Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. 165__Ljubljana, sreda*?, julija 1939__Cena ž Din
Upravruštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt- ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78 180 Wlen št 105.241. "
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Pogajanja v Tokiu
GDANSKA KRIZA BO REŠENA MIRNO?
Nasprotujoče si vesti o pogajanjih med Poljsko in Nemčijo ter o nemških namerah Varšava vztraja na svojem stališču — Hitlerjevo mnenje o rešitvi gdanske krize
V soboto so se v Tokiu začela pogajanja med Japonci in Angleži.
Prav nič ugodne okolnosti ne spremljajo začetka japonsko-britanskih pogajanj. Težko je ujeti kje glas, ki bi ob tej pril.ki napovedoval povoljen potek razgovorov, kaj šele njihov ugoden zaključek. Ze prvi razgovori med predstavnikoma obeh strank, japonskim zunanjim ministrom Arito in britanskim veleposlanikom Croigiesom, so potrdili slabe časopisne spremljave ter pokazali kaj malo nadepolno sliko. Brž je bilo treba napraviti odmor in podoba je, da tudi poslej ne bo šlo v pospešenem tempu. Posebno se vidi, da se japonski strani niti najmanj ne mudi, pa da zato kaže vsa nagnjenja, kako pogajanja čim bolj zavleči in razvleči. Razumljivo je to. saj ta čas traja blokada britanske koncesije v Tiencinu dalje in pogajanja, ki so se začela na britansko prizadevanje in v zaščito britanskih interesov, imajo namen, da odstranijo vzroke, ki so za blokado odgovorni ali se vsaj za take označujejo. Ugoden potek pogajanj, pa kolikor mogoče nagel njihov uspeh je torej predvsem želja Angležev, dočim je več ko verjetno, da jih bodo Japonci kar najbolj mogoče zavlačevali.
Polagoma se je ta čas pokazalo, kako je z japonskimi načrti na Daljnem vzhodu. Sprva je bilo videti, kakor da Japonska naravnost tira razvoj stvari v ostrine, izzivajoč vedno nove konflikte. Z začudenjem so v svetu spremljali ta presenetljivi razvoj stvari, ki je kazal, da so v vzhodni Aziji izgubili že ves respekt pred Veliko Britanijo ter da smatrajo priliko za ugodno, da jo naravnost dražijo in izzivajo. Zdelo se je nekaj časa. kakor da dela to japonska vojna stranka na svojo roko in da izvaja svojo izzivajočo politiko zoper voljo tokijske vlade ali vsaj ne v dovoljnem soglasju z njo. Ugledni politični glasniki v zapadni Evrooi so se s čudom vpraševali, kaki nagibi tičijo z^ japonskimi potezami, ki sose zdele kakor voda na mlin onim faktorjem. ki hočejo čim orej skovati mogočno fronto z Anglijo, Francijo in Rusijo kot jedrom.
Podoba je, da je mesec dni, odkar se je v Tiencinu nenadoma začela blokada mednarodne koncesije, vendarle razkril japonske načrte. Posebno odseva to iz japonskih zahtev, ki jih je po dosedaj objavljenih poročilih postavil japonski zunanji minister Arita na otvoritvenem razgovoru konference v Tokiu. Japonska ne želi samo. da se razišče konkretni primer konflikta v Tiencinu in premctrijo njegovi vzroki, pa se s tem poiščejo solucije, ki naj likvidirajo afero in jo pospravijo čim prej s sveta. Ne, japonske zahteve gredo za tem, da se obravnava položaj v vzhodni Aziji v celoti, da se ugotovijo nesoglasja in se po tem potu poiščejo izhodi. Toda še mnogo bolj razumljivo se glasi japonsko stališče: Velika Britanija naj kratko malo prilagodi svoje postopanje novo nastalemu položaju, naj prizna novo stanje, to je ono, ki so ga ustvarili Japoncr s svojimi vojaškimi okupacijami. Angleži naj nehajo s svojimi simpatijami spremljati obrambo maršala Čang-kajšeka, naj jo nehajo podpirati ter s tem olajšajo Japoncem nadaljnje uspehe in jim omogočijo dokončno zmago. Po došlih poročilih je bilo tako postavljeno japonsko stališče po besedah samega zunanjega ministra Arite. Nimamo povoda dvomiti o točnosti teh vesti. saj se popolnoma ujemajo s stališčem. ki ga že dolgo, osobito pa zadnji mesec objavljajo japonski listi na vso moč in ga forsirajo od Japoncev zavisna glasila tudi drugod, osobito na zasedenem področju Kitajske. V Tokiu so mu želeli dati poudarka še na drug način, s posebej insceniranimi ogromnimi prireditvami, pa z velikimi paradami na zasedenem Kitajskem, ki se iim že na prvi pogled vidi, kdo in kako ter zakaj jih je insceniral. V zadnjem času so Japonci prešli celo že v nasilnosti zoper britanske konzulate in sploh britanske državljane. Vidi se, da so Japonci mobilizirali ves aparat, ki jim je na razpolago, da z njim od Angležev izsilijo popuščanje.
Pri tem pa se obenem kaže, da Japoncem nikakor ne gre za to, da bi resnično računali z vojno, morda niti ne, da bi s tem ojačili akcijo totalitarnih sil. Vsekakor to ni poglavitni japonski namen. Zdi se, da so se tudi v Tokiu lotili stvari po taktiki, da z zastraševanjem omehčajo nasprotnika in ga pridobijo za koncesije. Nemara je poglaviten račun, da si obetajo v Tokiu uspeh z naslednjim: tako v Londonu kakor v Parizu niso zainteresirani na tem, da bi se sedaj odločale velike sporne zadeve na Daljnem vzhodu; zato bodo razpoloženi na koncesije, ako jim pokažejo Japonci, da so pripravljeni popustiti v svoji široko zasnovani protibritanski akciji, če Anglija in Francija prepustita Čangkajšeka usodi, pa si s tem zagotovita vendarle še '
London, 18. julija, z. Vsi današnji listi beležijo vesti o možnosti pogajanja med Nemčijo in Poljsko glede Gdanska, pri čemer pa opozarjajo na to, da prihajajo te vesti iz Rima in Berlina. »News Chroni-cle« poroča v zvezi s tem, da nameravajo v Berlinu zlomiti odpor Poljske na ta način, da bi proklamirali Hitlerja za predsednika Gdanska, s čimer bi se ves problem z vojaškega prenesel na juridično področje. »Timesov« dopisnik je glede teh vesti zelo rezerviran in govori samo o možnosti mirne rešitve gdanskega problema. Oči-vidno je dalo povod za te vesti dejstvo, da so za prihodnje dni napovedana gospodarska pogajanja med Nemčijo in Poljsko. V zvezi s tem pa se zatrjuje, da bo Nemčija zahtevala revizijo poljskega manjšinskega statuta kot ekvivalent za popuščanje v gdanskem vprašanju. Vse te vesti pa so bile nocoj iz Berlina in Varšave kategorično demantirane. Organ narodnih socialistov v Gdansku naglaša, da so vse te informacije docela neverjetne, v Varšavi pa slej ko prej zatrjujejo, da Poljska ni in tudi ne misli spremeniti svojega stališča.
Berlin, 18. julija, br. Po vesteh, ki se širijo v Berlinu, je v teko posredovalna akcija med Londonom in Berlinom glede Gdanska. Ne smatrajo pa za verjetno, da bi prišlo do neposrednega stika med Berlinom in Varšavo, prav tako tudi ni mogoče dobiti nikakih zanesl.i""h informacij o tem. kdo je posredovalec. V nekaterih političnih krogih mislijo, da je prevzel vlogo posredovalca Mussolini. drugi pa so nazirania, da gre zopet za novo akcijo Vatikana.
Pariz, 18. julija, o. V tukajšnjih politič. nih krogih prav;jo, da so nastale povsem konkretne možnosti za direktna posraja-nja med Nemčiio in Poljsko glede Gdan ska. Nemški politični krogi so postali glede Gdanska zelo zmerni in v evropskih listih se vedno češče pojavljajo vesti o pri pravah za ta pogajanja.
Vse kaže, da so pogajanjem vendarle še na poti velike ovire. V Gdansku so se pričele širiti govorice, da se bo dal Hitler izvoliti za predsednika gdanskega senata. Proti temu bi ne bilo ničesar mogoče ukreniti, ker je nemški kancelar že častni me. ščan Gdanska in ima pasivno volilno pravico v svobodnem mestu.
Na drugi strani pa je maršal Rydz-Smigly izjavil, da med Nemčijo in Poljsko ne more biti pogajanj o Gdansku. Poljska se bo borila za Gdansk, čeprav bi ostala popolnoma sama. To tolmačijo varšavski politični krogi kot odgovor na govorice o nemško-poljskih pogajanjih.
Gdansk, 18. julija. AA. Reuter. Pokrajinski vodja nacionalne socialistične stranke v Gdansku Foerster in vodja propagandnega oddelka Zaske sta se vrnila v Gdansk iz Berchtesgadna, kjer sta bila sprejeta pri Hitlerju. Trdi se, da je Hitler optimistično razpoložen in da se bo po njegovem mnenju vprašanje Gdanska lahko rešilo mirnim potom s pogajanji med Poljsko in Nemčijo, ako ne bo tuje intervencije. Istočasno napovedujejo, da se bodo nadaljevale vojaške priprave v Gdansku. ker se smatra to vprašanje za nujno Trenutno pa je prenehal uvoz orožja v Gdansk. Konec minulega tedna je bilo aretiranih 50 starejših članov policije v Gdansku. Razlogi teh aretacij niso znani. Nova nacionalno socialistična radiopostaja na Hegel-bergu je začela obratovati ter je tako močna, da z navadnimi aparati ni več mogoče poslušati tujih postaj.
Nemški načrti za priključek Gdansf ^
Gdansk, 18. julija, o. V pretekli noči je prispelo iz Marienburga v Vzhodni Pru-siji 40 avtomobilov z vojnimi potrebščinami. Poročevalcu agencije »Associated Press« ni uspelo dognati, kam so spravili
ves ta material. Transport je prišel tik pred povratkom voditelja narodnih socialistov Forsterja, ki se je zadnje dni mudil v Berchtesgadenu.
Forster ni hotel po svojem povratku novinarjem dati nikake izjave. Med tujimi novinarji pa se širijo govorice, da je prinesel s seboj povsem izdelan načrt za ureditev gdanskega vprašanja v smislu nemških zahtev. Čeprav o tem načrtu ni bilo mogoče uradno dobiti nikakih zanesljivih informacij, pravijo, da gre za nov način plebiscitarnega priključka Gdanska k Nemčiji.
Po informacijah iz Nemčije bodo poskusili Gdansk pri V-učiti k Nemčiji še pred septembrskim rresom narodno socialistične stranke Berlina pa prihajajo tudi nasprotne informacije. Nemčija naj bi po teh stremela po mirni ureditvi gdanskega problema. Pri tem bi upoštevala poljske interese. Hkratu pa bi skušala urediti svoje odnošaje s Poljsko predvsem z revizijo statutov nemške manjšine na Poljskem in poljske v Nemčiji. Po teh vesteh so berlinski politični krogi prepričani, da zaradi Gdanska ne bo prišlo do vojne.
Poljsko stališče
Varšava, 18. julija, o. Danes popoldne je bil izdan službeni komnuike, ki pravi: Ne glede na način, kako si namerava Nemčija priključiti področje svobodnega mesta Gdanska, izjavljajo uradni poljski krogi, da bo že samo dejstvo priključitve pomenilo nedopustno kršitev sedanjega političnega in pravnega stanja ter bo za to izzvalo odgovarjajočo reakcijo.
ska in pozvalo Hitlerja, naj prevzame mesto predsednika gdanskega senata.
Litovski novinarji v Gdynji
Varšava, 18. julija. AA. (Pat). V Gdy-njo je prispela večja skupina litovskih no. vinarjev, ki se že več dni mude na Polj-■ skem. Iz Gdynje bodo litovski novinarji i obiskali razne kraje v poljskem primor. ju.
★
Madžarska postane nemški protektorat?
London, 18. julija, z. V angleških političnih krogih je začelo prevladovati nazi-ranje. da prihodnja akcija Nemčije ni namenjena Gdansku, marveč Madžarski, ki naj bi stopila z Nemčijo v enako razmerje, v kakršnem je že sedaj Slovaška. Ker za neodvisnost Madžarske ne jamči nobena velesila ali kaka druga država iz angleške mirovne fronte, so v Berlinu mnenja, da ji ne bo preostalo drugega kakor pristati na nemške zahteve. Tudi listi pišejo o tem. Vodja madžarsk opozicije Ti-bor Eckhardt, ki se mudi v Londonu, kjer je imel daljše razgovore z Winstonom Churchillom in Duffom Cooperjem, je iz-! javil novinarjem, da so slične vesti že več i časa razširjene tudi na Madžarskem.
Nemški obisk v Budimpešti
Budimpešta, 18. julija. AA. (Štefani). V Budimpešto je prispel v spremstvu več svojih sodelavcev nemški državni svetnik Gor-Iitzer, pomočnik vodje narodne socialistične stranke za Berlin.
Knez namestnik na večerji pri angleškem kralju
Londonski obisk Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge je rodbinskega značaja — V Londonu sta gosta kraljevske dvojice — Pozdravi v angleških listih
London, 18. julija. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela včeraj na krajše bivanje v London. Med tem časom bosta gosta Nj. kr. Vis. kralja in kraljice v Buckin-ghamski palači. Knez Pavle in kneginja Olga sta dobrodošla gosta v tej državi, s katero se je jugoslovenski knez namestnik seznanil od mnogih strani že tedaj, ko je bil dijak na oxfordski univerzi leta 1913., kjer je tudi po vojni nadaljeval svoje prekinjene študije. Ni nobenega razloga, da bi bilo treba ta njegov obisk pripisati vznemirjajočemu položaju ali kakršnemukoli drugemu političnemu motivu. Vojvodinja Kent-ska bo odpotovala iz Anglije jeseni, ko bo kentski vojvoda prevzel svojo dolžnost kot generalni guverner Avstralije. Sin kneza namestnika Pavla in kneginje Olge kneževič Aleksander študira v Etonu. Zelja njegovih staršev je, da ga vidita, istočasno pa da se poslovita od vojvode in vojvodinje Kentske, ki bi utegnila biti dolgo časa odsotna na drugem koncu sveta. To je tudi zadostno pojasnilo, zakaj sta knez Pavle in kneginja Olga prispela v London. Ni nobene potrebe: da bi se temu obisku pripisoval političen značaj, ker je namen tega obiska očiten in v vsakem pogledu družinske narave.
»Daily Skatch« pod naslovom »Dobro- ' došlica knezu namestniku« objavlja uvodni članek, v katerem pozdravlja prihod Nj. Vis. kneza in kneginje ter med drugim pravi, da bo njima na č^st jutri prirejena svečanost v Buckm ghamski palači. »Dailv Telegra^h«, »Daily Mail« in ostali angleški listi objavljajo na uvodnih mestih noročila o včerajšnjem sprejemu Nj. Vis. kn°za Pavla in kneginje Olge in shke Nj. Vis. vojvode in vojvodinje Kentske ter po-
status quo za svoje koncesije in za druge svoje postojanke na KHajskem. Očividno računajo v Tokiu, da evropske demokratične sile ne bodo želele komplicirati svoje pozicije z afrontom zoper Japonsko.
Ves razvoj na Daljnem vzhodu v teku zadnjega meseca je pokazal, da se japonske namere gibljejo približno v naznačeni smeri. Spričo tega dobiva konferenca med Angleži in Japonci v Tokiu posebno interesantno obeležje. Iz nje se bo moglo razbrati silno mnogo, pred vsem pa, kako daleč menijo iti'v Londonu v sedanjem trenu+ku in kje se jim zdijo bodoče fronte najbolj kočljive. Od tega zavisi, koliko se bo Japoncem manever, začet v Tiencinu posrečil.
Kjcseivaasv psssti Pariz in Lm&on ?
Sofija, 18. julija, p. V Sofiji so se danes razširile vesti, da bo ministrski predsednik dr. Kjoseivanov sredi prihodnjega meseca odpotoval v Pari* kjer se bo po-mudil nekaj dni, nato pa še v London. Temu njegovemu potovanju v zapadno Evropo pripisujejo tukajšnji politični krogi zelo velik pomen Predsednik sobranja Mošanov, ki je bil prav te dni v Parizu in se sedaj mudi v Londonu, je imel nalogo. da sondira teren za razgovore, ki jih bo imel bolgnrrki mini^trs?'^' predsednik s francoskimi in angleškimi cdgovcrnimi politiki ob tej priliki.
Objavo tega komunikeja je bila, kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, potrebna spričo vesti o priključitvi Gdanska, ki naj bi se izvedla na ta način, da bi piebivalstvo svobodnega mesta z glasovanjem razveljavilo dosedanjo ustavo Gdan-
Madžarski poslanik pri Becku
Varšava, 18. julija. AA. (Pat) Zunanji minister Beck je sprejel včeraj madžarskega poslanika Andreja de Horia.
Obiski zapadnih generalov
Živahno delo za vojaško enotnost angleških in francoskih zaveznikov — Generala Ironside in Gamelin v Varšavi — Sodelovanje s Turčijo
udarjajo, da je bil sprejem zelo prisrčen in družinskega značaja.
Snoči sta angleški kralj in kraljica priredila v Buckinghamski palači večerjo v čast kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Poleg članov kraljevskega doma so bili na večerji tudi predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister lord Halifax in drugi ugledni člani angleške visoke družbe. Večerje so se udeležili tudi minister dvora An-tič in jugoslovenski poslanik v Londonu dr. Subotič s soprogo.
Visoko odlikovanje
ministra Antiča
London, 18. julija. AA. Danes dopoldne je angleški kralj Jurij VI odlikoval našega ministra dvora Milana Ant;ča z visoko stopnjo reda kraljice Viktorije.
RoMevelt ps&aja s prvaki stoank
New York. 18. julija. AA. (Reuter) Senator Bark!ey, izrazit pristaš Rooseveltove gospodarske politike, je izjavil, da je dobil v razgovoru z republikanskimi parlamentarci vtis, da bi republikanski prvaki v senatu pristali na sestanek republikanskih in demokratskih prvakov senata in predstavniškega dcma s predsednikom Roose-veltom. Na tei konferenci bi prvaki obeh velikih ameriških strank ra7pravljali z državnim poglavarjerfi o vprašanju spremembe in dopolnila zakona o ameriški nevtralnosti. Na koncu izjave je Barkley ponovno naglasil, da je prepričan, da bi republikanski prvaki pristali na tako konferenco.
Washington, 18. julija. AA Nocoj bo v Beli hiši konferenca, na kateri bodo razpravljali o nevfralnostnem zakonu in katere se bodo ude'e?ili pristaši vlade in zastopniki senata. Poročajo, da bo pri delu konference sodeloval tudi predsednik USA Rocsevelt, poleg njega pa tudi zunanji j minister Cordell Hull.
Pariz, 18. julija w. Današnji listi potrjujejo vest. da bo v prihodnjih dneh odpotoval na Poljsko vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin Razen razgovorov s poljskim maršalom Rydz Smiglym in šefom poljskega generalnega štaba bo imel maršal Gamelin tudi razgovore s poljskimi industrijci, s katerimi bo razpravljal o vojnem potencialu poljske industrije m o potrebnih ukrepih, da se ta potencial kar najbolj poveča. Razen tega bo general Gamelin pregledal poljske utrdbe na zapadni meji.
Iz Ankare poročajo listi, da so se pogajanja med zastopniki francoskega in turškega Generalnega štaba že pričela. Pogajanja imajo nalogo ustvariti tesno vojaško sodelovanje vojnih sil obeh držav. To sodelovanje bo prišlo do izraza tudi v obrambi Dardancl. predvsem pa bodo zgradili novo anatolsko trdnjavsko lin:jo. V Česni blizu Smirne bodo gradili novo pomorsko vojno oporišče.
V primeru vojne bo Turčija podprla angleške in francoske vojrške akcije v Prednji Aziji vse do ustja Nila. Nadalje razpravljajo v Ankari tudi o turških vojnih lukah. ki prihajajo v poštev za oskrbo francoskega in angleškega vojnega bro-dovja z živežem, strelivom in pogonskimi sredstvi.
Varšnva, 18. juli ja A A. (Reuter). Danes zjutraj je generalni inšpektor angleških pomorskih sil general Ironside imel razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Sestanka se ie udeležil tudi odpravnik poslov angleškega veleposlaništva Norton. Central Ironside in Norton sta še poprej obiskala marša'a Rvdz-Smig!cga in vojnega ministra generala Kasprzickega. General Ironside je bil potem gost na kosilu, ki ga jc njemu na čast priredil načelnik poljskega gencra'nega Štaba general Stahievricz. Popoldne so omenjene osebnosti vrnile obisk ecncralu Ironsidu v hotelu, kjer stanuje. Jutri bo imel general Ironside drugi razgovor z mar.'a!om Smig!ym in zunanjim ministrom Beckom.
Varšava. 18. julija i Vsa pozornost poljske javnosti je osredotočena na bivanje sira Edmunda Ironsida. eeneralnega ispek-torja angleške prekomorske vojne sile. ki je včeraj prispel v Varšavo. Vsi poljski listi prinašajo obširna poročila o generalu Ironsidu. podrobno navajajoč njegove vojaške sposobnosti in vrline in hkrati podrhtavajoč ogromen pomen tega obiska.
Generalni inšpektor Ironside je star 59 let V svetovni voini ie služil kot oolkov-nfk v angleški armadi in maršal Haig mu je poveril često najtežavnejše naloge, ki jih je pa vedno odlično rešil. Zaradi njegove odločnosti, sposobnosti in vojaških vrlin se ga je prijelo ime »železni general« Poljski listi tudi naglašajo, da je prav tako sam premier Chamberlain v najtesnejših stikih z generalnim inšpektorjem Ironsidom in da ne bi napravil niti ene šahovske poteze, da ne bi popreje vnrašal za nasvet tega vojaškega strokovn'v "
Angleška letala
London, 18. julija. w. Po poročilu »Dai-ly Heralda« bo Anglija začela v začetku avgusta dobavljati PoJjski, Franciji, Tur-
čiji, Rumuniji, Grčiji in Egiptu vojna letala.
Polet bombnikov
nad Londonom
London, 18. julija. AA. (Reuter). Ko so danes opoldne odhajali Londončani na ko-s lo, so imeli priliko z ulic ogledovati polet najnovejših angleških bombnikov. V tem trenotku ie 30 najpopolnejših dvorno-tornih bombnikov letelo nad Londonom, zaradi gostih oblakov zelo nizko. Bombniki so preleteli London okoli 13. ure.
Obisk tudi v Moskvi?
Pariz, 18. julija, e. V Parizu posvečajo veliko pozornost pogajanjem v Moskvi, ki so se nadaljevala snoči z razgovori med Steedsom. Naggyarom. Strangom in Mo-lotovim. O teh razgovorih ni bilo izdano še nikako poročilo, a mislijo, da bo prišlo do provizornih sklepov, ki bodo služili kot podlaga za nadaljnja posvetovanja. Eksperti bodo pismeno ugotovili dosedaj dosežene rezultate. Splošno računajo s tem, da se bodo v smislu zahtev Rusije v kratkem pričela angleško-francosko-ruska vojaška posvetovanja kot dopolnitev zvezne pogodbe. V Parizu predvidevajo, da si bodo v Kremlju prizadevali, da pride čimprej do teb vojaških posvetovanj in se že imenujejo nekateri vplivni francoski generali. določeni za to misijo. Na prvem mestu se imenujeta general Ponson in Requin. Prav tako smatrajo za gotovo, da ■se bodo francoski generali, ki bodo šli v Moskvo, sestali z angleškimi vojaškimi predstavniki, ki bodo poslani tja z istim lamenom. Odločitev o misiji generalov je odvisna od zadnjih razgovorov v Moskvi.
Angleške priprave za »vsak primer«
London, 18. julija, br. Priprave na eventualno vojno se v Angliji metodično in intenzivno nadaljujejo. Angleška vlada se je pričela sedaj interesirati za zavarovanje stanovanjskih hiš in poslopij v Angliji za primer vojne. Premije takega zavarovanja bi bile seveda zelo visoke, a vlada se bavi z načrtom, da bi k normalnim zavarovaL nim premijam dodala država potrebni presežek.
Na drugi strani so železniške družbe v Angliji pripravile že vse načrte za primer, da bi bilo treba evakuirati iz glavnih angleških mest 4 milijone ljudi. Na glavnih prometnih točkah že zbirajo rezervne vlake. Pripravili so tudi že vozne rede za tak evakuacijski promet.
London, 18. julija. AA. (Reuter). Naknadni krediti za organizacijo civilne pomožne službe v primeru vojne znašajo 19 5 milijona funtov šterlingov. Največji del tega kredita je namenjen za pripravo nagle izpraznitve ogroženih mest in za ureditev pomožnih bolnišnic v zaščitenih krajih izven mest. Prav tako zahteva vlada kredit 2 in pol milijona funtov za podporo beguncev iz posameznih evropskih držav. Vlada zahteva končno kredit za kopičenje rezervnega gradbenega materiala.
V Moskvi nič novega
Ponedeljski sestanek pogajanj ni spravil z mrtve točke London in Pariz ne nameravata več popuščati
Pariz, 18. julija. AA. (Havas). V francoskih političnih krogih prevladuje vtis, da v dosedanjem stanju francosko-angle-ško - sovjetskih pogajanj po včerajšnjem sestanku Seedsa, Naggyara in Molotova niso nastopile nobene znatnejše spremembe. Francoski in angleški veleposlanik sta razložila stališče svojih vlad glede držav, ki jim je treba dati jamstva, kakor tudi glede opredelitve posrednega napada Dalje sta obrazložila stališče glede novih razgovorov vojaškega značaja, ki naj bi se vodili vzporedno z diplomatskimi razgovori. Mislijo, da bosta francoska in angleška vlada ostali pri svojih stališčih. Sedaj je treba počakati samo še izjave o stališča sovjetske vlade, ko bo Molotov svoji vladi objasnil stališče Francije in Anglije. Menijo tudi. da bo v kratkem spet nov sestanek, vendar pa običajnih napovedi za ta sestanek ni.
Pariz, 18. julija, z. Dejstvo, da je ruska uradna agencija »Tass« o včerajšnjih razgovorih pri Molotovu zopet objavila skrajno nepovoljno stiliziran komunike, je zbudilo v pariških merodajnih krogih ogorčenje. S tem je bil z ruske strani tudi pre-kršen dogovor, da se o razgovorih ne bodo izdajala nikaka poročila razen skupno sestavljenih komunikejev. Po pariških informacijah so se včerajšnji razgovori v Moskvi nanašali na medsebojno pomoč v primeru indirektnega napada, torej zopet na vprašanja baltiških držav, ter o ruski zahtevi, da se politična pogajanja dopolnijo z vojaškimi dogovori. V Parizu na-glašajo, da je vojaški dogovor odvisen v prvi vrsti od političnega dogovora.
Poročili obeh veleposlanikov
London, 18. julija, br. Angleška vlada je danes dopoldne pričela proučevati poročilo, ki ga je brzojavno poslal angleški poslanik Seeds o včerajšnjih razgovorih z Mo-lotovom.
