Uto LXX. H. 30* tjMJMm, fttmfc 14» Mpttađ«« lm 'rak :<«^v> «** ^ Ohmi Din i.- iznaja vsaK oaa popoiane, lzvzemtt neđeJJt ls pnumlkc. — loaermtl do 80 peut vrst 6 DIđ 2, do 100 vrst ft Din Z40, od 100 do 800 \rr»t ft Din 8» veCjl Inser&U petit vrsta DId 4.—» Popust po dogovoru, tnaeratnJ davek poaebej. — »Slovenski Narod"* vejja tnesećno v Jugoslaviji Din 1? sa Inozemstvo DId 25^—. Rokopisl se ne vrafiajo. UBEDNI6TVO Df ĐPBAVNIftTVO LJUBLJANA, Oftafljeia ottcsi ftt ft Telefon: 31-22. 81-23. 81-24, 81-29 tu 81-2« Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 8b — NOVO MS0TO. LJftbOuMkft 0« telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8trossmaj*rjevm uttca 1, tiisloti St* 00; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 100 — JESENKE): Oto sniodvosa Postna hranDnlca v Ljubljani ftt. 10 .351 ^M^^mL # WL # ^^Ui# * Jsm^sUssl^sP^UHJBm ^B^pflKvL PRAGA, 14. septembra. ČTK. Prezident - Osvobodi telj češkoslovaškega naroda in tvorec češkoslovaske republike dr. T. G. Masarvk je davi ob 3» po daljšetn bolehanjn preminil na gradu Lany v visoki starosti 87 let. PRAGA, 14. septembra, r. te ko je pred dvema letoma zadela dr. Masarvka kap, so se v njegovi okolici T^i^eli bati za njegovo življenje. Toda krepki mož jekljub visokim letom premagal vse teiave \n se tako popravi!, da se je mogel znova posvetiti pisanju svojih spominov in se zani-Tnati za dnevne dogodke doma in po svetu. Slej ko prej je bil svetovalec v vseh važ-nejših državnih zadevah in grad Lany je bil vse do zadnjega žarišće nacionalnega in kulturnoga razvoja Čedkoslovaškega naroda. Zadnje mesece pa so sivola^ega državnika začele zapuhati moči. Spo min mu je opešaJ, a tuđi telo je pod težo let oslabelo. Počasno biranje ga je naposled priklonilo np, posteljo. Pred 14 dne vi ga je napadla bolezen, a ■se je po krajšem bolehanju zopet nekoliko popravil. Pred Štirimi dnevi pa se je pojavila pljufnica. Sprva je Izgledalo, da ne bo nič re«nej§ega, toda zadnja dva dnl se je bolezen tako poslabšala, da se je bilo bati najhuj&ega. Ob bolnlkovi postelji se je zbrala vsa njegova rodbina, a rudi prezl-dent republike dr. Beneš, eden najboljsih sodelavcev velikega državnika Osvofoodite-lja je ostal v Lanyh. Včeraj popoldne se je že vedelo, da ni veo rešitve. Bolnik je bil že v nezavesti, srce je začelo popuSčati in so ga vzdrzevali pri življenju le še z injekcijami. Moči so populčale••• Ob 11. ponori se je stanje dr. Masarvka znatno poslabAalo. Po obvestiTu zdravntkov «0 se zbrali ob bolnlkovi postelji hcerkl A lica in Olga, sin Jan ter oba vnuka. Ražen tega so bili navzoći predsednik republike dr. Beneš s soprogo in predsednik vlade dr. Hodža. Stalno so bili pri bolniku zdravniki dr. Maixner in profesor ja dr. HI-nek in dr. Jirasek, ter zasebni tajnik dr. šenk. Opolnoči je prispel iz Prage tuđi kancelar dr. Samal in prestojnfle politične pisarne predseđnika republike dr. Schies-zel. Srce je prenehalo biti Dr. Maixner je stalno kontrolira! puls in dihanje bolnika. Teiesne moći so vidno popuscale. Opolnoći so se vsi navzoči odstranili in so ostali pri bolniku samo zdrav-niki. Ob tren zjutraj je bilo jasno, da se je pricela smrtna borba, člani rodbine, prezide nt republike dr. Beneš in ministrski predsednik dr. Hodža so se zopet zbrali v bolniški sobi. Ob S.27 je prenehalo dihanje, ob 3.29 pa se je za vedno ustavilo srce velikega prezidenta Osvoboditelja. Ko je zdrav nik dr. Maivner sporočil nas top smrti so elani rodbine poljubili pokojnika na čelo in na roke. dr. Beneš na čelo, dr. Hodža pa .je ostal globokp sklonjen ob mrtvaskl postelji. \a željo rodbine je dr. Maixner pokojniku zatisnil oči. Kmalu za tem so na »tolpu gradiča La-ny snell državno zastavo In Izobesllt Crno zastavo. V Lane je bil pozvan znani pariški l objavljene naknadno. V mrtvaiki sobi Lanyt 14. septembra, g. ob 6. iju-traj je z gradića Lany zadonei mrliski zvonec ter sporocU vsej okolici tužno vest o smrti prezidenta csvoboditelja. S stolpa vihrata dve ogromni crni zastavi, sredi med njima pa državna zastava na pol droga. Okoli$anl so taboj prihiteli, da se poklonijo velikemu državniku, ki jih je tako ljubil ter jim bil vse do zadnjega učitelj in voditelj« V mrtvaški sobi je še vse tako, kabor Je bilo za življenja velikega pokojnika. Na pisalni mizi so še razprostrti akti in spisi, s katerimi se je bavil Masarvk pred nastopom bolezni. Obiskovalcu pa-đete v oči dve veliki sliki: slika «mrie soproge Charlote in fotografija umrle-ga ministnkega predsednika đr. #veh-le, ki se je slikal pred leti sknmio z Maaarjfeom na sprehodu po park« v fntđjb Laaj. ^Smrt je bila kafcor njegovo iivljenie44 Sin pokojnega državnika poslanik Jan Masaryk je davi ob štirih sprejel številne novinarje, ki so bili že več dni zbrani v Lanyh ter jim o smrti svojega velikega očeta izjavil: Smrt prezidenta osvoboditelja je bila tako lepa, kakor je bilo njegovo življenje. Njegovo žrv ljenje je bilo najprvo velik fortissimo, nato je prešlo v forte in je prenehalo v najčistejšem pianissi-mo. Ravnotakšna je bila njegova smrt. Priprave za pogreb Podrobnosti pogreba še nišo določe-ne. Program pogreba bo dolocila vlada skupno z rodbino pokojnika. Podrobnosti bod© objavljene dane« popoldne. Ni še znan«, aili je T. G Masarvk v tem pogledu zapusti] v svoji op?roki kako posebno že'jo. Ministrski predsednik dr. Hodža se je davi ob š'irih odpeJjal na. zaj v Prago. Vtis v Pragi Pr\a vest o smrti velikega prezidenta Osvoboditelja je prispela v Prago ob pol štirih zjutraj. Ceste so bile takrat Se prasne. Le malo ljudi je takrat vedelo, da T. G. Masarvka ni bilo več med živinu*. V prvih jutranjih urah pa se je vest bliskovito razširUa po vsem mestu. Im& po uHcaa nišo ugasnilt Ob šestih zjuUaj so izšle že posebne izdaje listov. Vri listi so hšH s crnim robom ter so objavili na prvi strani sliko pokojnega Masarvka, katerem*] posvečajo tuđi tople nekrologe. »Veakov« slavi Masarvka kot ont—ovl-trlja m orgamisatorja eeškoalo^siiii de- mokracije, »češko slovo« piše: Masarvk je sicer umri, toda kljub temu bo ostal živ med nami. Tuđi vsi nemški listi po-svečajo pokojnemu Masaryku tople članke. »Prager TagblatU piše: Zapustil nas je mož, ki je že za svojega življenja bil legendaren in ki bo živel veeno. V njem je poosebljen velik del politične in kulturne zgodovine. »Bohemia« naglaša, da e globoka žalost milijonov in milijonov drzavljanov najboljši dokaz priljubljeno-sti, ki jo je vživa] pokojni Masaryk v vseh slojih. Glasilo Henleina »Die Zeitoc piše med drugim: Mož, čisrar srce je davi prenehalo biti, je živel življenje, ki mu je moral vsakdo priznati »poštovanje. Znal se je boriti, ne da bi nasprotnlka sovražil. Kakor po mestih tako je tuđi na po-deželju vest o smrti T. G. Masarvka iz- zvala najglobjo žalost, kajti Masar>k ni bil samo vodja svojega naroda, manei mu je bil res pra\i »tatirek«. Vtis v Ljubljani Ljubljana, 14. septembra. Vest o »mTti velikega češkoplovaSkeira državnika, predvodnika bratske republike «1r. To-mažn O. Masarvka, Se j© že v dopoldanskih urah nagrlo raTA'rila po meetu in jo pov-^o^i na-pravib e^lobok vtia. Z Tnnogih jnvnih in privatnih poslopij so že dopoldne fflplapo-Ule 6me zastave, tako v Karodnem domu pre-i pilimo LjuMjanske^ra Sokola, na bo-kol«kem Ta^ru, x Narodne friskame !M. CeškoelovaSIci konzulat je izobe«il TM*t*v*> na poldro^. Pozivamo prebivaJ'stvo Ljubljane. dA ob smrti predflednika, bratske republike počasti njegov spomm in rzor>eBi ialne xastave! Od kovača do filozofa Tomaž G. Masarv-k je bil rojen 7. marca leta 1850 v malem moravskem po^ieielskem me&tu Hodona.nu. V zgodnji mladosti ga je skrbno vzgrajala in nepo-vala dobra mati, kot 6Ietni dečeik j* pa za$e\ hoditi v Solo v Ćejkovicah, kjer se je začel ufiti zafetnih temeljev modrosti. Po sretnem naključju ee je tu tuđi privatno nauSil nemSčine, Čital je Nieritrove in Sohntidtove mladinske spise, a ze takrat se je začel zanimati tuđi podrobno za zgodovino C'eSke in Ogmke in pravijo, da je mali Tomažek tuđi s^sta-vil nekak jezik iz številk, ki je bil prav dobro razumljiv. V Soli je bil ves 6ae v veliko radost svojih roditeljev najboljši uče-nec. Nekoe ja moral pri izpihi čitati Članek >Nad zv?zdami< in moral bi pa tuđi pojasniti. Spomin na umrlo sestrico pa mu je privabil solze v ofii, da ni mogel govoriti. Predsedniku izpraševalne komisije, vi-zitatorju in dekanu je to ugajato