Poštnina Leto LXIX., ŠL 48 Ljubljana, četrtek 27. februarja 1936 Gena Din 1.— II A izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — rna^rutt do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inr,ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. & Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: i Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. sno premirje v Tokiju niki se nočejo udati in zahtevajo sestavo vlade, ki bo ugodila njihovim fašistično - imnerialisti enim težnjam — Pogajanja za se- < stavo nove vlade Lcndon, 27. februarja. AA. Najnovejše vesti z Japonskega trde, da je vlada popoln gospodar položaja. Borza in ban-kr v Tokiju so odprte. Tudi borza v Osa-ki deluje. 3Iesto Tokijo -so zasedli močni policijski oddelki v vojni pripravljenosti. Tokio, 26. februarja, z. Notranji minister O to, ki so o njem napačno poročali, da je mrtev, je začasno določen za predsednika vlade in je takoj prevzel funkcijo. Ni verjetno, da bi Oto trajno ostal predsednik vlade, ker je pač premcu* za to mesto. V zmernih vojaških krosih izjavljajo, de je današnji poskus prevrata zelo škodoval ugledu japonske vojske. S ta-kim nepremišljenim početjem, izjavlja-jo v tph krosih, bi se mogli doseči rezultati, ur ce\& nasprotni, tistim, ki si jih žele kolovodje te pobune. Naposled v japonskih krogih izjavljajo, da ne morejo it dogodki imeti nikakega vpliva na japonsko zunanjo politiko in da bo Kirota šc nadalje ostal zunanji minister. im mrtvih Tokio, 26. februarja, z. General Va-tajiabe je podlegel ranam. Tudi smrt admirala Saita potrjujejo, število oseb, k? so bile ubite o priliki včerajšnjega upora v Tckiu, še zmerom ni ugotovljeno. Nekateri li^ti računajo, da je bilo i -bitih o.koH 100 oseb. Faložaj v Tokiju Dopisnik »Petit Parisiena« porota, da ima jo uporniški oddelki še vedno zase-t-cr.e palače glavnih ministerstev V oblasti imajo še tudi neka« drugih jav-nifa rirradb. posebno palačo ravnateljstva policije. Vlada razpolaga s čeiami prestomiške gamizije in z mornariškimi odd( Iki / eskadre ladij »Juga« in »Vara«. Ta esksdra je popoldne priplula v tokijsko iuko. Prav tako je krenila v Tokio prva esk?*dra brodovja, druga čskadra pa je krenila v Osako. Zdi se, dr vted\ zveste čete niso dobili še nobenega povelja, da naj napadejo upornike. Oddelkom cesarske garde je bi!o naročeno, naj se izogibajo borbe z uporniki. Promet na ulicah je zopet oživel, in banko in trgovine so zopet začete obratovati. ftensk! svet Tokio, 27. febru&rja. z. Cesar je sklical snoči konferenco članov cesarskega doma, članov kronskega sveta, članov vrbo-, nega vojnega sveta in članov vlade. Na tej konferenci so razpravljali o načinu, kako bi se dala likvidirati kriza, ki > nasfate zaradi včerajšnjih d 02 od- jkcv. Po Sej konferenci v dvoru so nekateri najodKčnejsi generali, med njimi generala Araki in Azaki odšla v glavni stan upornikov in zahtevala od njih, naj se udajo. Voditelj: upora so izjavili, da se bodo pokorili temu pozivu samo te-ilcj, če bo sestavljena nova vlada, ki bo izvajala imperialistični program in na "ketero bedo imeli vojaški krogi zajamčen vpliv upornikov. Pri vsem tem pa so voditelji upora izjavili, da se bodo vzdržali vseh napadov bi da sploh ne bodo storili ničesar, kar bi razburjalo in vznemirjalo prebivalstvo prestolnice. Sncči je biia v prostorih glavnega poveljstva orožništva seja vrhovnega voj-cega sveta. Ostali dostojanstveniki, ki so se udeležili kronskega sveta, so ostali pred cesarjevim dvorom do zjutraj. Mornariški strelci so obkolili oni del mesta, ki ga še imajo v oblasti uporniki. V drugih delih mesta vlada popoln red in mir. V političnih krogih verujejo, da bo nova vlada šesta vijena še danes. Otlmev v Parizu Pariz. 27. februaria. z. Snoči se je sestal ministrski sve-t k izredni seji pod predsedstvom predsednika republike Le-bruna. Na tej seji je zunanji minister poročal o o?3gcikih na Japonskem m o morebitnih posledicah za razvoj dogodkov na Daljnjem vzhodu ter za evrop- sko politiko. Ministrski svet je sklenil počakati na nadaljnja poročila francoskega poslanika v Tokiju. nakar se bo vlada znova posvetovala o morebitnih ■korakih za zaščito francoskih interesov •na Daljnjem vzhodu. Francoski listi so zelo pesimistični in smatrajo, da ne gre zgolj za upor omejenega števila nazadoval jnežev, marveč da imajo ti dogodki globlje vzroke- Snoči je imel ministrski predsednik Sarraut daljši razgovor s sovjetskim poslanikom Potemkinom. Razpravljala sta o posledicah dogodkov na Japonskem zo. razvoj na Daljnjem vzhodu. Sovjetski poslanik je pri tej priliki prosil Sarrautta, naj čim bolj pospeši ratifkacijo fraincosko-ruskega jKikrra. Ozadje upora — panazijska stremljenja Šangaj, 27. febr. AA. Tukajšnji dob* ro informirani krogi menijo, da je naj* važnejši povod za včerajšnji upor v Tokiju sodelovanje vojaških in faši* stičnih panazijskih politikov. Uporniki so imeli glavni namen, da odstranjo zmerne elemente v vladi. Ni dvoma, da je bil upor podprt od večine mlajših oficirjev kopne vojske, ki so nezado= voljni z zmerno zunanjo politiko Ja? ponske. posebno v zvezi z razvojem dogodkov na Kitajskem in v Sovjetski Rusiji. Prav tako so bili nezadovoljni s politiko finančnega ministra, ki se jc protrvil povečanju izdatkov za vojašts vo.Vojni minister jc skušal očistiti voj-sko strankarskih vplivov. Hotel je uvesti civilno kontrolo nad vojsko. Dogodki na meji med Sovjetsko Rusijo in Mongolijo so brez dvoma ojunaćili mlajše oficirje, ki komaj čakajo, da bi se lahko borili na bojnih poljanah. London, 27. febr. z. Listi še ne prinašajo komentarjev o dogodkih v Tokiu, pač pa prinašajo zelo obširne vesti o dogodkih na Daljnem VLhodu. Po naslovih se "vidi, da smatrajo angleški listi te dogodke za zelo važne. *Evening News piše: Nikdo ne ve, kakšna je moč tega pokreta, niti v kolikšni mori stole za tem poskusom visoke vojaške in pomorske osebnosti. Takšni dogodki dokazujejo veliko strast mlajših oficirjev, ki sc- zapleteni v ta pokret. Zdi se, ds je ta upor izraz nezadovoljstva globokejše narave. Ne gre za višino vs^te, ki je bila odobrena za vojsko, ampak zato, da je stališče politiko" izzvalo nezadovoljstvo pri vojaških krogih. Na drugi strani pa vsi Japonci Tačunajo s tem, da bo kmalu izbruhnila vojna z Rusijo, Japonci pa ne morejo prenesti novih žrtev, ki ji bo zahtevala taka vojna, če ne bodo na razpolago japonski vojski vsa sredstva. »Evening Standard« meni, da gospodarski činitelji niso predaleč od vzrokov tega upora. To bi bilo možno vzeti v po-štev, ker so bili ministri zelo odvisni od stranke Minseito, ki je pod uplivom kapitalistov in veleindust rijeev, ki se ne brigajo mnogo za usodo japonskih kmetov in ki so nasprotni militarizmu, ker samo on lahko škoduje japonski zunanji NB poroča: Iz zgornjih italijanskih mest poročajo, da je v Neapeij odšlo nud 4000 delavcev, ki bodo še ta teden odpotovali v vzhodno Afriko. V Genovi in NeapelpU se zbirajo tudi top-ničarji in šoferji, da odidejo v vhodno Afriko.' ■ " Seapelj, 27. febr. A A. Havas poroča: Snoči sta odplula v Eritrejo dva parnika z vojaštvom. Pa mik Lombardija, ki je prijel iz Genove, jc o-d-peijal 4.000 delavcev, poleg tega pa še 120 častnikov. Rarnik U-ra-nia je odšel na pot s 300 vojaki letalstva in 150 letalskimi častniki. Nered v Abesinijt Bn^elj. 27; februarja. A A. (Štetimi) Ala-tin« priobčuje članek svojega posebnega dopisnika iz Abesinije. ki Pravi, da vlada v vsej Abesiniji nezaslišan nered in da je dežela i>olua veejih in manjših razbojniških tolp. po večini vojaških beiruncev. NeguS živčno bolan Dzibuti. 