Tudi francosko zunanje ministrstvo je prejelo danes poročilo od francoskega ve-
leposlanika v Moskvi o včerajšnjih govorih v Kremlju. Kakor se doznava, težkoče še niso odstranjene.
Rooseveltova poslanica Stalinu?
Moskva, 18. julija, o. Po informacijah agencije »United Press« je tudi včerajšnji razgovor francoskih in angleških diplomatskih zastopnikov s predsednikom sveta ruskih komisarjev Molotovom ostal brez pravega rezultata. Položaj se vobče nI spremenil. Agencija »Tass« je objavila o včerajšnjem razgovoru pičli dve vrstici. Od ruskih službenih krogov ni mogoče ničesar izvedeti. Obče sodijo, da se pogajanja niso premaknila z mrtve točke.
Medtem pa je prišel v Moskvo ruski veleposlanik v Washingtonu, ki se je pripeljal preko Atlantskega oceana s parnikom »Washington« skupno z bivšim predsednikom češkoslovaške republike dr. Edvardom Benešem. V ruskih krogih pravijo, da je veleposlanik prinesel s seboj od Roose-velta poslanico za Stalina. Poslanica naj bi se nanašala na angleško-ruska pogajanja.
Nemški veleposlanik
iz Moskve v Berlin
Berlin, 18. julija. AA. (DNB). Iz tukajšnjih političnih krogov se izve, da bo nemški veleposlanik v Moskvi grof Schu-lenberg v kratkem prispel v Berlin, kjer bo ostal nekaj časa, kakor je to bilo določeno ež prej. Vesti nekaterih francoskih in angleških listov, ki spravljajo skorajšnji prihod poslanika iz Moskve v zvezo z raznimi kombinacijami, so senzacionalne ter je njihov namen čisto prozoren.
Beneš pojde v Moskvo?
Milan, 18. julija, o. »Popolo dTCaiiac j« objavil vest iz Varšave, da je bivši pred. sednik češkoslovaške republike dr. Edvarfl Beneš sklenil preko Anglije potovati v Moskvo.
DrugI sestanek v Tokiu
Japonski zunanji minister in angleški veleposlanik bosta danes nadaljevala pogajanja
Tokio, 18. julija. AA. (Reuter). Jutri ob 9. dopoldne se bodo nadaljevali razgovori med angleškim veleposlanikom Craigiesom in japonskim zunanjim ministrom Arito o Tiencinu. Ti razgovori bodo v uradnih prostorih ministra Arite. Pogajanja, ki so se začela preteklo soboto, bi se morala nadaljevati že včeraj, bila pa so preložena na jutri, ker je angleški veleposlanik pričakoval navodil iz Londona.
London, 18. julija. AA. (Reuter). Diplomatski urednik Reuterja pravi, da je angleška vlada danes ponoči poslala angleškemu veleposlaniku v Tokio svoje pripombe na njegovo poročilo o razgovoru, ki ga je imel v soboto z japonskim zunanjim ministrom Arito.
Berlin, 18. julija. AA. (DNB) poroča iz Tokia: Kakor se izve, so danes prispela na angleško veleposlaništvo nova navodila iz Londona. Na japonske politične kroge je naredila globok vtis izjava, ki jo je včeraj izrekel v spodnjem domu Chamberlain, da namreč Anglija odklanja zahtevo po reviziji svoje politike na Daljnem vzhodu kot pogoj za začetek angleško-japonskih pogajanj.
Angleški protest v Tiencinu
Tokio, is. julija. AA. (Reuter). Japonska brzojavka iz Tiencina pravi, da je an. gleški generalni konzul vložil pritožbo pri japonskem generalnem konzulu zaradi zakasnitve transporta hrane in mleka. na. menjenega v angleško koncesijo.
Pred novo kitajsko ofenzivo
šanghaj, 18. julija, e Sem so prispele vesti, da je nad 100.000 kitajskih vojakov prekoračilo Rumeno reko na jugovzhodu po-
krajine šansi, da ustavijo obkoljevanje ta-mošnjih kitajskih čet po Japoncih. Med Kitajci in Japonci so se razvile srdite borbe. Kitajci so zavrnili vse japonske napade. Po kitajskih poročilih pripravljajo zdaj Kitajci veliko ofenzivo, ki se bo pričela konec julija v srednji Kitajski. Japonci so mnogo svojega vojaštva iz severne Kitajske premestili v Mandžurijo zaradi najnovejših spopadov na tem delu fronte. Kakor poročajo dopisniki raznih tujih listov, so te dni pripeljali v Harbin ogromno japonskih ranjencev iz Mandžurije. Vse ta-mošnje šole so spremenjene v zasilne la-zarete.
Japonski general sestreljen
Tokio, 18. julija AA. Reuter: Japonsko poveljništvo v Hankau sporoča, da je kitajska artiljerija sestrelila letalo, s katerim se je vozil general Tamoj Sitoji ter 11 drugih potnikov Vsi so našli smrt. Letalo je bilo sestreljeno v bližini Kvangme-ja v pokrajini Hopej.
Rusija zavrnila
japonsko noto
London, 18. iulija. AA. Reuter javlja iz Moskve: Sovjetska vlada je vrnila japonskemu veleposlaniku noto glede vprašanja petrolejsk"h in drugih rudn ških koncesij na Sahalinu, ne da bi jo bila proučila. Ko je vrnil pomočnik komisarja za zunanje' zadeve I ozovski noto japonskemu veleposlaniku Togu. je izjavil, da sovjetska vlada ne more sklepati o noti. ker se v njej zahteva odgovor najdalje do nocoj. Taka stilizacija note, je dodal Lozov-ski. je preteča in celo ultimativna ter je zaradi tega sovjetska vlada ne more sprejeti.
Huda nesreča na slovaških manevrih
Bratislava, 18. iulija. AA. Vojno ministrstvo poroča, da se je dogodila o priliki orožnih vaj, ko so postavljali pontonski most na Nitri, do nesreče, ki je zahtevalo življenje 10 slovaških vojakov. Nesreča je nastala zaradi tega, ker je neki vojak brez razloga začel kričati, da prodira voda v ponton ter je nastala zaradi tega med vojaki panika. Dasi mnogi niso znali plavati so poskakali v vodo. Večina je sicer dosegla obalo, 10 vojakov pa je utonilo. Pogreb se je vršil včeraj v prisotnosti vojnega ministra.
Žetev v Prusiji
Berlin, 18. julija. w. Za pospešenje žetve v Vzhodni Prusiji je bilo poslanih danes nadaljnjih 20.000 delavcev.
»Delovno premirje" v Švici
Cnrih, 18. julija, z. Pred dvema letoma sklenjeno delovno premirje med delodajalci in delavci je bilo sedaj podaljšano za nadaljnjih pet let do konca julija 1944. Po tej pogodbi se morajo vsi morebitni spori rešiti na miren način.
Eksplozija na nemškem parniku
Berlin, 18. julija, o. Službeno potrjujejo vesti o eksploziji kotla na nemškem parniku »Berlin«. Spričo eksplozije je izgubilo življenje 15 članov posadke, 18 mornar, jev pa je bilo ranjenih. Parnik, na katerem se je nesreča zgodila, ko je bil že v bližini nemške obale, so vlačilci privlekli v luko Swinemiinde.
Dva avtomobila trčila
Pariz, 18. julija. AA. (Havas). Med Parizom in Etampesom sta trčila skupaj dva avtomobila. Nesreča je zahtevala 3 človeške žrtve, sedem ljudi pa je bilo ranjenih.
Žrtve strel v Angliji
London, 18. julija. w. Nad južno Anglijo je besnelo snoči hudo neurje. Vihar je ruval drevje in razkrival strehe, vmes pa so se vrstili nalivi, ki so povzročili tako hude poplave, da je bil promet docela prekinjen. Strela je udar:la v elektrarno v Bricktonu, zaradi česar je bilo vse okrožje brez luči in toka. Na letališču Cardington je strela udarila v pet ba^nov. ki so zgoreli. Po dosedanjih vesteh je neurje zahtevalo tudi pet mrtvih žrtev.
Nalivi v Turč ji
Ankara, 18. julija AA. (Štefani). Zaradi silnih nalivov sta preplavljeni pokrajini Ta-keni in Amzali. Vihar je porušil več hiš ter prekinil železniške zveze. V naraslih vodah je utonilo 50 kmetov, ki jih je povo-denj iznenadila in se niso mogli pravočasno umakniti na varno. Reka Kurtum je odnesla več mostov. Škode je zelo veliko.
Poplave v Mehiki
Mexico, 18. julija, br. V okolici Ueble je reka Meskala zaradi zadnjh nalivov prestopila bregove ter se razlila po vsej dolini. Uničila je več vasi. 60 ljudi je utonilo v vodah. Uničena so tudi vsa polja.
Akcija proti irskim teroristom
London, 18. julija. w. Vlada bo še ta teden predložila v spodnji zbornici predlog zakona, ki daje vladi širša pooblastila za akcijo proti irskim teroristom.
Sprememba na turškem poslaništvu v Varšavi
Varšava, 18. julija. AA. (Pat). Turški veleposlanik Ferid Tek je včeraj zapustil Varšavo, kjer je bil akreditiran od leta 1932. Predsednik republike ga je odlikoval z redom belega orla prve vrste. Novi tur. ški poslanik v Varšavi bo Džemal Husnu Teraj sedanji turški poslanik v Bruslju.
Beležke
„Obzor" o sporazumu
Zagrebški »Obzor« beleži iz govorov ob proslavi dr. Mačkove 601etnice odstavke, ki se nanašajo na sporazum. Po njih in po pisanju raznih listov prihaja do naslednjega zaključka:
»Splošno mišljenje je, da bo sporazum vsekakor dosežen in da ne bo več preteklo mnogo časa, ko bodo njegove določbe objavljene. 2e pred par dnevi smo napisali, da še ni znan točen datum, kdaj bo sporazum dosežen, vendar smatrajo v političnih krogih Zagreba, Beograda in Ljubljane, da se bo to zgodilo najkasneje do začetka septembra. Splošno mišljenje zagrebških, beograjskih in ljubljanskih političnih krogov je, da so odstranjene vse načelne ovire.«
Politični pomen nedeljskih svečanosti v Zagrebu
»Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo politike dr. Mačka, razpravlja v svojem včerajšnjem uvodniku o mogočnih proslavah 601etnice dr. Mačka, ki so bile v nedeljo povsod po Hrvatskem in so dosegle svoj višek v Zagrebu. Na koncu uvodnika pravi list:
»Vsem, ki se za nas zanimajo ln se morajo zanimati, je nedeljska manifestacija hrvatskega naroda dragocen nauk za pravilno in pošteno orientacijo do teženj in ciljev hrvatskega naroda. S takim narodom živeti v sporazumu in prijateljstvu pomenja ustvarjati tako organizacijo v tem delu Evrope, da bo vsak narod v njej zagotovljen svoje svobode in svojega miru. Veličastni nastop hrvatskega naroda na Čast predsednika dr. Mačka je bil zato političen dogodek prve vrste.«
JNS na jugu
Kakor poročajo listi, sta člana glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke Bogoljub Jevtič in dr. Kojič preko Sarajeva in Dubrovnika odpotovala v Črno goro. Ostala bosta v zetski banovini več dni ter pripravila vse potrebno za živahno akcijo stranke, ki je nameravana za to banovino in ki se bo pričela v drugi polovici avgusta.
Jugoras in HRS
Po »Slovenskem delavcu«, glasilu slovenskega Jugorasa. smo pred dnevi posneli informacijo, da so bila uspešno zaključena pogajanja med Jugorasom in Hrvatskim radničkim savezom (HRS) delavski organizaciji dr. Mačkovega pokreta. o novih upravah'zagrebške delavske zbornice in drugih socialnih delavskih institucij na Hrvatskem. Tudi zagrebški »Obzor« beleži to vest in pristavlja:
»Obrnili smo se na upravo HRS z vprašanjem, ali je poročilo »Slovenskega delavca« točno. Rečeno nam je bilo. da ni resnično. HRS je kot predstavnik večine delavstva na Hrvatskem samo zahteval, da dobi volilni mandat, za volitve v delavsko zbornico in druge delavske javne institucije. Kak sporazum med njim in Jugorasom ni bil sklenjen.«
Italijanski list
o Južnem Tirolskem
O ozadju znanih ukrepov na Južnem Ti. rolskem, zlasti o izseljevanju Nemcev, piše italijanski list »Provincia di Bolzano« med drugim:
»Ker je Južna Tirolska italijansko ozemlje, je povsem naravno in razumljivo, ako se italijanska politika v tej po. krajini razvija na širino in globino, kakor je tudi povsem točno, da Nemčija, potem ko je v izjavah in javnih dokumentih priznala italijanski značaj Gornjega Poa-dižja, ne ovira razvoja pofašistenja te obmejne pokrajine, kakor bi to seveda za-padni velesili vroče želeli.«
Kdo bo odločal o Gdansku
Na članek varšavskega lista »Gazeta Polska« o pogojih za mirno ureditev gdan-skega vprašanja je te dni odgovorila v in-spiriranem članku »Frankfurter Zeitung«. List najprej ugotavlja, da bi brez priključitve Gdanska v tretjemu rajhu sleherno drugo pogajanje s Poljsko bilo brez pomena, nato pa piše med drugim:
»Angleži bi morali pošteno nasvetovati Poljakom: slej ali prej vam ne bo preostalo drugega kakor da se sporazumete z Nemčijo, četudi za ceno žrtev. Gdansk leži na prostoru, katerega končno usodo bosta določali dve vtlesili, ki sta o tem vselej odločali, to pa zato, ker sta sosedi tega prostora na zapfidu in vzhodu, namreč Nemčija in Rusija. Bilo b: seveda drugače, ako bi bila Poljska na primer soseda Anglije ali Francije.«
Ukrep! proti šf*rr*^aži taii v Amerilu
Listi poročajo iz V/ashingtjna, da je več ameriških letalskih tvornic na intervencijo vojnega in mornariškega ministrstva odpustilo mnogo inozemsk h delavcev. Ti od. pusti se utemeljujejo s potrebo po varovanju vojaških skrivnosti. Vin 'a v Wa .ihin°ftonu se je o-'loč la za ta skl&p po daljši preiskavi o delovanju tuje žpijonaže na ameriških tleh.
Amerika kiif^js ctske
Ameriški senator Lundeen je predložil te dni kongresu Zedinjenih držav pet resolucij. ki pooblaščajo vlado, da stopi v pogajanja z Mehiko, Kolumbijo, Ekvadorjem in Kostariko za nakup vseh otokov, ki leže v daljavi do 2400 km od Panamskega kanala. Se posebej se v tem predlogu priporoča nakup otočja Galapagos od Ekvadorja in otoka Curasao od Nizozemske. V celoti gre za okoli 50 otokov, ki naj bi se spremenili v letalska in pomorska oporišča za zavarovanje Panamskega kanala. Ali bo ameriški senat razpravljal o teh Lundeenovih predlogih že v tem zasedanju, ni še znano.
Ogromen kanal v Rusiji
Francoski listi poročajo, da se bedo 1. avgusta tega leta začela dela za zgraditev tako zvanega »velikega ferganskega kanala« v pokrajini Uzbekistan v Rusiji. Kanal bo služil v glavnem samo za namakanje ferganskih dolin, ki bodo na ozemlju okoli 500.000 ha izrabljene za kulturo bombaža. Pri delu bo zaposlenih 16.000 moških in 10.000 ženskih delovnih moči, razen tega pa še okoli 2000 inženjerjev in tehnikov. Za napravo kanala bo treba skupno izkopati okoli 15 milijonov kubičnih metrov zemlje.
Španija bo nevtralna
Ugibanja listov o rezultatu Članovega obiska
London, 18. julija, o. V zvezi s potovanjem grofa Ciana po Španiji je objavil »Daily Express« nekaj informacij, po katerih je general Franco odklonil vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo, pripravljen pa je skleniti prijateljsko pogodbo z Italijo. To naj bi se zgodilo jeseni, ko bo sam pri-( šel v Rim. Pogodba naj bi vsebovala tajno klavzulo, po kateri naj bi Španija ostala v primeru vojne nevtralna. Vendar pa bo osovnima državama dobavljala surovine in živež. Italijanske in nemške podmornice bodo smele pristajati v španskih lu-kah in iz Španije bodo smeli prostovoljci v Italijo in Nemčijo prav na enak način, kakor se je to obratno godilo za časa državljanske vojne v Španiji.
Milan, 18. jul AA. (Štefani). »Co-rierre della Sera-. x,.še, da je treba smatrati potovanje grofa Ciana v Španijo kot dejanje velikega diplomatskega pomena. Cas bo pokazal, kako koristen je bil oseb. ni stik med italijanskim zunanjim ministrom in generalom Francom. Španija čuti potrebo za obnovo, plutodemokratične si. le pa želijo to obnovo ovirati. Zaradi tega bosta Španija in Italija ostali združeni, ter bo Španija rešila problem obnove na osnovi fašističnih metod. Mussolinijeva Italija bo ostala na strani Španije. Grof Ciano, zaključuje list, zapušča Španijo v prepričanju, da lahko Španija mimo dela
za svojo bodočnost, ki bo v skladu s sredozemsko civilizacijo.
San Sebastian, 18. julija, z. Po poročilu »Neue Zurcher Zeitung« ugotavlja v oficielnih španskih krogih, da je general Franco proklamiral nevtralnost Španije, ker smatra, da je to tudi v interesu Italije in Nemčije. Nevtralna Španija bo mogla z dobavo surovin in drugih potrebščin bolj podpreti os Rim - Berlin, kakor pa z direktno vojaško udeležbo pri morebitnem spopadu v Evropi. Prihodnja leta pa se Španija sploh ne more spuščati v nikake pustolovščine, ker mora sedaj predvsem skrbeti za gospodarsko obnovo.
Špansko odlikovanje predsednika agencije Štefani
Burgos, 18. julija. AA. (Štefani). Genera-lisimus Franco je odlikoval z redom rdečih strelcev prvega reda predsednika agencije Štefani Morgagnija.
Neuspeh Petainove misije
Pariz, 18. julija, o. Francoska vlada namerava odpoklicati svojega poslanika maršala Petaina iz Španije. Pravijo, da mu njegova misija ni uspela. Maršala Petaina naj bi zamenjal reden diplomat, ki naj bi imel nalogo doseči zboljšanje od-nošajev med Francijo in Španijo.
To in ono s češkega
Nemško nadzorstvo nad češko upravo — Vsi državni uradniki morajo znati nemško — Pritožbe nad pasivnostjo prebivalstva — Tridnevna ustavitev praških
»Narodnih listov"
Praški »Der Neue Tag« objavlja pregled organizacije nemške uprave v če-škomoravskem protektoratu. Na čelu uprave je rajhovski protektor Neurath, ki mu stoji ob strani protektorski urad, razdeljen na več sekcij. Temu uradu je podvrženih 19 vrhovnih deželnih svetov, katerih dolžnost je, da skrbe za obrambo nemških interesov v protektoratu in da vrše nadzorstvo nad češko upravo. Vsak izmed teh svetov obsega tri do štiri češke oddelke, katerim daje politična navodila.
★
Pod naslovom »Nerozumim« je praški list »Volksdeutsche Zeitung« objavil iz Pogofelic naslednji dops: »Dne 13. t. m. sem z vlakom, ki odhaja iz Brna ob 5.10, odpotoval proti Rajhradu. od koder sem nameraval do meje protektorata. V Rajhradu sem potreboval informacije in sem se zato obrnil na službujočega prometnega uradnika. Ta pa mi je na moje vprašanje odgovoril: Nerozumim. Na moja nadaljnja nemška vprašanja je nato stalno tako odgovarjal. Ko so mu postala moja vprašanja že neprijetna, se je obrnil name z besedami: Nemščine ne razumem.
K temu dopisu je »Volksdeutsche Zeitung« dodala naslednji komentar: »Skrajni čas je. da se ne trpe več v državni službi ljudje, ki ne razumejo ali ki celo
nočejo razumeti nemško.«
★
Polslužbeni organ nemške uprave vče-škomoravskem protektoratu .Der Neue Tag« razpravlja v posebnem članku z naslovom »Pasivnost ali sodelovanje« o zadržanju češkega naroda v novih razmerah. List piše med drugim:
»češki narod si ne sme zakrivati oči pred novimi stvarnostmi, ako hoče sebi samemu dobro. Čehi stoje danes pred vprašanjem: Pasivnost ali sodelovanje? Odločitev je odvisna samo od češkega naroda. Ukaz o protektoratu določa sicer v grobih obrisih upravo češke in moravske dežele, ne vsebuje pa nobenih podrobnih
določb. Ako si torej hoče češki narod zagotoviti sodelovanje pri novi ureditvi na skupnem življenjskem prostoru, potem mora sam poiskati črto, ki spaja interese rajha z njegovimi lastnimi interesi. Ako pa hoče še nadalje vztrajati pri svoji do-sotlanji pasivnosti, potem bo pač moral rajh sam podvzeti primerne korake, ki bodo pomenili prav tako naglo kakor rar-
dihalno rešitev še visečih vprašanj.« ★
Kakor poroča praški :.Der Neue Tag«, glasilo nemške protektorske oblasti, je bil znani praški dnevnik »Narodni Listy«, ki je sedaj glavni organ češke stranke narodne edinosti, za tri dni ustavljen, ker je podnaslovom »Govorimo češko!« objavil podlistek, v katerem je bil tudi naslednji stavek: »Osvoboditi se moramo poniževalne navade .da bi govorili nemško.«
že včeraj smo poročali, da je odstopil dosedanji dolgoletni starosta češkega so. kolstva dr. Bukovsky in da je bil na njegovo mesto izvoljen dosedanji prvi podstaro. sta Josef Truhlar. Po čeških listih posnemamo še ostale člane novega vodstva ČOS. Podstaroste so dr. Keller, dr. Sauer, dr. Stole, zvezni načelnik dr. Avgust Pehlat, zvezna načelnica pa Marija Provaznikova. Izvolitev se je izvršila soglasno. Seje se je udeležilo 114 upravičencev, med njimi zastopniki 65 sokolskih žup. Zaključena je
bila seja s petjem češke narodne himne. ★
Nemški notranji minister dr. Frick je izdal uredbo, po kateri preidejo v last Nemčije vse nepremičnine v češkomorav-skem protektoratu, ki so bile dne 15. marca 1939. ob 8. uri zjutraj last bivše češkoslovaške republike in ki so služ.le v vojaške ali meteorološke namene. Te nepre. mičnine upravlja odslej nemška vojska. Uredba izrecno navaja, da bodo morale biti te nepremičnine izročene nemški armadi v istem stanju, v kakršnem so bile 15. marca t. 1. Prenos lastnine se izvrši brez stroškov in brez upoštevanja dolgov, tudi če so vknj ženi. O morebitnih sporih odloča brezprizivno protektor Neurath.
»Jadran" na potu v Kodanj
Gdynja, 18 julija. AA. (Pat), šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice »Jadran« je včeraj zapustila Gdynjo ter od. plula* v Stockliolm, odkoder bo nadaljevala z vožnjo v Kodanj.
Parastos za rumunsko kraljico
Beograd, 18 julija. AA. Danes je bila v dvorski cerkvi na Dedinju spominska svečanost ob prvi obletnici smrti blagopo-kojne rumunske kraljice Marije.
Kmečka f stisa
na Hrvatskem
Vataždin, 18. julija, o. Na cesti Varaž-din-Ludbreg «;c je v bližini vasi Vartolo-vac pripetila huda nesreča. Neki tovorni avto se je za'etel v voz, na katerem sta bita Josip Kobal in njegova žena iz Va-raždina. Obe vozili sta se prevrnili v jarek. Pod avtom je našel smrt voznik Kobal. Kmetje,- ki so opazili nesrečo, so se silno razburili in so navalili na ljudi, ki so bili na tovornem avtomobilu. Tem se je posrečilo zbežati, le šoferja Josipa Perneka so kmetje obkolili. Občinski tajnik in blagajnik iz Bartolovca sta ljudi zaman mirila. Kmetje so navalili na Perneka in ga lin-čali. Smrtno nevarno pobitega šoferja so končno rešili orožniki in ga prepeljali v bolnišnico.
Velik požar
v lesni tvrdki
Sarajevo, 18. julija, o. V skladišču lesne tvrdke Ugar v Donjem Vakufu je davi nastal velik požar. Vzroka doslej ni bilo mogoče dognati. Ogenj se je z veliko naglico razširil na več poslopij in skladovnic lesa. Od vseh strani so prihiteli na pomoč gasilci, ki pa so se dolgo zaman borili proti divjemu elementu. Končno se jim je vendarle posrečilo lokalizirati ogenj in obvarovati preostali del skladišč. Zgorelo je okrog 2500 kub. metrov obdelanega lesa, 3000 železniških pragov in več stavb. Škoda znaša 2 in pol miMjr na din Skladišča so bila zavarovana.
Napredovanja
učiteljev
Beograd, 18. julija p. Napredovali so naslednji učitelji in učiteljice:
V	5. položajno skupino Julijana Fister v Šoštanju, Ema Migi v Dolnjem Logatcu, Franc Samec pri Sv. Marku niže Ptuja, Ljudmila Skrbinšek v Framu, Antonija Detriani na Teznu, Ivan Merhar v Šmarju, Ivan Lovše v Maribora, Josip Zajec v Trebnjem, Ludvik Koželj v Novem mestu.. Antonija Grmek na Ježici, Anton Knap v Kranjski gori, Amalija Jeglič v Zasipu, Avgust Kopriva v Spodnji Polskavi, Er-nestina Zajec v Trebnjem, Rajko Božič v Mengšu, Matija Brezovar pri St. Rupertu, Albin Rupnik v Kamniku, Dragutin Gre-gorc v Mokronogu, Vekoslav Benko v Laškem, Erna Sot v Ljubljani, Eleonora Korošec v Trbovljah, Ema Zamejec v Hrastniku. Ferdinanda Sprager v Beltincih, Amalija Pavel v Žižkah.
V	6. položajno skupino so napredovali: Franja Prodan v Majšperku, Rudolf Golob v Mežici, Ernest Vrance v Studencih, Ivan Kovič v Poljčanah, Anton Metlika v Slovenski Bistrici, Edvard Korošec pri Sv. Marjeti, Ana Lapajne v Kamnici, Alfonz Gailhofer v Cvenu, Ida Grosman pri Sv. Juriiu, Vlada Podrekar v Ljutomeru, Slavko Stopar v Ljutomeru, Josip Mislej v Kamnici, Ivan Rihter v Štrigovi, Fran Požar v Veržeju, Jožef Kristan v Cerknici, Marija Vončina v Igi vasi, Vida Knajcelj v Zagorju. Julija Mlakar v Trbovljah, Olga Madona na Ilovi gori, Ivan Pečnik v Skomarju, Ema Kranjec v Tržišču, Marija Perko v Mokronogu, Pavla Herc v Cerkljah. Fran Šolar v Lučah, Marija Seručar v Slovenskih Konjicah, Josip Unverdor-ben v Rogaški Slatini, Rudolf Podlogar v Slovenskih Konjicah, Anton Križe v Skocijanu, Vinko Ravnikar v St. Gotardu, Justina Toni v Homcu, Marija Kancler -Cuček v Ljubnem, Anton Pavlin v Črnomlju in Pavla Zupanek v Novi cerkvi.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za 19. julij: Pretežno vedro in toplo vreme. Sem pa tja bodo morda manjše nevihte.