in po iz-pitu je poklical Masarvkovo mater in jo prosil, naj starli dovolijo. da postane fant podeželski učitalj. Posledica tega je bila, da so poslali Tomaža, ko je inwl 10 let, na realko v Hustopeč. Po dveh letih realke se je vmil domov v prakso, poučeval je otroke in sam »3 je u£il pri podeželskem učite-lju glaebe. Bilo mu je 12 let in čakati bi bil moral do 16. leta, da bi ga sprejeli na učiteđjiSče. Xa-mesto na učiteljice pa je od§el na DunaJ k nekemu kljufavničarju, kjer je pa oetal le dva me«£ca. Ta dva meseca na Dunaju med neotesanimi tovariši sta bila zanj prava muka. Ko mu je končno nekdo ukradel knjigo >Obrazoznan«tvo za učit?lje<, ki jo je pri.Tvesel s seboj in tuđi Stielerjev atlas, v katerem je vsak večer, preden je leg*l spat. v?s objokan poi^kal kori^ek daljnega rojetega kraja, tedaj ni več zdrzal. Ta uda-rec je bil pr*hud in Maearyk je pobeifnil nazaj k etaršem na Moravsko. Oče je til hud, saj je smatral sinov beg za veliko sramoto. Zato je posla 1 Toma v Solo k domaćemu kov»fu, da bi bil lahko pozneje »prejet v živinordravniški mvod. Pri kovaču je bil 5est masecev in duSev-ne m telesne muke z Dunaja so ee ponav-liale. Mojster ga je zmerjal in pretepaL Nekoć, ko je I?l z vedrom po vodo, je za-gledal v blizini »loječega gospoda, ki ga je molče "n z zanimanjem opazoval. Spoznal je evojega profesor ja glasbe z realke v Hu-stopeču, postalo ga je sram, pustil J* vedro pri vodnjaku in rbeial. Toda slučajno prešanje ni ostalo brez posledic; čez 14 dni ee je že u?il pri profeeorjevem očetu, ki je bil učitalj v Caikovrjcah, in ta je vzel Tomaža za >praktikantac. To je bila zadnja postaja na poti k Ma-«irykovini nadaljnjim študijam, ki jih ni več opuetil. Privatno je začel studirati latinici no, priglasil se je kot hospitant gimnazije v Stražnici, med počitnicami si je nekaj prislužil in ođSel s šestimi cekini ▼ žepu s evojo dobro mater jo v Brno, da «»9 vpiee na nemžko gimnazijo. Prve-ga pol leta je preživel v nepopi«ni bedi, proti koncu leta pa je bil prvi v razredu. V dijaftkib letih je bil Masarvk pr?cej samosvoj, za ©ožolre se ni zanimal in očitaj jim je, da premalo Študirajo in se vse pre-vfv briijato za tuje zad»'v<\ Nauci 1 se je 8am franro-Sdine in vzporsdno je Studiral tuđi v->^ slo-vanske jezike. S prevodi je toliko zaelužil, da si je lahko kupil najpotrebnejSe knjige. S profesorji se ni preveč razumel, n»o m mu zdeli dobri, ražen eaega, fci mu je bi! prava slika dotTega vrgoiitelja. V tak ih razmerah mu je postala Sola teiko brera^, toda premagal je odpor in 9e pridno uril. Poleg prirodoznanstva ga Je začela zanimati tiidi filozofija, a kočljivo vpraSanje darvinizma ga je privedlo v Grredrifcče filo-zotekih vrtincev. Sam pravi, da je >brez vodnika in brez krmila reeiia] po razburka-nem morju naziranjc. Leta 1872 je matariral In se vpisal na filozofsko fakulteto dtmaj*4ie univerze, kjer je Studlral klasično filologijo in filozofijo. Že kot student je mnogo razm&ljal in nj*« gov mladi intelekt 9e ni moeel zadovoljiti b strogo odmerjenitn poljem razvoja. Kakor pretežna većina slavnih mož, tako tuđi Masarvk v dijaSkih letih niti približno ni vedri, za kaj bi a* v poznejše-m praktičnem življenju odločil. Nekaj ?a«a \o mi«*lil na diplomacijo Ln vpnal se je na orientalsko akademijo, a takoj je spoznal, da je diplomatska *lužba privilegij plemićkih sinov. Spet se je lotil Studija in leta lf*7T> i? po-stal doktor filozofije. Kmalu so izdli nje-govi prvi filozofski **piw, ki *so že kazali bo dočega velike>ga mislena modeme orienta-eije in tako je bila mlad »mu filozofu že po prvih korak ih odprta pot v «vet. Prdblem v^retva je Ma«aryk načel z vpraSanjem: Ali ;« mogoč ver*ki ali religiozni naior, ki je ohenem lahko filozofski nazor, pa ne sloni na slepem verova-n)n v razodetje n na »lep»m v^rovaniu v avtoriteto? Na to vpra^anje ?• V»isaryk kot znanstvem .nl«leč filor.of o.1eovoril pri-trdilno. Sam Je bil veren, čeprav ni v#»-roval »lepo v razodetje. Izjavil ja, da mora biti religija prepričan je in ne šlepa vera. Ker pa preprčairja ne gre vKiljevati, je ra-hteval tuđi versko »vobodo. Masarykova ?tika j*» bila humanaleta, ki nujno izvira iz čk>veSke nature in iz dej-stva, da čiovek ne živi sam na «v*tu, tttm-vei se more knltumo izživljati le v so-cialnih zajednirah. Zavra^al je zaradi tega teoloSko etiko. Naravni in radostni temelj njegove etike je liubezen človeka ozneje pfe je dooeni IntoijattvDo je poaagei v Javno življenje ter je zaćot y modem em dubu obr»v»a-va*4 narodne, sodaine In vorske probleme. Kot popularen vseučiii&ki profesor in odličen publicist je pojlai kjn&lu klejol vodjR traKrstoe mladin« podjarmljenih slovuDsklh naroclorv, igrai je važno vlogo v pripirava-h za njihovo ođvobojenje izpod avstro-ogrskega jarma In svetovna vojna g* je nadta kat prvega borca *a pravice ne msuo akmkiiskih, temveč veeh malih narodov sploh. SeAetek svetovne vojne je preseo-etil Maaarrka v Nemčiji. Kakor mnogi di-ugi poHtiki, je tudl on prtčakoval vojne. Ko je vkiel junaštvo ćeškoslovaških vojakov, ko Je videl, kako se Avstrija maščuje na njegovih ljudeh. Je sklenil. da »e pridruži onim, ki se bore pioti Avstriji. Zahtevo po obnovitvi ceškoslorvaSke države je ia-raial Masarvk kot del politične Hi naclo-nakie organizacije vse Evrope in Člove-štva. Bll Je prepričan, da ce&ka odnosno čegkoslovadka država pravno kot dtiava nikoli ni pretiehala obstojaU. V decembru leta 1914, ko se je vraftal s potovanja iz Rima in švice, in 1e bil opozorjen. naj se ne vrača domov, se je ustavi 1 v ženevi, da je bil lahko v stalnih stlkih s svojo domovino in da je laKko o! doma dobiva I informacije, v stikn z Inozemsk'mi novinar Ji * In poMtiki drugih narodov se Jp skušal orientirati o ciljih a3vezniških držav. še predno je minik> Mo dni, je odkrito na-stopi] v Curihti in 2eno.i ob stro.ni Erne-wta Oenisn prot: Avstro-Ogrski in za obnovo č>£koslova£k* države, v av^n^tu 1917 j^ odpotoval \7. Svire, da bi lahko iz-va*i nje uresnlfil s^'oj bojni nolifi?ni r>ro-pram. Đalaval je Mjanj ▼ Pariai, kjar ja »Na-rođat »vet BiiiiieluiHellLih oMkM lttrml in undceJ. Ustanovu je nameeto aj*ara »Češki aunanji odbore Ia sam je bil iavoljen za piadeadnlou S tom je poalai tudl glava cefkoeiovaefee borbe za avefcođo y tno-veme^ru. Z vm* oredstvi je voda &•> energiOAejio prafie^eAdo za 6efl1roelo»yeSobemian Re-vue<. v Ru«iji »6eko«lovak« itd. 1Wto je bil t» Masarvkovo pobudo vea kulturni «v«t kmalu dotrro informiran o težkem po- Hasaryk je kot znanstvenik iskal ugodne prilike, da je lahko pred odli&riml pi«d- stavtakl aaveaniAkih drtav na unhreriah v UNKkmu to v Partru podpn ivoj poUttćm program In đokaaal, da a« bortm »v««ti- fikih držav krije n interesi slovanakih na-rodov. Iskal je zaveznike povsod. Skoraj ni bila dneva da bi počival. Njegovo delo-vanje je bilo neumorno in smotreco, le za ciljem aa raakosanje Arstro-Ognk* ia s& osvobodHev malih narodov iapod n^enega jarma. Zato ni 6uda, da je bil njegov povratak v dontovino pred bo&Cem leta 1018 trl-umft kakršnih je videl svet Se malo in da ga je hvaležni narod izvolll za svojega pr-vega prearidenta. Kot predaedalk republike je opravljal teike posle iti^dno ve»tno in uspeftno kljub vteoki staroeti do 14. decembra 1935., ko je i2 zdravstvenih raz-log-ov odstopil in je postal njegov nasled-nik sedanji predsednik dr. Eidvard Beneš, takratni zunanji mlnifiter CBR. Ob 80tet* nici leta 1930 mu je hvaležni narod izre-kel najlepšo zahvalo in priznanje s tem, da je po svojih tas topnik ih v obeh »bor-nicah sprejel poseben zakon, v katerem je ledeno, da je Masaryk zaslužen za državo. Svetovna zgodovina poana mak) mot, ki bi bili deležni tako nenavađneg^a in iskrenega priznanja. da Se njih Bashig* ugotave in ohranijo poanim rodo\Tom na ta edinstveni na^in, a še redkejSi so mož-je. ki trt bili toiikegfc poćaščenja vredlni tako, kakor prezadent Maaarj'k. Jb£as&ryQ - flio&of kdor p<>7n3 in ?ns na pamet vse filozofske teorije in postane na ta afi oni način morda tuđi profesor nn imh'erTitefni stolici za filozofijo, šc ni fihnof. Filozof se rodi, kakor umetnik ali i-clik državnik. Kakor umetniki urejajo filozofi kaos v red in zakonitost, Kakor umetnik ustvzrju filozof vrednote nu spozmn-nem. efičnem in du-hovnem področju. Tuk ii'^/of je bil pokojni Masarvk. Xi samo sedel ob zeleni mizi, temveč je s\x>jemu narodu vi vsemu kulturnemu svetu