27. februarja, o- Po zanesljivih informacijah je abe>inski cesar živčno obolel in sicer zaradi nepriiik v svojem domu in na fronti. Ker popravljajo njegovo vilo v D:>ii>utiju. govore, da se izvršujejo ta dola za primer, če bi moral pobegniti iz Abesinije. Iz Adis AJbabe poročajo, da bo morda prišel neguš v Džibuti iz zdravstvenih razlogov, kakor hitro se bo pričela deževna doba ter bodo prenehale operacije na fronti. Z druge strani se doznava, da bi imel Priti v vilo v Džibuti ju prestolonaslednik, ki bi se ga neguš rad znebil, ker postaja čim dalje bolj popularen med Abesinci in bi bilo mogoče, da bi ga rasi in dedžasmači proglasili za cesarja. Mobilizacija italijanske težke industrije Rim, 27. februarja, o. Tu je bila konferenca zastopnikov italijanske težke :rwhi-strije ood vodstvom ministrske«« predsednika Mussoltniia. O konferenci ni bil objavljen nikak komunike, vendar na zatrjujejo, da so razpravljali o zeio važnih vprašanjih in zlasti o mobilizaciji ita-Hianske težke industrij- za primer vojne v 9C» Proračunska razur&va brez opozicije Opozicija se v znak protesta proti s*aei«m obravnavanja proračuna ne udeležuje proračunske razprave, ki bo v par dneh kos: "ana Beograd, 27. febr. p. Narodna skupščina je včeraj pričela razpravo o proračunu. Ko je opoz-icija zapustila dvorano, so bila prečrtana poročila večine in manjšine finančnega odbora, nakar je podal Finančni minister ekspoze, v katerem je ponovil svoje že znane navedbe in številično razčlenil predlog proračuna. Seja jc bila na to zaključena. Danes bi se morala vršiti debata o interpelacijah. Ker pa vlada ni pripravila niti enega odgovora na šte\-ilne vložene in- terpelacije, za katere jc sicer eprcjela nujnost, jc vladna \cčina dane-, brei sodelovanja opozicije pričela generalno debato o proračunu. Debato je v imenu klub* .iRZ o tvoril po=l. Voja Janjič. Ker obravnavajo proračun po skrajšanem postopku, sme od vsakega kluba govoriti wmo po en poslance. Debata bo zaradi tega hitro bon« čuna, ker razen petih članov selia-ik^tja. kluba, ki kontrolirajo delo vrline, od opc-zicije ni niko-gar v dvorani. Posebni vlaki za tekme v Planici Beograd, 27. febr. A A. Društvo smučarjev Planica priredi v Planici mednarodno smučarsko tekmo pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. Ker je pričakovati, da pridejo na to prireditev jnncgoštevilni izletniki ne samo iz naše države, temveč rudi iz tujine, zlasti iz. Avstrije in Italije, je generalno ravnateljstvo državnih železnic na pobudo omenjenega društva kar najbolj ustrežljivo določilo mnogo vlakov z izletniškimi voznimi cenami. Vozili bodo razni posebni vlaki iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Maribora. Zagrebški vlak odpelje iz Zagreba na dan prireditve cb 0.1 S po polnoči in pride v Planico ob 6.31 zjutraj. V Zagreb se vr- odo temu sestanku prisostvovali tudi dragi člani oteh delecjacij. Atentat na Staljina? London, 27. februarja. A- Reuter .>*>-roča iz M°skve: Zunanje ministrstvo demantira vesti, ki so se razširile v inozemstvu, da je bil na Stalina izvršen atentat. Ožje volitve v Španiji Madrid, '27. februarja. AA. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu je izjavil, da jc vlada poslala pokrajinskim guvernerjem navodila za o^je volitve, ki bodo v nedeljo. Vlada je opozorila guvernerje, da se ne smejo vmešavati v potek volitev in da morajo zavarovati državljanom svobodo glasovanja. V Casaresu je prišlo do spora med socialisti in č-lani populistične stranke. V spopadu sta bila dva p-opulista ranjena, en socialist pa ubit. Ranj-ene so bile še tri druge osebe. Suvichev obisk v Budimpešti Bim. '17. februarja, o. Tu se širijo vesti, da bo Suvich te dni odpotoval v Budimpešto-Službeno označujejo tako potovanje zaradi dobrih odnošajev med Italijo in Madžarsko kot možno in bi zaradi iskrenega prijateljstva med obema državama ne bilo nepričakovano. Knez Starhemberg gre v Rim Kim, 27. febr. A A. Agencija Štefani poroča: Ni izključeno, da bo avstrijski pod-kancelar Starhemberg kmalu obiska-! If-a-liio. Seimsehmgg pa v Budimpešto Dunaj. 'iT. febr. Avstrijski zvezni kancelar bo po obisku Milana Hodic odpotoval okoli 15. marca v Budimpešto, da vrne generalu Gombešu oblak. Obisk dr. Hodže na Dunaju Dunaj. -7. februarja, d. Kakor zatrjujejo Ik> češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodna vrnil obisk avstrijskega kaneelarja Schuschnigija v prvi polovici prihodnje&a meseca, Vremenska poročila z dne 27. februarja. Pateee po stanju danes: —2 C, barometer stoji mirno, visoka megla, 5—10 cm snega. Kranjska gora po stanju danes: —2 C, barometer stoji mirno, visoka megla, 5—10 cm snega. Vršič, Krnica, Tamar po stanju danes: na 100 om podlagn 24i cm pršrča. Bistrica—Boh. je*ero po stanju danes: 1 C, pooblačilo se je, mirno, megla. Bled jexero po stanju danes: 1 C, oblačno. Hotel Sv. Janez po stanju 26. t. m.: —3, oblačno. ^Oatorog za Komno po stanju 26. t. m.: —6 C, na 250 cm ,podlag:i 10 m pršića. Pokljuka po stanju 36. t m.: —5 C, sneži, mimo, 80 cm snega, pr^ič na trdi podlagi. Smuka idealna, /a -let ica po stanju 26. t. m-: —4 C, jasno mirno, na stari podlagi 12 cm pršića, smuka idealna Dom na Krvavcu p«> stanju 26. t. m-: —i C, zapadlo 40 cm suhajra snega. Kofce po stanju 26. t. m.; —2 C, na y0 cm podlagi 7 cm novega snega, sneži, smuka prav dobra. Velika Planina po stanju 26. t. m.: —1 C, zapadlo 15 cm suhega snega Pohorje po stanju 26. t. m.: Ruška koca: —1 C, pooblačilo se je, mirno, 5 cm ?renja. Koca na Pe*»ku: —Z C. pooblačilo se je, mimo, na 50 cm podlagi 10 om novega snega. Senjorjev dom: —3 C, pooblačilo se je, mirno, 65 cm srenja. Peca po stanju danes: —4 C, pooblačilo se je, mirno, 120 cm pršića. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA (Devize z \>teto premijo *28.o%) Amsterdam 2960.30 — 2974J0 Berlin 1748-4« — 1762 36. Bruselj 733.47*— 738 ' Curih 1424.22 — 1431.29. London 1U4.81 '216.86. Notv York 4277.90 — 4314.22 Pariz 287 78 — 289-22. Praga 180.01 _ 1S1 7*'. Avstrijski Uteg v privatnem Klinu 9.55 — 9.60. INOZEMSKK BORZE Curih, 27. februarja. Beograd 7.- Pariz 20.2075. London 15.1175. New York 302.875 Bruselj 5155. Milan 24.30. Madrid 41.875 Amsterdam 207.85. Berlin 122.95. Dunaj 56.90. Praga 13,6^ Varava 57.75, Bukarc- Krivd obupnih razmer v ljubljanski bolnici so v prvi vrsti tisti Slovenci, ki so sedeli v vladi kot ministri za socijalno politiko in narodno zdravi« Ljubljana 26. februarja Dfifiavvnja »Domovina«* priobčiijc zelo zanimiv članek, v katerem obravnav«, zakaj in po čigavi krivdi je zašla ljubljanska bolnica v tako obupen položaj. Vzrokov je nedvomno več. Huda stvar je, da je ljubljanska bolnica v 15 letih petkrat menjala gospodarja in da so se vrstili drug m drugim slabi gospodarji. Druga huda stvar je stalno pomanjkanje denarnih sredstev za bolnico, ki dobiva od države za vzdrževanje ie eno tretjino odstotkov onega denarja, ki £a dobivajo druge večje državne bolnice. Najhujše pa je, da slovenski ministri za socialno politiko in narodno zdravje, ki so sedeli skozi celo vrsto let v vladi, niso bili .sposobni zboljšati razmer v ljubljanski bolnici. Na ustanovnem občnem zboru »Akcije za razširitev ljubljanske bolnice« je vseuči-1'šJci prof. dr. Košir s prstom pokazal, kje je treba iskati gkivne krivce za strahote v ljubljanski bolnici. Dejal je namreč, da je obžalovanja vredno, da so bili Slovenci že ta-ko pogosto zastopani v vladi, a naši predstavniki niso z.nali izposlovati rešitve ljubljanske bolnice, tega osnovnega našega vprašanja. »Domovinam piše, da jc treba poisikati tistega, ki je res kriv, ne pa podtikati grehove drugim. Zato je treba pripomniti k izvajanjem dir. Koširja, da jc tem bolj obžalovanja vredno, da so bili Slovenci zastopani bas v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, pod katero spadajo vse državne javne bolnice, torej tudi ljubljanska. Takole zaključuje »Domovina« svoje razmotrivanje: »Ministri 2a narodno zdravje so bili leta in leta Slovenci, ki pa žal niso zr.ali tikzeniti, da bi se v ljubljanski bolnišnici vsaj za eilo odpravili nedestatki, a kaj sele. da bi se bolniSnica razkrila, ali na novo zqrn-dffa. .Skoro nepopravljivo škodo je ta gc-spoda nnpravila .Slovencem. K-do naj še verjame v našo sposobnost? Kdo naj verjame, da sta v ljubljanski bolnišnici taka stisku in strahota, če jo pa takorekoč lastni občani nd«o videli m ju niso odpravili? Kako naj Slovenci od drugih zahtevamo, da oni popravijo to, kar so zagrešili sloven&ki ministri za socialno politiko in narodno zdravje? Zato pa je treba z resnico na dan in narodu odikrito povedati, kdo so glavni krivci razmer v ljubljanski bolnišnici, zakaj seie z resnico pride ozdravljenje in pride poboljšanje. Tembolj je to potrebno, da bo narod vedel, kaj so njegovi izvoljenci govorili in kaj so delali! Če Slovenci ne bomo imeli na maloštevilnih in redkih od-locihrh mestih sposobnih mož, ki bodo znali vsaj za naše pereče zadeve kaj storiti, potem jc zaman zahtevati to od drugih. Kdo pa je bil zadnja leta v Beogradu minister za socialno politiko in narodno zdravje? Prvi je bil g. Ivan Pucelj in sicer nad dve leti (od 5. januarja L 1932. do IS. aprila 1. 1934.). Drugi je bil g. dr. F. Novak, ki je ministrova! osem mesecev (od ia aprila L 1934. do 20 decembra L 1934.), tretji pa g. dr. Drago M a ruš i č, ki je vcdil to ministrstvo od 20. decembra 1. 