Dunajska: Pri nadaljnjem naraščanju vročine zaenkrat še jasno, proti večeru se bo pooblačilo. Možnost neviht, južno-zapadni vetrovi
Tragična smrt Silva Mehore
V ponedeljek ped večer je pri črnuškem mostu v Savi utonil mlad, splošno priljubljen
pijonir kulturnega dela med našim narodom
Silvu Mehari 17. julija 1939
Ljubljana, 18. julija Številne prijatelje in znance — vso našo mladino, ki ima količkaj živega stika s kulturnim in narodnim delom — je včeraj v večernih urah presunila vest, da so savski valovi pri Ježici ugrabili življenje komaj dobrih 25 let starega učitelja Silva Mehore iz Ljubljane, v naši javnosti dobro znanega pionirja ljudske gledališke umetnosti, talentiranega igralca in režiserja.
Vroč poletni dan je tudi včeraj popoldne izvabil iz mesta trume kopalcev, da si poiščejo hladu in oddiha na bregovih Save. Z družbo prijateljev in znancev se je odpravil na Ježico tudi Silvo Mehora, ki je bil pred letom dni imenovan za šolskega upravitelja v Brigi na Kočevskem, pa je za počitnice prišel k svoji materi, ki stanuje na Sv. Petra cesti št. 25. Ž njim je bila njegova zaročenka, njena sestra, svak in 10-letni bratec. Kopali so se pod novim Se-verjevim kopališčem na levem bregu. Okrog 17. sta Mehora in njegov svak odšla v vodo, dečka pa sta vodila za roke. Skupaj so plavali proti mostu, tam pa je močan vrtinec fanta iznenada potegnil s seboj. Zaklical je na pomoč. V trenutku je bil Mehora pri njem, da mu pomaga. Fant pa se ga je očitno prekrčevito oklenil, da sta se začela potapljati oba. Na pomoč jima je hitel še svak, a močna struja je pograbila tudi njega, da so bili vsi trije v smrtni nevarnosti.
Na bregu je bilo vse polno kopalcev, a v takšnih primerih se ljudi loteva tolikšen strah, da je redek med njimi človek, ki zmore dovolj poguma za tvegano dejanje. Najbrž bi bila nesreča strahotnejša, da se ni policijski stražnik Alojzij Cvetrežnik iz Ljubljane, ki je bil s svojo ženo na bregu, vrgel v vodo in rešil najprej otroka, nato pa še Mehorovega tovariša in ju spravil na breg. Neki uradnik, ki je bil med kopalci, je medtem skočil v vodo, da pomaga Me-hori, ki se ga je v smrtnem strahu z vso silo oklenil. S težavo se mu je reševalec iz-vil, da se ne bi oba skupaj pogreznila na dno, a ko ga je skušal nato ujeti za lase. mu je v rokah ostala samo čepica, medtem ko je Mehora izginil v valovih.. Kopalci so takoj nato preiskali vso Savo vzdolž levega brega, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Stražnik Cvetrežnik je otroka, ki je bil že brez zavesti z umetnim dihanjem vrnil k življenju.
Obupana zaročenka je zvečer odšla na Mehorov dom, da o tragični nesreči obvesti njegovo mater, za katero je izguba dobrega, vroče ljubljenega sina pač najsilnej-ši udarec. Danes so nadaljevali z iskanjem od mostu do Male vasi, a trupla še niso našli. Silvu Mehori drag, iskren spomin, hudo prizadetim njegovim pa naše najgloblje sožalje!
Mladost dela in žrtve
Pokojnik je bil po rodu iz Šentpetra na Krasu, kjer se je rodil 27. decembra 1913. Njegov oče je bil v poštni službi, a je zgodaj umrl, da je mati sama z občudovanja vredno vnemo in ljubeznijo vzgojila troje sinov. Starejši brat Silva, Drago, je šolski upravitelj v Krašnji, znan kulturni in nacionalni delavec, mlajši brat je mornariški podčastnik.
V Ljubljani, kamor se je družina priselila, je Silvo študiral gimnazijo in učiteljišče. Že kot mlad študent je na učiteljišču zbral tovariše v krog, ki je izdajal »Orače«, enega izmed najboljših dijaških listov zadnjih let. Sam je zanj prispeval levji delež, a kot izvrsten risar mu je oskrboval tudi opremo. Profesorji in študentje so ga ljubili in cenili kot živega, neprestano delavnega duha. Njegovo iskanje se je umirilo ob Cankarju, ki mu je bil kažipot do spoznanja in dela. Z vso ljubeznijo se je lotil režije »Lepe Vide«, ki so jo učitelji-ščniki 1933 z velikim uspehom uprizorili v Drami. Že takrat so se mnogi zanimali za njegov režiserski in igralski talent, neizčrpen v doživljanju in goreči privrženosti odru. S prijateljem Severjem je mimogrede na odru viškega Sokola igral Kreftove »Celjske grofe« — Sever mogočen Herman, on nepozaben Friderik I. Ljubljanskemu Soklu je pomagal lutkovno gledališče graditi do umetniške višine.
Ko je po maturi ostal nekaj let brez službe, ni držal križem rok, temveč se je lotil dela pri Brazdi, pri Zvezi kmečkih fantov in deklet — v njeno glasilo je pisal članke o nalogah in organizaciji podeželskih odrov — obenem pa je bil eden najbolj delavnih članov radijske igralske družine. Pozneje se je s svojimi tovariši pridružil Šentjakobskemu gledališču, kjer je ponovno režiral »Lepo Vido« in kot odličen igralec nastopal v mnogih drugih delih. Obenem je zvest ostal odru viškega Sokola v »Mladoletju« in »Tugomeru«, kjer si je nadel skrb čuvarja Levstikovega jezika. Lani je zbral okoli sebe kopico otrok in z njimi v okrilju Učiteljskega pevskega zbora uprizoril v Operi nepozabno Ribi-čičevo pravljico »V kraljestvu palčkov« — najljubše od vsega njegovega obilnega dela, kakor se je mnogokrat izrazil sam.
Jeseni je po dolgih borbah dobil službo Šolskega upravitelja v Brig! na Kočevskem. Prišel je v svoj svet — med otroke. Takoj ie pričel s svojim programom narodnoob-rambnega dela. Pod okriljem Ciril-Metodo-ve družbe v Borovcu je zbral majhno gledališko družino, ki je z uspehom igrala
finžgarjevo »Verigo« v Borovcu in nato gostovala na vidovdanski svečanosti v Kočevju. Dobršen del počitnic je hotel žrtvovati dramatski šoli, ki naj bi se pričela 21. avgusta v Kočevju. Po vsej Kočevski je bilo med mladino mnogo zanimanja za stvar. Zvest svoji veri, da mora tudi vsako sodobno kulturno delo sloneti na tradiciji narodne zgodovine, je hotel na tej ogroženi periferiji naše zemlje vnovič postaviti »Tu-gomera« na oder. Nenadna smrt je prekrižala načrte in umirila večno nemirnega, večno iščočega duha.
Silvo Mehora je bil človek, kakršnega naj bi si naša mladina, pa tudi starejši rod vzela za vzgled. Njegov idealizem je vrel iz zavesti, da kot Slovenec in Jugosl. pripada k veliki slov. skupnosti, temu morju neizčrpnih, nepremagljivih sil za napredek in svobodo človeštva. On, ki je bil izbran, da bi ustvarjal med nami, je mora! pasti v borbi, da reši potapljajočega se otroka. Človeku se zdi, da je v tej smrti skrit najgloblji smisel njegovega življenja: fant, ki je bil vajen borb, a ni bil nikoli vajen kloniti hrbtenice, se je vdal, ko je bilo treba rešiti otroka, mladost.
Silvo, vsem, ki smo te poznali ,bo tvoja podoba zmerom ostala živa pred očmi!
Tam v vrhu nekje se zamajala je vrba žalujka, utrgal se list je in padel v tolmun...
In ti, lepa Vida, ob vodi si stala in gledala mu v toneči obraz... Kaj nisi Poljanca po licu spoznala, da kriknila vodi bi: »Zdaj ni še čas!c
Kje, Mrva, popivaš zdaj, kam, Dioniz, odšel si v tej uri bolesti? V valovih vam tone tovariš od miz sodrugov, blodečih po cesti.
Kje, Damjan, po svetu potikaš se spet. da ni te na produ ob Savi, kjer truden te čaka tvoj mladi poet, da brata te zadnjič pozdravi?
Zagrnil se val je...
Zdaj padel je zastor,
v temi za odrom v solzah je Vida,
ob njej Dioniz,
tu Damjan,
tam Mrva ...
Ernest Eypper
Dr. Janžetu Novaku v spomin
SO ^Preporod" ob petletnici njegove smrti
Neizprosno molči njegov grob že pet let, pa še zmerom ne moremo verjeti, da ne bo več nazaj njega — velikega kladi-varja, borca za svobodo Jugoslovenov. V Notranjih goricah na Bariu, v svoji rojstni vasi, si je izbral svoj zadnji dom. In tam ne bo odprl vrat nikomur več in tudi on sam ne bo stopil nikamor več. Nad grobom štrli proti nebu skala in priča, da je uporni Janže končal svojo pot 18. julija 1934.
Julijsko sonce žge kakor takrat pred petimi leti. 6. julija je odšel Janže k morju na Rab na oddih, čez 12 dni so ga pripeljali v Ljubljano mrtvega. Izdihnil je v rešilnem avtu na poti domov .obnemogel od sončarice. Drugi dan, 19. julija, je praznoval rojstni dan sredi rož na mrtvaškem odru. Dopolnil je 41. leto in se namenil na zadnjo pot, tja v tihi dom kraj pokojne žene Marije. Vsenaokrog je mir, na grob pada senca vrbe žalujke, le visoko pod soncem žgoli škrjanec pesem življenja, pod njim pa pada bogato klasje žita pod orp. Od Vrhnike do Krima dehtijo pokočeni travniki v novo življenje.
Tu v senci nad zglavjem grobov pa se izteguje roka s kladivom v pesti, krog nje se ovija zlomljena lipova vejica. Ves ta mir nad zemljo sili v vihar. In v ta nemir kličejo nemi grobovi Župančičevo »Kovaško« vsem živim na tej kipeči zemlji:
»Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da ostane, plane kladivar,
kladivar silni iz nas!«
Najboljši leže v grobovih, vejice so zlomljene. Te vejice so njihove onemogle roke, duh njihov pa rase uporno dalje in se pne vedno močneje pod široko slovansko nebo. Iz teh vejic klije novo življenje
novih mladih kladivarjev. Tudi Ti, Janže, ne moreš več z živo roko pred vrste kmetskih fantov in deklet, a pravica je samo ena, za nas in za vse samo ena za narode in za človeka samo ena. Zato ne bomo jokali ob Tvojem grobu, ker se je vejica zlomila, saj prihajajo mlajše roke borit se za Tvojo idejo, ki umreti ne sme in ne more, dokler bije v naših prsih srce za ta narod in zemljo in za človeka, ki si zanj dal Ti in Tvoji najboljši drugovi svoje najdražje zato, da zraste iz naših src pogum, to najmočnejše kladivo v boju za Pravico. V Tvojem malem kmetskem človeku in narodu rase pogum velikega kladivarja.
♦
Za obletnico smrti dr. Janžeta Novaka se je poklonil manom svojega velikega vzornika starešinski »Preporod« s spominskim nagovorom in na grob so mu položili lep venec z jugoslovensko ta-obojnico. Prihodnjo nedeljo, 23. t. m., bo v Notranjih goricah večja spominska svečanost, ki jo prirede tovariši in prijatelji pok. dr. Janžeta Novaka.
Jubilej vrlega šolnika
Na tihem, samo v ožjem krogu domačih, je pred dnevi praznoval 60-letnico rojstva g. Alojzij Macarol, šolski upravitelj v
pokoju.
Rodil se je 15. julija 1879 v Sežani^ na Krasu, kjer je obiskovat tudi osnovno šolo in pripravnico za učiteljišče, ki je bila prav tedaj iz Kobarida premeščena v njegov domači kraj. Učiteljišče je študiral v Kopru, kjer je 1902 maturiral, nato pa je nastopil svoje prvo službeno mesto v Šempolaju pri Mabrežini. Tu se je z vso vnemo posvetil vzgojnemu in prosvetnemu delu. še posebej pa glasbi in petju, do katerega mu goreča ljubezen še do danes ni usahnila. Mno- i go zaslug si je pridobil tudi kot občinski I
tajnik s tem, da je bil občanom z vsem svojim znanjem in izkustvi rad na razpolago, pa ni čuda, da so bili vsi vrli Šempo-lajci njegovi V enaki meri kakor s prijazno uslužnostjo pa jih je priklenil nase s svojo nacionalno gorečnostjo, ki ji je dal duška ob vsaki priliki. V Šempolaju si je izbral tudi življenjsko družico iz ugledne družine Škrkov.
Ko se je začela svetovna vojna, je bil med prvimi mobiliziran tudi naš jubilant. Moral je na fronto v Galicijo, a dolgo se ni boril za dvoglavega orla, ker je bil kmalu ujet. Prebil je 4 leta v ruskem ujetništvu, da si je nabral mnogo bridkih, pa tudi lepih spominov. Zdrav in čil se je po končani vojni vrnil k svoji ljubljeni družini, ki se je po evakuaciji Goriške preselila v svobodno Jugoslavijo. Februarja 1919 je nastopil službo nadučitelja v Libeličah na Koroškem, kjer je z družino preživljal težke dni plebiscitnih borb. Po plebiscitu je nekaj časa poučeval manj nadarjeno deco v salezijanskem zavodu na Radni pri Sevnici. 1923 pa je bil premeščen v Gornje Pirniče kjer je ostal do svoje upokojitve 1938. V Pirničah je razvil vse svoje sile v korist domačinom. Ustanovil je prosvetno društvo »Aljaž« ter vodil društveno petje. Po njegovi zaslugi se je ustanovila podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva, bil je tajnik in odbornik Električne zadruge. Po njegovi upokojitvi je v vrstah nacionalnih Pirničanov nastala ver-zel, ki jo bo težko izpopolniti.
Vrlemu narodnjaku ob lepem življenjskem jubileju toplo čestitamo in mu želimo še mnogo lepih, srečnih let!
Tekme za meč Aleksandra I.
Leta 1925 je pokojni kralj Aleksander I. poklonil jugoslovenskemu sokolstvu dragocen meč. S posebnim pravilnikom je meč določen kot stalno prehodno darilo za zmagovalne vrste v telovadnem deseto-boju višjega oddelka članov. Ime društva, ki zmaga s svojo vrsto na razpisanih tekmah, se vreže v rezilo meča.
Od prvih medzletnih tekem 1925. leta dalje je kot zmagovalka izšla vedno vrsta Ljubljanskega Sokola. 2e štirikrat je vrezano v mogočno rezilo srebrnega meča ime »Ljubljanski Sokol« z letnicami 1925, 1930, 1933 in 1937. Telovadci Ljubljanskega Sokola se vedno z ljubeznijo in požrtvovalnostjo pripravljajo na razpisane tekme. Starejši telovadci hočejo braniti sloves Ljubljanskega Sokola s ponovnimi zmagami, mlajši pa se pri tem učijo in postajajo nasledniki svojih učiteljev.
ril® * '**"
♦OP*"1 V .v'1. e"v
—Ci popot."-RADION
Društva, ki so na telovadni stopnji višjega oddelka, se za letošnje tekme, ki bodo 22. in 23. t. m. v Zagrebu, z veseljem pripravljajo. Na drogu, bradlji, krogih, konju bodo tekmovali v polovičnih vajah, ki so predpisane za prihodnje olimpijske igre 1. 1940 v Helsinkih. Priprave za te tekme so torej že prve priprave sokolstva za prihodnje olimpijske igre. Poleg orodnih vaj bodo tekmovali tudi v skoku preko konja vzdolž, ki je tudi olajšan predpisani skok za Helsinke, nadalje v lahki atletiki: metu diska (32 m za 10 točk), preko 10 zaprek na progi 110 m bodo morali preteči v 19 sekundah, v skoku v daljino (5.60 m). Sledila bo tekma v zletnih prostih vajah in posebni prosti vaji, ki je težka in terja veliko prožnost in obvladanje telesa. V vaji so: prosti premet nazaj (salto nazaj), premet naprej in iz premeta vstran premet nazaj na roke poleg raznih težkih drž in gibov.
Ako na kratko pregledamo zgodovino tekem za Aleksandrov meč, vidimo, da se zanimanje za te tekme dviga. V letu 1925 so nastopile le slovenske vrste: Ljubjan-ski Sokol, Sokol I, Sokol II in kranjska župna vrsta. V letu 1930 so enako nastopili le Slovenci: Ljubljanski Sokol, Celje in Maribor matica. Leta 1933 in 1937 so se pa pridružili v borbi moškim vrstam še Novi Sad, Zagreb, Beograd I, Beograd V in Osijek. Iz tega je razvidno, da zavzema orodna telovadba vedno večje zanimanje v narodu. Posebno z veseljem ugotavljamo, da se nivo telovadbe v južnih krajih zelo naglo dviga in postajajo telovadci iz Beograda, Subotice in drugih krajev zelo resni tekmeci naših telovadcev.
Tekma za meč bo v Zagrebu 22. in 23. t. m., obakrat z začetkom ob 6. zjutraj na velikem sokolskem stadionu v Maksimiru. Prvi dan bo tekma v orodnih panogah, drugi dan pa v lahki atletiki. V nedeljo ob 11. bo kraljev zastopnik svečano izročil meč zmagovalni vrsti.
Prizor z veličastne proslave 60-letnice predsednika dr. Vladka Mačka v Zagrebu, o kateri j*	*** "
ogromne množice, ki je v nedeljo dopoldne sodelovala pri slavnostni proslavi na veimem prosu« u	'
Dvakrat
tujski promet
Pred leti v tujini...
Bilo je v dobi »razkrinkanih Habsbur-žanov«. Radovednost me je gnala v glavno mesto bivše monarhije, da bi videl »skromno vojaško posteljo«, na kateri je nekdaj počival cesar Franc Jožef. Avstrijska republika je spremenila cesarski dvor v muzej in za nekoliko šilingov si je človek lahko ogledal ostanke razkošja bivših vladarjev.
Preskrbel sem si naslov prijatelja z Dunaja in se napotil tja, da bi ustregel radovednosti. Pripeljal sem se po tedanji južni železnici skoraj prav v sredino mesta. Izstopil sem s postaje in pogledal okoli sebe. Povsod same velike hiše, med njimi pa polno ulic in cest.
V roko sem vzel listek s prijateljevim naslovom, toda takoj sem spoznal, da ne bo šlo brez pomoči očesa postave. Mož ni bil daleč, in ko sem se mu približal, se je strašno prijazno obrnil k meni. Povedal sem mu svojo željo. Razložil mi je, da je do mojega cilja zelo daleč, in mi priporočal, naj se peljem s cestno železnico. Postavil me je na neko določeno mesto na trgu pred postajo in mi zabičil,- naj toliko časa čakam, da pride voz s to in to črko, potem naj vstopim in naj se obrnem na sprevodnika.
Ubogal sem, sedel na voz. ki je kmalu prišel in se zaupal sprevodniku. Bil je prav prijazen, posadil me je v kot in se 7-flnimfll še za to in ono. V metežu vele-
mesta sem se počutil kakor otrok, ki je komaj shodil. Moj skrbni, veseli sprevodnik me je kmalu izročil v drug voz drugemu, njemu zelo podobnemu tovarišu. To se je še nekajkrat ponovilo in naenkrat, kakor da bi me bil kdo prinesel na rokah, sam ne vem kako, sem se znašel pred domom svojega znanca ...
Danes pri nas:
Letos je prišel v Ljubljano moj prijatelj z Dunaja, da bi mi vrnil obisk. Vzel je seboj boljšo polovico. Prijazna dunajska gospa je pa precej bolna in ji zdravniki priporočajo, naj čim manj hodi Ti ljudje imajo doma kopalnico, pa se ne morejo kar naenkrat prilagoditi mojemu primitivnemu stanovanju. Čutila sta potrebo. da se malo okoDljeta. pa sem iu peljal v kopalnico na Tabor. Ker gospa ne sme mnogo hoditi, smo se iz Most peljali po cestni železnici. S sprevodnikom smo se še leoo razgovorih, da izstopimo na vogalu Fugnerjeve ulice. Ko je voz zavil na Sv. Petra cesto, je kmalu zmanjšal hitrost, in še preden se je ustavil, sem jaz izskočil. Toda ravno tedaj je sprevodnik. ki se je nahajal v prvem vozu.
—	mi smo bili v priklopljenem. odprtem
—	dal znak za odhod Voz je spet pospešil vožnjo, ne da bi se bil ustavil Seveda, moja dva gosta sta bila prisiljena nadaljevati vožnjo do Ambrožovega trga. a jaz sem moral dirjati za njima, da se ne bi kje zgubila. Ves upehan sem ju dohitel in precej zle volje smo se napotili nazaj na Tabor.
Ko sta bila moja gosta okopana in osve-
žena, sem ju povabil na kozarec dobrega cvička, da bi pozabila neprijetnost, ki smo jo doživeli s tramvajem Mimogrede sva s prijateljem stopila v trgovino, da bi kupila neko malenkost, njegova gospa pa je hotela zunaj počakati. V trgovini je za pultom stala prav čedna gospodična, ki je ravnokar stregla mlademu gospodu — menda je kupoval kos mila. Bila sta v intimnem razgovoru, dekle je pri tem ko-ketno metalo poglede in stresalo zlate ko-drčke. Moj spremljevalec je postal nestrpen in zaman sem ga skušal udobro-voljiti, hoteč izzvati v njem smisel za lepoto ljubljanske Venere. Končno sva le tudi midva prišla na vrsto, ne da bi bila prodajalka prekinila zaljubljeni pomenek. Seveda se je posel razvijal bolj počasi, in ko sva plačala in je iz železne blagajne na mizi skočil predalček, je dosegel njun dijalog tolikšno napetost, da se je roka z metuljčkom, ki ga je bilo treba zamenjati, za nekaj minut zaustavila, preden se je lepa glavica spet spomnila najine navzočnosti.
Prijetni učinek kopeli se je malo ublažil. No, jaz sem zaupal cvičku, ki bo gotovo udobrovoljil moja prijatelja. Zato smo stopili na vrt prijazne gostilne. Sedli smo k okrogli mizi in kar ponosem sem bil. ko sem videl natakarja, ki je z elegantnimi koraki priskočil in uslužno vihtel bel prt. da pogrne našo mizo.
Toda gorje! Prt je bil bel le od daleč, od blizu pa si videl na njem nebroj dokazov materialnih svojstev preteklega kosila: za prst debel madež špinače, nekoliko prilepljenih rezancev in posušenih vzorcev vina, piva itd. Tedaj je v mojem
krotkem Dunajčanu prekipelo. Ogorčen je protestiral in zahteval prt brez jedilnega lista. Natakar se je ustrašil in hitro prinesel nov, resnično bel prt. Jaz sem pa zaman skušal opravičevati razmere, ki vladajo pri nas, in hotel dokazati, da je to le redek slučaj.
Moj prijatelj je postal nezaupljiv in mi je v svoji ogorčenosti zabrusil, da mi težko kaj verjame, da tista megla, ki leži nad Ljubljano ni preostanek umetnega dima od zadnje vaje za zaščito od zračnih napadov, temveč da je to sam cestni prah, ki ga vzdigujejo motorna vozila in ki ga mora zdaj on požirati. Da je opazil, da se le nekatere ceste škropijo, v predmestju da sploh ni videl škropilnega avtomobila, niti poškropljenih cest itd. Tudi da ni res, da je tista debela siva plast, ki jo je našel po vseh rastlinah v vrtovih ob cesti kak zdravilni prašek proti rastlinskim boleznim itd.
Tedaj se se hitro premislil in sem namesto cvička naročil težkega dalmatinca in na ta način se mi je končno le posrečilo spraviti moja dobra gosta v židano voljo. Saj to ni čudno. Le poizvedujte, koliko • stane liter slabega vina v Nemčiji.
Ko smo pozno zvečer kakor po mehkih preprogah korakali proti domu, je bilo že vse pozabljeno: ljubljanski tramvaj, lepa Venera iz trgovine, namizni prt, megla proti aeroplanom in zdravilni prašek za rastline. Naša dobra Dunajčanka je celo pozabila na svojo bolezen in je kar poskočila, ko je zvesti dalmatinec privabil iz ust mojega prijatelja najpristnejši dunajski jodler, holadri holadro...
R. Mi
Poletje u Hbbazlil
GLEDALIŠČE NA PROSTEM:
22. julija Lirski koncert pod vodstvom dirigenta Bellezze in s sodelovanjem
sopranistke Gatti. 25. julija Koncert s Toti dal Monte, dirigent Sabino.
Velike mednarodne umetniške prireditve na terasi »Quarnero«. 4. — 6. avgusta: univerzitetno mojsterstvo na Jadranu.
ače vesti
* Umrl je urednik »Ameriške domovi, ne« v Clevelandu. Iz vrst naših rojakov v Ameriki je ugrabila smrt uglednega in delavnega moža. V Clevelandu je umrl zadet od srčne kapi urednik in solastnik dnevni, ka »Ameriška domovina«, Lojze Pire, ki je bil star 51 let. Doma je bil iz Novega mesta, šolal se je v Ljubljani in je že v starosti 17 let prišel v Amer ko. Službo mu je preskrbel pokojni Frank Sakser, leta 1906, pa je prišel Pire v Cleveland in prevzel uredništvo takratne »Nove domovine«. Ko je ta list nehal izhajati, se je Pire vrnil k Sakser ju, leta 1919. pa je postal urednik »Ameriške domovine«, ki je takrat izhajala trikrat na teden. Pod njegovim vodstvom in solastn štvom je postal leta 1928 dnevnik. Lojze Pire je bil izredno marljiv ter bodo mnoge prosvetne in socialne organizacije naših rojakov v Cleve. landu in drugih krajih Amerike ohranile nanj časten spomin. Bil je ustanovitelj in dolgoletni tajn k Slovenske narodne čitalnice, ustanovitelj in odbornik Slovenske do. brodelne zveze ter odbornik in ravnatelj Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Da bi pomagal našim ljudjem do eksistence in veljave v novi domovini, je ustanovil v Clevelandu državljansko šolo, na kateri je redno poučeval 28 let. S to svojo ustanovo je tisočem in tisočem naš:h rojakov pomagal do pridob tve državljanskih pravic. Ohranjen bo v častnem in hvalež-' nem spominu.
*	V beograjskem občinskem kopališču je nad 50 kopalcev dobilo kožno bolezen.