po\*edaf. katere no resni-ce in kulturne \TedrtMe. ki posameznika in človeške rajednice vodijo k višjemu, po-polnejšemu. mnčnefšemu đuhovnemu življenju. Znano je, da jt bil Masorvk relo razočaran, ko je spoznat akademske fil^rofijo. V njem so bile tvor ne sile, ki .to se upi-rale suhi, neplodni rnanosti. od katere ni hče ne more ihvfi. tekal je neumorno kot dijak učitelja, ki bi ga napotif ^v> pravilni poti do resnice. S i trn je iskal \- resnici same ga sebe. fjenij isče vedno samega sebe, ko se poglablja v odkritjj \*elikih duhov pred njim. Ma»aryk je 'začel pri Pht-tonu in je dobro po/mtf tuđi vse kršćanske filozofe ,? s\\ Avguštinom in Tomažem Ak\*inskim na čelu, katerih filozofske ko-renine s&gajo naraj do Platona. Tu ni ob-stal. tennvč se je iskal naprej v Karteziju, Leibnitzu. Humu, Kantu, Cornteu in pri desetorici drugih. Francoski filozof Comte mu je dal noi'e pobude. Comfeot'a poziti-visUčna metoda mu je bila vodnica ne samo v sociologiji, temveč tuđi v vseh pa-nogah filozofije. Vendar je Masarvk prs-magal tuđi Comtea* ki ni priznat filozofije kot posebne znanst\'ene discipline, ki bi imela s\*oj predmet, o knierem je mogoće znan$t\>eno razmišljati. V tem pogledu je Masarvk prehitel vse najm<*dernejže filozofe, ko je izjavil. da vsi znanst\-er}i iisled-ki \'seh stroko\>nih pozithitih ved skupaj še ne morejo zado\'oijiti v celoti Cloivške-ga duha. Preprosto in jasno je Masarvk izrazit to spoznan je z besedami: »čloi*ek. ki premišlja o yvv/w in sebi, ne najde prei miru, dokler ni rešil vseh vprašanj, ki vzne-mirjajo njego\-ega duha in dokler ni dose-gel soglasja med posameznimi spoznan ji s tem, da jih je spravi I v logično celoio.« Že v svojih »Osnovah konkretne logike« je Masarvk nakazal to \*eiiko mise!. Masarvk je bil pa tuđi Člo\-ek, ki je stat trdno z obema nogama na zemlji in je ob-enem imel oči uprte »proti zvezdam*. Po-znal je življenje in je zarijdi tega boli kot vsi drugi njegovi sodobniki zehteval, da mora $veto\ni nazor ali filozofsko gledanje na svet in življenje imeti svoje korenine v resničnem življenju. Si^etovni nazor mora biti v skladu s pozitivno teorijo in prakso in mora biti smiseln za poedinca in za človeške zajednice ter za vSe čfoivlfvo. Pb ne namo smiseln, tuđi tak mora biti sve-to\mi nazor, da pospe »u je rast in moč po-sameznika in zajednic. Masaryk je jasno videl, da vladajo v evropskem kulturnem svetu \rednate, ki sicer zaradi svoje vztraj-nosti še združujejo ljudi v kulturne skupine, ki pa so po svoji notranji vsebini tuke. da evropski človek ob njih več ne raste po duhu. Take kulturne vrednote so lažne \rednote, ker so nastale na temeljiti, ki so jih s časom pozitivne znanosti izpod-kopale. Sa teh temeljih Trasi i ideali po-samezhika in kulturnih občestev nišo veČ ideali. Zaradi tega je Masaryk zshttval, da mora biti duh filozofa izšolen in izvež-ban v znnnsl\-enem mišljenju, ki mu ga daje studij pozith-nih znanosti. Tako je na-vezal svojo filozofijo na moderno dobo znan stvenih irsledkov, kar se mu je zdelo naj-botj važno, ker je upoznat, da je filozofija odrezana od resničnosti, da plava nekje v zraku in nima več stika z rarvojem. Obenem pa je Masaryk opozoril v svojih delih tuđi na to, da morajo pozitivne vede v svojih najširših obrisih imeti organsko zvezo s celotnim gledanjem na svet in življenje. Tuđi v tem pogtedu y« pred-hodnik najmodemejših znanstvenikov, ki pravi jo, da tuđi pozitivne vede ne morejo izhajati brez filozofskih temeljev. Masarvk je bil tako ustvaritelf modeme znansti'ene filozofije, ki se je bisfveno razlikovala od stare metafizične filozofije tako po novi metodi mišljenja in raziskova-nja kakor po novih vidikth na svet, življenje, čtoveka in človeskih socialnih zajednic. Treznost in kritičnost sta bila bi-stvemi znaka Masarykove filozofske nature, ki sta ga obvarovaii pred dogmatično-stjo in metafizičnimi spekulacijami, ki tvo-rijo bist\*eni del raznih teoiogij. V tem pogledu je bil njegov učitelj fitotof Kant, kl je prvi znanstveno opozoril na meje V mož-nosti doumevanja in spoznavanja človeške-ga razuma. Pa tuđi Humov skepticizem ga te naredi I kritične ga in s tem tuđi modrega. Po logični poti je moral zaradi tega Masarvk z veliko rezervo gjedati na konfesije. Sapačno je mišljenje, da je bil proti veri, v resnici je bil samo proti kohfesijam, ki kaiejo kaj rade teokraiično tendenco tet vzamejo v zakup versko filozofsko člove-ško razpoloženje in potrebo. Masaryk je opozoril na dva tipa čl&ve-škega mišljenja, na mitični in na znanstveni i tp. Pokitzat je tuđi, kmko je imelo vmrstvo došle} za svoje temelja samo mitično mišljenje in predstavljanje sveta in vttotjshm. Iz pokojnikovega življenja Masarvk je bil leta 1882 imenovan za izrednega profesorja v Pragri, 14 let pozne-je pa za rednega profesor ja. V Pragi s* je poleg znanstvenega delovanja posveti! literaturi, publicisti ki in poli ti ki. Leta 1893, je ustanovi! revijo »Athenaeum«, leta 1884 je stal na čelu redakcije čegkoAlov&skega konverBacijskega lekaUcona in dob*! je tuđi odločilen vpliv na revijo :CasSamomor kot mnofteatveiii socialni pojave, »Bleiae Paaoalc, »Poakus konkretne lofi-\eRuaij& in Evropa«, ki v socialnih skicah obravnava fUooofijo, z^odovino in vero Rusije. Masarvk je bil 14. novembtm 1918 lzvo-ljen za prvega predseđnika CeškoelovaŠke republike, drugić pod kabinetom Tusarja 27. maja 1930. (384 gteaov od 441), tretjič 27. maja 1927. (274 od 434 v kabinetu 6ve-hla), cetrtić pa. 27 maj«. 1934. Od 418 ve~ ljovnih giasov jih je prejel 327. Zanimivo je, da ao zanj glatovali tuđi vei nemaki poelanci. Pređsednistvu se je ođpovedal l£ zdravstvenih raslogov 14. decembra 1M6. Masarvk se je leta 1878 poro&l z Ameri-canko Charlotto Garrigue, ki je umrla leta 1923. V zakonu so se mu rodili etirje otro-ci. NajstareJSi dn Herbert Je Ml akadem-ski slikar in je umri ob izbruhu vojne, hćerka Alice rojena 1879 je doktoito* filozofije in zdaj predsednica ceftkoalovaJkeg& Rdečefa krila, ain Jaa Fojen let* 1880 Je poslanik, mlajda hćerka Olga rojena 1891, kl Je bila etaipaj a ocetotn v Iflgfiatofcru in je očetu pomagala, v njegovi politični M«, ja pmam* v Mrt. Za ofrstoj naše družine \ ftoit m f* o«teUe mutim atfxfc# Ljubljana, 14. eeptembra Naše ^roepodinje in matere, $r«v tako pa tuđi družinaki očetje Mtarnoet s strahom 6 prcmlj a jo atttio nara^dftnjt ten, ki jih mora jo občutiti naše drutine prav povsod: pri obleki in otftitvi, PH BajnaJbejših potreb-Sdinah, zlaeti pa pri hrani. Ođ leta 1935 ^e zlasti ceoe na drobno stalno dvigajo, zadaje mc^ece pa je to naraManje savz^lo takšen oosegr, da ograla sdravje, da. ćelo otetoj druline. Saj «o me ▼ tadnjih roeeeHh podražilt najnujnejia livu« ćelo za 30 do 40 oditotkov. S temi dejčtvj v naravnoft nerazumlji-vem nCsogla^ju eo pa prejrm^i javnfh f''n tuđi primtnih^ name^^nopv. ki pri na« prav za prav še nikdar nieo doseli ^lostoj-negTa **fifetcn?n©^a minifna, a eo prav teta 1036 doeegli katastrofalno znižanje. ki je za?u^.i hrer7ol»7-rno u larilo hai na^e družine. Sij jp hilj zmanj^na 1<* itak sramotno Ditka dakkidi za otroke. zlasti o^utno •o ffa prikTajSa?! poro^ene fene, javne na-■illfltakc, ki pomagajo vzdrževati < svojim za«lužkom družine. Tn k.ir je najbolj krivično >e to. da so bili najHoIj prlzadeti na>-nižji, ki imajo navadno najv^c1 otrok! To pa£ ni v tfttere^u sRnaoije dnržine. o kateri ee prav danog toliiko govori. Nera^^jo^t no*kladno?t me \ plavami in ofnami življenj>kih potreh^in >o opravila ▼e^ino dnižfn javnih namrščen^ev v obu-pen polofaj, tako ^a hrc7 pretiravsn.ia lah-kn ref^emo. rt« mn. da se mm>?ri oMačijo le ^p na npanje. Toda pr^leM.