pirla), Fiego Jakob (Dražan). Sancin Peter (Bjeka), N. N, Godina And. (Jokelj), Flego Ante (Kobinski), Sancin Josip (Vako), Plečnik Iv., Pahor Miloš, N. N., Godina Iv. (Figuje), Fonda Marij, Gerk Štefan, Merlak Miha po 70 stot., Miklavčič Josip 60 stot, Sancin Iv. (Drejač), Flego Josip po 50 stot., Ujčič M, Merlak Anton (Bery), Kariž Cesar, N. N., Godina Bernard (Ban), Alojz in AvgoŠtin (Bjeka), Miklavec Iv.. Miklavec Avguština, Kuret Alojz, Stančič Ant. po 40 stot., Tomic Matija, Markončič Iv., Godina Jakob (Skuta), Merlak Josip (Luknja) N. N., Biziak Angel, Biziak Josip po 30 stot., Pišijar Fran, N. N., N. N. po 20 stot., Godina Matej, Godina Jakob (Figuje), Sancin Anton (Mehec), Cerkvenik Marij, Sancin Ant. (Foč) po 10 stot. — Srčna hvala vsem! — Na vstanovnem občnem zboru CM podružnice Trst IV so darovali: Skapin Davorin 3 K, Jutihar Fran (za to ker je g. Kosič splezal na vrh Triglava) 2 K, Po-dreka Dragotin 1 K, Žiberna Anton 2 K, Kosič Hinko 2 K. Vsem darovalcem iskrena zahvala. — CM Drobtinarjem na znanje ! 6., 7. in 8. polmesečni prispevek (za drugo polovico avgusta meseca in za ves september mesec) I. skupine v znesku K 30 in II. skupine v znesku K 21 60 so vloženi v knjižici T. P. H. štev. 15083 in 15311. — Nabiravec. Vesti iz Goriške. Akad. fer. društvo „Adrija" v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 21. t. m. ob 3. uri pop. (v slučaju nesklepčnosti pol ,ure pozneje) pri .Jelenu". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. Odbo-rovo poročilo ; 3. Eventuelni predlogi; 3. Slučajnosti. Književnost in umetnost. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. V založbi Leonove družbe v Ljubljani, je izšel tretji .zvezek (od leta 1001 —1180) te zelo zanimive in za zgodovino Slovencev važne zbirke profesorja dr. Frana Kos-a Cena jej je 6 K, za utemeljitelje in redne člene Leonove družbe 4 K, za podporne člene 5 K. Knjigo, ki jo je dobiti tudi v slovanski knjigarni g. Josipa Gorenjca, najtopleje priporočamo. Knjigo je tiskala „KatoJiška tiskarna" v Ljubljani in obsega LXXVIl -+- 325 strani z obširnim imenikom krajev in oseb. Vesti iz Istre. Dekani pri Kopru. Pred 13 leti so ustanovili v Dekanih „Posojilno in konsumno društvo". Društvo se razvija in lepo napreduje. V pravilih tega društva, potrjenih od sodišča stoji v § 34, da sme prirejati zadružne koncerte m veselice, da se pomnoži reservni zaklad in da se pokrije morebitna zguba. Minolo nedeljo, dne 10. t. m., je hotelo to društvo prirediti koncertni ples in je pravilno naznanilo na c. kr. glavarstvo in na obstoječe tukajšnje županstvo, a poslednje je prepovedalo omenjeni ples iz vzroka, da je suša. Će bi se pa vršil ples na kakem drugem dvorišču, bi se slavno županstvo gotovo ne brigalo za sušo, saj se ni posušilo vino v kleti. Radovedni pa smo, kaj poreče županstvo, zakaj ni ustavilo plesa in nI kaznovalo dotičnega tukajšnjega krčmarja, ki je imel lansko leto ples brez dovoljenja? Gospoda župana pa vprašamo, zakaj je poslal nad mirno ljudstvo kakih 10 orožnikov? Ali mar misli, da so v konsumnem društvu sami razbojniki, ki jih je treba strahovati z orožniki? Ali je morda priklicalo županstvo dež s tem, da je prepovedalo omenjeni ples ? Razne vesti. Zdravnik zblaznil med operacijo. Na kliniku v C/ti v Rusiji ee je nedavno temu dogodil nenavaden in grozen slučaj. Na kliniko 80 dr. Hazomini dovedli nekega delavca, ki je obolel za vnetjem slepega cre veea, a morali bo takoj izvršiti operaaijo. Za isti dan je pričel dr. Razomin z operacijo, ali ni je dovršil, ker je bil mnenja, da se je prevari! v naravi same bolezni. Njegova dva asistenta sta bila nasprotnega mnenja, vendar se nista protivila, ker je možna zmota. Ko je zopet pričela operacija ter je bolnik že ležal v narkozi, govoril je dr. Razomin tako nenavadno in cinično, kakor to ni bila prej pri njem navada. Nakrat se je pričel smejati in je rekel, da nima to delo nobenega smisla ter je hotel kar na kratko j prekiniti operacijo Njegova asistenta sta se začudena pogledala, ne znajoč, da stojita pred blaznikom. Se le ko je dr. Razomin kakor v šali rekel, kako zamore bolnika z enim udarcem noža rešiti vsega trpljenja, je skočil eden asistentov med dr. Razomina in bolnika. V tem trenotku je izbruhnila blazuost z vso silo. Dr. Razomin se je ves besen vrgel na asistenta. Nastala je grozna borba. Asi-1 stent močan mož je iztrgal zdravniku, nož ter ga nadvladah Postrežnice so od straha vse pobegnile, edino drugi asistent je ostal povsem miren ter je ne ozirajoč se na grozni pr zor nadaljeval operacijo, ki