Oni dan, ko so v silni vročini velike množice Beograjčanov iskale utehe v kopališčih Save in Dunava. si je nad 50 kopalcev nakopalo po krivdi mestne občine neprijetno kožno bolezen v novem bazenu občinskega kopališča. Bazen so namazali občinski uslužbenci s karboleumom, a so prehitro vanj spustili vodo ter pozabili opozoriti, da bazen za kopanje še ni pripraven. V bazenu se je nič hudega sluteč kopalo nad 50 odraslih kopalcev in vsi so dobili čudna vnetja po telesu. Peklo in srebilo jih je, kakor da imajo garje. Zdravniki, ki so bili med kopalci, so kmalu ugotovili vzrok čudne kožne bolezni. Karboleum je sicer razkuževalno sredstvo, a če pride svež v večji količini na kožo, povzroča huda vnetja in srbečico, ki traja po več dni. Z vso upravičenostjo so se prizadeti kopalci pritoževali pri občinskih ambulancah ter zahtevali odškodnino za bolečine.
*	Nova zračna zveza z Duhrovrikom. Aeroklub je uredil še eno zračno zvezo z Dubrovnikom, in sicer direktno progo Beograd—Dubrovnik brez pristanka v Sarajevu. Ta proga bo obratovala ob delavnikih popoldan v obeh smereh, dočim obratuje proša Beograd—Sarajevo—Dubrovnik dopoldan. Nova zračna proga je potrebna in odobravajo vsi. da so obmorski kraji vključeni v mrežo zračnega prometa.
Foto-aparati
Aparati za povečanje ln projekcijo do najnižjih cenah.
Samo kvalitetna dela za amaterje.
DROGERIJA
IVAN KANC
LJUBLJANA Nebotičnik
* Graditev železniške proge Sarajevo —
Doboj. V Zenici se je te dni mudila komisija strokovnjakov železniške direkcije, ki je pregledala traso nove normalne železniške proge Sarajevo — Doboj. Za to progo so bili že leta 1912 napravljeni načrti, katere so pozneje večkrat izpremenili. Po prvotnih načrtih bi morala voditi železni, ška proga skozi Zenico, zdaj pa je bil načrt izpremenjen tako, da v Zenici ne bo treba podirati hiš, pač pa bo potrebna izpremem-ba toka reke Bosne. S tem bo Zenica pri. dobila velik kompleks zemljišč, kar bo dobrodošlo za razširitev mesta. Z delom na progi bodo v kratkem pričeli, ker so krediti že na razpolago.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo.
Rta po -run «oc ool iti n zdt S-br 1? 4M 25 V
*	Gledališka igralka je umrla med zadnjo svojo predstavo. Upokojena članica beograjskega gledališča Lenka Kujun-džičeva se je pridružila potujoči skupini gledaliških igralcev, ki nastopajo v raznih kopališčih. Nekaj dni je že gostovala v Soko Banji, kjer je oni dan igrala ulogo gospodinje Kate v igri »Ivkova slava«. Na odru ji je postalo slabo in med zadnjim dejanjem igre je umrla, zadeta od srčne kapi. Pokopali so jo na pokopališču blizu kopališča.
*	Revija srbske umetnosti in kulture v
Vojvodini. Ko bodo letos septembra v Novem Sadu odkrivali spomenik zaslužnega narodnega voditelja in borca Sveto-zara Miletiča, bo priredila Matica Srbska veliko razstavo, ki bo kazala dela vojvodinskih slikarjev od najstarejših dob do danes. Slikarski razstavi bo priključena tudi razstava knjig, na kateri bo mnogo rokopisov starih srbskih pisateljev in pesnikov iz Vojvodine.
*	Požar v ptujskem gozdu. Včeraj popoldne je pričel goreti del ptujskega gozda, in sicer ob Ptujski cesti. Gorel je mlad borov gozd, star 3 do 4 leta, last posestnikov Rafaela Horvata, Franca Ulbina in Alojzija Helerja iz Dogoš. Na kraj požara so prihiteli mariborski gasilci, ki so s seboj pripeljali tanke za vode in druge gasilske priprave. Gašenje je bilo zelo težko, ker ni bilo blizu nobene vode, tako da so si morali pomagati s tanki, ki so jih polnili na Teznem. Po večurnem gašenju se je gasilcem posrečilo omejiti požar. škoda znaša okrog 15.000 do 20.000 din.
Pri sončen .{n uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
*	Državna šolska poliklinika v Ljubljani se najlepše zahvaljuje gg. abiturien-tom ljubljanske gimnazije 1. 1897, ki s«» ob priliki izleta na Rakitno darovali din 100, za revne koloniste.
*	Tiskarski škrat! Pri zahvali Rozalija Ehrlich, ki je bila objavljena 13. t. m. se mora pravilno glasiti »k večnemu počitku« in ne k nočnemu počitku, kar s tem popravljamo.
Krožno potovanje v Španijo
Luksuzni transatlantik Tržaškega Lloyda »DUILIO« (27.350 ton) bo priredil dve krožni potovanji. Prvo 15-19/8. Iz Genove s posetom Barcelone in Palme de Mallorca ter s povratkom v Genovo. Drugo potovanje prične 19. avgusta v Genovi s plovitbe-* nim redom: Ceuta (španski Maroko), Las Palmas (Kanarski otok), Santa Cruz de Tenerife, Funchal (Madeira), Lisabona, Cadiz in Barcelona. Konec pota 1. septembra v Genovi. Cene za prvo potovanje se gibllejo od 1.200 din, a za drugo potovanje od din 3.350 navzgor. Brod Ima samo en razred. Udeleženci uživajo 50% popusta na italiianskih železnicah. Priiave za ta potovanja, ki omogočalo spoznavanje Španije nedolero no tragičnih doerodkih v tej intere-santnl d«»Bf»1f sorelemnlor Italijanske linije, Ljubljana, Miklošičeva 15.
ni pa prav, da so opustili zračno progo I Zagreb—Sušak in da tako obmorski kraji nimajo direktne zvez z Zagrebom, čeprav je bil doslej promet na direktni progi iz Zagreba zelo živahen.
Žrebanje II. efektne loterije rejcev malih živali je preloženo na dan 10. septembra.
*	Vas, ki je bila 500 let oproščena vseh davkov. Blizu Prištine je vas Poneš, katero je pred 500. leti turški sultan Bajazit oprostil vseh davkov. To se je zgodilo po čudnem naključju. Z velikim spremstvom je sultan potoval po Kosoven polju in v gozdu, precej daleč od Poneša se je pokvarilo kolo od onega voza, s katerim so se vozile sultanove žene. Na tako nezgo. do sultanovi spremljevalci niso bili pripravljeni in so po vsej okolici iskali človeka, ki bi jim pomagal. Naleteli so na nekega pastirja, ki si je pokvarjen voz ogledal, odšel po orodje in škodo kmalu po. pravil. Sultanov tolmač ga je vprašal, kaj zahteva za svoje delo, pastir pa je odvrnil, da ne mara nobenega plačila, ker mora vsak pošten človek pomagati potnikom, ki so v stiski. Ko so ta odgovor sporočili sultanu, se je ta dal pastirju spoznati ter mu velel, da mora nekaj zahtevati, ker ffultan ne mara ničesar zastonj. Pastir ga je po kratkem razmišljanju prosil, naj oprosti njegovo revno vas vseh davkov. Sultanovi pisarji so kar v gozdu nap šali ferman, s katerim se vas Poneš za večne čase osvobojuje vseh davkov in dajatev. Po past rjevi zaslugi so bili prebivalci skromne vasi do pred kakimi 60 leti opro. ščeni vseh davkov, šele pod vlado sultana Abdula Hamida so začeli oblastn!ki spet izter javati davke, a je odšla iz Poneša v Ca rigrad depufacija, da bi uveljavila pravi, co starodavnega fermana. Deputacija je bila sprejeta od velikega vezirja, k! je obljubil ugodno rešitev. Ta rešitev pa je prispela šele tik pred balkansko vojno.
Cene fotoaparatov in filmov
smo ponovno znižali, tako, da dobite
26 Sch film vel. 6x9
za din 10.— Box pa za din 49«—
Vaše fotoaparate pa zamenjate za Contax, Leico, Roileflex ali Retino prav gotovo
najkulantneje pri nas. Predno se odločite za nakup fotaparata si oglejte našo največjo zalogo zadnjih modelov in reklamne cene v naši izložbi.
Se priporoča
Foto Tourlst Lojze šitirac
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
*	»Vampir« v Koprivnici. Iz južnih krajev prihajajo često vesti o divjanju »vampirjev«. ki povzročajo po hišah ropot in razdejanja in se pozneje navadno izkaže, da so se bajke o zlih duhovih in »vampirjih« poslužili kaki objestneži ali pa zli-kovci. Čeprav se vampirski izgredi prozaično razkrinkajo, ostanejo bajke med praznovernim ljudstvom v vsej svoji veljavi in učinkovitosti. Zdaj oa imajo »vampirja« celo v Koprivnici. »Zli duh« že nekaj dni meče kamenje na hišo odvetnika dr. Ščerbaka. Od 7. zjutraj do 8. zvečer pada od nekod na hišo kamenje, ki je povzročilo že precej škode. Ves okoliš so pregledali in zastražili redarji in orožniki, zločinca ali obiestneža pa še niso mo<*li izslediti. Prepričani so, da meče kamenje od daleč z nekako močno mehanično napravo.
u— Sredlšfija uprava kraljevskega ju. goslovenskega Aerokluba »Naša krila« v Beogradu potrebuje 5 pilotov-ta.inikov za pojedine oblastne odbore. Proslci za to službo morajo biti diplomirani pilotje. Vse nadaljne podrobnosti se zvedo v tajništvu tukajšnjega Aerokluba, Gledališka ulica 10.

i
Danes premiera! Predstave ob 16., 19. in 21. uri
GOSPODAR SAHARE
Lepa vsebina, izvrstni posnetki čarobne narave !
Film velikega patriotizma, herojske borbe in trpljenja za slavo Francije!
Ta prekrasni film je bil napravljen pod pokroviteljstvom generalov Franchet D'Espereya, Petaina, Weyganda in Nj. Em. škofa DTsonda, koadjutorja Nj. Em. pariškega kardinala!	KINO UNION — Tel. 22-21
1
V	Berlinu je po daljšem, hudem trpljenju umrl ugledni ljubljanski trgovec in dolgoletni predsednik Združenja trgovcev
Ljubljana, 18. julija Iz Berlina je davi prispela vest. da je tam po daljšem, hudem trpljenju umrl ugledni ljubljanski trgovec Kari Soss, dolgoletni predsednik Združenja trgovcev in bivši član mestnega sveta.
Pokojnik se je rodil 1892 kot sin uglednega ljubljanskega trgovca. Študiral je gimnazijo v Kranju, nato pa v Ljubljani dovršil Mahrovo šolo. Nekaj časa je prakticiral v Celovcu in na Dunaju, nato v očetovi trgovini, z izbruhom svetovne vojne pa je moral na fronto. V Galiciji je bil ranjen in ujet. Na fronti in v ujetništvu si je — sicer zdrave, čvrste narave — nakopal klico bolezni, ki je na tihem izpodjedala njegove moči. V Omsku v Sibiriji sc je pridružil prvemu jugoslovenskcmu polku in se z njim 1920 preko Vladivostoka vrnil v domovino. Po povratku je prevzel tvrdko in jo samostojno vodil k novemu procvitu in razmahu. Pozneje je ustanovil tudi lastno pletilno tvornico, ki je zavzela širok obseg.
Kljub skrbni vnemi, s katero je vodil svoje podjetje, pa je pokojni Karel Soss še zmerom našel dovolj časa, da se je marljivo udejstvoval v raznih nacionalnih in stanovskih organizacijah. Od rane mladosti je bil navdušen Sokol, delj časa je bil zastavonoša Ljubljanskega Sokola, zadnji čas pa njega namestnik. Dolgo vrsto let je bil predsednik Združenja trgovcev, vse do zadnjega je ostal član nadzornega odbora pa član širšega odbora Zveze trgovskih združenj. Živahno se je zanimal za šport, bil je goreč privrženec lovske bratovščine, tako da bo za njim še marsikje zazeva-la težko izpopolnjiva verzei. Mes»to člana mestnega sveta je pred kratkim odložil, ker zaradi bolezni ni mogel več vršiti svoje funkcije. Nedavno se je napotil v Berlin k slovečemu kirurgu prof. dr. Sauerbruchu iskat zdravja. Operacija sama je uspela, nato pa so nastopile komplikacije s pljučnico, ki jim je podlegel.
Pokojnikovo truplo bodo upepelili v Berlinu, nakar bodo zemeljske ostanke prepeljali v Ljubljano. Za nenadomestljivim soprogom in očetom žalujejo ga. Meta in trije otročiči. Karlu Sossu in njegovemu delu blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! _
Obiščite 8. Mariborski teden
OD 5. DO 18. AVGUSTA 1939.
Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne ln gledališke prireditve - Športne prireditve
V	e s e 1 i č n i park na razstavišču itd. itd. 5.—6- avgusta FESTIVAL slovenskih
narodnih običajev. Obiščite Mariborski otok — najlepše
kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak!
Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
S Slamičevimi mesnimi in sadnimi konzervami boste prav gotovo zadovoljni!
1EXl
Sleparski posredovalec služb aretiran. Organi kriminalnega oddelka so pred dnevi aretirali 251etnega Miodraga Iciča, bivšega dijaka iz Valjeva, ki se je v zadnjem času po raznih mestih države z uspe. hom uveljavljal s tem, da je siromakom in lahkovernežem posredoval najrazličnejše službe. V Zagrebu je ustanovil podjetje »Beletra«, ki pa razen imena ni premoglo nobenega drugega kapitala ali inventarja. Bila je to prav za prav samo šifra za oglas, na katerega je Icič lovil svoje žrtve. Pril k je imel v resnici zmerom zvrhano mero, plače je obetal od 4000 din navzgor. Nezaposlenih izobražencev je mnogo in ljudje so se kar trgali za njegova mesta. Ljubljanska policija je našla pri njem cel kup prošenj izza njegovega poslovanja v Zagrebu. MM prosilci so bili uradniki, profesorji, absolventi srednjih šol in fakul-I tet, celo neki bivši sreski podnačelniki. Ko ' mu je v Zagrebu zagorelo za petami, je Icič preselil svoje podjetje v Ljubljano kjer je nadaljeval po zagrebških metodah. Na njegovem stanovanju v Rožni dolini so se prosilci v trumah oglašali dan za dnem. Med njimi je bilo zlasti mnogo deklet, za katera je imel najbogatejše izbire. Za pismen odgovor je zahteval za 7 din znamk, za posredovanjt samo pa je računal najmanj 5000 din Med zaplenjenimi papirji so našli tudi nekakšen osnutek j za »Udruženja mecena umetnosti Jugosla. j vije«. Hotel je torej kovati kapital še na račun siromašnih umetn kov. Policija vabi prizadete, da se ji javijo.
n— Težko je delo na stavb«. Mestni reševalci so včeraj pripeljali v bolnišnico tesarja Franceta Selana iz Malega ločni-ka pri Velikih Laščah, zaposlenega na novi stavbi na Tyrševi cesti, ki jc gradi podjetje Justa Gabrijelčiča iz Kersnikove ulice. Skušal je dvigniti težko breme, pa se je prevzdignil, da so ga moral: prepeljati v bolnišnico.
u— Dela na banovinski cesti Lesce — Podvin so v polnem teku in se vozišče že betonira z najmodernejšimi stroji. Udruže-nje jugoslovenskih inženjer"'ev :n arhitektov, sekcija Ljubljana priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste skupen ogrled teh del v soboto 22. t. m. popoldne. Odhod z glavnega kolodvora v Ljubljani z izletniškim vlakom od 15.35 do Lesc povratek iz Radovljice z vlakom ob 20.02. Skupno bo približno 10 km hoje. Člani SPD lahko potujejo za polovično voznino na objavo, ki jo bo preskrbelo vodstvo. zato Da mora. jo "biti na glavnem kolodvoru vsaj 20 m mit pred odhodom vlaka.
ZA KONZERVIRANJE SADJA IN ZELENJAVE uporabljajte zdravju ne-
škodljivi ,,DZ10GE§AN-prašek"
Prodajajo samo drogerije.
u— Dekliška koloni ia Jadransko *traže,
ki je letovala v Kraljeviči, se vrne '20. ti m. ob 13.22 v Ljubljano. Prodno starše dckl;c. da pridejo po možnosti na glavni kolodvor.
u— Društvo trgovskih p°*nikov in zastopnikov v Lji-bljani vabi vse gospode, ki reflektira jo na ugodnost na želen cah. da se udeležijo sestanka v soboto 22. t. m ob 18. v Trgovskem domu, na katerem jim bo vse pojasnjeno. (—)
17 Ha
Možnar mu je eksplodiral. Iz Re-
štanja pri Senovem so včera-i pripeljali v boln:šnico 25'etnegra ruda- 'a .Tožeta S ko. ška. V hiši so imeli svatbo, pn je hotel svoj' sestri-nevesti na čast prirediti nekaj svečanega streljanja. Možnar pa mu je v rokah eksplodiral, da so *ra drobci močno poškodovali v oči in v obiaz.
ektenice in aparati
vkuhavanje sadja ln sočivja Julij Klein. Ljubljana, Woliova 4
u— Nesreča s kolesom. Včeraj so v bolnišnico pripeljal' 241etnega mesarskega po. močnika Gašperja Grila z Zaloške ceste.
S kolesom se je peljal na klavnico, pa so se mu zlomile vilice da je padel in se nerodno potolkel po obrazu.
e— Ko je prišla obiskat sina v bolnišnico, si je zlomila roko. V ponedeljek je pri. šla 511etna posestnikova žena Ana Plevča-kova z Brezja pri Šmarju v celjsko bolniš. nico. da bi obiskala svojega sina, ki se zdravi v bolnišnici. Ko je stopila Plevča-kova v bolniško sobo. ji je na parketu spodrsn lo. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v sklepu. Seveda so ponesrečenko takoj obdržali v bolnišnic«
e— Trije usodni padci. V ponedeljek ob dveh zjutraj je padel 461etni mesarski pomočnik Franc Fister iz Hrastnika v spa. nju s skednja štiri metre globoko in si zlomil desno nogo v stegnu. V soboto je padel 381etni dninar Anton šoter z Rečice pr; Laškem s kozolca in si nalomil več reber. V nedeljo ob 22. je padel 381etni sin posestnice Ivan Rečnik iz žepine pri škofji vasi na cesti v Blagovici s kolesa ter se hudo poškodoval po glavi in prsih. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Pri škropljenju cest in ulic menda vsako leto pozabijo na ulico Pred grofijo. Ta ulica je zelo prometna, saj je tam okrožno sodišče, obenem pa vodi ulica v park in k mestnima kopaVščima ter jo uporablja zelo mnogo domačinov in tujcev. Upamo, da bodo zadevo hitro uredili.
a— S hovske novice. V 9. kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanja za mesto Maribor so bili doseženi sledeči rezultati: Mišura : Babič remis, Vidovič : Šumenjak remis. EferI : Knechtl 1:0, Lukeš sen. : No-san 1:0. Ostale partije so bile prekinj'ene. Stanje šahovskega tekmovanja po 9. kolu je sledeče: dr. Krulc 6 in pol (1). Mohor-čič 6(1), Mišura 6, Gcrželj 5(3), Lukeš sen. 5.
a— Iz Studencev. Končno smo vendarle dobili javno telefonsko govorilnico, ki je bila te dni slovesno otvorjena. Sedaj čakamo še na napovedano tržnico.
a— Otrok trpin. Ločena žena, ki je odpotovala v Beograd, je dala svojega 5 letnega otroka Nikolaja S. v oskrbo 36-letne-mu Vekoslavu S. iz Mislinja. Pokazalo se je. da je Vekoslav S. ubogega otroka pretepal in da ga je pustil po ccle dneve brez hrane. Končno je prišla vsa zadeva na uho orožnikom, ki so Vekoslava S. ovadili državnemu tožilcu. Ubogega otroka trpina so izročili v varstvo občine. Pri zaslišanju se je Vekoslav S. zagovarjal z živčno boleznijo.
a— Delavec v žareči karbidni masi. Težka nezgoda se je pripetila 39-Ietnemu pomožnemu delavcu Leopoldu Robiču, ki je bil zaposlen v ru^ki tvornici. Na ubogega delavca se je razlila žareča karbidna masa. Zaradi strašnih opeklin se je ubogi Robič onesvestil Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. kjer mu skušajo lajšati bolečine, ki so v zvezi z groznimi opeklinami v spodnjem delu telesa.
a— Posestne spremembe Stavbna zadruga »St:u!ion« jc odkupila od posestnika Leopolda Bartc zemljišče v koroškem predmestju za 250.000 din. Na tem zemljišču si bo kakor znano, tukajšnji SK Maraton uredil svoje športno igri:če. Hišni posestnik in restavrater Adam Črešnar je prodal restavraterki Ani Krepek polovico hiše na Koroški cesti 50 za 125.000 din. Posestnik Martin Moškon iz Kamnice pa je prodal poscstnici in gostilničarki Ivanki Merdaus 5161 m* veliko zemljišče v koroškem predmestju za 120.000 din.
a— 1'boj v Grajenščaku ob priliki fantovskega spopada 16. aprila t. 1. je imel svoje odmeve pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Mali kazenski senat je v zvezi z ubojem, ki je zahteval življenje posestnikovega sina Ivana Hrenka, obsodil 26-letnega Franca Šešerka na 5 let robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, 25-Ietncga Jožefa Kolariča na 2 leti strogega zapora ter 2 letno izgubo častnih pravic, 21-letnega Antona Jakoliča na 3 leta zapora, 26-letnega Josipa Erjavca na 3 leta strogega zapora in 3 letno izgubo častnih -pravic.
a— Kradel. denar zapravljal v družbi žensk Mali kazenski senat je obsodil 38 letnega Josipa Vindiša na leto in pol robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let, ker je kradel raznim posestnikom pri Sv. Miklavžu in v okolici Maribora. Ukradene predmete je prodal, denar pa je zapravljal v družbi raznih žensk.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SK1 — Telefon 41-79.
ELISABETH BERGNER na vrhuncu svoje slave v filmu
ZASANJANE
USTNE
Predstave: danes ob pol 9. uri in jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
Kneginja Tarakanova |
a— Izvoljenki nož v trebuh. V bolnišnico so prepeljali 23-letno Anico Damis iz Studcncev, ki jo je neki 27-letni Viljem Stauber zabodel z nožem v trebuh in roke. Napadalca iščejo orožniki.
a— Nos je razbil neki moški v Purgajevi gostilni magistratnemu slugi Janku Kuster-ju Zadevo ima v rokah policija. Kustarja so pripeljali v bolnišnico.
Iz Zagorja
z— Prvič je bil v rovu, pa se je ponesrečil. 241etni Ivan Priman, sin rudniškega motornega vozača iz Toplic, je bil do. slej v službi pri rudniških apnenicah. Da bi več zaslužil je zaprosil za jamsko delo, ki ga je tudi dobil v Kisovškem obratu. Z velikim veseljem je šel v ponedeljek zjutraj na delo, a že ob 7. ga je zadela nesre. ča." Pri napravi za spuščanje jamskega lesa mu je izpodletelo ter ga zagnalo okrog 60 metrov navzdol. Prisebnosti duha se mora zahvaliti, da se je med padanjem oprijel vrvi ter tako nalahko priletel do tal. Seveda ima roke vse odrgnjene od drsanja, in poškodbe na vratu in glavi. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik bratov-ske skladn ce, ki je zaenkrat odredil, da so ga prenesli na dom staršev.
Iz Kočevja
kč— Legija koroških borcev. Preteklo nedeljo dopoldne je bil v gostilni pri Be-ljanu ustanovni občni zbor Legije koro. ških borcev, pod vodstvom g. Pavla Bre-ganta, predsedn ka pripravljalnega odbo. ra. Na zbor so prišli trije odposlanci iz Ljubljane, tako da so bili navzočni dovolj poučeni o pomenu organizacije. V odbor so bih izvoljeni: potn k Bregant, sodni uradnik Paradiž, učitelj Bac, stražnik Bavčar in drugi.
kč— Protituber«oIuznl dispanzer ima svoje poslovne ure vsak torek od 10. do 14. in vsak petek od 16. do 18. člani Protitu-berkulozne lige imajo pravico do brez. plačnega pregleda. Pravtako se brezplačno pregledujejo na rentgenu siromašne osebe, a premožnejši plačajo takso 50 din. Kdor čuti v sebi kal bolezni, naj se brez strahu prijavi ob določenih urah v dispan. zerju. kjer ga bo temeljito preiskal človekoljubni dr. Tone Hočevar. Vse pozivamo, naj se vpišejo v ligo in s tem podprejo njeno delo!
kč— Dijaški dom. Baje se bo v jeseni
kč— Iz občine Kočevja okolice. Pred kratkim je banska uprava odstavila župa. na občine Kočevja okolice. Prizadeti se je zoper odlok pritožil. Tudi proti tajniku omenjene občine teče uradno postopanje.
kč— »Kočevski Slovenec«. Dosedanjega urednika »Kočevskega Slovenca« g. Ra-deščka ni več v Kočevju. Kot urednika na. vaja zadnja številka lista delavca g. Struno za katerim pa stoje druge osebe. Smer lista se doslej ni še nič spremenila kljub temu, da so nekateri to prerokovali.
Iz Ptuja
j— župni nastop gasilcev. V nedeljo so imeli gasilci ptujske župe zlet v Ptuju in so z javnim nastopom pokazali svojo izurjenost. Ko so se zbrali v lepem številu na letnem sokolskem telovadišču, jih je pozdravil župni starešina g. Muzek. Nastopil je gasilski roj pod poveljstvom g. Horvata in odlično izvedel redovne in orodne vaje. Višek prireditve pa je bil, ko so zažgali nalašč za vaje napravljeno kočo. Ko je bila ta že vsa v plamenih, so gasilci z najmodernejšimi plinskimi maskami na obra. zih reševali iz nje različno orodje, dva moža pa sta v asbestne obleke oblečena šla skozi ogenj. Po nastopu se je razvila prijetna zabava.
j— žrtev Drave. 181etni čevljarski vajenec Karel Korošec, ki se je učil pri čevljarskem mojstru Ratisnojniku v Ptuju, se je v nedeljo kopal v Dravi. Na sredi reke pa ga je nenadno prijel krč in izginil je pod vodo. Truplo nesrečnega vajenca je odnesla Drava.
j— Huda nesreča kolesarja. Zidar Vindiš Martin iz Vareje pri Sv. Vidu je hitel s kolesom na delo v št. Janž na Dravskem polju. Tik pred št. Janžem pa se mu je nasproti pripeljal avto, katerega lastnik je dr. Care Valter iz Maribora. Kolesar je vozil po nepravilni levi strani ceste in po. leg tega je na tem ovinek, ki ovira preglednost ceste. Avtomobilist se je hotel kolesarja izogniti, v tem pa je Vindiš izgubil prisotnost duha in se zaletel naravnost v avto. Hudo poškodovan na glavi je Vindiš obležal nezavesten kraj ceste. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
Posvet glede kočevskega premogovnika
V rudniku Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju so izpostavljeni rudarji stalno brezplačnim dopustom, ker rudnik nima zadostnih naročil. Rudarji delajo največ do 15 šihtov mesečno in ne zadostuje njih zaslužek po odbitku velikih prispevkov za socialno zavarovanje niti za skromno prehrano.
Rudnik je imel prej mesečno po 1500 ton naročil za državno železnico in velika naročila je imel tudi za vojaštvo. Zdaj je vojaško naročilo v celoti izgubil, državne železnice pa naročajo le po 1000 ton.