-n niskih prejoinkov ni hi U le obubožaaje velike«« ^evila javnih na-meštoencev, marve^ je dala drlevna opt*vt z?led tođi privmtnim podjttjMn, ki to m-Čela 8»» bolj prHiekati k tlom ^voje «Iv2-bence. Seveda pa epriCo danaSnje po^e»a-nosti veeff* gospodarstva »i ORtalo ftaJBO pri tem. kvarni vpliv tnrzevanja plai «t>-cutijo daoes tod; godpodaivki kroči, u katere so prihajali nana^Menci kot odjemeld v prvi meti v poštev. Zato Je v iatefeau v«eh tlojev preMril-»tva, da se javaim AaflMtfcnceeH zboljiajo preJemkU odnosno, da §• Jfoa vme vtaj to, kar se jim j« odvrglo. Zadnji o-m? sicer re-- frovore o vrnitrl dra- pinjskih doklad javnim nafn*Wenepm, toda w)pet ee menda namerava prezreti đfl pri-»adetih: poročenim ?eTiam — j»vnwa name-ščenka-m d-okla^l ba>e» ne n^moravajo vrniti. Ne irle<^e na to. A:\ je -* ^akim poetoptanjeni jrr naT'plo «> enakoprnvnosti ter da mora polovična p!ač# roditi tud] po-lovi^arsko t*j sokolski tekaOi pretckli okrog^ 8.000 km, ea katere s? j-e prijavilo 100 tisoč sokolskih pripad.nikov. ZaJtljuffek štafetnega teka bo v nede-ljo 19. t. m. ob 20. z zborom vseh sokolskih prtpadnikov v vseh 3.209 •o'injcah COS. Glanrna sveCaaoart bo v Tvrševein do- mu ob 21. s prenosom zletne oznanilke. po7A3ravom zletnegra ora in z obvesti-lom zietniti činiteljev o pripravan za X. vsesokolski zlet. Prihod sokolskih štafet na sedeže žup bo naznanjen s priznanjem krjsov in dvipanjenn državne a?MAve. V Tyrševem domu pa bo od 17 do 19. t. m. pri krešu stala ves ćsks častna »okolska. straža. Tietji štafetni tek ceskoslovaake-g-a sokolstva je nov mejnik po letošnjom obranibnem zboru, ki nam Ka£e veMlto pr -pripravljanost Cežkosslovcdkeja sokolstva. — Ohvestilo. Spororamo sklep vaiitelj-*kesra zbora, da \x> sprej?inal v svoje telo va i^re oddHke ti-fe, ki stanuj^jo v Ljui>-l.iani. le do 1">. oktobra. S tem ob ventilom vabimo v pvojo srodo v«"o našp prijatelj?, da na *eh\ ts;x>7naio v«o blagodat smotru« p*okol?ke vzgoje. Opozarjamo pa na ta rok rudi vse ?lan?tvo, Ki j« iz kateregakoli vzroka prenehalo z redno1 vadtx>. Vahinio nadalj? starce in delodajalce, da pošljejo urfHV> $e mladino v telovadnico, kovafnico tistih lastno^ti, ki **> vsakemu neprecenlji-va opora v trđem življenjskem boju. Od 1"), t. ni. N> tHovndba vseh odfl?lkov po t^in-Ip razporedu: Mani: torek in petek od 'JO do "21.30. ?lanice: ponedeljek inTetrtek od '20. do 21.1"). m. nara^aj: tor^k in p*-lek (H 1ft. tlo -0.. ž. naranča]: panedeljrk in eetrtek od 19. do 20., in. deca: poned.1-ljek in iVirttk od 1S. do 19.. ž. deca: torck :n p^tok o4 1K. «lo 1*V. ?t. Plani: »roda :n potok od 1S.T0 do 19."A Prijave ee sprejf mtijo v vsrh oddelkih prod pritVtkotn \~ail-1 ■e. Vadbeni ca« *>-tarr.H>ih bratov se bo lahko spremni 11. oo bodo to Želell doseda- nji ali novi telovadci tega oddfclka. V zdravim teletu ? Irav duh! Zdravo! Uprava Sokola I. Tabor. Ugledna škofjcločanka umrla Skofja Loka. 13. septembra. Žene. ki je je bila sama dobrota ;n plemenitost, ni več med nami. Snoči je umrla v Ljubljani, v Postojnski ulici št. 10, vdo-va po bivšem šolskem upravitelju na de-ski žoli v škofji Loki, ga. NiJca Kramar-jeva, po do!^otrajnem iii mučnem trpljenju, ki se mu je priključila še pljučnica. Stara je btl* 65 let. Tiha in mirna ga. Ntka je bila hčerka davonega upravitelja, rojena v Kranju, kjer je b:l njen oče v službi. Pozneje je prišla v Skofjo Lako, kjer si je izbrala za mo5a g. Friredika Kratnarja, ki je vodil loiko šol«tvo pomih 37 let in je legel lani v ja-nuarju k večnemredek družme. Petero otrok. tri hče-rc ki dva sinova, je vago j i U po iračelih člo-veka idealista, možu je bila vdana žena ;n vedno najbolji in n«>Eve$tej«a družnea. Udarec, ki ga je zasekal-a smrt, je tem huj-5i, ker je vladala v družini vzorna harmonija. Ugledno ženo, gospodinjo in mater bodo pokopali v Skofji Loki. Truplo nepo-zaboe pokojnice bo položeno na mrtvaški oder na Spodnjean trgu, kjer -ma njen »in, %. Rihard, trgovino. Pogreb bo v torek ob 17. Pokojnico obranimo v najlepsem spo-mkiu. U^lednemu sorodstvu, zlasti vsem sinovom in bčeram, ki so že vsi v samo-stojnih položaj ih, p« izrekamo ob brkiki izffub; naigloblj« »ožalje. Brczsrčna mati V soboto okrog 10.51 zjutraj so kmalu po prihodu osebnega vlaka na kolodvoru v Salzfourgu oparili več otrok, ki so tavali brez cilja In klicali svojo mater. Bili sta dve deklici v starosta 8 in 4 leta, 6-letni đeAek in 6-meseCno dete, ki ga je nosila osmiletna sestrica v naročju. Za otroke se je zanimala policija in zveđela je, da jih je mati vse naložila na vlak eno ali dve postaji pred Salsbur^om in jih zapustila. Dejala jim je, da wuk mmt đovolj đenarja to da se bo m. njimi pripdjala z nadett-n)lm vlaJcom. Seveda je ni bi!o več. fVJlcija j« otStrila žalovtro usođo ne-•rcč&ih otrok. Njihova mati je 33-letna Bert& Tekla Kmnerj^va rojena Đurcek iz Jugoslavije. ftta&ovaJi ao v TrmimMeteu na fiavanktm. O6e teto otrok je 3S-letni rudar ~ ~~ tetama Uje maja hm- eeca s 7-letnim ginčkoin Franclom pobegrul iz Traunsteina, ker so gu zasledovaU zaradi kn^oskrunstva. Osicrunll je najnreC svojo S-letno hčerko. Od tak rat je izginil brez sledu. V junlju so oblasti Ženo z otroki vred izgnale z Bavarakega in od takrat s»e je mati poti kala po SolnograAki. Vse kaže, da se je hotela mati svojih otrok odkrižati. Avstrij»ke oblasti poizvedujejo za njo. Utopljenica v Savi Radeče, 13. septembra V sobo to dopoktae je blizu savskega mostu potegnil Ftpuc Tabor iz Save žensko truplo, ki ao ga. takoj prenesli v tuka jšnjo nirtvašnico. Truplo je ležalo le nekaj dni v vodi. Utopljenka je bila stara 24 do 28 let. Je srednje visoke postave, dobro rejena, kratko prLstriženih kosta-njevih las. Oblećena je bila v lahko ro4a-đto obleko bre« roka-vov. Na nog-ah je imela skoiaj nove rjavkaste nizke čevlje z visokimi petami brez nogavic Ker je imela, po truplu nekaj požkodb, je sodišće odredilo komisijski pregled, pri katerem je banovinski sdravnik g. dr. Alatko ugotovii, da ao to že posmrtne po-gkodbe in je s tem izklju6ena dnmneva nasilne smrti. Utopljenke ndso mogli »poznati, ker ni imela pri seftn nobenih listin. Kdor bi kaj vede! o utopljenkl, naj »poroci tuk. orožniAki postaji. Dravinjdca dolina pod vodo Pol>čane, 13. septembra Zadnje deževje je povzroćflo, da. je Dra-vinja vceraj aopet prestopila bregove in 2aHla dolino od Si. Konjic to do MakoL Pod vodo so bila polja in travnikl Zlaati obCutno so prizadeti nekateri kmetje, ki imajo v blizini njive, kl so bile •včeraj v»e pod vodo. Ker fte niao izkopaa krompirja, jitn bo zacel zaradi preobilne vlage gniti. To je za kmete tem hujši udarec, ker.bo Sel zdaj za zelenjem, ki so ga jkn uničile gnsenice, povečini prečej v nić 3e krom-pir. Pod vodo so bile tuđi njive ajde, ko-ruze, fitola in drugih jesenrfcih prldelkor. Vođa se je ponekođ razlila tud! će« cesto in je ovirala promet. Iz Sp. PoljĆan otroct dane« nuo mogli v solo, ker je bila tam vaa cesta pod vodo. Pod vodo je bila tuđi de kuna konjiska oakotirna teleeniška proga. Da&es se je k sreM malo zjaftollo ia voda že precej odteka. Ce pa bo nastopilo ponovno feževje, «e je luutejatt te bUjlo» | ga. Điravinjaka. dolina je «pk>h n««re6eo Yvn4, kar m tle> po&arv. L*etos Je to že detrta. Dve sta bili v aprtlu, eoa pa ju-fll ja, p«MV db «a«u koib> to ao moocl prtili ob moo. Prej pa« n* bo miru, dokler fitruge DrwrtOje ne bodo re^ralirmU To pa bi bilo 4pffl6D vsakoletBfti po^odanji, kl povvoć&jo nftjveć Škode raivno n&^rvfnej-&in\ nujno potrebno, KOLEDAR Dhm»: TorBk, 14. septembra katotlfarrt: Pov. Sv. Krlte DAMASNJK FRimEDfTVK KhM» MaUra: Klub mljuhljenih d*itWt Kino IdeaJ: škrjajiA*k poje. ±\Tgdli HiM» 8le«m: Za oeno življenja Kino Union: Ivoeak ši siavćt^ Kfaio ftiSkA: Za vedno Tvoja R*xKt»v» Klnlm neodvtanih ▼ Jm*m^%iif«*-vmq paviljonu DE2URNE LEKARNE Dane«: Mr. Leu«*tek, Reslieva ca«ta 1. Bahmec. Kongresni tr£ 12. in Nada Ko* motar, Vić — Tr2ađka cesta. »Sepoglobljcna proga onemogpčtt rmavoj Ljubljane. Vsi v boj za pofUobittev želmmnl-ce! — Propagandna Fttzstaiva na vele^eimu.m Tako je o/rum i at i ep, velik kpm po Ljubljani. Prtrs je, da je oznanfal že sto- krat pm^dann resnico. da so ptrehodi čez ieiezniiko prt>go največju oiiru \' razvoju Ljubljane in dn se r nfimi ne moremo nlč kaj dobro postaviti pred tujci. 7.ato ja prav, da kličemo v boj zu pogtobitev ž«-leznlške pro&e. Toda vprtišnti se moramo^ koga in proti komu kličemo v ha boj, pa tuđi kako naj se v boj poklicani bore. Bojev z uma svvtlim mečem, z deputacijami, resolucijami in protestni mi z6orr»*an/i smo že siti in lahko bi tuđi že vedeli, da so taki boji brezplodnl. 5 cepci, krepelcl in gnojnimi vflami pa ne pojdemo v boj, ker smo kulturni Ijudje, pd tudi v našem značaju ni tuk način boja. Torej kako nitf gremo v bojt da bo zmaga nais^t? Poleg načina boja bi num moral nekdo pojmniti $e eno vprasanje. namreč, po katerem \rstnem redu naj gremo v boj. 7a doigo se borimo tudi za botnika in Človeka \*obče dostojno bolnico v Ljubljani, Ta fe-leznilko ?