1934. dalje pol leta. Bil je pa tudi prej nad štiri leta ban dravske banovine in je kot tak vsak dan lahko slišal in videl, kaj se dogaja v ljubljanski bolnišnici. Zdaj pa vprašamo, kaj so pa ti gospodje skoro S t i r i leta delali kot ministri. ■Ali so bili slepi in gluhi, da niso videli in slišali opisanih strahot? Za to ne more in no sme biti nikakih izgovorov, nikakih opravičil! To ne sme cst-iti pozabi j c-n o, a tudi ne sme ostati brez zaslužene kazni. Takih Ljudi no rod ne potrebuje več. Gospodje so pokazali, kaj znajo. Sami so se razkrinkati in prav jc. če so sc po teh strašnih neuspehih sam: skr-'ij pred slovensko javn.cstjo!«< Skakalne tekme v Planici reložene Ker je premalo snega in tađi pt^mal® -Saša za trening Ljubljane, 27. februarja Ves prejšnji in deloma tudi ta teden so imeli tudi v Planici južno vreme. Pomladne sapice so lizale sneg, da jc kar vidno kopnel, pobirala ga je za tudi zemlja sama. Žito ni čuda, da je debela snežna odeja, ki je še nedavno pokrivala Planico, je naglo izginjala in naposled jc osta lo le malo snega. Res je v torek ponoči zapadlo 10 cm novega snega, vendar ga jc še vedno premalo, rlasti pa, za skakalne tekme. Do 8. marca je sicer šc 10 dni, a kljtab temu se je društvo Planica od ločilo, tekme preložiti. Na snočnji seji odbora je brlo sfclenjeno, da bodo skakalne tekme v Planici šele 15. marca. Razlogi za to so dvojni: prvič pomunj- j Icanie snega, drugič tehnične ovire. Pr:re- d: tel j i so zlasti upoštevali, da skakačem samo teden dni treninga ne bo zadoščal. Koliki r jc znmo, bodo v Planici tekmovali tudi Norvežani, v T. VEL. KRALJ POKROVITELJ TEKEM Društvo Planica jc prejelo včeraj od dvornega maršala ta obvestilo, da je N>j. Vel. kralj Peter II prevzel pokroviteljstvo nad -kukalnimi tekmami v Planici. DARILA Davi je bilo Društvo Planica obveščeno,
  • o Srarovaščani srečno pribežali domov, so se 19-letni Soštarič Rudolf, hlapec iz Stare vasi. njegov brat Alojz od Male X« fteljo in 16-Ietni Gregormoič Stanko iz Star« vasi vrnili razgreti proti Bučečovcem. šoštarič Rudolf pa je vzel s seboj karabinko in 5 nabojev, ki jih je nedavno kupil od nekega kmeta. Fant je že med potjo s streljanjem pozival sovražnika na boj. Ko so prispeli v Bučečovce, so srečali Vrbanjšfaka Alojzija, žeb.rskega sina iz Bu-e< čovrev. Ko se ta ni hotel umakniti, je ustrelil SoStarie e karabinko proti njemu. Krogla ;ra je zadela v pr>i. pod desno bradavico in izstopila na hrbtu. — Vrbanjšcak se j*1 zgrudil v mlaki krvi. Soštarič in uje-gova. tovariša pa so zbežali. Domačini so VrbanjŠčaka naložili na voz, da bi ga odpe- L jubijan a. 27. februarja Danes sta sli v Ljubljani prostovoljno v smrt sestri dvojčki, obe sta se zastrupili s plinom. V rdeči hiši na Poljanah 15 je stanovala 47 letna Minka Vovtkov. žena mestmega uslužbenca, mati dveh otrok. Z možem se žc dolgo nrata razumela, saj jo je nedavno zapustil in danes bi se morala vršiti pred okrajnim sodiščem v Ljubljani ločitvena razprava. Vovkova je zelo visela na svojem možu in večkrat je dejala, da ločitve ne bo preživela. Svoji sestri Ivanki, s katero sta si bi4i dvojčki in s katero jo je vezala globoka sestrska ljubezen, je dejala, da si bo končala življenje. Pravijo, da je Ivanki na to odvrnila: »Ce pcjdeš v smrt ti, pojdem tudi jaz!«- Ko je včeraj opoldne prišel irrfajši sin Vcvkove domov, je našel mater v kuhinji, •kjer je" močno di&ak> po plimi. Fantek jo je stresal in obupno zaklical »mama, mama!«, a mama se ni ganila. Zato je dečok poklical sosede, ti so pa naglo obvestili zdravnika dr. Misa, ki pa ni mogel več r>o-magati, kajti nesrečna Vojkova je bila že mrtva. N"a pomoč so bili pozvani tudi le-ševalci, ki so se pa vrnili s praznim avtomobilom. Pokoma Vovkova je zapustil2 poslovilno pismo, naslovljeno na svojce, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi družinski« razmer. O samomoru je bHa že popokane obve-ščena njena sestra Ivanka Burja, uradnica v centralni ambulanti direkcije državnih železnic na Celovški cesti 4. Vest o tragični smrti sestre dvojčice jc porazno vplivala na Ivanko, ki je bila že itak slabih živcev. Minka ji je bila vse na svetu, prav tako tudi njena otroka, za katera je vzorno skrbela. Ivanka je bila laborantka, v uradu izvrstna moč in zato tudi razmeroma dobro plačana. Ker je bila varčna in skrorrma si je lahko prihranila nekaj denarja in vsak mesec je pošiljala nečaku, ki študira v Beogradu na vojni akademijo. 700 Din. Zato je ravumkpvo, da jc vest o sestrini smrti na njo porazno vplivala. Popoldne je sicer v uradu mirno delaLi in nikomur ni črhnila besedice o sestrini tragediji. Navidez mirna se je razagovarjala, kakor da sc ni nič zgodilo in proti večeru je v pogovoru v istem uradu usfluž-benemu inženjer ju omenila, da bi bito treba popraviti plinsko pečico. Dnvi so jo pa našli mrtvo. Srsoči je namreč Ivanka Burja zapustila svojo sobo — stanovala jc tudi v ambulanti — in odšla v pisarno, kjer je odnrla pipo plinske pečice ter leg-la na tla. Zapustila je dve pcslo- obrazu, vratu in hrbtu, da so ubogega I Dovtana morali odpeljati k zdravniku, hrabri in ljubosumni Djuro pa je romal v zapor. Tam je tako razgrajal in razbijal, da ae je na glavnem trgu kmalu ztbra-la množica ljudi. Razbil je vse po zaporu in se mu je proti jutru res tudi posrečilo iz zapora pobegniti. Toda hitro so ga zopet vtaknili v lutnjo. Za svoje dejanje »e bo moral zagovarjati pred sodiač^m. Dov-Sanove poškodbe so težke, zlasti one na hrbtu, kjer ima prerezano pij u n ■ mreno in poškodovana pljuča. Tako se je na pustni torek, ki je mnogim prinesel toliko veselja, kavai za ta dva zelo traančno, kajti eden bo r^mal v bomico, drugi pa za nekaj čaaa v zapor. Naše gledališče DRAMA četrtek 27.: Vesela božja pot. Red ćetrtek. Petek 2&: Zaprto. Sobota 29.: Goljemanov. Izven. Ce*>e od 20 Din navzdoL Nedelja 1. marca: Ob 15. Uboga Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. Ob 20. Družinski oče. Izven. Znižane cene. Iz bolgarske literature je uprizorila naša- drama pred dvema sezonama dramo Goljemanov, ki jo je napisal bolgarski avtor Kostov. Drama je imela pri prvi uprizoritvi na slovenskem odru jako lep ucpeh. V soboto 29. t m. jo ponovi naša drama in sicer kot zaključek bolgarskega tedna, ki ga je v mesecu februarju priredila v Ljubljani bolgarsko - jugoslovenska liga. Predstava je izven in veljajo cene od 20 Din navzdol. OPEKA Četrtek 27.: A propos. kaj dela Andula? Red B. Fctek 28.: Ob 15 Kraljičin ljubljenec. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Sobota 29.: Katarina Izmajlova. Izven. Znižane eene. ISedelja 1. marca: Ob Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Dii navzd. L Ob 20. A propos. kaj dela Andulr ? Izven. Znižana cene. vi Ini piamc naslovljeni na sestro Rožo in na nečaka. V pismu pravi, da gre v *mrf iz ž«4o*ti ob n en n dani izguftv sestre Minke. 8e/ Povišanje železniških tarif Ljubljana. 27. febmarja. Na podlaji odloka prometnega ministrstva je izdelala generalna direkcija državnih železnic novo tarifo, s katero se vozno cene na železnicah precej zviša 10 Da ne bo zmešnjave, je treba naglasiti, da stopi nova tarifa v veljavo šele l. aprila in ne, kakor se mnogi motijo že 1. marca. Vozne t cene b«.do zvišane za vse razrede. Zvišanje cen znaša na potniških viakih 10r< ter je izvedeno linearno. Le pri kratkih vožnjah je tarifa zvišana do 33'^, ker je cena voznega listka zaokrožena navzgor zaradi lažjega poslovanja pri blagajnah po 50 par. To velja za vožnjo do B km. do 10 km pa je v potniških vlakih TJI. razreda cena po nov', tarifi zvišana le za lQr>, do 45 km samo še za 11, od 45 dalje do I075 km pa za 10r^. Pri brzih *iakih je cena TU. razredu zvišana pri 10 km vožnje za 9r; . pri 15 km vožnje pa za 6. pri 45 km za S in pri J 300 km za V% . KOLEDAR Danen: Četrtek. 27. februarja. Katoličani: Aleksander. Juoelav Gabrijel. I>\NAS>.1K PRIREDIT V K Kino Matica: Silly in Mteky revija. Kino Idela: S Jcrižem in meceni Kino Sloga: Prigode ir, Wienerwalda. Kino Inion: Mazna rka. Kino >i*ka: Prava ljubezen «lab denar Razstava bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu. Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljana občni zbor ob 20. OUZD. DE2URNE LEKARNE Dane«: dr. Piccoli. Tvrseva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Žalska cesta. Zaključek sokelskih tekem v ČSR V nedeljo so bii^ zaključene sokolske smučarske tekme na ceško»lovaškem, katerih so se udeležili tudi na-' Sokoli V P^tek je bil tek na 50 kilomoti -w pr, katerem je zasede« Lovro Semva 1 Sokol Gorje) tretje mesto, v drugi skupini je bil pa prvi Zvischenbeiger. V nedeljo so bila za-klju.ma tekmovan |a v alpski in BOrvsftki kombinaciji. V slalomu je zasedo] Sla Urbar iz Javo^nika drugo mesto, v tretji skupini pa je bil prvi Zvvi.s'-h'mborger. Pri skokih so Jugosloveni zasedli vsa tri pr»'a mepta v prvi skupini. 