Od pomoč je nujno potrebna, zato sklicuje podpisana Delavska zbornica za četrtek 20. t. m. ob VjIO. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, širšo konferenco, na katero so vabljeni predstavniki oblastev. delodajalcev in delojemalcev in razni lokalni činitelji. Na konferenci bo točno ugotovljen položaj rudarjev v Kočevju ter se bo skušal najti izhod iz zdajšnje krize, da se zagotovi trajnejša zaposlitev.
Gospodarstvo
Pomanjkanje sladkorja
Naši javnosti je dobro znano, da bomo morali do nove produkcijske kampanje uvoziti iz inozemstva okrog 1200 vagonov sladkorja ker je bila naša lanska produkcija sladkorja mnogo premajhna za kritje enoletne potrošnje. Vprašanje uvoza potrebne količine sladkorja se vleče že neka i mesecev Dne 21 junija je bila izdana uredba o carine prostem uvozu sladkorja, ki določa, da bodo prvih 600 vagonov uvozile državne tvornice sladkorja. Sedaj je že preteklo skoro mesec dni. odkar je bila izdana uredba, toda inozemskega sladkorja še ni. Ponekod v naši državi je že nastopilo pomanjkanje Tako je Zveza trgovskih združenj savske banovine v Zagrebu v ponedeljek izdala javnosti obvestilo, ki pravi, da je nastopilo pomanjkanje sladkorja in da je Zveza napravila vse potrebne korake, toda zaenkrat brez uspeha. Iz obvestila, ki ga je obiavila Zveza v listih posnemamo naslednje:
Ze pred meseci je bilo jasno, da nimUmo zadostnih zalog sladkorja do nove kampanje in da je treba potrebne količine uvoziti pravočasno iz inozemstva. Preden pa je prišlo do uredbe, je nastal spor. kdo bo sladkor uvozil. Zveza sladkornih tvor-nic. s katero sodelujeta tudi obe državni tvornici, se je obvezala, da bo skrbela za redno oskrbo našesa trga s sladkorjem in da bo uvoženi sladkor na razpolago brez kakega povišanja cene. Uvoz sladkorja pa je bil poverjen državnim tvornicam sladkorja in posledica je. da sladkorja ni in da se ponekod prodaja v trgovini na debelo že za 50 do 60 t>ar pri kilogramu dražje V nadrobni prodaji velja za enkrat še stara cena toda če bodo morali trsovci sladkor dražje plačevati, bodo morali tudi cene v nadrobni prodaji dvigniti ker bi morali sicer sladkor prrdaiati z izgubo. Obvestilo Zveze končno zatrjuje da so se nekateri zagrebški trgovci obrnili na svoie poslovne prijatelje v Begradu. ki so nm sporočili, da tam ne primanjkuje sladkorja in da je sladkor na razpolago po stari ceni Zato vprašuje, kdo ima interes na tem. da je nastopilo pomanjkanie Zveza je stavila finančnemu ministru predlog, naj dovoli uvoz sladkorja tudi ostalim tvornicam in treovcem. kakor je to predvideno v uredbi.
Po naših informacijah bo tudi v Sloveniji v kratkem zmanjkalo sladkorja, če ne bo prišel na trg inozemski sladkor, kajti
zaloge pri veletrgovcih in detajlistih so zelo pičle. Nekaterim detajlistom so zaloge že pošle. Cene pa se pri nas niso dvignile.
Beograjska »Politika« se tudi bavi z vprašanjem pomanjkanja sladkorja in pravi med drugim naslednje: Tvornice sladkorja v naši državi imajo svoj kartel, četudi se to vedno zanika, vsaj glede sodelovanja državnih tvornic. Pričakovati je bilo da bo uvoz sladkorja poverjen kartelu odnosno zvezi sladkornih tvornic. Finančno ministrstvo pa je uvoz poverilo izključ. no državnim tvorn cam, da bi eventualni zaslužek pri uvozu šel v korist države. Toda državne tvornice so dobile v Češko-Mo-ravski le nekaj desetin vagonov, ker je vse količine pokupil predstavnik sladkornega koncema, ki je zainteresiran tudi pri privatnih tvornicah sladkorja v Jugoslaviji. V tej s tuaciji baje državnim tvornicam sladkorja ni preostajalo nič drugega, kakor da so sladkor odkupile po nekoliko višji ceni od predstavnika domačih tvornic sladkorja. List pristavlja, da zaradi tega n: uspela namera, da se uvoz slad. korja izvrši brez sodelovanja jugoslovenskega karteia, ter si je pri tej kupč ji vendar zagotovil vsaj posredniško vlogo.
Kakor je iz navedenega razvidno, je sedanje pomanjkanje sladkorja zgolj posledica borbe zaradi vprašanja, kdo bo uvozil sladkor. Iz Beograda nam poročajo, da so tvornice sladkorja v Crvenki v Novem Vrbasu in v Osijeku dobile, še preden je bi. la izdana uredba, dovoljenja za uvoz 600 vagonov. Ta dovoljenja pa so jim bila pozneje odvzeta. Očitno pa so te tvornice, ki -majo ozke poslovne zveze s tvornica-mi v Češko-Moravski, že kupile potrebne količine sladkorja in so sedaj na podlagi svojih poslovnih zvez dosegle, da so morale državne tvornice od njih prevzeti ta sladkor po nekoliko višji ceni.
Gornji primer nam kaže, da bi bilo od početka najbolje, če bi država, ko je na. stopilo pomanjkanje, izdala splošno dovoljenje za uvoz sladkorja brez carine odnosno po znižani carini. Jasno je, da potem ni bi prišlo do težkoč in bi bil inozemski sladkor že davno na našem trgu. Birokatizem v državnih podjetjih je v takih primer h le ovira in je končno oškodovan le konzument, kakor nam to kaže sporočilo zagrebške Zveze trgovskih združenj, ki ugotavlja, da se je sladkor že podražil, kar se ne bi dogodilo, če ne bi neokretnost vodstva državnih tvomic povzročila pomanjkanja sladkorja na trgu.
Cena pšenici v Liverpoolu — najnižja v zadnjih 347 letih
V zadnjih tednih so na liverpoolski žitni borzi zabeležili nov padec cene. Tečaj za julij je v soboto zdrknil navzdol na 3 šilinge 7/8 d. S tem je liverpoolska žitna borza zabeležila najnižji tečaj pšenice od leta 1592. Celo leta 1931., ko je bila svetovna pšenična kriza na višku, je bila cena še za malenkost višja. V resnici pa je sedanja cena za okrog 40% nižja kakor leta 1931.. saj je med tem prišlo do devalvacije funta. V septembru 1931 je bil zabeležen najnižji tečaj 3 šilinge 8V2 d, toda takrat so bili to še zlati šilingi.
Padec cene pšenici na liverpoolski borzi je tem boij značilen spričo okolnosti, da so se 7. julija t. 1. sestali v Londonu h konferenci zastopniki tako zvanih pšenič-nih velesil: Zedinjenih držav. Kanade, Argentine in Avstralije, z namenom, da poskušajo rešiti svetovni problem pšenice. Tudi to pot so se zastopniki omenjenih štirih držav, ki odločajo v svetovni trgovini s pšenico, zatekli k slabo preizkušenemu sredstvu določitve izvoznih kontingentov in minimalne izvozne cene V krogih žitne trgovine nimajo mnogo upanja, da bo ta konferenca prinesla rešitev pšenič-nega problema, ki obstoji v tem, da so
letos svetovne rezerve pšenice ob prehodu v novo žitno leto večje, kakor so bile kdajkoli Po cenitvi mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu so znašale dne 21 junija svetovne rezerve pšenice 18 milijonov ton in po privatnih cenitvah celo 20 milijonov ton. Leta 1933, ko so svetovne rezerve ob prehodu v novo žitno leto dosegle novo rekordno višino, so te rezerve znašale le 17 milijonov ton Kaj pomenijo tako velike neprodane rezerve nam najbolje ilustrira račun, ki nam pove, da znaša povprečna letna uvozna potreba pasivnih držav le 15 milijonov ton, torej mnogo manj nego znašajo stare rezerve brez novega presežka, ki nam ga prinaša nova letina
Spričo take situacije na svetovnem žitnem trgu nastaja vprašanje, kako bomo pri nas vnovčili letošnji izvozni presežek, zlasti, ker imamo še od lanskega leta precejšnje rezerve V izvozniških krogih računajo da bo znašal letošnji naš izvozni presežek okrog 15 000 vagonov Ce bomo hoteli izvoziti to pšenico, bomo utrpeli precejšnjo izgubo, kajti naša odkupna cena je letos višia nego je bila lani. medtem ko je svetovna cena znova nazadovala.
Železniške ugodnosti za trgovske potnike in agente
Prejšnji teden smo objavili obvestilo Društva trgovskih potnikov in zastopnikov, da je prometno ministrstvo odobrilo popust na železnicah za trgovske potnike in za njihovo prtljago. Ta popust stopi v veljavo letos 1. avgusta in znaša 50°/o normalne vozne cene za osebne vlake in br-zovlake v drugem in tretjem razredu.
Novi predpisi o tem so bili objavljeni v prilogi »Saobračajnega vesnika« od 2. julija. Po teh predpisih se glasi novi § 9 tarife jugoslovenskih železnic kakor sledi:
1.	Trgovski potniki in trgovski agenti, državljani kraljevine Jugoslavije uživajo po naslednjih določbah ugodnost 50% popusta od normalne vozne cene v II. in III. razredu potniških vlakov in brzovlakov.
2.	Kot trgovski potnik se smatra oseba, ki je v službi lastnika podjetja in ki za svojega delodajalca zbira naročila od trgovcev, industrij cev in obrtnikov (§ 143 zakona o obrti). Kot trgovski agent se smatra oseba, ki za tuji račun zbira naročila, pa ni v službi kakega delodajalca, temveč ima samostojno obrt, nima pa skladišča in ga tudi nima na podlagi druge obrti (§ 148. zakona o obrtih). Ugodnosti ne uživajo oni trgovski agenti, ki imajo poleg obrti agenture še kako drugo obrt ali dovoljenja za kakšno obrt, ki mu daje pravico držati skladišče ali mu daje pravico prodajati blago neposredno potrošniku.
3.	Za uživanje ugodnosti je potrebna »uputnica« (nakaznica) za trgovske potnike in trgovske agente za kupovanje vozovnic s 50% popustom na normalne vozne cene.
Te nakaznice se bodo izdajale po naslednjih cenah: za tri mesece: 275 din za III. razred odnosno 420 din za II. razred; za šest mesecev: 550 din za III. razred odnosno 840 din za II. razred; za eno leto: 1.100 din za III razred in 1.680 din za II. razred. Nakaznica se naroči na postaji z naročilnico, ki jo prodaja postaja za 1 din. Naročilnica vsebuje potrdilo pristojne gospodarske zbornice, da je prosilec trgovski potnik ali agent v smislu gornjih predpisov. Potrdilo izda zbornica po zaslišanju stanovskega združenja. Naročilec ^izpolni rubrike, ki se nanašajo na naročilo, in preskrbi potrdilo zbornice. Tako izpolnjeno naročilnico izroči naročilec železniški postaji s kavcijo 25 din, ki se obračuna v
ceni nakaznice, ko se ta dvigne, sicer kavcija oropade
4.	Veljavnost ugodnosti prične teči kadarkoli ugodnost pa preneha o polnoči onega dne v tretjem, šestem ah 12. mesecu po številki datuma, ki je pred dnevom pričetka veljavnosti (če prične n. pr. ugodnost veljati 10. avgusta, tedaj preneha trimesečna ugodnost 9. novembra.
5.	Na osnovi nakaznice ima lastnik pravico, da v času veljavnosti te nakaznice kupuje železniške vozovnice s 50°/« popu. stom za poljubno število potovanj. Poleg nakaznice mora potnik predložiti legitimacijo zbornice, ki je navedena na izkaznici. Ugodnost velja za oni razred, ki je naznačen na izkaznici, če se izkaznica glasi za II. razred tedaj velja ugodnost tudi za III. razred. Ce se pa nakaznica glasi za III. razred, tedaj ugodnost ne velja za II. razred.
Za blagovne vzorce je predvidena nova točka b. k § 24. oddelek IV. (prevoz potniške prtljage) ki se glasi: Za blagovne vzorce v kovčegih, potniških vrečah, košarah in sličnih trgovskih zavojih ki jih trgovski potniki ln agenti nosijo s seboj pri potovanju v trgovske svrhe, se voznina računa po ugodnostnih postavkah tablice Va. Pri odpremi in pri prevzemu blagov. nih vzorcev na železnici mora potnik pokazati nakaznico za trgovske agente. V primeru zlorabe se odvzame nakaznica, na osnovi katere je bila prtljaga odpremlje-na. Poleg tega lahko železniška uprava začasno ali trajno izključi osebo ali firmo od uživanja ugodnosti.
Gospodarske vesti
= Vprašanje deviznih pododborov pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kakor smo že poročali, je delegacija borz kraljevine Jugoslavije postavila zahtevo, da se na sedežih borz pri Narodni banki ustanovijo izvozni in uvozni pododbori, kjer naj bi bile zastopane gospodarske organizacije. Tej zahtevi so se pridružile tudi druge gospodarske korporacije, ki so vrhu tega zahtevale, da se tudi v samem deviznem odboru, kakor tudi v izvoznem in uvoznem odbora pri Narodni banki v Beogradu omogoči sodelovanje predstavnikov gospodarstva. Iz Zagreba sedaj poročajo, da so bili ti predlogi v Beogradu sprejeti še precej po-voljno. Glede na način poslovanja devizne- . ga odbora ter uvoznega in izvoznega od- |
bora bi bilo po mnenju beograjskih mero-dajnih faktorjev težko izvesti neposredno sodelovanje gospodarskih predstavnikov, lažje pa bi bilo to omogočiti v predlaganih pododborih pri podružnicah Narodne banke. Glede na to stališče merodajnih faktorjev je pričakovati, da bodo gospodarske korporacije stavile nove predloge.
= Državna intervencija na trgu suhih češpelj. Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministroma za kmetijstvo in finance izdal odlok, s katerim se določa intervencijska cena za suhe slive na 290 din za običajno garnituro, oziroma 310 din za veliko garnituro pariteta Brčko. Po teh cenah bo Prizad kupoval vse ponujeno blago v vsaki količini, ki bodo ustrezale pogojem uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov namenjenih za izvoz.
= Zunanja trgovina češko-moravskega protektorata. Izvoz iz Ceško-Moravske je znašal v juniju (brez izvoza v Nemčijo) le 459 milijonov kron, medtem ko je znašal v maju še 574 milijonov kron; uvoz pa se je dvignil na 478 milijonov kron nasproti 469 milijonom v maju. Aktivni saldo trgovinske bilance je v juniju nazadoval torej na 1 milijon kron, medtem ko je v maju znašal še 105 milijonov kron.
= Mednarodni sejem v Solunu. Kakor vsako leto se bo naša država tudi letos uradno udeležila mednarodnega sejma v Solunu, ki bo od 10. IX. do 1. X. t. 1. Za razstavo vzorcev blaga v skupnem oddelku kr. Jugoslavije nosi vse stroške Trgovinski muzej. Prijave za udeležbo na sejmu je poslati neposredno na: Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Miloša Vel. 29.
Dolgo ;ostati na soncu in hitro porjaveti!
Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NTVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA-OLJE-NIVEA upije opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki porjave kožo.
Borze
18. julija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30.
Grški boni so se nudili v Zagrebu po 30.75 v Beogradu pa je bil promet po 30.50. Na svobodnem trgu se ravnajo tečaji nadalje po tečaju 258 din za funt.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci Kotirala 465 — 466.50 (v Beogradu je bil promet po 467 — 467.75). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov DEVIZl
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.12 — 209.32, Pariz 116.37 — 118 67, New York 4384.25 — 4444.25, Curih 995
—	1005, Milan 231.95 — 235.05, Praga 150.50 — 152, Amsterdam 2348 — 2386, Berlin 1771.12 — 1788.88. Bruselj 748 — 760. Tečaji na svobodnem trgu. London 256.40 — 259.60, Pariz 144.81 — 147.11, New York 5457.91—5517.91, Curih 1237.02
—	1247.02, Amsterdam 2920.86—2958.86, Bruselj 930.48 — 942.48.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.76625, New York 443 50. Bruselj 75.40, Milan 23.35, Amsterdam 237, Berlin 178, Stockholm 106.9750, Oslo 104.35, Koben-havn 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.0250, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90 Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 466.50, 4®/0 agrarne 61.50 —63, 4% severne agrarne 60.50 bi., 6°/» dalm. agrame 84 — 85, 6°/„ begluške 86.75 — 87.50, 7o/o sta bil iz 100.50 bi.. 7«/„ invest. 99.50 — 101 7•/• Seligman 101 bi., 7»/0 Blair 94.50 bi., S% Blair 101 bi., delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 208 den.,
Trboveljska 171 — 173, Gutman 40 — 45, šečerana Osijek 80 den., Osiječka ljeva-onica 150 — 154, Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 467.50 — 468 (467 — 467.75), za avg. — (466), 4% agrarne 62 — 62.25), 6% begluške 87.25
—	87.50, 6% dalm. agrarne 84.50 — 34.75 (84.50), 7o/o Blair 94 — 94.25, PAB 210
—	211.50 (210.50).
Dežela v izgradnji
V največjem dnevniku nemškega zapada je nemški publicist Brandt napisal lep članek o Jugoslaviji
Poleg gospodarskih in kulturnih stikov 1 dran je po zanimivem potovanje preko ju-
med Jugoslavijo in Nemčijo se zadnja leta uveljavljajo med nami in severno sosedo zlasti tudi turistične vezi, ki se kažejo v vedno večjem zanimanju nemških gostov za prirodne lepote in pokrajinske posebnosti našega sončnega juga. Pri usmeritvi nemških turistov in letoviščar-jev na jugoslovensko stran ima nedvomno poleg vedno bolj zadovoljivih pogojev za uspešen razvoj tujskega prometa pri nas veliko zaslugo tudi naša dobra propaganda za jugoslovenski turizem v inozemstvu. V Nemčiji sicer pogrešamo naših tujsko-prometnih pisarn baš v onih predelih, kjer je zanimanje za jugoslovenska letovišča največje, to je severozapadna Nemčija, središče nemške industrije v Porurju, na Vestfalskem. Treba je pač priznati, da je v teh nemških krajih našemu turizmu storil vidno uslugo slovenski izseljenec, zlasti pa Centralna zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev in njen dolgoletni predsednik g. Pavel Bolha. Po njegovi iniciativi prihajajo leto za letom posebni vlaki z našimi izseljenci in mnogimi uglednimi nemškimi gosti v Jugoslavijo, kjer se navezujejo novi prijateljski stiki, nemški publicisti, umetniki, časnikarji pa nabirajo neizbrisne vtise o gostoljubnosti Jugoslovenov ter naših pokrajinskih lepotah. Pri zadnjem obisku naših Vestfalcev je prišel med nas tudi zastopnik enega največjih vestfalskih dnevnikov ter o vtisih svojega potovanja po Jugoslaviji objavil v Westfaelische Landeszeitung »Rote Er-de« (največji zapadnonemški dnevnik z naklado preko 100.000) zelo simpatičen članek pod naslovom »Dežela v izgradnji« Pisec g. Oskar Peter Brandt, ki je prvič prišel v Jugoslavijo, je v kratkem času vzljubil našo domovino, o kateri v uvodu trdi, da je krasna dežela, ki z raznolikostjo pokrajinskih čarov, mest in narodnih običajev zadivl vsakega obiskovalca. Potniku s severa vzbudijo prvo občudovanje visoki obronki Karavank ln Julijskih Alp. pa spet šima, brezkončna žitna polja. Kraška zemlja našega Primorla je za tujca posebnost. Težko poljsko delo primorskega kmeta, ki se na neplodnih skalnatih tleh z brezprimemim naporom muči za svoj pridelek, je piscu vredno visokega spoštovanja. »In vendar najdejo ti pionirji pe-čevja še čas. da leto za letom priborijo nov košček rodovitne zemlje. Gieant°ka borba, ki bo zaposlila že generacije.« Ja-
goslovenskega osrčja na črti Beograd, Niš, Skoplje, Sarajevo doživetje, ki te v Hercegnovem prevzame in osveži z vso svojo sijajno morsko modrino. Kotor, svetovno kopališče Dubrovnik in sloviti Split zavojujejo vsakega obiskovalca. Ob lepotah in prijetnostih jadranske obale, pri črni kavi. ki jo srebaš pod visokimi senčnatimi palmami, na divnem obrežju La-pada pozabiš utrudljive vožnje v vročih vlakih ter naporne poti do odročnih kmečkih naselj.
Pisec posveča izgraditvenemu delu naše mlade države 'tople besede priznanja ter se čudi, v kako kratki dobi je po zaslugi kralja Aleksandra I. edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev nastopilo svojo zmagovito pot. Mlada, nastopajoča generacija naj bi po želji Viteškega vladarja Muče-nika stopala v ospredje manj kot Srb, Hrvat in Slovenec, v prvi vrsti kot Jugoslo-ven v mislih, delu in prepričanih čustvih. Pod geslom »čuvajte Jugoslavijo«, teh zadnjih besedah priljubljenega vladarja, se usmerja sedaj jugoslovenska politika.
Beograd nudi nemškemu gostu priliko, da izmenja misli o jugoslovensko-nemškem sodelovanju. V članku se pomudi podrobno tudi pri mladini in njeni orientaciji in poudarja da je naš podmladek obdarjen z realnim političnim smislom. G. Brandt poudarja veliko gostoljubnost našega naroda, njegovo veliko življenjsko skromnost ln trdno voljo, da napreduje v socialnem in gospodarskem pogledu. »Jugoslavija je narod zdrave rasti in rodovitnosti, ki ga ne morejo ovirati niti pojavi umrljivosti dece. proti kateri v zadnjem času odrejajo zlasti na jugu koristne higienične ukrepe. — »Naloge bodočnosti je jugoslovenski narod spoznal s sigurnim pogledom. Tisti, ki odprtih oči potuje skozi to mlado državo ter pri vseh pokrajinskih krasotah, ki se mu nudijo na vsakem koraku, ne pozabi stopiti v živi stik s samim ljudstvom, se mora preoričati, da je Jugoslaviji zasiguran podvig v svetlo prihodnost.«
Od avtorja orikupneea članka bi želeli v kratkem slišati kaj več o vtisih, ki jih ie dobil v posameznih pokrajinah naše države in tudi naposled v Sloveniji, kjer se je mudil nekaj dni, si jo dodobra ogledal ter se laskavo izrazil, da je bil slovenski zakMuček m'eeovp<ra potovanja višek uživanja jugoslovenskih lepot!	—dr. V.
Med rudarji kočevskega revirja
Beda kakor v letih najhujše krize
Kočevje, julija že nekaj mesecev prazujejo naši rudarji, že od novega leta se šihti vedno bolj redčijo. Z zaupnikom Jožetom stopava po »novi koloniji«.
Na koncu leži pred nama dnevni kop, ves blaten in zalit z vodo. Nekaj prstov se giblje na dnu, da izkopljejo svoj delež premoga. »Kmalu ga na dnevnem kopu ne bomo več kopali, ker je preslab«, mi pravi zaupnik. »Dober premog je le še v jami in drugo leto bomo že dihali samo jamski zrak. Ta premog ni slab, boljši je kakor v marsikaterem slovenskem rudniku, kjer redno delajo. Tudi strokovnjaki pri železniški direkciji v Ljubljani so tega mnenja, zato si ne moremo razlagati, zakaj ravno kočevski revir nima zadosti dobav, življenje je postalo zadnje mesece zopet neznosno kakor v letih najhujše krize. Ne moremo si pomagati. Vse intervencije do sedaj niso zalegle. Bil sem sam med delegati v Ljubljani to Beogradu, kjer smo dobili lepe to tolažilne obljube. Zaenkrat je rezultat vsega naročilo 100 ton premoga, kar pomeni en šiht mesečno. Za redno delo bi rabili skupno skoro 2000 ton mesečno. Poglejva malo po stanovanjih, pa boš videl, kakšna beda je.«
Zavila sva v »staro kolonijo« ob cesti, ki jo nameravajo v kratkem podreti. Stene so že razpokane, kanalizacija je slaba, vse vpije po novem. Rudar Pavle stanuje tukaj. Majhno, zatohlo kuhinjo Ima to dve sobici. Tu biva z ženo in petimi otroki. Začasno je pri njem najstarejša hčerka z možem-radarjem. Rudar Pavle je med tistimi družinskimi očeti, ki jih je praznovanje najbolj udarilo. Njegova žena pripoveduje:
»Zadnje mesece mož skoraj nič ne dela. Po vseh odbitkih je prinesel že večkrat
domov samo po nekaj kovačev na 14 dni, enkrat celo samo 15 din, drugič 30, nato 59. Včeraj je dobil malo več, to sicer 213 din, ker so se zaupniki potegnili zanj. Dolg v konzumu je vedno večji, vsi bi že od gladu umrli, če bi ne bil imel mož doma v svoji vasi njivo, ki jo je prodal. Sedaj nimamo nič več, jaz sem tudi že 'stara in ne morem več, otroci pa hočejo jesti.«
»To je zelo revna družina,« mi pravi zunaj radarski zaupnik, »je pa še več sličnih. š. n. pr. ima 5 otrok, S. celo sedem, dela pa ni. Podpore ni od nikoder nobene, Delavska zbornica nam na našo prošnjo še odgovorila ni.«
»Znano mi je, da so odbitki pri vas zelo veliki. Za kaj vse vam pa odtegujejo?«
»Za kaj? Cela vrsta odtegljajev je: usluž-benski davek, provizijska blagajna, botoi-
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago. 18. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 66.125, za dec. 67.50; koruza: ta sept 44.75, za dec. 45.75.
+ VVinnipeg. 18. julija. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 53.25, za dec. 55
-f- NoVosaOska blagovna borza (H. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: stara (78 79 kg> . baška sremska slavonska 1-50 —152; južnoban. 150 — 152.50. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški m sremski, 64/65 kg 140 — 142-50. Oves: baški, srem. ski in slavonski 140 — 142. Koruza: baška in pariteta Indjija 117 — 118. Moka: baška in banatska »Og« to »Ogg« 235 — 245; »2« 215 — 225; »5« 195 — 205; »6« 175 — 185; »7« 150 - 160; »8« 117.50 — 122.50. Fižol: baški in sremski beli 290 — 295. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 103 — 105 banatski 108 — 110.
BOMBAŽ
'+ Liverpool, 17. junija. Tendenca komaj stalna Zaklj. tečaji: za julij 4.90 (prejšnji dan 4.98), za dec. 4.40 (4.46).