\*ezo Slo4*enije z morjom, zm m*-tomobihko cesto Ljubljana—Sušak in za ceste sploh, ker se bonto s s\*o]im tufsktm prometom'vred kmahi zaduMli v prahu, če v tem boju ne borno zmagidi. Borimo se na desno in levo, v boj kličemo, pa smo ođ dne do dne na slabšetn. -Va gltrvnem kolodvoru nam polože na stebre no\*o streho, da num ne bo teklo na glm*o. ko borno sprejemali na peronu visoke goste in tja gori proti Knmju bo nemara nekoć rgraje-na za dva artoniobila v *rečtrnju skoraj preozka avtomobitska cesia. S tem bo men-da naS boj za vsa ta velika javna dela tudi končno dobojevun. OUZD v augustu LjubiJHiMi, M. *»<*i>tM«bm OrZ.0 vL^ibljani objavHa wtati*tiflne po-.lanke o nanju zavfLrorania v av^ruptu. PovpreČno *ta hiU 105140» invarovano* (▼ prinueri i a\in»tom tanpke^a teu 10.907 ver 'od teh f«6.85fl mofflcfh in 8f>..M# žensk). Bolnikov je bilo povpre£n(> 2»>2S?. IV>rj»r*£-na flnevna tavarovana niez^la j« lua&ali 24 05 (1.26) celokupna dnevna Mvarovana m«zda pa 2.463.193.30 (378.091.30). Po\-pre^no š.tevilc> pri OUZD-u zavarova-nih delavcev ziuiki v avprustu 102.4OC. *>«1 katere^ra *vlpa<1o CJ\K>:\ na mn^ke in 8.VM9 na žen^k^ zavarovanee. Olokuprii letni pri^a^t tnaAa 10.907 <3elav«ev. Povprpč-rui dnevna tavarovana uucnAzi j© nara^U «» I>in 4-1.2fi in inate din ^4.06, in iioer pri moAkih (Ud 2H.71, pri fceiukah pa din 19.07. Spo-lnja tabela nam kaie mi-voj povprečne dnevne samrovane m«"rA*> ▼ zađnjirh petih m©fe«*h t*koč«ffa let*. Iz Trbovelj __ Op^enj t *e'- T*«onu. V noPi od fi. na 9. X. ni. «»e je n« trbovel^ki postaji vnel velik 20 ton^lti vagon, naloien x ogl^m. Vajron le bil naložen v Mnrski SohoH ter namenjen v Italijo. Tukajšnja rudnička ga-silska Četa, ki je bila alarmiraaa, je takoj pohitela na kraj poiara t?r pričela 7. v«;»-mi motomimi briz^alnami kotp^i va2on gasiti. Vendfir je bilo paSenje Z3lo trLivno, ker je bilo sredile offnjm v Rpodnjeni srednjem delu vagona, kar dokazuje, da *e oglje ni vnelo od zgoraj, marve^ po vs^j priliki že na odajni postaji, k>er ]e bil bri-kone vržen med ostfje kak o-^orek cigarete ali tle^a užn^alira. Po večurnpm napor-nem gašenju ee je gasilcem konfno posrc-Čilo gore^i va^on z ovijem pogamti tor resiti polovico oglja in vagon, ki pa je prseej ožgan. Gašenje je bilo zaradi tega tako te-žavno, ker je staJ va^on na glavnom tiru, kjer j= promet zelo zivahen in so gasilcl morali črpati \X)do iz Save ler pogosto f«-vi iz tirov odstranjevati. Da ni nastala 5« večja .^koda in se ocenj ni rarJiiril Se na druge vatione, i^ zasluga na^ih fra^ilrf»v. kl 90 86 tudi tok rat izkazali kot možie ;' • ita-vem m*tu. Z Jesenic — Nenadna smrt. V n^deljo zjutraj ob 8. je nenadoma preminila na HniSici ga Marija Slivnik, žena £eWn1šk.»ga Ituria^i, etara 58 let. Zadala jo 1« *rrna kap. Bila je dobra žena, skrb na mati veliki družini in skrbna gospodinja. Bodi ji ohranjen l*»p apomin. — Poroka, Na Brezjah «? je poroci] agilni ^?lan jeseniSkega Sokola g. Gorup Al-bert z gdč. Stefko Ceirnarjevo, h?erko uglod ne delaveke družine Želimo vrl(*mu Sokolu in njegovi mladi žrvljanjski družici obilo sreče. — Sport. V nedeljo popodne ne je na ijrriSfiu Bratstva vršila nogometna tek ma za prvenstvo podsavezne ll|?e med SK Her-metom is Ljubljana in SK Bratstvom. Kon-čala je z zmago goatov v razmerju 3:2. Tekma je bila lepo odigrana. Obe mo*»t«/i ski bili precej rtenačeni. Odlomila pa je teh nika gostov, čeprav ao domaćini igrali zo lo požrtvovalno. Od domaoinov je tfl nap>olj &i vratar Bnin, pa tudi branilec Knifir in l3va zveza Koren eta se dobro držala. Pri-redUev je molilo slabo in mrzlo vrecne. Zato je bil tudi slat obiek. ———«—------------ - t Kflndte AMBftčt Miint SlpiCvOfr ^rtifi^Sf BMMEI ~WttoWOJMI Mi Vl'i|iMft|M|^' * Stfafl 3f^ Premijo Din 1,000.000 tud! tokrat (tore] deset 12!) je izžrebala pri nas kupljena srečka br. 76.627. Premijo Din 300.000 je izžrebala včeraj, takisto pri nas kupljena srecica br. 18.539» Glavna kokktara đrfanrae razrcdM loUri]« H. REin fn DRUG. Zagreb •«- * »r — » ^ Strogo toUđna postrežba! Mcnadkriljiva blesteć« viogn pred kratkim Umrle JEAM HAKLAMV v filmski šlagerkomediji 4 velikih starov: • ' V W ^^ ^A^AHt^w Locena žena spencer tracy aUHi^H^HiHHLHHHHHIHHIH PRKMIERA TEGA FILMA OD JUTRI DALJE V ELITNEM KINU MA11CI DNEVNE VESTI — Važna prometna konferenca v Du- hrovnku. Včeraj zjutraj se je pričela v Dubrovniku važna prometna konferenca, na katari se br obravnavalo vprašanje zboljžanja prometa med Jugoslav-^o, Av-fltrijo, češkoslovaško in Madžarsko. Na konferenci so zastopane vse Stiri države. Obravnavalo se bo vpraSanje zboijšanja voznih redov ziasti pn neaeljsklh vlakov na prograh Prag-a—Sušak, Pr?ga—Split, Dun&j—Split in Budimpešta,—Split. Poe-dlne železniške direkcije bodo ukrenile vse potrebno, da vlaki ne bodo veo tako dol-go stali pri morju. Doslej so namreć staU vagoni v Primorju tuđi po 8 dni. Danes poslednjiC ! Veliki krLminalni film ZA CENO ŽIVLJENJA Carl Lud\vig Diel. Kitty Jantzen, Theo LiDgen Na splošno željo satno ie ctanes film velikega veselja m brig mladosti KLUB ZALJUBLJENIH DEKLET DanieUt> Darrieux poznana iz nepozabnio filmov iMaverling* in >Taras Buljba« JjJŽ*jQ'" iTŠfr jfr ~Ž A ^ a% đ 1 ^ ^ ftlHB fli^v^/irj fl^ulM ^B Ih b& a^H a^H ^K a^l k ^L^L^L^a^E Danes poslednjič! PusLolovski film KOZAK IN vSLAVCEK v glavnih vlogah: Svetislav Petrović in Jarmila Novotna. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — $e»>tunki pottnih uradniko*. Včeraj Bino poročali o sestanku po^tnih uradnikov V Zagrebu. Tuđi po družili krajih sklicuje-jo organizacije poštnih uradn&o? eeetan-ke, dtt *e na njih pogovore o svojem položaju in telnjah. V soboto so se se&tali po^t-ni uradniki iz Ljubljane Ln razpravljali *o o zvisanju pre Umkov, ki &e obeta drža"1'-nini u rad ni kom. Nova uredba baje ne \.o dovolj uposievala položaja poročemh državnih uslužbencev. ki so bili s predlanako redukcijo najbolj prizadeti. Poslana je biU brzojavka predteedniku vlade e pro&njo, na i bi vlada pri reviziji uredbe upos'ov.ilu ziasti družine kot celice države. Poleg i>o-sebne doKlade je treba uradnikom brezpo- gojno vrniti tuđi dodatek za ženo, povtSa-ti dodatek za otroke in priznati poln* »lo-khide poroieniin usluibenkam. Istocasno ka kor v Ljubljani so se zbrali poštni uradniki tuđi v Celju in Mariboru. V nedeljo eo imeli sestanek tuđi poetni T-radniki v Splitu in Novem Sadu. Ti ^ć^tanki tiokazu-jeio, da vlada med počtniiui uradniki bpa ploga. — Ka naslov železui&ke uprave. V so-boto sem Se vozil z rednim potrdftkim vlakom z Gorenjskega. Ta vožnja me je spominjala na čaše po prevratu, ko so bile naše žeteznice zaradi dolgotrajne vojne ▼ popolnem razsulu. Rea je aicer deževeJo 2e 24 ur, toK-a na našem Primorju. Vc«raj dopoldne »o prlapeli v Šibenik uradniki CEDOK-a iz Prage, ki si hočejo ogledati >adransk«i letovišča in ko-f>ališča. OgrledaU so si Že severno in sred-njo Dalmacijo. — Haš eratni promet. V raboto je bila zaključena Ielo5nja sezona zračnoga prometa na progah Sušak—Zagreb in Su^ak— Ljubljana. Na Če£koslova5ki pro^i Praga — Sušak je bil promet za letos ustavijen že 1. t. m., do^im boda letala avatrijska lata-la na prosi Sušak—Ljubljana—Celovec— Graz do 30. t. m. — Soltiko lelo oa dri. bone. tr^o^kein •lilišfa >Chrbtofov afni iarod v Ljubljani, Domobranska cesta 15 prične 14. septembra Teiia dne se zbero u?enci v Solpkib pro atonli f>ne 15. septemtra je otvoritvena stulba l>ožja. 16. septembra je redni pouk. Ker \* \>>*o* otvorjena se ena nova ucilnica, •e spreime Ae večje ^tevilo dijakfni in di-fakov. Vpipovanje trafa do tfi. septembra redno vsak dan, Šolniiia zmernat — Planinske poetojanke Osrednjeira dru-itT» SPI) *o s? vse odprte in oskrbovane. Po«et planin v jp?en^kem času nudi po*e-ben čar. 7 a prte I odo od 27. t. m. dalje Češka kora pod Orintovrem. Aleksandrov dom pod Trifflavom m Vodnikova koca na Veletn Polju. Od 27. t. m. do 1. novembra »hodo ob tiedeljab in pramikib t?r dan prej oskrbovano Oroznova ko?a na CTni Pr ftti. Cojzov« koča na Kokržkem sedlu in koča na Kamni^kem sedlu; te trf koce bodo stalno zapr!e sele od 1. novembra dalje. Dn^ 4. oktobrn lxxlo zaprte koca pri Tri glavekih iezerib. Trifflar*ski dom na Kreda rici in Spodnjn koča na Golici. Erjavfe-va kofa na Vrčtfu bo redno oskrbovana do 5. oktobra. Or| tepa dneva rlalje pa ob sobotah in nedeljah. Dne 11. oktobra bodo zanrtp Aljažpv dom v Vratih in Staničeva ko?a pod Triglavom. Iz gornjega sledi, da T^oio ^e v*e koče O^rednjejja druStva oskr-bovane do 21. t. m. Planinci hitite v jesensko narav©. — Tehnično strukovno dek> pooblafiče* nlh graditeljem Združenje poooblsSćenih graditeljev z& dravsko banovino v Ljubljani je na svojem letoSnjem obćnem zboru sklenilo izdati dodaiek k »Honorarnim predpisam za tehnićna dela pooblašćenih graditeljev«, ki jih je izdalo leta 1933. Dodatek Se glasi: >Ze tehnićoo strokovno de-lo je smatrati tud? analiziranje in vstav-1 janje enotnlh cen v razpisne -proraćune ter ze predla^anje ponuOb. Za to delo pri-«toja i^raditelju (podjetju) 0.3% piora£ua-ske svote, slcer pa. na.iznanj 100 din. Pri delih. ki se oddajajo potom javno raspisanih licitari j. praditelju (podjetju) ta honorar ne pristoja.