1. Zupan 2I7 1, 2. Klavermk 129 11. 3 zemva 187 točk. v norveški kombinaciji e i'ooi> pričele podrobne priprave r-t letoč-nie prireditrOt UtfO po 1. manu novih pr ia\ ne l.onto mou'li ver upoMfvati. Telovadba Btarojie vrsie je v lorkih in petkih od 'jO. do 2130, iknpao I mlajšim rlanslvom. lod;i v posebnom oddolkv. Pričakujemo odliva vseh hraiov katerim i** kile no v/izoja po-Irobna in ki iim |a do nanroo%a druživa. Fosrečena šala Litija, 27. februarja. Lit;, ani in okoličani imajo pusta zelo v časteh In po tradiciji je v Litiji kakor-v Wwmi ali Monto Carlu na pjslni tor •' \*elika karnevalska zabava z obhodom po tr^-i;. Za Kurentov«, slavje je navdušena • M Litija in naši obrtniki na pustni to* rek popoldne zapro svoje delavnice, da je bi! lahko vsak priča veseli proslavi. Letošnja pro.-lava je imela pa posebno obeležje V goste so namreč pri&h šmar-čani, ki se že od nekdaj navdušujejo za nas, saj so nedavno celo hoteli, da bi se njihova občina priključila naši. Ker se jm. to ni posrečilo, so pa v torek sami likvidirali d« mačo občino. Na vozovih so nam pripel-ali občinsko hišo z občinski m odborom v cilindrih vred. občinsko blagamo. o kateri trde zlobni jeziki, da je bila prazna, velikodušno so nam prepustni tudi vae domove in pripeljali s seboj tudi lepo družbo občinskih revežev. Skoraj pol Smartna se je zbral<> na Glavnem tr;ru. Kurent je siavil radostno pobratimstvo Litije in šmartna. Napravili so pogodbo o združitvi, nato so nas pa šmarčani zapustili, saj so morali v Gradec, da so se lahko pohabali z novim ^državljanstvom* Sport (JZSP Miizheno). Pozivamo vse klubo GZSP da pravoOa-Mio pri ia vi jo vse -voj" tekmovalce (za tek in skoke) za t.kin-I.ZSP v klasični kombinaciji, ki se bodo vršilo dne TI. in 1. III. v RaieFah Na prošnjo LZSP smo določili sled ere nase sodnike, da pomagajo pri sodniškem zi>oru nri tekmah LZSP v klasični kombinaciji v Ratečah in sirer: aff. Zu]>an Josip Rabič Min-ca. LancTUP Anion in (op Jakob ml. V-n-ficira se klubska tekma na 16 km. ki jo |o priredil dne 9- t. m. SK Joaeriko ir Je-rerskepa. Mladinsko prven-tvo TrZSP v teku je določeno za 15. 3. t. !. v Mojstrani v izvedbi SK Dovje - Mojstrana, r smuku Ni slalomu pa za dne 2*2. 3. 1.1- na Onem vrhu nad Jesenicami v izvedbi ASK (lorenj-ca. Opozarjamo vse kbir*1 GZSP da na i° tekmo morajo ooslati ves svoi tekmovalni naraščaj. Petek. Wk It 11: "šolska ura: Naše šole v preteklo-ti (g. prof. Etbin Roje). — VJ; Oporni c|«-vi (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. _ 13: Napoved časa, objava spor**- da, obvestila. — 13.1 o: Koračnice (plošč- 1 — 14: Vremensko poročilo. I0r7.n1 toFafL 18: Ženska ura: Skrb 7a betefcneca otro v.i II. (ga. Angela Vode)- — 18.20: Korošci pojo (plošče).__18.40: Obisk pri vinicjtr- jih (jr. Milan Valant). — 10: Napoved «*a>a, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 19-30: Nar. ura. — '30: Prenos ir Zagreba. — Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava 5ce. Soboia, 2**. II. 1*2: Plošča za ploščo, napev za nape v. — 1f}.4T>: Vremenska nanoved. poročila. 13: Napoved časa. objava spored«, obvestila. — 13*15: Plošča z* ploščo nap*»v za napev. — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18: Na delopust (radijski orkester)—18.10: Zdrav in pomanjkljiv govor (g. Vilko N4a zi). 19: Napoved čas, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila.— 1930: Nac. ura. — 20: Zunanji nolitični pregled (dr. A- Kuhar). — 2(\'20: Po slavni ribniški dolini (pester večer). Spisal in vodi: g. Jakob Zvan. — 22: Napoved Časa. vremensk:« napoved, poročila, objava sporeda. — 22.lo: ara (radijski orkester! DNEVNE VESTI a— Plačajte zaostale zavarovalne pri-•pevke. Okrožni urad za zavarovanje de-.lavcev mora v zadnjih mesecih ugotavljati, da dotok vplačil stalno popušča. Urad more z vedno le večjimi časovnimi presledki poravnavati svoje obveznosti nasproti bolnicam, članom in dobaviteljem. Urad je s pozitivnimi zakoni vezan na točno in redno izpolnitev obveznosti do zavarovancev. Dosedaj je urad pri svoji izter-jevalni praksi dovoljeval razne plačilne olajšave, toda to ni rodilo zaželjenih uspehov. Urad je v nekaterih primerih ugotovil tudi pomanjkanje dobre volje. Važni in bitni interesi našega socialnega zavarovanja narekujejo sedaj uradu, da se pri izterjavi ravna po zakonitih predpisih, zaradi tega ne more več dovoljevati raznih olajšav, v izogib izterjevalnih stroškov opozarja urad zamudnike, da na ta opomin poravnajo zaostale premije. RTVO SLOGA Telef 27-30 Danes poslednjič ob 16-,19.15 in 21 1"> \~seln dunajska opereta Prigodbe Iz Wienerwalda Ma.?da Srlmeider. \Volf Altach Re-Iv in I#eo Slezak — Z bor m a nje trgovcev. Upravni odbor združenja trgovcev v Splitu je imel snoci ?ejo. na kateri je razpravljal o sedežu centrale Zveze trgovskih združenj vse države in o ustanovnem občnem zhoru Zveze trgovskih zdrženj za primorsko banovino. V soboto se pa sestaneio v Splitu prvič zastopniki tiirov-keiia stanu iz vse države na seji centralnega predsjedništva vseh trpjov-skiB /.druženj. Na seji bodo obravnavali vsa pereča vprašanja trgovskega stanu in dolo-fili datum in dnevni red letošnjega trgovskega konprrrsa. ki nai bi bil v začetku poletja v Zagrebu. _ Ekskurzija predstavnikov Hrvatskega Primorja na Češkoslovaško. Včeraj zjutraj je odpotovalo na Češkoslovaško skupina predstavnikov Hrvatskoga Primorja, uglednih javnih delavcev na jiospodarskem in turističnem ix>lju iz Crikvenice, Sušaka. Raba. Novog Vinodola in Haške. Ekskurzijo je organizirala JC liga v Crikvenici in njen namen je vrniti številne posete iz Češkoslovaške našemu Primorju, obenem pa delati propagando na Češkoslovaškem za čim večji posel Hrvatskega Primorja. Izletniki ostanejo na Češkoslovaškem 1 Sdni in povsod jim pripravljajo prisrčen sprejem. Ekskurzijo vodi podpredsednik kopališkega poverjeništva iz Crikvenice Janko Jazbec. — Oskrbovane planinske koče. Od lo. mar-ra do 1~>. maja t.odo oskrbovane v Triglavskem pogorju Triglavski dom na Kredarici. Staničeva koča in koca pri Triglavskih jezerih. urejene sporede vseh domačih in evropskih radijskih oddajnih postaj. Posebna novost ki bo vzbudila gotovo mnogo odobravanja, je pregled kratkovalovnih oddajnih postaj, v katerem najdemo tudi tečne sporede evropskih oddaj na kratke valove. >Nas val« ni samo najboljši, je tudi najcenejši tednik za radio, gledališče, film, sport in modo. Postanite tudi vi nafti naročniki! Pišit^ še danes na naslov »Radijska revija Naš val, Ljubljana«. naj vam pošljejo takoj brezplačno in brezob-vezno na ogled en izvod. Iz Ljubljane —lj Lastniki konj in druge vprešne »ivine s teritorija mestne občine ljubljanske se pozivajo, da nemudoma prijavijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba 3, vse svoje konje in vso svojo vprežno živino, ki jo iz kakršnihkoli razlogov doslej še niso prijavili. Opozarjajo se zlasti posestniki bivših občin Moste, Šiška, Vič. da morajo vedno sproti in takoj prijaviti vsako nastalo spremembo pri svoji živini, kakor: nakup, prodajo, poškodto i.t.d. Prijaviti je treba tudi vso nedoraslo in vso nesposobno živino. Posestniki naj se sami prepričajo, če je njihova živina pravilno vpisana v vojaški razvidnici. da ne bodo imeli v slučaju vojaškesa vpoklica nepri-lik. —lj Podčastniške šole. Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v šolo v Čupriii, v pehotno v Beogradu in v pehotno v Zagrebu. Sprejmejo se zdravi mladeniči, ki so dovršili vsaj z dobrini uspehom ljudsko šolo ter so stari 1« do 21 let. V Ljubljani bivajoči interesenti dobe lahko vse potrebne informacije v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. (soba 2). Rok za vlaganje prošenj je do 15. marca, začetek šole je 1. aprila t. 1- _lj Vse posetnike koncerta Ljubijanske- ca Zvona 0{K)zarjamo. da si že v predpro-daji kupijo spored koncerta. Brošura obsega tekst narodnih pesmi z obširnim komentarjem in strokovnim uvodom. Program-na knjižica ie naprodaj v Matični knjigarni kjer se dobe ludi vstopnice v predprodaji. —lj Jutri zvečer ob 20. bo v Hubadovi dvorani koncert l>oltjarske pesmi. Na to prireditev Glasbene Matice, ki je v okviru Bolgarskega tedna še prav posebno opozarjamo vse prijatelje bratskega naroda. Spored obsega samospeve, klavirske in violinske skladbe ter moške in mešane zl.ore-Uvodno besedo govori Emil Adamič. Sedeži po 10, stojišča po 5 l>in v knjigarni Glasbene Matice. —lj Delavski prosvetni večer »Zarje* k° v sobolo, 29. februarja 193fi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Program je lep, pester in umetniško zanimiv. Igral bo man-dolinski orkester Zarje . tamburaški zbor »Ljubljana« del godba >Zarja«. pel lki mešani zbor Zarje . pisateli Angelo Cerkve- «g33BgjEgi||Wip PaH—■WW ■ biirj premiera Ivinega filma Zeleni domino Kari L Diehl in IJriffita Home/ Tsodni domino uniči srečo dveh ra-Ijubljonrev! Film o usodi človeka v zrcalu ledboja v jarku mrtvega še Stjepana Petroviča. Najbr/. so se sinovi z očetom i>o zločinu sprli in stepli. — O radiu in gramofonskih ploščah poroča na uvodnem mestu nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo Naš Val«. V zvezi s tem člankom je tudi zanimiv prispevek : čudna glasba narave«, ki nas seznani z gramofonskimi posnetki ptičjih glasov. V prispevku >Radij in radio« prinaša pisec na hudomušen način domačo | razlago razlike med obema. V beletristič-nem delu najdemo satiro Mihovi smoli« jn Ribičičevo prijetno kozerijo >Na slikarski razstavi«. Nadaljujejo se Delakova reportaža >Med potujočimi igralci« in Ste-vensov roman v slikah -Zlati otok«, ki je prirejen po zasnovi istoimenskega filma družbe Metro Goldwyn Mayer. Redakcijski del lista izpolnjujejo še najnovejše morine skice, slike priljubljenih filmskih igralcev, križanke in uganke in beležke o radiofoniji. Za radijske naročnike prinaša ;-Naš vale na 32 straneh izčrpne in pregledno nik bo predava! o leini ».Umetnost, tendenca in propaganda . operna pevka Marta Ober \va!derjeva Ik> pela arije iz opere >Ci" L'an baron . Netopir In Seviljski brivec... Novi nastop bo -'Dekleta na vasi i;. Narodne pesmi, povezane v vencek in pevsko dramatično prednašane in oblikovane. Prvi poskus novega oblikovanja narodne umetnosti. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici-—lj šentjakobsko gledališče. V soloto29. t. m. ob 20-15 in v nedeljo popoldne ob 15. ponovi šentjakobsko gledališče nepreklicno zadnjič komedijo >Morala go^pe Dulske«. V nedoljo, 1. marca zvečer ob 20- pa gostujejo &entjakobeani na Viču s pikantno veseloigro »Sandal pri Bartlettovib^ Obe igri sta želi splošno odol ravan je, zato ne zamudile prilike ogledati si Jih. Mladini n^pri-merno. —lj Rdeči Križ pododbor Ljubljana. Danes (četrtek! občni zbor ob 20. uri v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti. Članstvo vabimo. Za samarijane občni zbor obveztn. —lj Preiskovanje kakovosti betona obrežnih zidov v Ljubljanici. Ze v ponedeljek so nameravali izsekalt kocke iz obeh zidov, na desuem in letem bregu. Kocke bodo iz-sekali najbrž danes, ker v ponedeljek niso delali zaradi previsoke vode v strugi. Kocke bodo izsekali na različnih krajih, ker beton najbrž ni povsod enako Irden. Tako se bo izkazala nekakšna povprečna trdnost betona. Če bo na nekaterih mestih dovoli trden. ImkIo lahko iz tega sklepali, da je na drugih krajih le no naključju slabši. Podjetje se namreč lahko sklicuje, da je bil po naključju slab ceme'nt. kar se v resnici večkrat zgodi, ali na da so naleteli na slabo plast gramoza, dočim je bil prej vselej dol er gramoz. Kljub vsemu pa govore, da bo podjetje moralo zbetonirati nov zid. kjer je beton preslab, to je takšen, da ne prenese predpisanega priti^Tca pri preizkušnji. Beton bodo preizkusili na tehniki. —lj Le kup razvalin je zdaj bivša pristava Cek"snovema gradu Kb je pogorela, niso več mislili na popravi janje, saj so zgoreli tudi stropi ter je ostalo le golo zidov-je. Popravilo L i stalo vec kakor bi bila stavba vredna, zato «o podrli zidovje. da bodo imeli vsaj nekaj opeke, kolikor je je pač še dobre. Vendar v Ljubljani zdaj ni takšnega zanimanja za staro opeko, kakor včasih, ko je b'lo mnogo adaptacijskih del. Večjih adaptacij zdaj sploh ni v Ljubljani-Pred začetkom stavbne sezone smo. vendar ne kaže. da bo sezona mnoeo boljša od lanske. —lj Otroški riagaraja. V nedeljo popoldne se je vršila v kazinski dvorani Zvezde tradicionalna prireditev Otroški rinijaraja--. Zabava je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dvorana je bila kar pretesna in premajhna. Krog obiskovalcev te prireditve se se vsako leto vidno veča. Med posetniki prireditve smo opazili mnogo uglednih osebnosti, ki so z zanimanjem in veseljem { sledile rajanju mladine. Posebno zanimiv i je bil skrbno izvajan spored pod vodstvom | gospe Delak Golia in Vaksetj. Vsaka točka zase je bila vredna ix)sebne hvale. Splošno odobravanje so želi tudi mali harmonikarji iz šole g. prof. Ranči gaja. Conferen- cier — gospa Danilova je z njej Lastno živahnostjo in ljubeznjivostjo zaokrožila posamezne točke. Zabavno je bilo videti sprevod malih mask. ki so se pod spretnim vodstvom aranžerke gospodične Silve Danilove zbrale v krog ter zar a jute v splošno navdušenje malčkov in odraslih. Za naualj-no prijetno prosto zabavo je poskrbel priljubljeni, izvrstni Ronnv jazz. Dobro založeni buffet je t Cigan baron« To je delo odlične glasbene kakovosti, ki ga uprizarjajo poleg rednega opernega repertoarja tudi vsa velika operna gledališča Režija je Rasbergerjeva, sodelujejo pa Udovičeva, Zamejič—Koviceva kot gost, 'Patbičeva, Pridite v ELITNI KINO MATICO! ADOLF VVOHLBRuCK, ljubimec žena in SYBILE SCHMITZ v veliki filmski senzaciji BIL SEM JACK MORTIMER VKLEFILM LJUBEZNI, LEPOTE, DRZNOSTI IN GODBE. Pilm, ki je zbudil v svetu senzacijo Gorinskova. Sancin, P. Kovie. Gorinsek, Grom. Verdonlk, Razberger. HaraMovie, Nakrst in Blat. — Brata razbila bratu lobanjo. Pretekli ponedeljek sta precej vinjena brata Kari in Leopold Cebular v Gabrov ju pri Konjicah napadla svojega 35letnega brata Franca in ga a koli pobila na tla. Več udarce v je nesrečnežu razbilo lobanjo, poškodovana pa je tudi leva roka. Težko ranjenega Cebularja »o prepeljali v tukajšnjo bolnico. Nasilna brata bosta imela opravka s sodiščem. — PoeJgaJec in vojaSki ube&iiik V torek je mariborska policija aretirala kletnega vojaškega ubežnika Edvarda S., za katerim je ljubljanska vojaška oblast poslala tiralico. S.-a zasleduje tudi žandarmerija v Vevčah zaradi požiga nekega vojaškega objekta. — O postanku in zgodovini zemlje bo govoril v petek 28. februarja v Ljudski univerzi prosvetni inspektor v p. g. dr. Leopold Poljanec. — Kaj pripravlja drama. Mariborska drama pripravlja Golievo otro&ko igro >Princeza in pastirček«. Je to ljubka igra. ki je žela v mnogih gledališčih velike uspehe. — Bitka na »vatbi. V Dragučevi je bila pri vinićarjoi Dre vensku pretekli ponedeljek svatba. Proti večeru je prišlo pet mladih razgrajačev, ki so v nekaj minutah spremenili hišo v bojišče. Padali so streli, kamenje je frčalo v šipe in v kratkem času je bila soba vsa v razvalinah Vse je bik> razbito, nič ni ostalo celega. K sreči ni bil nihče poškodovan. Red so napravili orožniki. Iz Zagorja — Kud ilirke ves* ti. Rudniški inženjer g. Ivo Satter je premeščen v Ljubljano k direkciji TPD. Ker na njegovo mesto zaenkrat ni nihče imenovan, so se ponovno pojavile pesimistične govorice, da je to znak za bližnjo ukinitev obrata v Kisovcu. Stvar je zaenkrat takale: Kisovški revir je skoraj že izčrpan in se je njega opustitev že delj časa nameravala. Manjka denarja za investicije, namreč za odkup novega zemljišča, ki je last privatnikov. Ker za dogledni čas ni pričakovati v tem revirju j odkupa, je bojazen, da se obrat skrči na i minimum, povsem upravičena. Tu bo osta- | k> le toliko ljudi, da bodo nadzorovali jamske naprave. V po mir jen je pa izvemo iz istega vira, da bo v nadomestilo za Kiso-vec razširjen obrat v Kotredežkem revirju in sicer v taki meri, da bo v dveh do treh letih še enkrat večji. Tak je položaj danes. V februarju je bilo 14 delovnih dni, za marec se jih obeta pa samo 13. Nesrečna številka, katere vzrok leži v letošnja miti zimi. Rudnik zaposluje v vseh svojih obratih okiog 580 ljudi. Ker se je dogradila druga apnenica. je bilo na novo sprejetih okrog 40 novih moči. Zdaj pa je v gradnji še tretja apnenica, kjer bo našlo zaposlitev nadaljnih 30-40 oseb. Produkcija ene peči znaša dnevno okroglo en vagon apna. — Rudniška uprava je odkupila od učitelja g. Potočnika Adalberta krasen re- Zvočni kino IDEAL Danes ob 4., 7. in 91* uri DON JOSE MOJK A v filmu S križem in mečem film krasnih melodij, globoke rn plemenite lepote Vstopnina 4.50. 6.50 in 10.