ška blagajna, delavska zbornica brezposelni fond, vporaba inventarja, luč, trošarina za luč, rudarska zadruga in dr. Na vsakega pride gotovo 100 din odtegljajev, pri nekaterih še kaj več — brez konzuma seveda! Odteguje se v vsakem primeru, ne oziraje se na višino zaslužka, tako da se je v prejšnjih letih pripetilo, da rudar ni zaslužil niti za odtegljaje.«
»Kaj pa konzum? Ali daje v teh mesecih, ko praznujete, ljudem živila na kredo?«
»S tem so v konzumu zelo previdni. Dajo že, a veliko premalo in upoštevajoč zaslužek. Tega pa malodane ni. Kljub temu so se zadnje mesece rudarji zadolžili skoraj za 30.000 din. Mnogi svojega dolga niti v petih mesecih ne bodo mogli plačati, tudi če bi redno delali. Na to pa že nihče več ne računa. Poglej, kaj se je pripetilo pred dnevi! Mladi rudar France je hotel dobiti zjutraj pred šihtom hlebec kruha. V konzumu mu ga niso hoteli dati, na kar je šel fant tešč na delo. Po šihtu je spet prosil za kruh v konzumu, a ga spet ni dobil. Nato je šel v šalho vas, da bi dobil kje delo za hrano. Dobil ga je pri nemškem (!) kmetu. Sedaj ob dnevih, ko na rudniku ni šihtov, dela pri kmetu za hrano. Fant je jokal, ko ni mogel dobiti nikjer niti hleba kruha.«
»Kaj pa družba pravi k vašemu položaju?«
»Družba pravi, da nima naročil in da nam ne more pomagati. Lahko pa rečem vsaj to, da šikaniranja in protežiranja posameznikov pri delu ni več. Znani nad-paznik se je unesel.«
»Kaj pa nameravate še storiti za izboljšanje vašega stanja?«
»Posredovali bomo ponovno na vseh merodajnih mestih. Moramo uspeti, saj nam gre za golo življenje. Tistih 100 ton, ki smo jih zaenkrat dobili, ne pomeni nič, kakor sem že dejal. Delavstvo je zaenkrat še mimo in potrpežljivo čaka na izpolnitev obljub odličnih oseb.«
V razgovora sva prišla do roba rudniške doline pri Trdnjavi. Velika je ta dolina, daleč na obe strani je segal nekdaj dnevni kap. Sedaj je vse zaraslo z bujno travo. Rudarski zaupnik je zamišljeno pogledal po dolini to dejal:
»Tukaj se je nekoč, še pred dobrim desetletjem, zares delalo. V povojnih letih je bilo šihtov, kolikor si hotel, de9et si jih lahko napravil tedensko in še več! Nekaj časa je bilo skoraj preko 1400 delavcev. Vsa dolina je kar mrgolela od sklonjenih postav, ki so kopale črni diamant. Sedaj pa taka revščina; že na zunaj vidiš, da ni vse skupaj nič! Vidiš pa tudi. da je nekoč nekaj bilo, da je bil to res pravi rudnik, pravi industrijski kraj. Sedaj smo razkropljeni po raznih kolonijah in živimo kakor kočarji, ne pa kakor pravi knapje. To se mora izpremeniti!«	šš.
Mednarodne tekme
letalskih modelov
Beograd, 18. julija, p. Od 19. do 24. t. m. bo v Londonu drugo mednarodno tekmovanje letalskih modelov za prehodni pokal našega kralja. Po vsem svetu vlada za to tekmovanje med letalskimi modelirji vel ko zanimanje. Tekmovanje organizira britanski aeroklub. Doslej so se prijavili k udeležbi modelirji iz Francije, Anglije, Zedinjenih držav, Kanade, Nizozemske, Belgije, Švice, Nemčije in Jugoslavije. Pri prvih tekmah, ki so bile lani v Jugosla. viji, so si kraljev pokal priborili Angleži. Tekmovanje bo tokrat vodil lord Wickfield.
Iz naše države se bo tekmovanja udeležilo 12 tekmovalcev iz Ljubljane, Beograda Zagreba in Niša. Modeli so bili že odposlani v London, tekmovalci večinoma dijaki, pa se pravkar pripravljajo na pot.
Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je danes ob pol 7. url zvečer preminul po kratkem, težkem trpljenju naš preljubi ta skrbni mož in oče, gospod
MIRKO KUPLJEN
56-LETNI ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob pol 6. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
CELJE, dne 18. julija 1939.
VIKI KUPLJEN roj. WALLENTSCHAGG, soproga;
JELISAVA KUPLJEN, mati; SLAVA FIŠER, ZORA ZAJC, sestri — ln ostalo sorodstvo.
Pri veliki vsakoletni strelski tekmi, ki se vrše v severnoangleškem kraju Bisleyu, je bilo mogoče opazovati najbolj čudne poze pri streljanju. Strelec, ki ga tu vidimo, misli, da more edino na ta način uspešno pomeriti
ANE K D 0 T A
Znanega pisatelja »Guliverja« Jonatana Swifta so izbrali nekega dne za pridigarja angleškega parlamenta. Svojo prvo pridigo pred to korporacijo je imel o ničemerno. sti. Govoril je o ničemernosti glede na položaj in rojstvo, o ničemernosti zavoljo zemeljskih dobrin, o ničemernosti zavoljo postave in zunanjosti, pa je prešel na če. trto vrsto ničemernosti v zvezi z umskimi darovi.
»Kar se tiče tega četrtega poglavja,« je dejal, »ne bomo govorili mnogo. Ker ni v tem zboru nikogar, ki bi imel vzrok, da bi bil ničemern zavoljo svojih razumskih sposobnosti, v to poglavje ne bomo globlje segali, dragi bratje!«
To je bila prva in zadnja Swiftova pridiga pred angleškim parlamentom.
in z njimi tudi načini zdravljenja
Z dobro obvezanim obrazom po malo nežni obdelavi s strani svetovnega boksaškega prvaka Joea Louisa se je boksač Tony Galento vrnil spet k svojemu prvotnemu poklicu, v točilnico piva, kjer je postal naval gostov še posebno velik, kajti klienti si hočejo sami ustvariti majhen pojem o tem, kako težak je bil boj med obema
boksačema
~	zemljepisnih kart
Lepa karta je Imela včasih večjo vrednost nego točna
karta
Danes si težko že predstavljamo, kakšen pomen imajo neka dejstva v svetovnem prometu. Enotni številčni sistem, mednarodna poštna zveza, celinske in pomorske karte, vsega tega in mnogo drugega si preprosto ne moremo več odmisliti. Najvažnejše pa so morda karte. Že kot otroci sw navajamo nanje, zanašamo se nanje in segamo po njih ob vsaki priliki, pa so nas tako razvadile, da bi nam bilo kar težko podati že približno obliko poedinih celin in njih medsebojno lego v risbi.
V vseh časih je bilo dovolj podatkov o poteh in. poskusov, da bi kakšno deželo ali pokrajino objasnili z beležkami in risbami. Toda od tehnike starih Egipčanov do današnjih metod v tem oziru je dolga pot. Najstarejši risalec zemljepisnih kart, ki ga poznamo po imenu, je bil Anaksimander iz Mileta. Njegov zemljevid iz 6. stol. pred našim štetjem prikazuje tipično podobo sveta tedanjega časa: zemlja je bila po predstavah ljudi krožna plošča, ki jo je oblival ocean, v Delfiju pa je bilo središče sveta. Razdalje in višine je karta navajala po primitivnih cenitvah. Takšne karte so izdelovali iz kamna in brona. V 17. stol. so poskušali nakazovati že sferoidno obliko zemlje ter rastlinstvo in živalstvo poedinih dežel. Sredi narisa dežele so risali živali in rastline, kakršne so bile v deželi pač doma. Razvila se je prava umetnost risanja kart in danes piačujejo karte iz tedanjega časa z visokimi cenami — seveda pa bolj iz estetskega zanimanja nego zavoljo njih stvarne vrednosti. Veselje do lepih kart je imelo svoje nedostatke. Do-'•»ra karta ni bila fedaj tista, ki bi pazila irtamo na točnost, temveč je šlo predvsem ya lepo risbo. Če je imela kakšna reka gr-io linijo v svojem toku. če je bila kakšna obala enolična v svojem poteku ali preveč gvemirna, potem sta risar in bakrorezec po-jmgala malo po svoji uvidevnosti, umetni-flht popolnost je bila bolj v časteh nego točnost podajanja.
Ko pa je prišla v veljavo čedalje bolj eksaktna znanost in je zahtevala stvarno natančnost, so se spremenile tudi metode za risanje zemljevidov. V zadnji četrtini 18. stoletja so nastali temeljiti preobrati. Po eni strani so izmerjali in proučevali vse
dežele po francoskem vzorcu v vojaškem upravnem in drugih ozirih, po drugi strani so znanstvene odprave odpirale dotlej neznane dežele. Velik del kart se mora za svojo točnost zahvaliti generalnim štabom. Za izpolnitev pomorskih kart je imela v prejšnjem stoletju posebne zasluge Angleška, danes se udeležujejo tega dela pač vse dežele, ki imajo kakšno vlogo ob morjih in na morjih.
Merjenje zemlje in izdelovanje zemljepisnih kart je še danes veliko dHo. Čeprav tako zvanih belih lis na kartah danes skoraj ni več, si vendarle ne smemo misliti, da bi ne bilo za kartografe nobenih problemov več. Celo v Evropi sami so predeli, ki jih je treba v tem oziru še obdelovati. Seveda pa gre takšno delo danes po zaslugi vseh mogočih modernih pripomočkov in izumov vse hitreje in zanesljiveje izpod rok nego v prejšnjih časih. Danes niti ni več potrebno, da bi se trudili po bolj ali manj raziskanih terenih in da bi jih merili z nl-velirnimi instrumenti in merili. Letalo m fotografska kamera delujeta v tem pogledu avtomatično in popolnoma točno. Posnetki iz zraka se s posebnimi optičnimi pripomočki spreminjajo v karte, ki podajajo točne oblike in višinska razmerja. Merilno in raziskovalno delo, ki je pa seveda še vedno naporno in zahteva mnogo pozornosti, se vrši v glavnem v laboratoriju. Tudi razmnoževanje kart s pomočjo fotolitogra-fije in novih postopkov ni več poseben problem, kakor je bilo to v starih časih.
Nova RaSfaelova slika
V Bogbti v Kolumbiji so pred kratkim našli staro sliko, ki je po mnenju tamkajšnjega vseučiliškega profesorja Delgada izvirno Raffaelovo delo. Slika predstavlja prizor iz svetega pisma. Cenijo jo na 100 tisoč dolarjev.
Sol proti plesni
Če se na klobasah in drugih takšnih izdelkih pokaže plesen, tedaj jih pomažemo na površini z gosto slanico. Plesen bo izginila takoj in solni kristali, ki se stvorijo, preprečijo tudi za nadalje, da bi se plesen spet naselila na blago.
Kakor je mogel Moli&re pred 300 leti predvajati veliko klistirno brizgalko kot simbol zdravnikov, bi mogli danes predstavljati malo brizgalko,, ki jo uporabljajo za vsakovrstne injekcije. Lanceta za puščanje krvi se je umaknila votli igli, ki rabi istemu namenu,
žare če železo je popolnoma izginilo, čeprav so ga poskusili znova uvesti, pijavke, ki so jih nekoč tako cenili, so se začele po dolgem času, ko so bile popolnoma izginile, v medicinski praksi spet uveljavljati. Kakor se spreminjajo načini zdravljenja, tako bi lahko rekli, da se spreminjajo tudi bolezni.
škrlatinka in ošpice ki so se jih nekoč tako bali, danes skoraj ne delajo več prognostičnih skrbi, škrlatinka, ki je veljala nekoč za nevarnejšo, povzroča danes, vsaj v deželah, kjer imajo urejeno zdravstvo, še manj skrbi nego ošpice. Davica se pojavlja nekako v valovih različne intenzitete, tako da so mnogi zdravniki že začeli dvomiti o uspešnosti serumske obravnave in se zanašajo bolj na to, da bo epidemija potekla bolj. milo. Tudi
akutna pljučnica je v učnih knjigah po vsej priliki bolj razširjena nego v resnici. Ko se je 1. 1889/90. pojavila v Evropi hripa, so jo tedanji zdravniki smatrali v mnogih primerih za novo bolezen.
Danes temu ni več tako ln nič več ne govorimo toliko o .njej kakor tedaj, med tem ko se vsak, ki se spominja njenega divjanja ob koncu svetovne vojne, z grozo spominja na njeno tedanjo neugnanost. Tisti čas se je pojavila
hripa v glavi, encephalitis epidermica, kot nova šiba za človeštvo in je razsajala približno deset let
Ob prelomu stoletja je bilo zelo razširjeno vnetje slepiča, ki je postalo danes že nekoliko bolj redko. V nekih evropskih ozemljih kažejo žolčni in mehurni kamni
kakšnih petnajst let sem večjo delavnost. Prav tako poročajo o porastu embolji, ki so bile med svetovno vojno bolj redke. Med tem ko je postal
akutni revmatizem v sklepih vidno manj pogost, naletimo na. kroničnega češče. Med tem ko je število njegovih žrtev od L 1920. v splošnem naraslo za 50 odstotkov, je nazadovala je tika skoraj za tri četrtine.
Prava, tipična putika, ki jo označujejo nenadni in hudi napadi bolečin v okolici palca na nogi, zdravnikom danes skoraj ne prihaja več pred oči. Nekoč je bila to prava modna bolezen, odlični možje starejših datumov skoraj niso smeli biti brez nje.
Sladkorna bolezen navzlic inzulinu in dieti še napreduje, malokrvnost deklet v razvojnih letih pa je očitno nazadovala, med tem ko pogosteje srečujemo perniciozno anemijo. Velika histerija, ki jo je opisal Charcot, je ž njim in njegovo šolo umrla. Med vojno se je pojavila nova oblika histerije, ko so morali mnogo vojakov s fronte kot »tresljivue« pošiljati domov. S koncem vojne in že prej so bolniki ozdravili sami od sebe. Slo je za duševno reakcijo na vojni doživljaj.
Splošno menijo, da je število rakastih obolenj v zadnjih tridesetih letih znatno naraslo. Ta porast pa je mogoče razložiti tudi drugače Statistiki ne upoštevajo izboljšane diagnoze raka in tudi ne tega, da se je zgradba človeštva po starostnih dobah zelo spremenila. Statistike, ki so jih izdelali po starostnih dobah, kažejo, da se v prvih sedmih desetletjih življenja umrljivost zavoljo
raka ni povečala, pač pa v naslednjih desetletjih, med tem ko je tu umrljivost zavoljo starostne oslabelosti nazadovala. Za mlajše letnike porast rakastih obolenj torej ne velja. Gotovo je le to, opazujejo raka na pljučih oziroma bolje na pljučnih vršičkih pogosteje nego prej.
Borba med puščavo in človekom
Gigantski načrt 3000 km dolgega in 12 km Širokega
gozdnega pasu
»Afrika se bo zadušila v pesku!« — »Sahara naskakuje kolonije!«, tako so se glasili debeli naslovi v francoskih listih, in tudi v Angliji ter po ostalem svetu so ljudje prisluhnili. Za senzacionalnimi naslovi je tičala grenka resnica, znanost je morala potrditi, da požre Sahara ob svoji južnt meji vsako leto 4000 km stepne dežele. Tega pa ne dela šele od danes, že od 15. stol. dalje in menda še od prej napreduje na 3000 km dolgi fronti za kilometer ali več proti jugu. Izvzemši pragozdne dele je v stepah in ravninah južno od Sahare talno vodovje v stalnem upadanju. Vodnjaki, kt so jih pred leti izvrtali, nenadno usihajo, potoki in reke zapuščajo svoje stare struge. Rastlinska odeja se slabša včasih na pogled, zgornjo zemeljsko plast odnaša in razgreba. Opustošenje površine se širi in je zajelo že širne predele Sudana ter visoke planjave vzhodne Afrike.
Jug neskončne Sahare je podoben neza-držano napredujočemu peščenemu morju. Dovolj je tam postojank, ki jih je moral človek zapustiti. Peščene sipine so polagoma prekrile oaze in zadušile zadnje ostanke zelenja. Začeti boj proti temu propadanju, je bilo videti sprva brezupno. Toda sedaj so Francozi in Angleži sklenili, da bodo postavili proti puščavi 12 km širok gozdni pas kot obrambni nasip. Tudi če bodo pri tem izkoristili gozdove, ki že obstoje. bo treba nasaditi nič manj nego 16 milijard dreves in to je tako ogromen na-
črt. da ga lahko pojmimo šele tedaj. Če premislimo afriške razmere. Desetletja so potrebna za to delo in cela armada mora nasade čuvati ne samo uničenja po živalih, temveč tudi škode s strani nerazumnih domačinov. Niso bili fantasti, temveč strokovnjaki, ki so si izmislili ta orjaški načrt, kajti samo gozd lahko ustavi napredovanje puščave in obnovi deževno podnebje. Znano je, da so začeli tudi v Zedinjenih državah uresničevati podobni načrt, kajti te države so isto tako v nemarnosti, da se spremene v puščavo.
Enako velik je načrt, ki hoče Saharo umetno namakati. Strokovnjaki ga sicer niso nikoli resno jemali in velja za praktično neizvedljivega. Da bi odprli morju dohod do širnih puščavnih ozemelj, ki ležijo niže nego morje, je teoretično sicer mogoče, praktično pa se to ne bo dalo izvesti, ker so saharske kotline obdane na stotine in tisoče kilometrov z visokimi ravninami in gorskimi verigami, n. pr. v Severni Afriki z Atlasom. Potujoče sipine obvladujejo po drugi strani tudi kotline same na daljave tisočev kilometrov. Včasih se grma-dijo v prave gore. Kar bi ustvarila človeška roka, bi neukrotljiva narava kmalu spet podrla. Tako je vzeti resno Ie načrt z gozdnim pasom. Vprašanje je, kdo ga bo izvedel in kdo bo dal zanj finančna sredstva. Medtem ko o tem premišljujejo, se peščeno morje polagoma, a neprestano zajeda v osrčje črne celine.
Levja farma pred Londonom
Tri sto levov v umetni skalni puščavi
Navzlic odporu deželnega sveta namerava Stanley Turpin, bivši upravni uradnik v Shappertonu na Angleškem, osnovati v kratkem prvo angleško levjo farmo. Na posestvo, ki obsega 50 juter in leži nad Londonom ob Temzi, hoče spraviti 300 levov.
»Ne vem, kako mi bo mogel deželni svet preprečiti, da bi ne odprl svoje levje farme«, je izjavil mister Turpin časnikarjem.
Otroški voziček posebne vrste
»pa čeprav je to prva farma te vrste na Angleškem. Pravijo, da ne smem pokvariti pokrajine, toda tega sploh ne bom storil. Seveda moram levom ustvariti vsaj približno iste življenjske pogoje kakršne imajo v Afriki. Zgradil jim bom torej umetno skalno gorovje. Skale za to bom uvozil nalašč iz južne Afrike. Med visoko ograjo se bodo levi gibali potem popolnoma prosto in prav tako, kakor je malo možnosti, da bi levi ušli iz kakšnega živalskega vrta, tako malo bo te možnosti tudi v mojem podjetju. Poskrbel bom, da dobe tu. kolikor je mogoče, isto hrano ka-( kor v svoji domovini. Uvozil bora za to i potrebne živali iz Afrike. Prve leve so zame v Transvalu že ujeli in bodo v septembru na Angleškem.«
Turpin, ki šteje 55 let, je prebil tri leta s svojo ženo v Transvalu. Kraljev puščave I ne namerava samo uvažati, temveč jih bo tudi gojiL Prodajal jih živalskim vrtovom in cirkusom, ki si jih morajo naročati ta čas iz tujine. Računa pa tudi z znatnimi stranskimi dohodki, ker bo farma določene dni odprta tudi za radovedne obiskovalce.
VSAK DAN ENA
Neld indijski oče je na praktičen način rešil problem »otroškega vozička« za četvorico svojih najmlajših
Ljudstvo, k! se veseli, da izumira
Neka ameriška znanstvena odprava je v Venezueli proučevala življenje in navade doslej skoraj neznanega indijanskega plemena Jarurovcev. Ugotovila je, da se je to ljudstvo samo obsodilo na izumiranje. Pred kakšnimi desetimi leti se je poglavarju sanjalo, da je prišla boginja Kuma, najvišja izmed njihovih boginj, k njemu in mu dejala, da so dnevi Jarurovcev na zemlji šteti in da so se v nebesih že pripravili na njih sprejem. Jarurovci naj več ne sklepajo zakonov in naj si ne dovoljujejo več otrok.
Paglavar je strogo pazil na to. da so se njegovi rojaki držali zapovedi boginje Ku. me. Ce preide kakšen mesec, ne da bi rodil Jarunovcem otrok, proslavijo to stvar z vel kim praznikom, med tem ko smatrajo rojstvo novega otroka za veliko nesrečo. Danes je Jarurovcev še kakšn h 1500. a približno v šestdesetih letih bo ljudstve. ce izginilo, če bo še nadalje verjelo sanjam svojega poglavarja.
Moderni klobuki
»Ne, dragica, tvojega klobuka ne morem najti!«
(Ric et Rac)
Boksač in točilec piva
sedemnajstletna filmska igralka, si je z novo pogodbo s svojo družbo zagotovila gažo skoraj milijona dolarjev na leto za naslednjih pet let. Obenem je prejela povabilo angleške kraljice vdove, da bi prišla jeseni v London in nastopila tam na dobrodelnem koncertu
Arabski pregovori
Zdravila sveta ne zadostujejo za vse njegove strupe.
Priložnosti gredo mimo, kakor gredo oblaki mimo.
Človek je kakor most: dobro in slabo gresta po njem.
Učiti mladost je kakor klesanje v kamen.
Učiti starino je kakor udrihanje po oslovskem hrbtu.
Če je oče česen in mati čebula, odkod naj pride potem dobri vonj?
En dan na zemlji je bolje nego tisoč dni pod njo.
Uboštvo brez dolgov je popolno bogastvo.
Vrzi skrbi stran, pozabile bodo nate. In če jih ne odvržeš, bodo vrgle one tebe.
Zdravje je krona na glavah zdravih, ki jo vidijo samo bolniki.
Vsak je s svojim razumom zadovoljen, s svojim denarjem pa ne.
Znanost te krasi, če si bogat, in te hrani, če si ubog.
čudne poze pri streljanju
Bolezni se spreminjajo
Deasma Durtrin
Kulturni pregled
Ob bo-letnici slovenskega humorista
Damir Feigel
Damir Feigel je šestdesetletnik. Tiho živi v Gorici, tiho piše svoje povesti, in morda je le vse preveč tiho okoli njega, kadar izide kaka njegova nova knjiga. Ta ali oni ne ve, da je eden naših redkih humor; stičnih pisateljev — redek posebno danes, ko nimamo več niti Murnika niti Milčinskega — da nam je dal petnajst knjig, v katerih je nekatera stran, ki ne bi smela biti že od danes do jutri pozab, ljena. Vendar ima posebno v Julijski krajini lep krog bralcev, ki ga prav tako už ivajo kot jih on tiho zabava, in jim je Vsaka nova Feiglova knjiga doživetje.
I' / t^i&mmmm II
Damir Feigel je bil rojen 18. julija 1879 v Idriji. Gimnazijo je dovršil v Gorici, potem je študiral pravo na Dunaju. Menda ga ni gnalo v odvetniški ali sodnijski poklic, zakaj kmalu ga srečamo v Gorici, kjer je živel do vojne kot novinar. Povoj. :oi je bil nekaj časa tajnik županske zve. ze, potem član goriškega poduredništva »Edinosti«, zadnja leta je sourednik publikacij »Goriške matice«, posebno Koledarja.
življenje, ki na zunaj ni močno razgibano, je vendar polno drobnih dogodkov, ki nam jih je v svojih spisih neumorno razkazoval skozi prizmo humorja. Pisate-ljevati je začel precej zgodaj, svoje prve humoreske je priobčeval v podlistkih »So. če« iin v slovenskih humorističnih listih krajšega in daljšega življenja. Prvo zbir-
ko humoresk pod naslovom »Pol litra Vipavca« je izdal 1. 1911; kako je to knjigo sprejela kritika, je pozneje (v »Edinosti«) šegavo in dobro opisal v intervjuju s samim seboj »Pri Damiru Feiglu«. V tej zbirki je že čisto jasno označena njegova poznejša pot: veder humor, rahla satira, čudovite dogodivščine, dijaška leta, utopija (iznajdbe).
Po vojni so si sledile druga za drugo zbirke humoresk: »Bacili in bacilke«, v kateri prevladuje satira; »Tik za fronto«, ki je izšla L 1921., in v kateri dokazuje, da pristen humorist tudi v težkih dneh ne more zatajiti smeha; in »Po strani klo. buk«, v kateri nam slika slovstveno, časnikarsko in malomeščansko življenje. Tem zbirkam se pridružujejo še »Domače živali«, ena najboljših Feiglovih knjig, in enakovreden satirično humoristični zgodovinski spis »Brezen«, ki je pisateljevo prvo večje delo.
Poslej se Damir Feigel, razen v knjižici »Ob obratu stoletja«, v kateri nam dobro in zanimivo podaja nekaj spominov nadi. jaška leta, ni več izneveril daljšemu tekstu. Sledijo si povesti »Pasja dlaka«, v kateri je prvič dal duška svojemu nagne-nju do dogodivščin; »Na skrivnostnih tleh«, ki je prav za prav nadaljevanje prve; »Faraon v fraku«, ki se odlikuje po svojem izvrstnem zapletku in čistem humorju, eno najboljših Feiglovih del. V to vrsto lahko štejemo tudi »Okoli sveta 8«, ki je izšla nekaj let pozneje.
Nenavadne iznajdbe, znanstvene pusto, lovščine, utopije so snov povestim »čudežno oko«, »Kolumb«, »čarovnik brez dovoljenja« in zadnja njegova povest »Super-vitaliin«. V njih se prepletajo nenavadne dogodivščine, utopija in humor; tu se nudi pisatelju tudi dovolj polja za satiro na človeško družbo.
Ni moj namen, da bi ob tej priliki kri. tično razglabljal o njegovem delu. Stroga kritika bo morda našla marsikateri kamen spotike v njegovem delu, a neoporečne so tudi mnoge Feiglove pisateljske vrline, živahen razmah njegove domišljije, gladko in napeto pripovedovanje, ki ga približuje preprostemu bralcu, pred vsem pa njegov smeh. Ne da se tajiti duhovitosti nekaterih njegovih domislic in njih ko. miko, v drobnem pa mestoma njegovo dovtipnost. Brez vsakega dvoma je tudi dober opazovalec; nekatere strani njegovih knjig nam podajajo dobro napisane, uspele podobe našega predvojnega malomeščanskega življenja.
Fr. B.