« To doloCilo je obvezno za vse člane združen ja in je stopilo že v veljavo. — Zftffrtbčanka zadela 250.000 din. Včeraj je bilo v Zajrrebu zadnje žre»>aTijc 34. kola državne ra^re'ine 'oferije. Zanimam)? za žrebanje je MJo med Zagtebčani 7eto veliko. Po pravilih dobi l,000f0oo tišti, ^di-gar erečka je kžrebana kot prya » večpn dobitkom od nonnalnesra. torej mjmanj 1 2.000 din. Dobitek 2,000.00a din «e iz*re»* z tadnjimi številkami in dobi ea tktl. ći^rar srećka je izžrebana prva z ve^jim dobitkom od aonnalnega. En milijon je xadeU ireC-ka St. 7^287, na katero je Odpadel dobitek 80.000 din, ena O^trtkiiDa te tvtčke je bila, prodana neki Zagrepčanki. 2,000.000 -din je zadela srećka št. 6743, ki je biU prodana v §tirib četrtinah, od teh dve v Beogradu, ena v Novem Sadu in ena pa ▼ Splitu. Cctrtinko srečke, ki je tadela ? tn!H)ona din. ima neki kaznenec v Sremski Mitrovi-ci. Lahko bi mislimor kako je bil vesel, ko so mn povedali, da je tadcl 6OO.OO0 din. Siromašni čevljar v Beogradu Vladimir Kf-eti<* >e zadel tuđi pol milijona. V Splitu j« zadel siromašni dekvec Peter Oz6bi? 2Š0 t»og din, v Sarajevu pa neka siromaSna *i* vilja 500.000 din. SreCa je bila to pot naklonjena samim dromakom. — Redno Tpisovanje v dri. kon. trgroTnko u?;ti^e ChristofoT utni rarod v Ljabljani. Domobranska c. 15 se vrši đo 16. t. m. dopoldne in popoldne. Enol?!ni trgovski te-t\aj zavoda je potrjen od mini«tf»tva lr*Q vine in industrije Usposablja svoje ab«o!-vente za vsakovrstno pisarniško sluibx>. Prav tako aluzijo od ministrstva odot-rena frpričevala kot dokaz dovršene vajenfSke dobp in eno IMo in pol pomoČni&ke prak-pe. Na zavodu, ki je organiziran kot «no-letna trsova ka Sola pouftujejo profetorji trsrovskih in ostalih srednjih §ol. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, deževalo bo v pre-cledkih. Včerai je daževalo skoraj po vseh kraiih naže države. Najvisja temperatura je znaSal« v Skoplju 27. v Mariboru 22. v Spli tu 21, v Beogradu 20, v Zagrebu 19, v Ljubljani 18.2, v Sarajevu 15. Davi ie ka-ral barome-ter v Ljubljani 760.3, temperatura ja znašala 9.2. — Lot ga tihotapfi. V no& od nedeljs na ponedeljek ?ta orožniški postaii v prek-murskib vaeeh VTatvarjevei in Turnii?« organizirali lov ? a\1omobili za tihotapci. V vafti Lipe so imeli tihotapci skrivali^??«? v zapušteni hi?i. V nedeljo popoldne so orožniki n^prirakovano vdrli v hi5o, toda tibotapeev ni bilo več v nji. V hiSi *o našli mnouo madžarske^a tobaka. Takoj so obvestil; (iru^e orožni«*ke po^t«je fn Oddel-ke finanrne kontrole. Z avtamobili 6O jo ubrali za tibotapci v Mediimurio. kjer je pa v v^-j Pekl^nici izjjinila v-^aka »led za njim i. — T>ve obupanki * Zagrebu Včeraj *ta ei botoli konfati v Zagrebu življenje 20let-na shižkmja Cecilija Petemel in žena zi-dar?ke^a pomoćnika Mariia Žitnjak. Prva se je 7a?trupila s plinom, drugi pa z octo-vo ki«lino in obe so prepeljali v bolnico. Stanje Petemelove je resno, Zitnjakova pa je že izven nevarnoeti. — V smrt zaradi neozđravljivc bolesni. V ?i.«ku ?e je v nedoljo obe**i] delavec Josip Knežević. 7.<> devet m<*ecev je le?al skomj neprpmično v bolnički nontelji !n vo Ino manj je bi!<> upanja, d.i bi ordraveT. Ve?krat je izrazi! željo, da bi jr. ko ni bilo doma J5c"€. sejeKne-/evič ol>efiil. Ko ee je žen« vrnUa, je bil že mrfev. I? Lfnbliane —lj Praktifen ponk v iireki in govarti slovenskega knjiie^nega Jetika Aa €H*tb«-ni Matici ljubljanski. Z l^tošnjim letom je ustanovila ljubljanska Olasbena Matica nonr te?aj, ki bo služil izobrazbi naie^a knji-ževne^a jezika v živi besedi in govorici. Cistofit in pravilnost izreke, razlocnost iz govorjave in lepota predavanja so ?!*▼»• lastnosti, ki odlikujejo vsak dg« dobrega govornika vn ki 00 slasti nafte mu javnomu in poklicn^mu govornižtvu v veliki meri potTftbne. Pravilnost dihanja, izvežbanost v tvorbi glasu in glasov, smiselno in h»tve-no poudarjanje, plastično oblikovanje in zanimivo. prepričevalno izvajanjs so ne-dvomno v^akemu, ki ima opra-vka • slovenskim jezikom neothodno potrebne. Tečaj, ki bo po učni snovi in praktičnih vajah zajemal izkljucno iz izbranih pojplavij slovenske literature, je namenjen v prvi vrsti mlajiim profesorjenn duhovnikom, juristom učiteljem javnim preda\-ateljem in iploh veem, katerih poklič je v nujni zveri z no vorjenini slovenskim jezikom. Nafi-na zna^a 40 din. Ufni doba od 1. oktobra do konca i unija po dve uri na teden v eku pini po IO—15 poaltiSalcev. Vodja tečaja je režiser in tsiraW gledalLS?« CiHl Debevde. oT^^^5^Tw^^v^?ej"J^*i*v'«niiin^Btiie{ja niajfi-fltrata plenarna wj» odbora z* postavitev spomenika Tite*erou kmlju AlekeJuidru L Zedinitelju v Ljubljani —lj Zbirka t k»ritt imam ▼•!■•. Na dan elave Udruženja rezervnih offoirJtT 15, t m. se bodo po vs«j državi zbirali pri-©pevki v korist irtvam vojne. Prašimo ce-njeno obeinstvo. da kupuj« evetja in od-kupne znamke, kl jih bodo v ta namen pro dajale članice ljuHjanakuh iBMJrUi dn> Itev* ki no velikodušno prevzele to humano ' naiogo. Udfuienje rezervnih ofifirjev — pododbor Ljubljana. Ako hoćete pod piše in §like od bokaač« Carnere. idralcev GaKleja, Hansa AU>erwu Robert* Taylora. Lil»ne Harwei pilite v mednarodnem jeziku esperanto. Jezika se naučite z Uhkoto z novo ućno knjigo, k; jo j« izdal Klub espcranti»tov v Ljtrblj«ni. Cankarjevo nabrežje 7/1. Cena Din 16.—. —lj Proti DOfnemu delu r pekarnah. Pe-kovski pomoCniki v Ljubljani •© imeli ie več dobro obiskanih aestankov. zadnjega snofa. Pritoiujejo w, da se kri'\ banska naredba in lahtevajo od oblasti energične ukrepe, da bi «e prepreftik) nofno delo v pekarnah V svoji borbi za odpravo nofcne-ga dela v pekarnah ne bodo odnehali. Pe-kovski pomočniki pravi jo, da nišo aovralr niki inojstrov, pae lanimi-va; 6e igrra Židoveko siroto ali vfiskajo^o va*ko lepotico, <5e poje rusko vojartto P^-eem. ali Ce prednaSa nemšiki cbanson r disk retniml 'pointami. V njenem gla«u trepeta daljno hrepenenje tx> bretmejnih *in-nah svete Rusije... in vemlar obvlada 1» popolno dovrieno«tjo v»o lostev najrazli^-nejSih člov^Skih cuvstev in oWutij. V njej ee družfjo: narava, r*ebno#t in umetnost v popolno celoto. ProgTam njeneca večera objavimo prihodnjič. —lj Udrulenje rezervnih ofMrJev prai-nuje *vo)o elavo v?aho lPto 15. septembra ob obletnici preMtja nnlun^ke fronte Vabimo olane in vse rezervne ofirirje na *o-sfanek, ki bo v proslavo tejrn ztfodovin^ke-ga đogodk* v sredo 1^ t. m. ob 90. uri v "iTuštvenem lokalu na Kon^resnem tr^ru 1 II. nađ'štr. Uprava Ijubljan^ke^a pododr>ora. —Jj Uprara Narodnegta sledali^a v Ljab ljani namanja p. n. oNHnstvu, da se apre-jemajo prijave tat leto^nji alM>nma eamo ie do vštetega 15. t. m. Ker ao abonmaji Sre-da, Četrtek in Premiemki že popolnoma zasađeni, je samo $e v abonmanih A in B precej ugodnih sedefev na razpola^o. Re-flektanti naj si jih fimprej zagotove, dokler je Se moinost večje izHre. Skrbno sestav-Ijeni rspertoar in prvovrftne umetniAke mofti, ki jih je uprava angažirala za bodo-?o fazono, jamcijo za niz zanimah in umetni^ko vrednih predalav Prijave za a bon ma se sprejamajo dne\iio v vežj drarn-skega gledaitiia med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro. —lj Alkerčeva cesta bo mei Emonuko cee to m Gorupovo ulico do nadaljne^ra radi tlak ova nja zAprt« za veg vo^ni promet. —lj Umetnoatno-ifodovinsko društvo v Ljabljani priredi v detrtek 16. t. m. ob dveh popoldne izJet v Crngrob (postaje: Godeši6et Suh«. Sv. Duh). Odhoil % Kon-gT©finega tr^a. Pri^laaiti se je v trgovini Podkra)šek na Jurči^vem trgu do četrtka ob de&etih. Tuđi neudje vabljeni. Avtt>t>u5 22 Din. —lj Gojenei za driarni konserratoHj in šolo Glasbene Matice 6e se vedno spreje-majo v običajnih