— Din ljef Zagorja z njegovo okolico. Rerljev v izmeri 2x1 m je res nekaj posebnega, »aj je vanj vdelanih nad 2000 mimaturnih hi-Aic in drugih poslopij. — Prijatelji kurje pečenke so izpraznili kurnik postajenačelnikove gospe Markič*-ve. Odnesli so ji šest krasnih kokoSi. Za t«-tovi poizvedujejo. — Letošnji BSJSl nas je pieaeneti). saj smo pustovali ob sodelovanju na j razno-vrstnejših ma&kar. že zgodaj popoldne so predstavo otvorili otroci, v mraku pa so se pomikale skupine mask od gostiln«* do gostilne, kjer so jih čakal: okrog miz resnejši »meščani- ob kozarcu vina. Nihče se ga ni posebno naleze], tudi maske so bile trezne in vljudne. Na pepelni^no sre«Jo popoldne so pokopavali Pusta ob sodelovanju množice radovednežev, ki so mestoma zatrpali cesto in ovirali promet Ra«li tega se nihCe seveda ni jezil. — Občni zbor Rdečega kri/a bo v petek 28. t. m. v topliSki šoli. Sklepčen bo ob vsakem številu navzočih. Zadnjič je radi pomanjkanja zanimanja za to tako potrebno ustanovo ostal nesklepčen Prosimo vso javnost, da zbora udeleži in da novih pobud za važno delo RK v revirju. Izdelki domače hišne obrti Ljubljana, 27 februarja. V Časih pre»d svetovno vojno so Skofje-l«»£ki domači hišni izdelki zelo sloveli m je bilo v trgovinah po njih veliko povpraševanje, saj so zaradi svoje sobdnosti m trpežnosti nadkriljevali razne industrijske izdelke. Med svetovno vojn., je ta domača hifrna obrt skoraj izumrla in so jo po vojni le v redkih kmečkih domovih spet oživpi. Tudi v škof ji L>ki in okolici je dane.* le malo statev, ki na njih izdelujejo predvsem brisače, brisalke In platno na metr*. V zadnjem času so se ti izdelki spet pojavili v večji meri in je njih prodajo prevzela že znana trgovina Goli v šelenbur-govi ulici 3. Opozarjamo na njen.. izlo#s>o in na današnji oglas Iz Trbovelj — TO&VE OhNK: Danes je bil tukai trzni dan. veaidar ni ka/alo, da bi bil. Tako slabo /alo/enib vtojnic žc dottfo ne pomnimo. Bilo je te nekaj kmetic in br* njevk. pa Še te niso vsega prodale. Zju*ra ?o oznaCMe cene sj jajcu po I* za knara ča. toda že okrog 8. ure so »nižale zone na 20 za 10 Din. ker ni bilo kipcev. Tudi re-lenjave je bilo prav malo. le nekaj fiioii. motovilcii, radića in jabofc, ki to jih prodajale po f>in &JB do 4.—. RAzno ŠPORTNE pumparice posebno dolge Ln široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično iz-:Ielaaa dobite po Lr?zkonkur©n-:nt ceni pri Preškerju. Sv. Petra cesta 14. t>.R POUK STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečai Učna ura znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pri-čotek novega tečaja 2. marca. Chrisiofov učni zavod. Domobranska c 15. "82 PRODAM Beseda SO par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din Telefon 2059 Suha drva, premog, Kar bo pakete dobite pri i. Bohoričeva aL *L S O H ■ Ki 01 .2 'u d G a M G* trn •* O s> mm v --> o — 9 * "S i a 3 3 S O s z Razumen človek zna presojati, zato upora M j« %m nmg» xoh CiMEAN zobno kri S iti zobno ikleirfno podeljuje sobcin prirođen odstranjuje dotfofe prijetem ki izvrši to, hmr LIPSKI POMLADNI SEJEM 19)6 ZAČNE 1. M A K C A M% p a p u m t a NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ittg. 6. Tonniec, Ljubljana TTRftEVA CM- TELEFON ?7-ft ZV ANIONI BIRO LAJPCI&KOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ \I1HA J LOV A M. ji dnevi v Innsbrucku Rezultati *?n~ka — V slalomu so se naši Se dokaj dobro odrezali Innsbruck, 22. februarja Razpoloženje radi nesrečne tekme se je že maio poleg-lo. Snoči je bila zopet seja, kjer je vladalo čudno razpoloženje. Francoski delegat je vložil protest, ker je trener italijanskega, moštva znani Gasperl na progi v smuku pričakal dva svoja, tekmovalca, ju vodil po nevarnem mestu in jima tako Kazal najboljšo pot. Zastopnika italijanskega saveza ni bilo. Ker se je dognalo, cia italijanska tekmovalca nista prispela na cilj. jc bilo samo sklenjeno obvestiti o protestu italijansko delegacijo in grajati uesportno postopanje njihovega trenerja, Mi in Itaijani smo prispeli na cilj samo s tremi tekmovalci, dočim so za moštvo potrebni štirje. Sklenjeno je bilo kvalificirati moštvo tako, ua se na mestu časa Četrtega tekmovalca vzame čas najboljšega tekmovalca dotične države dvojno. Temu mojemu predlogu ni nasprotoval nihče na seji, čeprav sem ga sprožil bolj formaino in nisem imel upanja na uspeh. Ko sem prodrl s tem predlogom, sem predlagal š?, da se dovoli postaviti tudi za slalom nam in Italijanom še četrtega tekmovalca, da se lahko izvede kvalifikacija tudi za moštvo. V slalomu je bil dovoljen start namreč le onim tekmovalcem, ki sa tekmo v smuku dokončali, ker je bila tekma v kombinaciji. Tudi ta predlog je prodrl, oba pa gotovo le zato, ker so bil; prizadeti tudi Italijani, s katerimi Avstrijci bolj simpatiziraju kakor pa z nami. Rezultati smuka so za nas prav dobri. Pračkovo 18. mesto jc v tako hudi konku-Ioj.c: zelo častno. Boj je bil hujši kot v Ga-Pa saj so startali tudi profesijonaleh smu-ška učitelji, ki so na snegu doma. Saj so za njim še zelo močni Anglež'. Norvežan1', Švicar, in tiva Američana, čop je zasedel 30. Mušič pa 2o. mesto. V klasifikaciji p 3 mošt1 smo z: s< dli T. ali zadnje mesto. To i ni z to. ker so za nami še narodi, i ki za klasifikacijo za moštva sploh niso pri£ i v poštev. Seveda je pri tem krva tekma sama, kjer so države izgubile tekmovalce, kajti od f>7 startujočih iih je prispelo na cilj le 37 in nI bilo število moštev kompletno. Pred nami po moštvih pa so res le one države, ki jim absolutno nismo fco • i. namreč Avstrije, švica. Nor-v - "•• • rtaii.la, Amerika, torej dr- žave, ki imajo v smuku veliko premoč. FIS-slalom se je radi vremenskih prilik vrf;l v skoraj dve uri vožnje oddaljenem Secfeldu, za kamor smo dobili brezplačne vozovnice. Proga je bila 20 minut od postaje zelo lahko dostopna. Bilo je zelo svečano. Navzoč je bil predsednik republike Miklas, dalje knez Starhemberg, zunanji minister, deželni glavar . in dr. Gledalcev precej. Proga ni bila preveč strma, precej izravnana, bilo pa je 40 vratc. Vso progo so radi poledenelosti posuli z živinsko soljo, tako, da je bila kar markirana. Vratca je razvrstil slavni Seelos, ki sam ni star-tal v konkurenci. Start se je zopet zavlekel in nam je netočnost padla zelo v oči, saj smo bili v Ga-Pa vajeni največje točnosti. Poleg Pračka, čopa in Mušica je kot četrti naš startal Jelen. Konkurenca je bila ostra, saj se ravno v slalomu najbolje pokaže obvladanje smuči, kar so posebno dolžni dokazati baš smuški učitelji, ki so danes dominirai:. Dočim je v smuku Avstrija zasedi šele peto mesto, je dnes v slalomu zasedla prvi dve mesti po Mattu in Kneislu in je bil prvak v smuku, Švicar Rominger šele na tretjem mestu. Naš Pra-ček se ie zopet prav dobro odrezal in je pač naš letošnji najuspešnejši tekmovalec. Zasedel ie med kanoni 15. mesto in ima za seboj še prav dobre Američane. Švicarje. Angleže in oba Poljaka tako. da smo labko nanj ponosni. Za njim so pa tudi Norvežani Sorensen, Lassen Urdal in Kvnrnnerg. Jelen je zasedel 29. mesto, čop 30. in MuŠič 38. mesto, čopu in Mu-i-ču se je posebno poznalo, da sta bolna, so pač posledice nesrečnega smuka. Nekdo ie celo n-zval to slalom tekmo za -Invali-den.slalom« kar je pač primerno, kajti tekmovalec ni nastopil brez dokaza« o končanem smuku. Za Jutri je določeno skakalna tekma na Berg-Isel skakalnici kamor so prav pridno dovažall sneg t. vlakom. Vreme n? rm jo ie zopet zagodlo, oopoldne je nastopil močan jug. ki ie sneg kar pobral m vs? delo ie bilo zimaii. Tokmo so preložili v Seefeld. Na tekmi ne sodelujemo in se odpeli^mo že nocoi v domovino, ki si jo no treh tednih že kar želimo. Povsod ic prijetno in lepo. mno^o lepega smo videli, toda doma je Se vedno nai-lepše. *~\ K. i L OliZll rez domovine Na»«e«»v urad v ženevi je moral skrbeti za vse emigrante, ki jih je nad 3 milijone Po sklepu Društva narodov bo v kratkem likvidiran ženevski urad emigrantov, ki ga je ustanovil leta 1921. znani norveški raziskovalec in državnik Fridtjof Nansen. Urad je imel v evidenci več mili- jonov emigrantov, izročenih na milost ali nemilost težki usodi, prepitščenih samim sebi, brez doma. brez svojcev, ženevski urad seveda ni mogel skrbeti za vso to armado emigrantov, pač pa je marsikaj storil zanje, a na drugi strani so imeli emigranti vsaj zavest, da nekdo skrbi zanje, da imajo zaščito, čeprav skromno. V ženevi bivajoči holandski novinar H. van Haakland se je oglasil te dni pri generalnem tajniku Nansenovega zavoda in Nansenovem ožjem sotrudniku T.F. John-sonu, ki mu je povedal mnogo zanimivih podrobnosti iz obsežnega delovanja ženevskega