Nov zvezek »Misli in dela«
Pravkar izišla junijsko-julijska številka naše kulturne in socialne revije »M i s e 1 in delo« prinaša več uvaževanja vrednih razprav in člankov. Na uvodnem me. stu razpravlja prof. dr. Alojz Z a 1 o k a r o vprašanju, ki mu bo treba posvetiti pozornost, tudi v širši javnosti: o ljubljanski medicinski fakulteti. Vprašanje, ki ga razglablja pisec s hvale vrednim taktom in s pozitivnim kriticizmom, je kočljivo, vendar ni mogoče zamolčati senčnih strani tiste fakultete, ki je ostala vse do danes nepopolna in katere izpopolnitev zahtevajo mnogi v imenu slovenske kulture in njenega prestiža. Dr. Zalokar pa ugotavlja na podlagi rezultatov dosedanjega obstoja, da se »ljubljanska medicinska fakulteta ni izkazala kot duša slovenskega medicinskega življenja. Medicina se je razvijala na naših tleh mimo nje in včasih celo preko nje. V slovenski strokovni literaturi je tvorni delež medicinske fakultete jako majhen ...« Pisec izhaja s stališča, ki sta ga glede univerze poudari, la dva ideologa slovenskih vseučiliščnih stremljenj, pokojna profesorja Hinterlech-ner in šerko in ki se ujema v tem, da je naloga univerze nega nepristranske znanosti, ne pa fabiikacija uradnikov in strokovnjakov. Prav v tem pogledu pa ima slovenska znanstvena kultura od medicinske fakultete v Ljubljani kaj malo prispevkov. In vendar potrebujemo bolj kakor kdaj »najvišjih medicinskih zavodov, ki so v svojem jedru zdravi in sposobni kazati narodu pravo pot preko telesne kulture do najvišjih duhovnih vrhov.«
Dr. Svetozar 11 e š i č je prispeval razpravo »Osnove in cilji geopolitike«. Danes, ko se ta beseda cesto uporablja in še če-šče zlorablja, utegne ta razprava zanimati najširše vrste našega izobraženstva. Za. res je vredna, da si jo prečita vsak kulturno in politično zainteresiran Slovenec. Pisec prikazuje, kako je nastala in kako se je razvijala politična geografija, iz katere so potlej nemški geografi državno-pravni teoretiki in politiki napravili da. našnjo geopolitično vedo, ki je po večini nseudo-znan ost. Posebno zanimivo je Citati, kako obravnavajo iste pojave Francozi in do kakšnih sklepov prihajajo celo italijanski gojitelji geopolitike, ki jim je za razliko od nemških teoretikov »svobod, na filozofija geografije«, ne pa reklamno trobilo za razne ekspanzijske zahteve, kakor je to pri Hanshoferju in Maullu.
Dr. inž. Črtomir Nagode, ki je že prej opozoril nase s svojimi globoko zajetimi in po-Jnetnimi razpravami o prometni politiki, je prispeval dobro dokumentirano razpravo »Načrti prometnih zvez na jugovzhodu Evrope«, ki opozarja na ozadje in na geografsko politično ali »geopoliti. čno« tendenco nekaterih tuj.h načrtov, ki se dotikajo tudi ozemlja Jugoslavije in katerih prozoren namen je ta, da z izrabo komunikacijskih sredstev postavijo realne temelje geopolitičnim teorijam o življenjskem prostoru velikih držav.
Ante Beg se v članku »Nemška propaganda na Kočevskem pred vojno« bavi s pojavom, ki utegne imeti danes neko aktualnost in vzbuditi izvestne sklepe.
Boris Debevec je avtor daljše raz.' f prave. Stanovanjske razmere slovenske mladine«. Spis se naslanja na izsledke anket in statistično gradivo in ugotavlja stanje, ki mora vzbuditi resne skrbi. Pisec sklepa: »Iz vsega opisanega in po pri-aaerjanju statističnih podatkov iz vseh predelov smo dognali, da nikjer niti po mestih in industrijskih krajih, niti po to. liko opevanih in idealiziranih naših vaseh ne prebiva mladina tako, kot bi ji po vsej pravici pritikalo. Zato je vsakdanje govorjenje o visoki civilizaciji in kulturni stopnji našega naroda prav odveč, kajti že
izrez iz celotnega narodnega življenja nam kaže neizpodbitno dejstvo, da živi naš narod še silno nizko ter da je treba drugač. nega dela kakor pa opevanja tradicionalnih, le za oči lepih slik! To je nedvomno res in kliče po temeljitem socialnem delu. ki ed;no lahko postavi trdnejše temelje napredujoči duhovni kulturi, tej dandanes le še dekorativni fasadi na našem slabo zgrajenem in majavem narodnem hramu.
V Obzorniku čitamo predvsem lepe vrstice ob desetletnici smrti dr. Gregorja žerjava. Dr. Branko V r č o n priobčuje <iva zanimiva članka: »Med mirom in vojno« vsebuje glosirani pregled mednarodno političnih dogodkov v juniju. »Bolgarija in Balkan« pa odpira globlje poglede v današnjo zunanjepolitično orientacijo. Bol. garije, združene z avtorjevimi osebnimi vtisi z nedavnega bivanja v Sofiji in z razgovori, ki jih je imel z nekaterimi vodilnimi politiki. Drugi del članka »Sezona v ljubljanski Drami 1938-39« glosira predstave v drugi polovici sezone, medtem ko Pavel Š i v i c v članku »Ob koncu glasbene sezone« poroča o vseh važnejših glasbenih prireditvah v koncertnih dvora, nah in v operi. Tem pregledom se pridružuje še Socialni pregled iz peresa dr. S. B a j i č a. V tej rubriki je tudi še L. Č. prispevek »Proces proti italijanskim ire-dentistom v Ljubljani«. Med Poročili je izišla S. B. ocena Markovičevega spisa »Reforma našeg gradjanskog zakonodav-stva«, med Dokumenti pa program SAD »Slovenija« na Dunaju. Na platnicah obe. ta »Misel in delo« številko, ki bo prvenstveno posvečena odnosom med Bolgarijo in Jugoslavijo, dalje številko o krizi rodbine in poseben zvezek o pravi notranji ureditvi kot podlagi državne moči.
Revija »Misel in delo« si pridobiva priznanja tudi v zunanjem svetu. Tako pri. naša odlični praški obzornik »Slovanski Prehled« v najnovejšem (3—4) zvezku poročilo o nji in pravi med drugim:
»Letos je vstopil že v peti letnik ta me. sečnik, ki se je povzpel med vodilne slovenske revije in si pridobili poleg 50 so-lavcev iz Ljubljane in iz drugih mest Slovenije še sotrudnike iz Zagreba Beograda, Skoplja, celo iz Sofije. Varšave in Prage (J. Hajšmana, dr. Jindricka, V. Klo. fača, L. Tvarflžka«), S tem je že poveda. no, da ga ne zanima samo življenje slovenskega naroda, marveč vse Jugoslavije in vse Evrope, zlasti še v vprašanjih so cialne politike, gospodarstva, filozofije :'n literature. Zadnji zvezek lanskega letnika je bil v redakciji Br. Vr—Vna posvečen dva j setletnici Jugoslavije in ga je mogoče dobiti tudi kot samostojni zbornik na 372 straneh za 80 din. Pr poročamo toplo ta jubilejni vir vsestranskih informacij o postanku in dosedanjem razvoju te slovan. ske države in o usodi niene narodne veje onkraj meja.« Nato poročevalec (urednik A. Frinta) z zadoščenjem in pohvalo navaja bohemica v »Misii in delu«.
Zapiski
DANAŠNJA AMERIŠKA KNJIŽEVNOST ■
Londonski dnevnik »Times« je posvetil posebno številko Združenim državam. Že naštevanje prispevkov bi zadoščalo za so-mostojen članek. Omenim naj le razpravo Contem.porary American Literature, kjer J. Wood Krutch označuje nekatere najvidnejše zastopnike v sodobni ameriški književnosti. Najbolj ugledni so danes tisti klasiki (bereš uvodoma), ki so se sodobnikom zdeli ekscentriki ali prenapete-ži dvomljive vrednosti: Whitman, Tho-reau, Mark Tvvain in Poe. Za njimi zaostajata Emerson in Henry James. Nekoč
povzdigovani pisci kot Cooper, Lomgfellow in Lovvell se čitajo samo še zato, ker stoje v literarni zgodovini... Današnji romanopisci segajo predvsem po socialnih snoveh, mnogi pa tudi po romantičnih ali Zgodovinskih predmetih. Dočim se kritiki pričkajo o zvezi med pesnitvijo in društvenim namenom, množice požirajo kupe romantičnih povesti: Harvey Allen »An thony Adverse« in Margaret MitcheU »Go-ne with the Wind« (odšlo z vetrom). Po-vojnopredkrizni veljaki so: Dreiser, Sinclair Levvtis, Wllla Cather, prvi satirik, drugi humanitarec, tretja realistka brez strujarske pripadnosti. Sodobni vrhunci se imenujejo: Pearl Buck (Nobelova nagrada, kakršno sta prejela za leposlovje še dva »USAjca«: Sinclair Levvis in 0'Neill), Ernest Hemingway in Erskine CaldvvelL Biser v tej trojici je Buckova, kot psstor-jeva hči prežeta z biblijo. Hemingway, avtor silovitih stori j, postaja zadnje čase enoličen. Caldvvell spretno pripoveduje krajše zgodbe s podeželja na jugu (God'S Little Acre = Božja njivica, Tabacco Road, sta mu najbolj uspeli).' Pod njih vplivom, posebno H-jevim, je zrasla cela drevesnica žilavih pripovednikov. Od njih je zaslovel John Steinbeck z »Of Mice and Men«, od ženskih E. Madox Roberts s kmetskimi novelami, lani pa Marjorie Kinnan Rawlings z ljubko realističnim prikazovanjem dečka z daljne Floride (Year-ling).
V Angliji kakor v Ameriki pesništvo močno gojč moški ko ženske, najdejo pa malo čitateljev zunaj svojih krožkov. V prejšnjem pokolenju, tkz. »poetic renaissan-ce«, se je obetal zlati vek Modricam — a ga ni! Vachel Lindsay in Carl Sandburg (čigar »Rutabago« je poslovenil podpisani) sta najbolj ljudska poeta. Edna Millay in Eleanor Wylie pišeta čustveno liriko. Umstveni E. Arlington Robinson in mistik Robert Frost osvajata širše občinstvo.
Politično so prej radikali nego konservativci Morda je najbolj znan Archibald MacLeish, tolmačen včasi kot fašist, vča-si kot komunist. Od Frostovih pristašev bodi omenjen M. Van Doren.
Dramatika se je po vojni razbohotila. Marsikaj sodi le med ljudske igre, so pa vmes možje svetovne slave (O-Neill). Več ko teatraliki so Behrman, Sidney Hovvard, Maxwell Anderson, Clifford Odets. Skupna poteza povojnih ameriških slovstveni-kov je donekod borba zoper lično predajo, zoper gosposko izročilo (genteel tradition). Vobče je sodobno združenodržavsko pi-smenstvo raznoternejše nego pred 10 leti.
A. Debeljak.
Jubilej dveh ruskih kulturnih institucij.
Državna javna knjižnica v Leningradu je proslavila 1251etnioo svojega obstoja. Ta knjižnica, ki se sedaj imenuje po znanem pisatelju Saltykovu ščedrinu, šteje nad 10 milijonov knjig. Upravlja jo okrog 500 uradnikov, ki so lani postregli več kakor 750.000 čitateljem. Leningrajska univerza pa je slavila 1201etnico obstoja. Sedaj šte. je osem fakultet, devet institutov, 6000 dijakov in 100 profesorjev. Kabinet slo-večega kemika Mendjelejeva je bil spremenjen v muzej.
Obsežen pregled zgodovine ruske filozofije je izdal Slovanski institut v Pragi v knjigi z naslovom »D6jiny ruskč filosofie«. Avtor spisa Boris Jakovenko je ruski emigrant in živi v Pragi. Je to prvi obširen in sistematičen oris zgodovine ruske, ga mišljenja in je tem večjega pomena, ker je filozofija v pravem smislu besede v sovjetski Rusiji zapostavljena. V praškem »Venkovu« je poročal o knjigi K. A. če-heidze in jo imenoval »enciklopedija ruskega mišljenja«. Po njegovi sodbi je knjiga spisana objektivno in s temeljito erudi. cijo.
ŠPORT
Ljubeljska dirka — mednarodna
Letos je tradicionalna prireditev MK Ilirije sprejeta v mednarodni športni koledar FICM in je zato združena še z večjimi pripravami in denarnimi žrtvami
že vse leto kroži med našimi športniki in prijatelji motociklističnega športa vest, da je mednarodna motociklistična federacija FICM v Londonu uvrstila vsakoletno ljubeljsko dirko v svoj športni koledar in ji priznala naslov »mednarodne dirke«.
Naslov »mednarodne« prireditve so imele ljubeljske dirke tudi že doslej, vendar je to izviralo od tod, ker so se dirk udeleževali nekateri inozemski tekmovalci — kot gostje. Letos pa je stvar drugačna! Na svojem zadnjem letnem kongresu v Parizu je bila naša država odn. naš moto-savez ponovno sprejet za rednega člana FICM. Kot redni član ima zdaj naš savez pravico tudi na tri mednarodne termine, torej tri dneve v evropskem motosport-nem koledarju, ki jih lahko zasede tako, da se v teh dnevih ne more nikjer v Evropi vršiti istočasno še kaka druga mednarodna motosportna prireditev.
Naš motosavez je te termine uporabil za prireditve, za katere je mogel računati že v naprej, da bodo izvedene na zadostni višini in določil tele: ljubeljsko dirko, ki jo more izvesti Motoklub Ilirija, druga je dirkališčna dirka I. Hrv. Moto-kluba v Zagrebu, tretja pa je cestna krožna dirka pri Sv. Nedelji v Zagrebu, ki bi morala biti že 11. junija, pa je bila odpovedana in preložena na 3. september. Tako bo torej letošnja ljubeljska dirka prva mednarodna motociklistična prireditev v naši državi.
»Motoklub Ilirija je pravočasno občutil, kako veliko in težko nalogo je s tem prevzel in s to zavestjo se je tudi lotil dela. že sam razpis letošnje ljubeljske dirke so Ilirijani izdali vse drugačen kakor prejšnja leta, v zelo okusni obliki v štirih jezikih. Razpis je že razposlan vsem športnim in turističnim organizacijam Evrope, štab Motokluba Ilirije pa se je medtem tudi že lotil organizatornega dela ljubeljske dirke z vso vnemo, saj delo, ki ga še čaka za izvedbo te velikopotezne priredi-
tve, ni majhno, posebno ker je odvisno od finančne strani.
Upati je, da bodo šle tudi oblasti in ostale ustanove agilnemu MK Iliriji letos vsestransko na roke in jo bodo podprle pri delu, od katerega je odvisen ugled našega športa in nas vseh pred svetom.
Razpis
dirke »Ljubelj 1939«;
Motoklub Ilirija bo priredil dne 15. avgusta t. 1. ob 10. na gorski cesti na Ljubelj velike mednarodne gorske dirke Jugoslavije »Ljubelj 1939« za motorna kolesa. Dolžina proge je 5100 m. Start bo pri Sv. Ani. cilj pa na vrhu Ljubelja z višinsko razliko 589 m.
Tekmujoči bodo razdeljeni v dva razreda, in sicer motorje solo in motorje s prikolico. Med motorji solo se bo dirkalo v štirih kategorijah, in sicer do 250 ccm, do 350 ccm. do 500 ccm in do 1000 ccm, med motorji s prikolico pa v kategorijah do 600 in 1000 ccm. Pregled motorjev bo izvršila tehnična komisija dne 14. avgusta ob 18. Start bo stoječ z motorjem v pogonu. Za absolutnega zmagovalca z najboljšim časom dneva sta med motorji in motorji s prikolico določeni denarni nagfadi po din 1000, za vse ostale prvoplasirane denarne nagrade po din 500, za drugo- in tretjeplasirane v vseh kategorijah častna darila, za ostale plasirane do 6. mesta pa plakete.
Prijave za to dirko je treba poslati najkasneje do 30. t. m. na naslov športne komisije Motokluba Ilirije, Ljubljana, poštni predal 197. Prijavnina znaša din 50.
Za trening sta določena dva dneva, in sicer 13. in 14. avgust od 12. do 13. odnosno od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Na dan dirke se ne bo smelo več trenirati.
Dirka bo ob vsakem vremenu, objava rezultatov in razdelitev nagrad še isti dan po končani prireditvi. Proteste je treba vložiti po mednarodnem pravilniku s pristojbino din 100.
Močnik in tovariša l Y neka* yrs£ah
v Nemčiji
(Pismo s poti naših udeležencev na tekmah s kajaki v Frankfurtu)
Frankfurt, 15. junija
Zadnje čase smo se že navadili, da dobimo zadnji trenutek vozovnice, kadar je treba na tuje. Tako je bilo tudi to pot, ko smo pretekli petek zvečer Vincenc Mirko iz Zagreba ter ing. Gaberšček ter Močnik Cveto iz Ljubljane odpotovali na mednarodno tekmovanje s kajaki v Frankfurt. Zaman smo vse popoldne upali, da bomo ponoči lahko spali, kajti vlak je bil nabito poln in smo bili kar veseli, da smo sploh lahko sedeli.
Pri prestopanju v Monakovem smo srečali svetovna prvaka v dvojki na 100 m Eberla in Muckentalerja. Gabrščka in Močnika je precej vznemirila vest, da bosta morala startati v dvoboju dvojk med Nemčijo in Švico ter bo tako ta dvoboj prav za prav troboj. Za Nemčijo bosta na startu sama svetovna prvaka, za Švico pa Zimmermann in Klingenfuss, ki sta bila na svetovnem prvenstvu na petem mestu. Kaj bova pa midva v tem mesarskem klanju? Zaenkrat se še ne udava, jutri pa se bova skoraj gotovo morala, če ne zlepa, pa zgrda. Za Vincenea je zadrva lažja, ker v enojkah ne bo tako hudih »kano-nov«.
V Frankfurt smo prispeli v soboto popoldne. Na kolodvoru so nas lepo pozdravili in spravili v hotel »Hamburg«, kjer
mo že ni5" J----*" HalHarsko ekipo.
dan smo si na hitro ogledali mesto, tc je ono me.sto, ki -"lovi po »frankfurter-cah« in pa po tem, da stoji v njem Gothe-jeva rojstna hiša. Po ogledu mesta smo bili še na večerji pri mestnem županu, ki nam je izrekel prisrčno dobrodošlico in vsakemu izročil lep spomin na mesto. Nato smo odšli v hotel in pospešili v postelje, da bi bili bolj pripravljeni za jutrišnji nastop.	MOC.
Postani in ostani Slan Vodnikove drnžbef
Vesti iz plavalnega športa
Iz zadnje okrožnice plavalnega saveza posnemamo: Tečaja za skoke zaradi majhnega števila prijav letos ne bo, tem bolj, ker ministrstvo za telesno vzgojo o tej stvari ni izdalo nobene rešitve in se savez za to ne more odločiti za angažiranje trenerja. — Pokrajinska prvenstva bodo v dnevih 29. in 30. julija, in sicer vzhodno v Novem Sadu, primorsko v Crikvenici, za-padno pa v Zagrebu. Upravni odbor je razpravljal o posebnem stanju v zapadni skupini, ki je nastalo zaradi izstopa Ilirije iz nacionalne lige, pa je soglasno sklenil, da bo v tej skupini doseglo pravico medpas-nega tekmovanja v primeru, če bi bil zmagovalec klub nacionalne lige, naslednje plasirano moštvo neligaškega kluba. Državno prvenstvo za juniorje in juniorke to v dnevih 12. in 13. avgusta v Herceg-novem. — Poedinsko prvenstvo za ženske bo v dnevih 2. in 3. septembra v Crikvenici.
V tenisu nekaj ni v redu
Preteklo soboto je bil v Zagrebu drugi dan kvalifikacijskega turnirja med našimi teniškimi mušketirji in sta takrat igrala izbirno tekmo Pallada in Mitič. Kakor smo zabeležili že isti dan, je prišlo na tej tekmi do nekaterih mučnih prizorov, ker igralca večkrat nista hotela igrati dalje, navsezadnje pa je Pallada v petem setu igro sploh prekinil in zapustil igrišče. V zvezi s temi dogodki čitamo v »Ilustrova-nih sportskih novortih« nekatere ugotovitve, ki nas navdajajo 9 skrbjo in strahom, kaj bo, če se ti spori ne bodo pravočasno spravili s sveta. List piše med drugim:
»Pomanjkanje občutka dolžnosti pri igralcih in pomanjkanje avtoritete pri voditeljih našega tenisa je mučno delovalo na vse navzočne, ki so po pravici dejali, da je tam nekaj gnilega. Kaj je gnilo in kje je gnilo, to se vprašamo sedaj. Vprašujemo se to deset dni pred velikim finalom, ko se nam nudi prilika, da bi z zmago nad Nemčijo prvič postali evropski prvaki v tenisu. Gnilo je — nekje. Nekateri ne vedo, kje je to mesto (ali mesta), nekateri pa nočejo vedeti tega. Vseeno kdaj, toda gniloba bo gotovo prišla na dan, če se je bo le kdo lotil. Zdi se nam, da bi bilo v interesu našega tenisa, da se to zgodi čim prej!«
Mnogo ne povedo te vrstice, toda toliko pa le, da je tudi v našem tenisu nekje nekaj, kar mu grozi škodovati baš v najbolj odločilnem trenutku.
Na mednarodnem mitingu med Nemčijo in Italijo, na katerem je »padel« svetovni rekord v teku na 800 m, je Nemčija po skupni oceni zmagala prepričevalno s 110 in pol proti 67 in pol točke. Na tem mitingu je bil zrušen še drug svetovni rekord, in sicer v ženskem teku na 80 m z zaprekami. Italijanka Testoni je potrebovala za to progo 11.5 sek. in zboljšala dosedanji svetovni rekord za eno desetinko sekunde.
»Ilustrovane šport ske novosti« štev. 29 so izšle. Vsebina: Pred velikim finalom — je nekaj gnilega. — Dve paralelne ali ena liga. — Olimpijski zimski raj 1940 — spet Garmisch. — Nacionalna liga se začne že 13. avgusta brez Gradjanskega, Hajduka in Haška? — Madžarski finale v tekmah za srednjeevropski pokal itd. — Vmes je še zelo mnogo pestrega drobiža iz raznih športnih panog — domačega in tujega. — Posamezne številke so po 1 din.
Tekmovanje za državno teniško prvenstvo za moštva v Celju. V nedeljo 23. t. m. se bosta srečala v Celju lokalna rivala SK Celje in SK Atletik. Tekmovanje se bo pričelo ob 7. zjutraj na igriščih SK Celja in v mestnem parku in bo gotovo zelo zanimivo.
Sokol
Lepo uspel sokolski nastop na Lokah
Zagorje, 18. julija
Na krasnem prostoru, kjer je bilo pred dobrimi 30 leti kamenito pobočje, zidajo rudarji Sokoli svoj dom. Kdo bi si bil mislil pred 40 leti, da bo iz peščenega hriba nastala lepa ravan in da bodo kdaj na tem mestu stale hiše. TPD je v teku let ves ta material izvozila v prazne rove, da jih je zasula. Zdaj je na tem prostoru poleg so. kolskega doma še pet drugih stavb. Marsikateri poznavalec tega kraja je v nedeljo s priznavanjem ogledoval nastajajočo novo sokolsko trdnjavo, posebno še, ker jo Sokoli rudarji s kulukom grade sami. Dom je zdaj pod streho, a potrebna so še razna obrtniška dela, za katera bo treba še precej denarja.
Telovadni nastop v nedeljo je pokazal tudi lep napredek. Okrog 15. je krenil sprevod izpred telovadišča zagorskega sokolskega doma z rudarsko godbo proti Lokam. V sprevodu je bilo nad 300 sokolskih pripadnikov v krojih, katerim se je pridružilo še večje število narodnega občinstva. Ko je prispel sprevod na loško telovadišče, so se vsi društveni oddelki pod vodstvom načelnika br. Kluna zbrali in izkazali med igranjem državne himne čast državni zastavi. Nato je imel starosta br. Kolenc lep nagovor, v katerem je izrekel priznanje in zahvalo Sokolom Ločanom, ki so v okviru Petrove petletke zagorskega Sokola zgradili lasten dom. Sledil je nastop dečkov (68) in deklic (64), ki so skladno izvedli župne proste vaje. Posrečen je bil nastop 32 naraščajnic in 36 narašča jnikov. Sledil je nastop dečkov iz Tr„ bovelj s puškami, katerim vajam je občinstvo navdušeno ploskalo. Lepo je uspel te. lovadni nastop članic (28) in člani (32). Pri orodni telovadbi so nastopili domači člani in gostje iz Trbovelj, Hrastnika in Litije. Med igranjem »Le naprej« je bila sneta državna zastava.
Po nastopu je sledila na lepem in obširnem telovadišču dobro obiskana zabava, kjer je marljivo igrala F »darska godba. Lep je bil ta nastop in 1 pčani zaslužijo vse priznanje. Na zopetno . Videnje ob svečani otvoritvi doma.
Nastop marljive laporske sokolske čete je bil v nedeljo na lastnem letnem telovadi, šču. četa, ki spada pod matično društvo v Slovenski Bistrici, je ta dan pokazala prav lepe uspehe na telovadnem področju, število pripadnikov je čedalje večje in je bor ben zlasti mladi rod, kar se je čutilo ob navdušenih vzklikih sokolstvu, sokolski ideji, kralju in domovini med sprevodom, ki se je formiral pred nastopom na letnem telovadišču in krenil nato skozi vas in nazaj. Nastop, pri katerem je deloval tudi oddelek vojaštva iz Slovenske Bistrice, je začela po pozdravu zastave sokolska deci s prostimi vajami. S predpisanimi prostimi vajami so nastopili tudi vsi ostali oddelki. Posebej naj še omenimo živahne tekme naraščajnikov preko ovir, nastop naraščajnic v pestrih domačih oblekcah z vajami s klasi, posebno točko naraščajnikov in pa strumen nastop vojakov, ki je zadivil vse gledalce. Originalne in prisrčne so bile igre moške dece. Nastopili so tudi na bradlji in drogu. Veliko je bilo zanimanje za švedsko štafeto med Lapor-čani in Poljčani. Zmagali so poslednji. Spored nastopa, ki je obsegal 12 točk, je bil zaključen s snemanjem državne zastave in petjem »Hej Slovani«. Sodelovale so tudi edinice iz Slovenske Bistrice, črešnjevca, Poljčan in Pragerskega. Trud, ki so ga imeli posamezni vaditelji in pripadniki z nastopom, bi zaslužil vsekakor večje udeležbe. žal, so bile na ta dan vsenaokrog prireditve. Starosti br. Logarju, načelniku br. Mastinšku in vsem zvestim sokolskim pripadnikom in voditeljem marljive lapor, ske sokolske čete kličemo: »Le naprej ...«
i e
Sreda, 19. julija Ljubljana 12: Koračnice velikih mojstrov (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Vremenska hišica (g. M. Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Lepi spomini iz težkih dni. — 20: Plošče. — 20.10: Freske v blejski župni cerkvi (g. Franc žen). — 20.30: Pevski zbor Prosvetnega društva Kranj. — 21.15: Tambu. raški orkester (A. Karmelj). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za mlade ljudi in poskočne pete.
Beograd 18.20: Brahmsove pesmi. — 18.50: Lahka glasba. — 20: Narodne pesmi in plošče. — 21.45: Lahka godba in ples. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Kakor Ljubljana. — 22.20: Ples — Praga 19.50: Godba na pihala. — 20.40: Iz opere »Marta«. — 22.10: Plesi s plošč. — 23: češka glasba. — Varšava 21: Chopin ove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Sofija 18: Vesela muzika. — 19.15: Mascagnijeva opera »Cavalleria rusticana«. — 22.10: Ples. — 22.20: Bolgarska glasba. — Du. naj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Iz Wagnerjeve opere »Večni mornar«. — 19: Baročna klavirska muzika. — 21: Plošče. — 22.30: Dunajska glasba. — 24: Nočni koncert.