uradnih urah in ;ic-ukom, konftervatorij p« začne v ćetrtek. Raz dolitev pouka na drž. konzervatoriju je v aredo, 15. t. ja. in eicer naj prAkfa gojenci za solopetje, klavir, violino, vioTonCelo, kon-frabi^«. or^le, kompozicijo In operno solo ob 15. uri za tige oatale pfedmete pa M> 16. uri v Hubađovo dvorano. To velja ia go )erjc*» drt. konfiervarorfja. —lj Eaf*rant«ki teeaj t Siik) se bo otvo-rfl drevi i£> 20. v grostilni »Stara ftola« na Celovški ce^ti (nasproti policijske stražni-ce). Poučeval bo dipl. učitelj esperanta. Uonina nizka! Pridite vei, ki se zanimat« za idejo svetovnegra miru in brat«tva. —lj PrMdltev »kladila za zarubljen« pradntte. Meetno poglavarstvo »poroča. da se je skladišče za zarobljene predmete preselilo h. po*Topja me*»tnefra 7>o^Tpbnepa r.a-voda na Ambroievem trjru v cukramo na Poljanskem na*ipu it. 40, na kar le interesenti opozarjajo. Iz Celja —c /* zdrmmišk* ttužbe. Gosp. dr. Skv-ko Perko. sokurKUrij javne bolnice v Celju, je odšeJ na trimesečni »tudijslc: dopuet na klmaVo v Pr»jji zaradi spccializacije za ginekologijo in porodnistvo. —c Ntd&jtvmje regulacije San-lnje. Pred n«kaj dnevi so se kon^no začela regulacij-ska dela na Savinji v tretji, 820 metrov dolgi etapi od Košnice do bl:iine apoenik* v Peoovnfku. Ta dela, ki morajo biti uvr-Sena. do marca prihodnjega leta, je prevze-k> tfrađbeno podjetje Ubaid NiiiiiAnI te Maribora, ki je tuđi izvedlo ratfoUdjo Sa-vinje v drugi ©Upi od leiasniMuga mostu v Tremcrju do KoAnice. —c 20.000 Celjanov — 20XXX) dinmpv za RdeCi krii! Sreaki odbor Rda6e#a krila v Celju objavlja: Od 19 do 25. t. m. bo »Teden Rdečega kriia«. Vsak Coljan naj v tem tednu žrtvuje zs Rdeči kr* vmj po 1 dinar. Prispevke bodo n«lji«ile eetjlfce »amarijan-ko od hLšc do hWe. Pro«imo, ne o> kiijr£*vi*o*tjo. % raintmi kW»iki, % operetnimi biseri ter va* bo safotvalo % ii^iuk(»vit4mi oper»taiui. l*~ toflnji obroJci abonniAna po dakaj oi«;i na-pram lanskim. ker > *wem obrokov. Za mesei repertoar i© »eJo pe**«r ter bodo ttidl redne r>pwn#» pr^dMave. -- OJKSw Drtvi of> 17. wri ne«tanek ftla-nov OJiNfs v Ma.rH>oTii. 8««tanek »e vrftri v tajništvu JNS v (>inkarj«»vi nhVI 1. Pred-iednik. — Pomoe Pwiri*ki dolkiA. 23*-1nje d«4ev-Jo je povETodilo lopst T^Mke Poplave v dolini Pe«mtc*. Val prMMil tn popohKmi« tmičimi in «e pr«*đv«l«tv« k>t«v» cžmp 5^-(U3 je ?». da §e rikmiejo oni ki «e ve-ino trka>> na ^lovrnialia pr«* ta n*>l>uhujp}o lJLrdem pomoff. Seda>j je pwne* ntijno potrebna in prebrvalatvo *>k« nanjo. — Koliko }e »talof FM^ti iwn«*1 naAib naro^nlkov v ma^rda-len^kfin r»mlm**tju nam pifirf»: »Ze ve6 meaeoe* ur#»>uje>i kra-l^i Petra trtf. Xavoi11i n<» nedavno t)a toliko frrdabeneea mAterlabi. k*kor da M hoteli tBTaditi veliko uteivNv Vepravili •<> *e pr^meifM* o+oke. V«*> to «0 potem raa> cirli rn napravili nedaj Ie veliko srrMo, na katorj rat** trava. To preurejevanj** je bilo irotovo wlru*«tK> 7. vellkimi »tmikj fn dav-koplao>vaW bi ra-ii vedeli. koliko je m«t-na oMina iidala tu preitredite^ kmlja P«-tra rrffa. — Po d«a«tlh letlh aretiran morll««. T« tim h poliHIa v Avniriji aneHral« W«*tne-pa AteMni ŽaHka. ki )p otumljen n^kacii umora pred 10 leti t Prekmmrjii. Vr5; pe preiskava. Iz Ptnfa — Prihoda)* jaTaa ob^Uisk« seja l>o po daljem praftledk« ▼ JMrtek lft.tm.ot> 18. uri v mestni poavetovalnid. — Hndi nalili v zadnjih đveh <*neh «*o sopet napravili občutno ikodo na oe*tih. Zkuti veliko Ikodo pa dela potok P«iri-ca. kl «*arno pop lavlja ob hxM% nwvthtah banovinsko cesto pri 9r. Amtraftu, v Pad nju in Darnavi. Voda stoji na c^-sti *koraj 1 m vi5ioko, tako da je namojroc' t«ak promet. Za re$;ula je v netteljo popoldne na i(?riWu 5K Drave od igrala nogometna tekma med SK l>mvlBvxi in SK Travo. Teren }? bil blaten. Tek ma je kotvSala « 4:1 v korist Lendave. — Uradni dan Zhornlee za trgovino, obrt in industrijo bo ta I*tuj in ofcotfoo, Ormot, Ljutomer, Mursko Soboto im Lecdavo v 6e-trtok 10. t. m. v pro»1orih ZdruKenjai trgovce v v Ptnju. Iz Skof)e Loke — Napredovanje. Poro^nđc đcofjeloSke gamteij« in rtea< prijatelj Sokok «. Dejan Suvajčić je impredoval v Čin kapetana. Iskreno čestitamo! — ATovo sad no suiitnico so aJovesno otvorili v nedeljo pri Sv. TXaSu. K otvorite se j« «l)fal ves odbor SVD « predsedn^nrMn g. Hafnerjenn, pfiapeli ao tuđi nmofi aadjar-jif naluir je po kratkem nagovoru »ledil ogled lepe podrudfcnidne pridobvtve. Sutttnic« je najmodemeje urejena in Jo ie uporab-ljajo. Po otvorit vi se je viiua v AMftnovi fSosMinl tabava. kitere tvH dobodek te bo porabil za- kritje obvezoosti, kl |Mi Una •■>-iiln:c*. P#stasl %m etttsl ilaa ^Srfff W ^— -_________-__-__~____-—„-._____ ___.. ^■MBO^MMHWW • WHWP» t—it- M»-^^jmnskeira častnika kapitana Nakamuro >o leta 1931 ubili kitajski vojak i. Kot nadzornik zapadnega d^la vzhod-nokitaj^ke železnice se je napotil kapitan 9. junija 1931 s postaje llikota v notivnjost dežele. Prisel je pa samo nekij kilometrov pred Taonan. kpr t*> onri so pa kmalu zvedeli za umor svojega častnika. zahtevali eo strofo pr3-iskavo in zađoseenje. Kitajska vlada je imenovala posebno komisijo, ki je vodila preiskavo skupa i z nekim japonskim ma-jorjem. .laponski re>ar sam ie bil naroeil major ju, naj čtroc;o prei-^e ta incki?nt. 13. (^eptoniVra je ki1aj.«ka vlada predlagala Japonski mirno poravnavo incidenta. Ta &» pa polkovnik Dohihara ni drial kriiem rok. Njegovi agenti eo prepričali >aponsko javnost, da kitajska vlada ni iskrena in da je treba zahtevati kazmsko ekspedicijo. Dohohari ee je res posrećilo nahujekati Ja-ponce proti Kitajski. Njegov vpliv v lej zadevi je bil tako velik, da eo ga 21. septembra poklicali k lakratnacnu vojne mu min ie t ni generala Minamiju in načelniku generalnega Štaba generalu Suzukiju, da bi jima pojasnil svoj nacrt vojnega pohoda proti Kitajski. In že 14. septembra se ie Dohihara naglo vrnil v Mukden z navodili poveljo i ka kuantungske armade generala Honja. Stiri dni pozneje je prišlo do zna-nega mukdenskega incidenta, e katerim ae je vw»la vojna med Kitajsko in JapoDsfca Japonci eo trdili, da 6e je mudil 18. septembra ponoči njihov porofnik Kawamoto s šeetimi možmi na patmlji ob južnoman-džurski fceleznici nekaj kilometrov severno od Mukdena. Komaj je patrulja dosegla i> lezničko progo, je zaekišala moćno eksplozijo. Izkazalo se je, da je bila ielezniška pvoga pognana v zrak. V naslednjem trenutku so jela na patruljo deievati kroijle. Poročnik Kawamoto je zapovedaJ svoj im vojakom etrel>ati in kmalu se je Japonoem posrečilo napadalce prepnati. Kawamoto je zapovedal zasledovati jih. Japonci so pa prodrli komaj 200 m naprej, ko so naleta li na mnogo močnejšo kitajako patruljo. Kawamoto je poslal enega vojaka 6 poro-&lom k svojemu poveljniku, dnigega pa ▼ Mukden telelonirat po pomoč. S Stirimi mof mi se je postavil K i tajcem v bran. Cesar Pa-Yl v manđžurak; narodni nosi Eksplozija v ranici ni mogla biti tako strašna, kajti čez pol ure je že vozil po progi brzovlak San^šun—Mukden fjrez naj-manjše nezgode. Okrog pol enajstih ponoči se je boj med Japonci in Kitajci znova pri-6el. Japonska pomoč je prišla z?lo hitro in Kitajci so bili potisnjeni v Mukden, kjer eo se zabarikadirali v vojasnicah. O pol-noči se je vrnil general Honjo z inspekcije iz Port Arturja in takoj je dal povelje navaliti na Mukdan. Tstočaeno je japonsko brodovje zapustilo Port Artur in odplulo proti Yinkowu. Poveljnik korejske armade je pa poslal v Mandžurijo pomožne čete. Tako se je pričela vojna. Najvec skrli je deial Japoncem Harbm. Dohihara je pa doe?gel s evojimi intrigami, da so kitajski trgovci v Harbinu iz strahu pred ropanjem naprosili Japonce, naj jih ščitijo. Začela 6o se pogajanja o ustanovitvj samostojne man-džurske države pod pokroviteljstrvom -fa-ponsk*. Sledili so že znani dogodki. V fe-bmariu 1932 jp bila v Harbinu že zača?na mandžurska viar^a. Japoncj h> sklenili ustanoviti inandžairsko eesarstvo, za kar jim \-bil pa potreben cesar. Teea je našel Dohihara v opcbi mtadesa Pu-Yi, dedi^a iv.an-džurske din.»..liie. ki se je ba« mudil v Tientstnu Dohihara se je zglasil pri njeni ter ga kar naravnost prosil, naj takoj od-He v Mukden. Pu-Yi je pa to odklonil. IV daj sra je Dohihara opozoril, da mu preti v Tientsinu velika nevamost. Da bi mu to dokazal, mu je poslal košaro sadja, v Ka-teri je bila skrita bomba. To je pomagalo. Japonci eo lahko takoj objavili naslednji komunike: >Bivši mandžurski cesar Hen-ry Pu-Yi. bivajoč v japonski koncesiji v Tientsinu, je v etrahu za svoje življenje za-prosil japonske oblasti, naj ga ščitijo. Japonska vlada je iz Človekoljubja ustrecrla njegovi želji in prepeljala cesarja na var-no .. .