jo je zapričel Dr. R zomin. Borba asistenta s zblaznelim zdravnikom je trajala kakor je bila grozna, le kratko Časa, a potem sta oba združenimi silami dovršila operaeijo. Po operaciji je eden asistentov obolel vsled pretresenja živcev, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Operacija, ki je bila izvedena ob tako strašni priliki, je prav dobro vspela in bo bolnik okreval. Dr. Razomin, ki je zelo mnogo pil, je zblaznil in so ga morali kakor neozdravljivega odvesti v blaznico. Ne uničujte paikov I Pajki so največ zatiralci moljev, muh in raznih drugih škodljivih in neprijetnih mrčesov. V vrtu in gozdu neizmerno koristijo z uničevanjem listnih uši in drugih takih malih škodljivcev. Pravijo, da pajki store v tem oziru celo več nego ptice. ■E-IMALIOStflStgHs MALI O O LASI «• riduoijg po 4 ^ i + , i »toi. B«s«ao. Masrno tiskane be- a ■__v | I 4 g3| & ude t* računajo »akrit već Naj g3 I ™ r miaji pnsiojbtna znata 40 »tot. ^ ■■O V t ^jjf Plača •• tako) Inser. oddelku. ^jr j IfniinnvnHia 40 8tar'dober toresPonIent IVIlJ'jJU" UUJd v slovenskem, nemšite n in ita.nj«LsKem jeziku, izvež^an poseono v mlinski in žiini Btroki ter vešč stenograf i?Če Htalno službo za 1 i kt< ber. Bož. Brdu, G trica via Cipressi 10. 1*>33 V Gažonu Belja (Koper) imam na prodaj 20 do "25 kvintalov belega grozdja in sicer 8/i mošfcata lepega, ceua stane 3o vin. klgr. PrnHa Be hiša (1 stanovao,e) pri Sv. Ivanu I lil Ud blizu tovarne te-»leain (Jirardelli štev. stara 1100- cena K fc6o0.— Z/lasiti se na Brande-žiji žtev. 827 pri av. Ivanu Fonda. lt»31 PrnHu se psić** - leti stare, ter dva II Uufl krasna psa od ti mesecev izvrstDa pasma braki*. Kdor želi kupili, naj te oglt-si pri Ivauu Defar, t govcu v Tinjanu (Istra). Ib2i* Prsi7ni cnrii vina in *Pirita od 2 (1° 3( n d^lll olIUI hektolitra bo na prodaj pc nizki ceu v ulici Valairivo 3i, Deangeli 16:14 Slovanske igralne karte prodajajo v Tratu: knjigarna J. Gort-njeo, ul. Caaerma 16 , Giegor Zuiar & C , Kccol 263, u> ta kam a fc'e^oiin, ulica lndujtria (Sv JaKub) m v Sežani: Fran Stolfa, trgo ec. 1472 Qnroimo C O takoj učenca za trgovino j«st-Opl CJIIIC OO vin v Bark vljah. Nadov pove Ii.aeratm odueltk „Ediuo ti- pod štev. 1593. 1598 iicJ fotograf Je Anton Jerklč, Trst, \ ia delie Poste 10. — G JKICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 IArm krepkega dtČka z dežela za učeuje pe-MrGIII koveke obr.i. S. H Žkerl, Sv. I.an <52 Trst. 1614 Pi*ndf) c p rftdi družinskih razmer h'5a v ■ »l/Ud oC Ljubljani, kjer je dobro vpeljana ppecerij-ka in goatiiniSka t'goviua ter Dekari a. Ima tudi stavbeni prostor. Pojavila daje F išnian, Trst, ulica Cas-erma 14, II. ntdst. Ifc09 MloHl nrociri 80 na ProdaJ po jako nizki midUl prdSlLI crni v Koprivi na Krasu hi). šttviUa 6. 1611 Bogomil Fino = — urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 lasprott ceitre it. iitoia loveza liogat Izbor ur vtake v rt. te, kakor tndt uhanov, prstanov z dijamanti In bie* dljaman-toT, ierske terliice, zlate Jn snbrne za tnoSkr, rte po konkurenčnih cenah. >~ova ni o venska trgovina -^n Izfiotouljenih oblek tim MARTIN SKAPIN TRST — u licu Arcata štev. I4.) — TUNT - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope. platnene obleke ter raznotero perilo. Spre jemajo se naročila pa meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta htaće za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica Ssn francesco o'^Issisi Z> SpecJJallnt za popravljanje roulet na okulh. Na ieljo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in te oe boji konkureiu e. Poskusite FI- Ca1nt;no ki je naj-GOVO KAVO »>»3 — o« • o s ® s.n> £ 3 Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. = Novo pogrebno podjetje = Trst, Corso št 47 (vogal Plazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. - po najnovejšem praktičnem sistemu. - Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar ćenco, birmance in druge slučaje. Skladišče Tistemu sveč prve cilitovaie TtSCarne gosj. J Ko.aC-a y Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MBZEK, A. JAMŠEK in F. BERNETIĆ, T VITEZ, Opčina št 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ppstp (Noghere). cerkvi. ceste. Pismena priznanja visokih oseb^so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV PETER KERSIĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. I^evliarnica „Alla Sartorella", Trst I ^__VIA BAEMB11 VBOCTUL ŠT. It gUPBon T.IOĆIĆAMB OATTI) za Velika izbera vsakovrstnih čevljev moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in V cene zmerne.