L. WINDER:
122
CjospodhJjM0pj$ta
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtorlzlran prevod/
Videti je bilo, da mu neuspeli poizkus atentata v Zagrebu ni šel do živega. Toda v dnu srca je bil prav tako globoko prestrašen kakor Zofija. »Da se mi vsaj ne bi bilo treba peljati!« je mislil sam pri sebi. »Zakaj sem obljubil, da pridem v Bosno? Nepremišljeno je bilo. Vobče ne bi bil smel priporočiti, naj bodo manevri v Bosni. Lansko leto so bili manevri na Češkem, letos bi se lahko vršili v Alpah.«
Cez nekaj dni so dostavili Francu Ferdinandu z ostalo pošto vred brezimno pismo, v katerem je bila razen psovanja in zmerjanja tudi grožnja, da bo nadvojvoda v kratkem umorjen. Znamka na pismu je bila avstrijska, poštni žig nečitljiv. To pismo je Franca Ferdinanda močno razburilo. Toda on kakor Zofija sta bila sicer prejela že mnogo sramotilnih pisem, toda nobeno ni napovedovalo umora. To pismo, zdaj, tik pred potovanjem v Bosno, je bilo vendarle nekaj čudnega. Franc Ferdinand ni pokazal grozilnega pisma Zofiji, toda od tistega dne je nenehoma mislil: »Prav ima, bolje bi bilo, da se ne bi peljal v Bosno, bolje bi bilo...«
Nič več mu ni bilo obstanka v Konopištu. Peljal se je v Bliihnbach. Šele tik pred napovedanim obi-
skom nemškega cesarja se je hotel vrniti v Kono-pište. Toda njegova notranjost je bila prepolna fte-pokoja, in v Bliihnbachu je našel prav tako malo miru kakor v Konopištu. Vojaška pisarna mu je sporočila, da so na Dunaju izrekli neke pomisleke proti potovanju v Bosno; poznavalci dežele trdijo, da so Potiorkova poročila prerožnata; v priključenih deželah mrgoli protiavstrijskih, nasilnih živ-Ijev, ki jim je marsikaj prisoditi; visoki gospod naj bi morda blagovolil odrediti preverbo uradnih poročil, če se že rajši ne odloči, da spričo danih okoliščin opusti potovanje.
»Saj ne morem nazaj«, je srdito pomislil Franc Ferdinand. »Nazaj bi mogel samo, če bi cesar...«
Edini cesar ga je mogel odvezati dolžnosti, da nastopi potovanje v Bosno. Ako bi cesar odredil, da ga zastopaj pri manevrih kdo drug, bi bilo vprašanje srečno rešeno.
Franc Ferdinand se je sklenil peljati na Dunaj in govoriti s cesarjem. Ko je dospel na Dunaj, je najprej obiskal grofa Berchtolda in vprašal ministra, ali se je zanesti na Potiorkova poročila. »Mislim, da«, je Berchtold odvrnil; »vsaj meni ni prišlo nič nasprotnega do ušes. Potiorek napenja tam spodaj nekoliko hude strune, toda očividno z uspehom. Vse kaže, da ima položaj absolutno v rokah.« Franc Ferdinand je potegnil iz žepa grozilno pismo, ki ga je bil nedavno prejel, in ga pokazal ministru. Berchtold se je nasmehnil: »Cesarska visokost, takšna grozilna pisemca dobivam skoraj vsak dan...« Odprl je predal pisalne mize in vzel iz njega nekaj pisem. »Prosim, cesarska visokost ... najnovejšega datuma... In tole, in tole ... Tudi ministrski predsednik je že dobil takšna pi-
semca ... Mislim, da je stvar brez vsakega pomena. Posebno v tem primeru, cesarska visokost, bi utegnilo biti tako: kdor namerava atentat, gotovo ne bo pisal grozilnega pisma, kajti vsako grozilno pismo je seveda hkratu svarilno pismo. Kdor bi bil res tako blazen, da bi mislil na atentat... nu, ta bi se lepo premislil napisati grozilno pismo.«
To ni bilo tisto, kar je hotel Franc Ferdinand slišati. »O potovanju odloča torej samo še cesar«, je pomislil in napovedal svoj obisk v Schonbrunnu. Cesar je privolil, da ga takoj sprejme.
V večji zadregi kot drugače je stopil Franc Fer dinand v cesarjevo delovno sobo. Z zahtevami, željami, zadevami, pritožbami in drugimi mučnimi snovmi za razgovor obilno založen, je sicer pogosto prihajal v Schonbrunn a te zahteve in želje niso skoraj nikoli zadevale njegove lastne osebe. To pot je bilo drugače; in lahko je bilo uganiti, za kaj bi rad prosil in za kaj se ne upa odkrito prositi. Vse je bilo na cesarjevi dobri volji. Franc Ferdinand je o tej dobri volji dvomil. V zadregi je napeljal pogovor.
Omenil je važnost bosenskih manevrov in hkratu pomislil. »Napak sem začel. O važnosti ne bi smel govoriti.« Nato je rekel, da se letošnjo po-mla dne čuti posebno čilega. (»To je zdaj pravo«, je pomislil.) Cesar, ki ga je pred malo tedni mučila bronhita, je prikimal: »Da, letos je pomlad nevarna. To dela nemara toplota... Hitro je jelo postajati vroče.« Da, prav to mu je v veliko nadlego, je živahno pritrdil Franc Ferdinand. Vobče pravijo, da bo poletje kar nenavadno vroče. Zato mu ni — naj se drugače še tako veseli vsakih vojaških vaj — misel na bližnje manevre v Bosni prav nič
prijetna. Kajti tam spodaj je vročina še čisto drugačna kakor pri nas. V vročih poletjih je v Bosni neznosna pripeka. Da ,in zato sam ne ve, ali bi brez škode prenesel bosensko podnebje za časa manevrov in ali ne bi bilo bolje, da rajši ostane doma.
Cesar je bil zdavnaj uganil prestolonasledniko-vo željo. Naslajal se je nad zadrego neljubega nečaka, ki ni bil danes prav nič podoben nasilnežu. »V tej stvari ti težko svetujem«, je prijazno rekel stari mož; »to je povsem na tebi. Pelji se ali pa ostani doma, kakor te je volja.«
Franc Ferdinand se je nasmehnil. Svojega srda in razočaranja ni hotel pokazati. Mislil si je: »Pušča me, da drčim v past. Noče mi prepovedati potovanja. Vesel je, ker se moram peljati. Kako sem mogel biti tako prostodušen in le za trenutek upati, da mi bo pomagal!«
Ves razočaran in v skrbeh se je odpeljal v Ko-nopište. Ze mnogo tednov je, kakor na Bosno, z zlo voljo mislil na bližnji obisk nemškega cesarja. Vi-ljemovi obiski so bili naporni, temperamentni, kar preživahni cesar je bil kot gost jako zahtevljiv. Na lovu je bil sicer navadno prijeten tovariš, ki ni poznal nevoščljivosti, pri zadnjem pogonu na divje svinje, ko je Franc Ferdinand v nekaj minutah podrl devet in petdeset izmed šestdesetih svinj, ki so jih spustili mimo njega, je bil Prus poln nesebičnega občudovanja in je vzkliknil: »Gromska strela, ti pa znaš!« Toda pogovori, ki jih je cesar rad v neskončnost raztezal, so bili strašno naporni, in vsevednost, ki jo je zmerom poudarjal, neznosna. Mimo tega se je že nekaj časa ogibal vprašanj, ki so bila za Avstrijo posebno važna. Ni si hotel zvezati rok.
Važno, da veste kje se dobi najhitreje črna izgotovljena obleka, ako vas doleti slučaj, da jo rabite!
TVRDKA F. I. GORIČAR jib ima vedno že izgotovljene
ali pa vam lahko takoj izgotovi! Zapomnite si torej, pri
F. I. GORIČAR - LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA
MALI OGLASI
Službo dobii
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Mehanika
za pletilne stroje sprejme takoj Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.
17563-1
Frizerko
dobro moč, Josip Polak
sprejme Rakek.
takoj
17554-1
Kontoristko
ambiciozno, pridno, z nekoliko prakse takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«.
17555-1
Restavracijskega kuharja ali kuharico
in slaščičarja, iščemo. Po nudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Letošnje na meščenje«.
17576-1
GRIČ, tovarna čokolade in bonbonov, Zagreb
Na oglase od 13. in 15. t.
m. prosimo vse zainteresirane gospode, da izvolijo poslati svoje pismene ponudbe po pošti v tovarno v Zagreb. Vzrok zakasnitve defekt na potu.
17551-1
Dve dekleti
sprejmemo kot natakarici za ob nedeljah. — Gostilna Martine, Zg. šiška.
17548-1
Za pisarniška dela
iščem začetnico, pridno, pošteno, z dobrim nastopom. Ponudbe le s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje hrana v hiši«.
17541-1
Frizerko
sprejme takoj ali po dogovoru proti dobri plači Kožuh Anton, Zidani most.
17544-1
Mlado
pridno, dobi •lov v vseh hitra.
dekle
službo. Na-poslovalnicah 17571-1
romoemeo in
vajenko
jobro šiviljsko, sprejme — Selčič, Maribor, Orožnova »lica 5-1.
17165-1
Dobro kuharico
ki opravlja tudi hišna dela sprejmem. Maribor, Aleksandrova C. 26, I. levo.
17573-1
?saka beseda SO par. davek 3 din. za šifro aH
dajanje naslova 5 din ia j manjši znesek 12 diD
Elektroinženjer
z znanjem francoščine in nemščine ter deloma italijanščine in angleščine, išče službo, event. tudi izven svoje stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inženjer 30«.
17556-2
Frizer, pomočnica
išče službe v Ljubljani. — Cen j. ponudbe na podruž nico Jutra v Celju pod šifro »Perfektna«.
17575-2
^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii1
Vajenci (ke)
.....................................................
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Kavarna Prešern
sprejme vajenca.
17547-44
Učenko
sprejmem v špecerijsko trgovino. Milka Špeletič Richter, Ljubljana, Privoz štev. 8.	17566-44
Beseda 1 din. davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Popravni izpiti
Učni tečaji za dijake srednjih in meščanskih šol so na drugi realni gimnaziji Poljanska cesta: Informacije in vpis istotam.
17557-4
Nemško družino
iščem, ki bi bila voljna vzeti na počitnice sedem najstletnega dijaka v svrho nemške konverzacije. Ponudbe na ogl. odd. Jutla pod »Dijak«.
17540-4
G. I. Rotman:
S Pegazom - okrog sveta
Abiturijent
instruira vse predmete izpite srednjih šol. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strog«.
17549-4
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Potnice
sprejmem za obisk privatnih strank. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
17562-5
Nemška tvrdka
išče zastopnika za vezene pletene otroške oblekce in damske obleke. Ponudbe do 24. t. m. na ogl. odd Jutra pod »Potnik«.
17553-5
Zastopnika
za cenejše parfumerije, išče nemška firma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Parfumerija«.
17552-5
Prodam
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Otroški tricikl
dobro ohranjen, naprodaj. Levstikova 19. III., levo.
17561-6
3 cvetoče oleandre
lepe, poceni prodam. Kar-lovška cesta 2-II. nadstr.
17558-6
Telefonska
centrala
prav dobro ohranjena, za ' zunanje linije in 20 apara tov, tipa »Standard«, ugodno naprodaj. Remec - Co., Duplica, Kamnik.
17545-6
Pridelk
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Orehova jedrca,
med in vosek
dobite najceneje: Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6 254-33
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 diD
Motorno kolo
Sachs motor 98 ccm, poceni proda Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
17560-10
Opel 01ympia
dobro ohranjen, takoj naprodaj. Splošna trgovska družba, Tyrševa cesta 33 (Javna skladišča).
17565-10
Avto Steyer
dobrem stanju, motor in pnevmatika brezhibna, prodam za din 2.900. Rebec, Tyrševa 71.
17568-10
101
»Stojte, policija!« so klicali iz letala, in kmalu je počil celo samokres. Gospod Vrtačnik zdaj ni več vedel kod ne kam. V razburjenju je obračal »Pe-gaza« na vse strani; redarji so mislili, da hoče uiti ali da jih kani celo napasti. Eden je kaj spretno vrgel zanko okoli ene izmed »Pegazovih« nog; »Pe-gaz« se je nagnil na stran, in vsi trije potniki so zdrknili z njega.
Kolesa
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 81 znesek 17 din
Damsko in
športno kolo
popolnoma novo, pod ceno naprodaj. Rebec, Tyrševa cesta 71.
17567-11
SERIRAJ V „JUTRUW!
Beseda 1 din, davek u din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Prešo
Zieh- ali Excenter (stol 300 mm) kupimo v dobrem stanju. Ponudbe z označbo cene in opisom na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«.
17543-29
Protialkoholni počitniški tečaj za učitelje
Liga proti alkoholizmu Je priredila petdnevni tečaj, za katerega vlada veliko zanimanje
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Hranilne vloge
Praštedione, Kmetske poso jilnice, Obrtne banke, proda Trgovska agentura za ban& ne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul, št. 14.	17570-16
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 17 din
Pekarijo
oddam v najem za takoj, ' industrijskem prometnem kraju na Dolenjskem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrijski kraj« 17542-17
fMflTU
Beseda i din, davek . din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ei znesek 17 din
Manjšo hišo
kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Donosno«.
17559-20
Trgovska hiša
velika, dvonadstropna, v sredini mesta Celja s trgovskimi lokali in velikimi skladišči naprodaj. Ponud be na podružnico Jutra \ Celju pod »Kapital«.
17574-20
Stavbišča
za vile
v mestu Mariboru prodam takoj. Ponudbe na: Kaič Maribor, Vrazova 9.
17577-20
Vsled odpotovanja
na Bledu Krekova ulica 163 Gabrijel Rus — na prodaj v najboljšem sta nju hiša obstoječa lz 5 sob. kuhinje drvarni ce, vrta, vodovoda ln lektrike.
17134-20
Beseda 1 din davek din. za šifro ali dajanjF naslova i din fiajman ši znesek 17 dir
4-sobno stanovanje
komfortno, garaža in vrt, za Bežigradom, oddam 1-oktobra. Ogled med 10. do 12. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16575-21
Trisobno stanovanje
za avgust al: pozneje odda upravništvo Gorupovih hiš.
17525-21
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
3-sobno stanovanje
komfortno, pritličje ali I. nadstropje, v strogem centru, išče za avgust ali sep-cember uradniška družina brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17550-21a
)vosob. stanovanje
suho, s pritiklinami išče mirna družina za 1. novem ber. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 89«.
17341-21a
Prehrana
Beseda i din, davek 3 din za šifro ali dajan ;f naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Revna mati
da 6 mesecev starega fantka za svojega. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Revna«.
17572-14
Ljubljana, 18. julija
Včeraj je bil na ljubljanskem državnem učiteljišču otvorjen počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice. Prireja ga Liga proti alkoholizmu in bo tra-" jal vključno do petka 21. t m. Zanj je vladalo v učiteljskih krogih veliko zanimanje, toliko, da prirediteljica ni mogla ustreči niti vsem prošnjam prijavljencev. Tečaj je včeraj ob 9. uri otvoril ravnatelj Higienskega zavoda dr. Ivo Pire, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti pa številne zastopnike, med njimi zastopnike banske uprave, mestne občine ljubljanske, mestnega fizikata, apelacijskega sodišča, državne bolnišnice. Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in nekaterih karita-tivnih ustanov. Na prisotne je nato ravnatelj Pire imel kratek nagovor, v katerem je obrazložil namen protialkoholnega tečaja, ki naj ima vseskozi strokoven značaj. Temu tečaju, ki je bil kot prvi te vrste s strani protialkoholne lige prirejen za učiteljstvo, bodo sledili v kratkem še drugi tečaji za druge stanove. Liga hoče na ta uspešen način vključiti čim več slovenske inteligence v boj proti kvarnim vplivom alkoholizma in upati je, da ji bo njeno prizadevanje uspelo. Za ta tečaj je angažirala celo vrsto strokovnjakov, ki bodo v petih dneh v dopoldanskih predavanjih skušali osvetliti to vprašanje z vseh strani, ob popoldnevih pa so predvidene poučne ekskurzije v zdravstvene in socialne ustanove Ljubljane in bližnje okolice.
Ze takoj po otvoritvi sta sledili predavanji univ. docenta dr. Stanka Gogale o
MODKOCE OTOMANE COUCHE ROLETE
kupite najceneje pr)
E. Zakrajšek
LJUBLJANA
Miklošičeva 34 Prepričajte se!
Pc priznano nlzKin cenah si nabavite najboljše moške o bieke. perilo m vsa praktična oblačila P«
Preskerju
MUBLJAN > Pftra centa 14
Večje trgovsko podjetje IŠČE samostojno
knjigovodkinjo
veščo slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika poleg stenografije ta strojepisja. Vpoštev pridejo starejše z prakso. Oferte s sliko ta zahtevami pod »715« na oglasni oddelek »Jutra«.
pomenu in nalogi učitelj stva pri treznost-nem delu, nato pa je g. Vojko Jagodič obravnaval razširjenost alkoholizma med slovensko mladino po izsledkih svojih najnovejših raziskovanj. Obe aktualni predavanji sta bili sprejeti z veliko pozornostjo s strani poslušalstva.
Danes pa so bila na sporedu štiri druga predavanja. Govorili so ravn. dr. Ivo Pire o alkoholizmu in življenjski bilanci Slovenije, docent dr. Božo Škerlj o vplivu alkohola na dedno tvarino in manj nadarjenost otrok, primarij dr. I. Marinčič o alkoholizmu in duševnih boleznih ter končno
Vojko Jagodič o alkoholizmu ter moralni pokvarjenosti in zločinstvenosti mladine.
Naj iz tega predavanja prinesemo nekaj značilnih podatkov in misli Vojka Jago-diča, ki se sistematično bavi z raziskava-njem tega problema, na katerega ga navaja učiteljevanje in vzgajanje v zavodu za vzgajanje in poboljševanje pri ljubljanskem okrožnem sodišču.
Trditev, da sta alkoholizem in moralna pokvarjenost mladine v vzročni zvezi, potrjuje predavatelj s statističnimi podatki. Po bežni obrazložitvi pravnih struj o vzrokih moralne pokvarjenosti in zločinstvenosti mladine, nadalje o kriminalno pedagoški plati tega vprašanja in o kazenskopravnih sankcijah, je predavatelj navajal ugotovitve iz svoje petletne prakse v zavodu za vzgajanje in poboljševanje. Po njegovih podatkih posnemamo, da so med mladino najbolj pogosti primeri prestopkov zoper imovino. Od 172 mladih vzga-jancev in poboljševancev jih je 81%> zagrešilo prestopke proti imovini, daleč za temi pretežnimi primeri sledijo prestopki zoper življenje in telo. Pri tem pa je zanimivo dejstvo, da je storilcev glede prvega 76% iz vinorodnih krajev, glede slednjega pa so od istotam prav vsi. Ta ugotovitev nedvoumno kaže na vzročno zvezo med vplivom alkohola in moralne pokvarjenosti. To sliko osvetljuje še nadaljnja ugotovitev, da se jih od imenovanega števila 172 vzgajancev in poboljševancev re-krutira v zavode 78 iz vinorodnih vasi. V splošnem jih je bilo tam rojenih ali so tja
pristojni 82% vseh. Zanimivo je tudi dejstvo, da je od teh otrok 39% nezakonskih, od tega spet 91% iz vinorodnih krajev. V Sloveniji se letno rodi okrog 2500 nezakonskih otrok in jih od teh odpade samo na Štajersko 2000, mali preostanek pa na ostale dele Slovenije. Kaže, da je tudi to dejstvo pripisati vplivu alkohola. Iz te številne črede otrok, ki je pri nas v vseh ozirih zapostavljena, se potem pojavlja zopet važno naše vprašanje brezdomcev, takozvanih občinskih revčkov in pa pastirčkov, otrok, ki so zvečine nezakonski in ki so kot taki obsojeni živeti predani mili volji pod tujo streho. Statistika V. Jago-diča ugotavlja, da je tudi teh največ iz vinorodnih krajev, kjer zapušča alkohol svoje kvarne posledice.
Kako je najbolj s tem vplivom obremenjena slovenska vas, največ vas v vinorodnih krajih, potrjujejo podatki o moralno ogroženi mladini, ki jih je zbralo ljubljansko sodišče na osnovnih šolah. Ugotovitve te statistike nam prinašajo porazno spoznanje, da je bilo v šolskem letu 1936/37 nič manj kot 22.091 šoloobveznih otrok takih, ki niso mogli normalno napredovati. In zopet se pretežni del teh otrok rekrutira iz vinorodnih krajev Najmanj jih je namreč takih v mestih, nekoliko več v trgih in industrijskih središčih, a največ v vinorodnih krajih.
Proti temu si oblastva pomagajo z oddajo v kolonije in v druge take ustanove, ki imajo za cilj otroka očuvati pred kvarnimi vplivi in ga iztrgati iz njihovih krempljev. Dasi so te ustanove same po sebi nekaj prepotrebnega in koristnega, vendar ne morejo zajeziti rahlega naraščanja zločinstvenosti mladine. Toda čeprav so se povprašana sodišča izjavila, da je trenotno pri nas preko 2000 takega naraščaja, ki je že goden za oddajo v zavode za vzgajanje in poboljševanje. jih tje ne morejo oddati, ker zanje ni prostora. Žalostno dejstvo namreč je. da premoremo samo en tak zavod, v katerem se je našla možnost le za 98 otrok, ostali pa so morali ostati zunaj, ker ta zavod prav za prav ne prenese nič več kot 50 gojencev.
Ce hočemo torej krepko zagrabiti to naše družabno zlo, moramo po teh ugotovitvah zagrabiti v jedru vprašanja alkoholizma tudi za sistematično izgradnjo vzgojnega in poboljševalnega aparata v primernih zavodih.
URADNICA
mlajša moč zmožna vseh pis. del, dobra računarica in spretna strojepiska želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo. — Ponudbe prosi pod značko: »1 avgust« na oglasni oddelek »Jutra«.
Iz Julijske krajine
Obvezna vzgoja v otroških vrtcih
KOLESU
kupite Jobrc in po oem tudi na obroke »irt
H. SUTTNER. Ljubljana
> Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6.'
Izolacije j
proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, šamot ta ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TYBSEVA C. 36/b. Telef. 27-16. — Brzojavt: Material.
Že zadnjič smo v poročilu o delovanju »Italie Redente« omenili, da je bila z novo šolsko reformo, v Italiji znano pod imenom šolske karte, uvedena za vso državo obvezna vzgoja otrok v otroških vrtcih. Vsi otroci od 4 do 6. leta starosti bodo morali zahajati v otroške vrtce, kjer bodo od jutra do večera pod nadzorstvom učiteljic, kolikor ne bodo organizirani v fašistični otroški organizaciji »Figli della lupa« S to reformo, ki postavlja otroka že za časa njegovega detinstva pod neposredno držav no nadzorstvo, ki se mu potem ne odtegne vse do dovršene vojaške službe, bo izpol njen eden osnovnih postulatov fašistične ideologije, ki odvzema človeku njegovo individualnost in ga postavlja v neposredno odvisnost od državne skupnosti.
V obmejnih deželah, v Julijski Krajini in Južni Tirolski, bo imela ta reforma, kolikor se v Poadižju najnovejši načrti o preselitvi prebivalstva preko meja ne bodo kmalu izvedli, svoj poseben pomen. V otroških vrtcih se bodo otroci vzgajali, prejemali prvi osnovni pouk, prehranjevali, učili prvih molitev in prvih pesmic. Iz vrtcev bodo prešli v osnovne šole že z znanjem italijanščine, ki je doslej niso znali. V osnovnih šolah bodo napredovali vse drugače kakor do sedaj, ko je dobra polovica otrok morala ponavljati po enega ali tudi več razredov.
Drugi problem, ki se pojavlja s to reformo, je gospodarskega značaja. Spočetka bo vse breme novih otroških vrtcev slonelo na občinah in pokrajinah, ki jim bodo kvečjemu še pomagale posamezne korporacijc in družbe, kakor »Italia Redenta«. Po reformi bodo te javne korporacije dolžne postaviti v vsakem kraju, kjer jc vsaj po 20 otrok, ki bodo morali zahajati v otroške vrtce, posebna poslopja, za katera so bili že izdani natačni gradbeni predpisi. Stroški za ta poslopja, ki so še pred leti znašali po 50.000 lir, a so se zaradi podražitve gradbenega materiala dvignili sedaj na 70.000 lir, bodo hudo obremenili proračune zlasti kmečkih občin. V 800 krajih goriške. puljske, reške in tržaške pokrajine, kjer imajo normalne ali tudi le kmečke ljudske šole, je sedaj le 200 otroških zavetišč, ki so večinoma v mestih. Kolikor
jih je na deželi, so v glavnem v rokah družbe »Italia Redenta«. Če naj se poslopja za otroške vrtce prično graditi najprej v več-lih krajih in šele pozneje v manjših, bo treba vendar že v najkrajšem času zgraditi fsaj 200 takih stavb: v reški pokrajini 20, v tržaški brez Trsta 30, v istrski 50, v goriški pokrajini vsaj 100. Spričo tega se bodo morali občinski in pokrajinski proračuni že v prihodnjem letu obremeniti za 14 do 15 milijonov lir. »Piccolo«, ki razpravlja o tem, se vprašuje: »Kje bo mogoče vzeti teh 15 milijonov? V bednih kmečkih občinah gotovo ne! Še posebno ne v onih, ki imajo po več vasi in bodo potrebovale več poslopij.« Vsak otroški vrtec bo moral namreč imeti šolsko sobo, jedilnico, ki se bo uporabljala hkratu za telovadnico, obla-čilnico, kuhinjo, sobo za učiteljico, kopalnico in stranišče, peči, električno in vodno instalacijo. Poslednje fco težko doseči posebno na Krasu in v Istri, kjer primanjkuje včasih vode ccro za napajanje živine. Poleg tega bo treba poskrbeti še za opremo, a kaže, ua bo to skrb prevzela »Italia Redenta«, ki prejema od države milijonske subvencije. Ta bo bržkone vsaj v prvem času poskrbela tudi za potrebno število vzgojiteljic.
Drobne novice
Poroka. V Gorici sta se pretekli teden poročila g. Josip Rijavec in gdč. Gabrijela Komavli. Čestitamo!
Novi grobovi. Pretekli teden so umrli v Gorici Peter Bratina v starosti 43 let in Anton Sirk v starosti 68 let, v Trstu pa Marija Voukova v starosti 55 let. Preostalim naše sožalje!
Novi občinski svet v Sežani. Z dekretom tržaškega prefekta je bil pred kratkim imenovan novi občinski svet v Sežani. V njem so Jakob Fabjan, Josip Milič, Herman Omar, Pavel Rodica in še dva Italijana.
Črnovrška jama. Pred dnevi so tržaški jamarji do kraja raziskali jamo v bližini Črnega vrha, ki so jo odkrili pred 13 leti. Takrat so prodrli vanjo 200 m globoko, sedaj so prišli na njeno dno. Jama je globoka kar 480 metrov. Njeno dno je Ie 160 m nad morsko gladino. Na dnu so našli jamarji veliko jezero.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjn F.an Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.