konzulata ljudi brez domovinske pravice in brez državljanstva V ženevski centrali Nansenovega urada, ki ima podružnice v I7 državah, je zaposlenih z ge-neranim tajnikom samo devet moči in te naj bi skrbele za milijon emigrantov, a na razpolago imajo na leto samo 250.000 švicarskih frankov. Namen te ustanove je bil pomagati v prvi vrsti ruskim emigrantom, ki jih je bilo že leta 1924 nad 2 milijona. Leta 1922. so naprtili Nanse-novamu zavodu naenkrat še skrb za poldrugi milijon grških emigrantov iz Male Azije ter skrb za 25.000 beguncev iz Bolgarije. Teden dni pozneje je poverilo Društvo narodov Nansenovem u uradu še skrb za 350.000 armenskih emigrantov. Pozneje se je razširilo delovanje urada tudi na emigrante iz Turčije, Sirije in Posarja. Bilanca lanskega leta je zelo zgovorna. Nansenov urad je skrbel lani za nad milijon emigrantov. Potne liste je dobilo z njegovo pomočjo 8832 emigrantov, vizum pa 1070. Nansenov urad namreč ne izdaja sam potnih listov, temveč jih samo izpo-shrje pri vladah držav, zastopanih v Društvu narodov, ki so se k temu obvezale. V 3027 primerih je Nansenov urad posredoval, ko je šlo za izgon, zaslužek je pre- akrbel 7000 emigrantom, podporo pa 71.322. Nad 70.000 ljudi je prišlo lani v ženevo trkat na vrata gostoljubne kuhinje Nansenovega urada. Veliko preseljevanje narodov nase dobe je zahtevalo nagle ukrepe in v večini primerov je ženeva storila svojo dolžnost. Tako je bilo treba nemudoma preskrbeti potne liste 5000 Rusom v Bolgariji, 1000 Rusov je dobilo na posredovanje Nanse- ! novega urada dovoljenje naseliti se na Kitajskem, 1300 v Franciji živečih Armencev je prosilo za dokumente, 2000 Asircev v Siriji je bilo treba nemudoma podpreti. To je samo nekaj primerov iz delovanja Nansenovega urada, ki ima tudi kartoteko pravih emigrantov. V njih je okrog 3 milijone imen. Toliko je torej teh nesrečne-žev na svetu. Na koncu svojega pogovora s holand-skim novinarjem je izrazil generalni tajnik Johnson upanje, da bo morda še v zadnjem hipu prodrlo spoznanje, da Nansenov urad ne sme biti odpravljen. Pa tudi če bo ukinjsn. bodo v Društvu narodov zastopane države dolžne izdajat. emigrantom Nansenove sferne liste, ker so se k temu obvezale ne g ede na Nansenov urad in njihova obvezno"* tudi ni časovno omejena Če se žena pomlaja Na Duna.iu so irneii eni dan zanimivo sodno obravnave, za katero e vladalo veliko zanimale zlasti med ženskami Vse so hotele videti »banico", ki se neprestano pomlaja. Gre za nekega ovarnarja in njegovo ženo. Tovarnar j»t je pred vc,no oženil in pred letom se mu je rodila hčerka S hčerko se je pa vzga;ala mati tako. da je preživela 3 njo v3a njena otroška leta . . Z njo je hodila v Vi ldsko m tudi v srednjo 5o' >. Ko ;e izb mli.lila vojna in j • moral tovarnar k vojakom, te je mati s hčerko pra^ pridno ozirala po m-aaih Častnikih in voi'-tri:- je imela več sreče kakor hčerka Ko se je 'ovarrar vrnil, \t hitro poiskai n^'zti m:>ža, ženo je pa poslal na kmete čez leto dni te pa dobil vnukinjo, ki ?n j,, žena zopet iče'a vzgajati. Igrala se je z no, jo uMIa in zb;-rala okrog nje Jrar-j >if klirc skratka pomladila se je tretjič Z mladostjo svoje vnukinje se je pa navzela modernih nazorov in o svoji hčerki je trdila, da je že starokopitna. Me moderne žene gledamo na življenje drugače, je zatrjevala. Tovarnarju seveda to ni bilo po volji in ko je nekega dne prišla vnukinja vsa objokana k njemu, češ da ji je babica odpeljala že tretjega kavalir ja na smučeh, se je razjezil in zahteval ločitev zakona. Pred sodiščem je žena izjavila, da bi moral biti mož vesel, da ima podjetno in veselo ženo, svežo in mladostno, čeprav je že v letih. Sodnik je bil v zadregi in je sklenil izdati pismeno razsodbo. Hripa ozdravila drugo bolezen V Angliji se je pripetilo, da je hripa ozdravila drugo bolezen. Pokazalo se je zopet, da vročica ne vpliva samo na bolezni, ki jih spremlja, temveč tudi na dru. ge bolezni v organizmu. Rudar John Hen-chen je leta 1921. obolel, otrpnili sta mu obe nogi in križ. Celih 14 let se ni mogel niti ganiti. Nedavno ga je pa napadla huda hripa in ko je ozdravel, je ves srečen opazil, da se z njegovo staro boleznijo nekaj dogaja. Od dne 6Y' dne se je počutil bolje, v začetku se je mogel gibati le malo, zdaj pa že lahko hedi brez palic. Če bo šlo tako naprej, se bo kmalu zopet lahko vrnil v rudnik na delo. Zdravniki so mnenja, da je v tem primeru huda vročica, ki je spremljala hri-po, ozdravila drugo bolezen. Posebno, če je šlo za primer tako zvane histerične otrplosti, je ozdravljenje povsem I razumljivo. Ozdravljenje z visoko temperaturo je možno v primeru, če ni otrplost posledica uničenja živčnih središč. Saj je znano, da cepijo pri paralizi bolnikom ma_ larijo ali tifuz, da umetno vzbude v organizmu visoko temperaturo. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SAMO dE DANES ob 4., 7M to 9V< uri veselje ZA STARO IN MLADO SiUy in Micky revija Mkkv, goska, prešiček in drugo. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Velika deputacija kmetov pri ministrih v zadevi Batfe Prejeli smo: Časniška poročila o protestnih zborih proti »Bati« in zahteve čevljarjev, da se prepove predaja »Batkiih« opankov, so bila vzrok, da so se tudi kmetje začeli brigati za to stvar. Seveda iz čisto drugačnega vidika. Te dni je prišla deputacij.i 29 kmetovalcev iz sreza Bijeljina in Zvorniik pod vodstvom narodnega poslanca g. Ljube Fantiča, lekarnarja iz Bijeljine, ter obiskala vse mni-stre in tudi ministrskega predsednika. Deputacija je ministrom predočila težak položaj in siromaštvo, v katerem živi naš kmet zaradi padca cen poljskih pridelkov m zaradi nesorazmerja cen industrijskih proizvodov. Prosili so vse ministre, če že ne morejo pomagati s tem, da se povišajo cene njihovim pridelkom in živini, da vsaj omogočijo, da bi mogli kmetje sebe :n svoje družine preskrbeti s cenenimi industrij-sk;mi izdelki in sploh z blagom, ki ga kupujejo v mestu. Na vsak način pa. da preprečijo podražitev takega bla«a in izdelkov z občinskimi trošarinami in podobno. Njihovo spomenico, ki je rudi za nas zanimiva, priobčujemo v celoti. Gospodu dr. Milanu StojadinovLču, predsedniku ministrskega sveta Beograd. Gospod ministrski predsednik! Že več ler beremo, kako neke gospodarske zbornice zahtevajo, da 6e prepove delo Tivarju, So-kotu. Ta-Ti. Bat; in drugim, ker oni poti-s/kaio cene navzdol. Čitamo in presenečeni smo da so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako. slepi v lovu za dobičkom, da nastopajo celo proti cenenosti. Kolikor nam je znano, je državna politika vedno bila za cenenost. Sedaj zahtevajo oni celo zakon, da se kaznuje tisti, ki prodaja poceni. To je že res velika državna kriza. Nihče z veseljem ne prodaja poceni, razen Če mu gre to v račun. Poceni prodaja samo tisti, ki mora. to pa smo mi kmetovalci. Leta in leta darujemo naše delo meščanom, oni pa zahtevajo, da nam svoje blago prodajajo kar najdražje. Vsa država vpije na ves glas, da so cene onega, kar prodaja kmet, tako padle, da se mu morajo brisati dolgovi. Zakaj naj nam se brišejo dolgovi, ko pa vendar lahko drago plačamo meščansko blago? Mi kmetje nimamo gospodarske zbonvce. torej ne spadamo v gospodarstvo. Toda vprašamo m-erodaine gospode, s kakšno pravico sme manjšina meriti suknjo veČini? Kaj nismo mi tisti, ki edino smemo govoriti, kaj nam treba in kaj je za nas dobro? Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovemu in gumijastemu opanku, ker »Škoduje« kmetovemu zdravju. Pobrigali ^-mo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnic^, manjka nam soto higijemčTM. obutev. Tudi brez meščanov vemo. da so škomji boTjši od čevljev, čevlji boljši od usnjenih opank, a ti zopet boljši od sirovih. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sinove opanki boljši od raztrganih in ti boljši od bose noge. Nočejo vedeti, da je cena goveji živini petkrat padla, da torej tudi za meščansko b4a-go ne moremo več dati. Brez denarja ni zdravja. Toda sedaj je denarnica važnejša od zdravja. Polovica naroda ni v stanu, dati več kot 30 dinarjev za obutev, za ta denar pa je mogoče dobiti samo gumaste opanske: ti so boljši od vsakega čevlja. Pravijo, da sc poti noga v njih. Mi sicer tega ne .vemo. toda tudi če bi tako bilo, je bolje, da so vlažne noge od potu kakor pa od brozge. Narodu pre-ositajajo ali gumasti opanki, ali bosa noga. Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blago bolje šlo, če bi se prepove- dali sirovi in gumijasti opanki. N mam-* denarja za dražjo obutev :n nimamo. Ne damo si predpisovati od meščanov, kaj bomo nosili, pa tudi če bi bilo zi-stonj. Se manj pa bomo dovolili, da ^e dvigajo cene onega, kar mi kupuiemo ter se pri tem dajejo obljube da se bo d v j-nila cena tega, kar mi prodajamo. To dru^o je samo v božjih rokah, toda ne pustfm 1, dn bo ono prvo v peklensikh! Citamo, da je to tuj kapital, ki povzroči cenenost. Če ie tako, hvala psu, kn lis* 1 našega naroda niso na to pr;:':. Pravijo, I e maramo ne Tato ne Bet o. Toda mi v zopet pravimo, daite nam MTOO pocc blago, pa nai ga dela kdor h< ". . i dela magari država. Samo cen da nam ve dvigate in vržete v su/enistvo mrMion- v kmečkega naroda za račun meščanov' !>■:-volj smo mi pritegovali jermen, naj ga sedaj še oni malo! Toda milimo, da še ni tako hudo. Prosimo vas gospod ministrski Bjcodsod* nik, postite pri miru cenenost mehanske n bViga. kolikor je še je. Bvielj'na, 18. febr. 1Q.V>. Podip»i okrog 200 kmečkih /adna-: občin, kmetov in delavcev. SPOMENICA NARODNIH POSLANCEV Z V »BATOc Zaradi kampanje, ki se sistematično voli proti Bat'i, je posetila skupina narodnih po slaneev, 25 po Številu, iz raznih poMtieiiin strank, večinoma kmetovalci, ministra trgovine in industrije g. dr Milana Vrteaira, ter mu izročila spomenico. V spom«*niri iti v osebnem razgovoru so poslanci povdar;.-. M. da se je treba Bat'i zahvaliti, da ie v-lik del naroda danes obut, ki je >ir*»r prrj hodil bos. Bat.a je znižal rene obutvi zr. 50 do 70 odst. in je nie«_rov glavni ko ment pred vsem kmetovalec, kateremu omogočil, da že za '29 Din kupi par dobrih gumastih opankov. Poslanci so povda ril . da v naši državi se danes milijoni bodi jO l.o-i in nedovoljno obuti ter so zahi. \ i od miuisira. da tudi s temi računa in nf dovoli nikakšne omejitve ^Bati ali podražitve njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najbolj nepravičnim načinom obdavčenja. Iz Ljutomera — Občni zbor ljutonier>ke jrasjUke /upe-Te dni se je vrSil občni zbor gaMlsk"" župe v Ljutomeru. Zupa ima r>4 Čet. HaaSV je 1H20, častnih podpornih 69& V župi je 55 gasilskih domov. 7 avtomobilov, 19 motornih brizgalu. 54 ročnih, nad IO ti^o.% metrov cevi, nad 000 uniform. Požarov Kilo v preteklem letu 35 ki v> napravili škode za 8r)0-000 Din. Vse rele so. s svojimi prosvetnimi odseki marljivo 'IHujejo. Izdavani je bilo 102 s sestanki vred. _ Not sokolski dom. Sokol v Križevtih, ki ima že svoje letno telovadisee. si je kupil sedaj tudi ogrodie za sokolski doni. ki se bo začel graditi. Čim nastopijo lepi to^b dnevi. — Lovska trofeja. G. Gor jak Jožef, posestnik in lovski paznik, je v lovskem re virju občine Vogrieevci u>tr»'lil zelo velik ga, krasnega lisjaka. TV>maeini ne pomn da bi kdo v Mižini kdaj ustrelil tako velikega lisjaka. Iz Ptuja — Ker 5a ni marala, jo je pretepel. Po sestnikov sin Frančie Franc iz BroŠsJc 1 imel ljubavno razmerje s so>edovo b& Dekletu pa so prepovedali občevati z njim in tudi sama je rada prekinila vse EVOM z njim. To je fanta ujezilo. Nekega VtOSTI ko se je vračala od soseda / dela. jo počakal, jo vrgel po tleh ter pričel daviti, nato pa jo je še vrgel v jarek, kjer >• zlomila desno nogo iu dobila notranje poškodbe, da je mornla v bolniro. 3Prank Hi srh n m 17 Seržant Flips Roman — Mila. draga gospodična DorPri zlatem karpu«. Častiti krčmar Bratkley, lastnik ie zloglasne beznice, je stal za tečifni mizo in mrmral v svoje brke nekaj, kar je mogla biti enako prijazna zalivala za pozdrav, kakor tudi najhujša psovka. Brlo je ob desetih dopoldne in Brackley ie bil svojo beznico pravkar odprl. Goste, ki so prihajaj ob tem času v krčmo, je Bracklev dvakrat nerad videl. To so bili običajni poricijski konfidenti, ki si ponoči niso upah" v VVhitechapel. Pravo vrvenje se je začenjalo v njegovi krčmi šele okrog poldneva. Ta čas so prihajali berači, postopači in podobna svojat velemesta od »dopoldanskih poslov« v City. Jed so prinašali večinoma s ssbo:, v krčmi so si pa privoščili steklenic j portskega ah še boljše kapljice kakor je bila pač konjunktura, če so imeli denar, so plačali, sicer so pa ostali dolžni. — Želite?je vprašal krčmar osorno in si počasi brisal razpokane rdeče roke z umazanim modrim predpasnikom. — Steklenico portskega, toda ne preveč mrzlega, če smem prositi, — je za-mrmra! možic in krenil naravnost k hrastovi mizi. — Lepo je danes, — ja začel, ko mu je krčmar prinesel vina. Brackley j e iiK>lče prikimal. Debeluhasti možic se pa ni dal tako lahko odpravki. Govoril je o eni stvari ter vpraševal po vsem mogočem in nemogočem tako, da mu je moral krčmar hočeš nočeš odgovarjati. Kmalu je napeljal možic pogovor na izrezljano in razrezano hrastovo mizo. Znova se je pokazalo, da je ta znamenitost slaba stran Jacka Brackleya. Kdor se je za to znamenito mizo zanimal in kdor jo je občudoval, je moral bhi p^ njegov prijatelj. Brack!f:y je takoj sedel k neznanemu gostu in mu iel pojasnje- vati vse, kar ga je zanimalo. — Skoda marsikaterega izmed teh dečkov, ki so tu podpisani, - je dejal krčmar zamišljeno. Pokazal je s prstom na izrezano mačjo glavo z začetnima črkama D. W. in nadaljeval: — legale tu, pisal se ie Dick Windeit. so nedavno obes'li. — Da, da čital sem o tem. — je pritrdil debeluhasti možic in po-tožil prst na kvadra; s štirimi velikim; začetnicami.. V njem so bile črke M. in L. pod V!, in C. nad nj'mi pa L'tnica. — Kdo je to? — je vprašal debeluh kar tja v en dan. — V Ameriko sta odootovala, obadva. To sta bila vražja dečka, pri tem pa kavalirja, še daleč ne tolovaja, kakršni se potikajo tu pri nas po Whiteoh 1-pelu. Že dobrih deset let bo tega. spominjam s>e pa, kakor da bi bilo včeraj. Tale tu... Jack Brackley je podčrtal s svojim okornim kazalcem črki R in C v kvadrata — tale je prišeil k meni Š2 dan pred odhodom. Bifla sva sama v vsem lokalu m sedela sva prav tu. kjer sediva zdai midva. Nazadnje sva se še malo sporekla hi ... — In Dotem je vas Edvard Cleenharp znan pod imenom Lrt-tle Edy. tako pošteno kresni, da ste z obratno pošto izpljunili na to lepo mizo dva sprednja zoba... ga je prekinil debeluhasti mo- I žic in se jel smejati, kakor da je 0 sai ! najboljši dovtip." — Gromska strela! Od k^d pa veste to. človek božfti? — je kriknil Brackley. Kri mu je šinila v obraz in s pestjo ^e udaril po mizi, da so kar okna zažven-ketala. — Murda mi je to pravil sam Edvvarđ Cleenharp, — se je zasmejal debeluhasti možic potuhnjeno. — K...- pa je? Kako Sc 11 m godi? — Hvala, god; se mu BHemtnD. Zredil se je. da bi ga ne spoznali. Je samo slanino. Stavim svojo glavo proti pud-dingu, da bi ga ne spoznali, tako se ie izpremenil v teh desotih letih, odkar ne živi več v Londonu. — je odgovoril debeluhasti možic dobrodušno. Pri tem ie na videz nehote nekoliko zavihal rokav svojega suknjiča. Prikazal se je bledo-modri, sčasoma obledeli tetovirani krokodil s široko od prt1'm žrelom. — Cleenharp! — ie kriknil Braeklcv in planil pokonci. — Ali h to sploh mogoče? Ari si res ti? Človek boži. saj imaš glas kakor ubit lonec. In kaj le JC naenkrat prineslo v London? Kaj počenjaš tu? Kako ... — Stoj, stoj! Preveč vprašuješ naenkrat. Sicer pa na nikjer rečeno, da se ti moram izpovedati kakor v spovedni-ci, Ti mrha stara! Ali bos držal jezik za zobmi, da sem v Angliji? — Seveda, seveda! Sa_- sam (b me policija ... — Daj mi povedati do konca. Opozarjam te zlasti, dd ir nobeOCgl povoda, da bi se bal polici>e. Zadeva z Ind 1 banko je pozabljena, ži'viim kot pošten državljan, ki strogo izpoilnjuij angleško zakone. Sicer pa policija ve, da sem v Londonu, saj me je nedavno spona) seržant Hips iz Scoiland Yarda. — No tega mevžastega tepca sc TC& iti treba bati- — je dejal Bracklev. Ta ni prav nič nevaren. Ni šL* dolgo lesa, ko je bil neke noči tu. Sedel jc Hi to mizo čisto sam, ti pravim. K sreči je bil > v lokalu malo ludi. sicer b' nc b;-1 odnesel zdrave kože. Edvard Cleenharp se k dobrodusn -nasmehnil in pripomnil mirno: — Br^K-!ey, mislim, da me poznaš. 2e od itćfcdaj sera bil :rd oreh /a So ;!jnd Ya,d, pripravljen vedno prelukn'ati pol tu< detektivov, pređso bi se dal /gr:b;o. Toda eao ti povem: Če bi b i ta 'oka! poln naših ljudi tako, da b; niti igla ne mogla past: na tla in če bi srtali za rtie-noi najboljši strele: iz VSGp VvTiitedu-ncla, pa bi niišcl sem ta mev/asti tepec, kakor mu praviš in b: deial: Lit t le F:dy dajte mi svoj samosi« ;s n pojdite z me-ooi — pri mori veri. di bi sege-1 v ftt dal bi mu samokres in sel bi z n: IT brez najmanjšega f odpora. -r Za opravo m lnsejatnj del lista Oton Chrtatof. mm Val v LJubftanl.