< 18. februarja je Manžukuo progla-eil svojo neodvisnost» 29. fe-bruarja je pa imenovala mandžurska konferenca v Muk- d*ou tm sačasnega precidenta nove driav« bivšega ceearja Hsuan Tunga ali Henry*-Pu-Y». Cez nekaj dni je podelil japonski cesar Dohihari generalski čta in nm poveril vrhovno vodstvo japonske ekspanzije na Kitajskem. In Dohihara ee je izkazal vrsdnega ce-sarjevega zaupanja. Mandiuriji je sledila okupacija Sahara. ki je bil priključen novi General Minami driavd. Potem se je dohihara lotil Mongolije, Svobodna mongolska republika pod protektoratom Rusije je Japoncem ta dolgo trn v peti. Dohihara je spra vi 1 ta čas v nankinško vlado svoje ljudi, potem je pa odpotoval v Kanton, ki se je knialu potein nkkmil nankinški vladi. Tuđi odslovitev generala von Seekta, vojalk^ga svetovalca kitajske vlade in 300 nemških častnikov je bik> Dohiharovo delo. Japonska ni mogia trpeti priznanega nemškega vojaškega organizator ja na Kitaj-skem, kjer je hotela imeti kaos, da bi mo7ornost ne eamo med diplomaM, teniveč hi.li med ?vronski-mi vojaškimi strokovniaki. ki so soglasno mnenja. da se je prvi na val Japoneev izjalovi] ir> ' 73 nje ze!o težke posled're. 7la°ti an^"<'*i in američki listi obšinio pišeio o prvem neu^pehu ja-ponske ofenzive. Annijo. da neznatna pri-dobitev na ozemljn. ki i1 pa ^e sporna, niti oddale? ne odtelila japon-kih iz^Tib. .Ta-ponci so hoteli ta^oi v zacp'ku zadati Ki-tajcem odločilen udarec, tako da bi jib sploh onesposobili za re^nejši odoor. Toda iaponskn vo.r=ka ie naletela na ze!o dobro organiziran odpor. na temeljito pripravljeno kitajsko defenzivo, zla-ti pa na pov^m moderno o!^orožene 1830 v Zagrreb na dirkaliSCe >Mi-ramarw, kjer so jih zagrrebški sportniki in obeinstvo, ki je g^alo trening:, teko priapftno in navdušeno sprejeli, da so morali v natovorjenem avtomobilu napra\iti ćelo pozdravni krog po dirkalisču. Na po-akusni trening naSi dirkali tistega večera sploh nišo mogrU misliti, kajti ura je bila že pozn-a in malokatereinu se je posrećilo napraviti par krogov po dirkallš^ni progi. Naslednjega dne zjutraj ob 8. je bil najavljen še zadnji trening, ki se je zaćel s polurno zamudo in je bilo na dirkališče pripuštenih Ie nekaj glavnih dirkaće*v. Brez vaake poskusne vožnje je ostala ve-čina ljubljanskih dirkaće\' in prav čudno je, da so se nekateri se precej dobro odrezali na dirki tako: Kovačič Drago. Kav-čič Virgilij. Oabron Zlatko, šuštersie. Hri bern'k, Zajc, Hobacher Wrltert Puhar, Sebenik Rado. Starić Ludvik, Mihelić Jo-že, Skaberne Peter, Skopec (ki je sicer dobro pođkovan tako v tehniki kakor v volji, a žal mu pač razjnere ne dopuSčajo dobrega motorja). Prav tako je imel tuđi smolo priljubljeni Ljubijančan Josip Si-Ška, ki se zarad, dveh padcev ni mogel plasirati v ospredje Da so se Ljubljan-čani dobro držali, dokazuje tuđi to, da ao odnesli v Ljubljano kar 10 lepih nagrad od mog-očih 30. Nagrade bodo te dni raz-stavljene v izložbi tvrdke Ivan Jax in sin- Kar se tiče neSrga »letećega Kranjca« naj omenimo, da je v Zagrebu ta nas ljub-ljenec nastopil na novem »Gjap« motorju, od katerega so tako on. kakor tuđi mnogi simpatizerji obetali zelo mnogo. Pri prevzemu motorja je ta br^zhibno funkcio-niral, ko pa se je v nedeljo dopoldne po-jsvil na dirkališću k poskusnim vožnjam, je na prvih krogih že dobil defekt v srednjem kroglitnem ležaju. Odpeljali so motor hitro k bližnjemu mehaniku, ki ga je za silo popravil. tf»ko da je Ludvik s pre- oejanjo xaunu lahko priAel na dirfcaflK* hi 3e udelezil dirke. Vožnja pa. ni trajala. dolgo, kajti motor je odpovedal In Starifc je moral z ogorčenjem opustiti tekmova-nje. Pm Cetudi bi njegov motor bil v redu, ga, je v Zafrretou fiakala huda in oštra, konkurenca v oaebi ZagTebć-atna Uroića, ki ae je za dirko tako temeljito pripravil, da. bi mu Starič Ie s tezavo kJjuboval. Kaže, da se bo »LieteCemu Kranjcu« pridruzil »^ >Leteti Hrvttt«, kar bo zanimanje » nio-torlzem se bolje dvignik). Kaj naj rečemo o »3no«tjo posebno od— likov«! navdu5e«i motoristi^nl sportnik g~ Rupena. Ni pa ba5 dobro to, da amo namestu okrog 100 prijavljenih tetano\-alcevi koli-kor jih je bik> naSte>t:h v programih, vi-deli na dirkaliAč*i Ie olcrog 37 in od teh je bilo samo ljubljanskih Hermežanov 14. Precej dirkaćev je bilo prijavljenih tuđi ix Maribora, a pri51i sta reci in pi£i lp Ilirija« je poslala Ie enega, Ostak) većino je tvoril motosklub * Zagreb* Kje 90 pa vsi ostali? Priporočali bi ve6 pozornosti pri sprejemanju prljav in se-stavljanju programa, Ker bo v Ljubljani 17. oktobra kot tradicionalna vožnja za Sevnigov M »igurno na«tapili, za kar z gotovostjo jamčimo. Vzorno letališce dograjeno V Le Rourjjetu pri Parizu bo te dni dograjeno najrnodernejše letališce sveta. \s tal je pr*gnal ogromen stcklen nestvor — kolodvor, ki inva 200 m dolg peron Sredt njena je stekiena kupola. r»ove!.ini5ki mo-stiček in v njem sedi neviđen pilot. Iz te kupole bodo dob-vali piloti po radiu n^w. navodila glede prometa na letaliSču. Tu bo tiidi vzonio organizirana meteorološka služba, da bodo piloti vedno točno poučeni o vremenu. Akcijski radius te stanice /naša nad 3500 km. Na peronu, čc !-ahko tako imenujemo velik pokrit prostor, je vse, kar se pričakuie od modernega letalšča v ho-dočnosti. Tu je poseben hutcl za 200 not-nikov, informacijska pisama, kjer dube potniki vse potrebne informacije in celo sa-nitetni oddelek z d veni a sanitetnima leta-lonva, pripravljen;ma v han^irju. Na strehi glavnega poslt>pja je Terasa. kjer igra ves dan gtHihii. da se čakaiočt potniki ne dolgovvašijo. C(Kibji se pa veči-noma ne sliši, ker prevoč ropotajo motorji. kajti Le Bourget je sedij srediSee zračnih pro£ med Evropo in Anieriko ter med Evropo ;n Afriko. Na pariško letališce se spusti na dan do 500 letal. Letalisčc ima posebno napravo, da se spro»ti od s.podaj ohlaja, tako da je hladno tuđi ob n-ajvečj! poletni vročini. Tla namreč ne smejo bit! preveć »efireta, ker vroćina letalom *kodu-je. V krađcem bo najmodt-rne>še let-alKČc na svetu yvečaJio izročeno svojem« name-nu. Francozi so lahko po pravic; ponosni na to delo svoje visoko razvitc tehnike, saj so z njim daleč prekosili rudi Nemčijo. Kupu} domaće blago! MALI OGLASI tJeseda 50 par. daveK poset»ej r*reklici izjave oeseda Uto 1*—* da veli poeebej ^a pismene odgovor^ glede an&lib ogiaaov je treba prllo*ltJ zrtamKo. — Fopustov za male oglase ne priznamo. Beneda W par đavelt r*»ebej Najmanjši znesek ^ Din Za šolarje obleke, perilo, Hubertus plaže i itd Dober nakup. PRESKER St. Petra cesta 14. BIVŠI KR0JASK1 MOJSTER specialist za moške in ženike, otroške obleke. kakor tud: popravila, sedaj brez posla, prosim zaslužka; i^rem delat tuđi na dom. Naslov v uoravi >Slov. Nar.< KLIŠEJE ENO VECBAtVNE JUGOOUAflKA SV.P[TI?A NASIPA MOTOR 250 cem, najloljše ohranjen, zadnji modol, kupim Samo pismene ponu-dbe na Rak, Oo tovlje-Zalec. 2147 £, not>enlm đra^tm reklaranlm sredstvom ne more te doseći etut-ke^a učinka, Icakor s ćasoplsnlm oglasom« Al^ar delokrog je ne-omejen. Časopis prtde v vsako blso In govori dnevno desettlsoćem ftltateljev. Kedno ogrlav-sanje v vellkem dnevniku Je najuftpesnej&a Investicija, kl prinese korist trgovca In kupcu. Anđne ArnMndy: 88 Princesa Symianoua Roman Pritiskala je silna \ToCHia in bilo je nezsnosno soparno, Prevladovali so beli smokiagi, kakor je v Aziji običaj. Globoko dekoltirane dame so imele toalete bogpato okrašene z dragulji, ki se njih ce-na niti ni dala določiti. Nekaj moderniziranih Kitajcev v evropskih ob-lekah je skušalo posnemati angleško polikanost. Drugi, mnogo manj številni, 30 obdržali pestre z zlatom vezane narodne r*cše preteklosti, ki bi s svojo pestrostjo zbudile zavist ma*rsika4:ere Parižanke, hoteće okrasiti svoj budoar. Toda vsi, mladi kakor stari, modernizirani ali zaostali, so nosili velika koačena očala, ki so njih stekla skoraj vedno običajna, saj služi jo iz navade sinovom ne-besne države samo za znak dostojanstva, — Končno sem vas naSel! No, kaj porečete k na-gim šanghajskim lepoticam? — Spominjajo me na draguLjarje velikih mest. Te dame so gotovo izropale Goicondo. Jean de Mervent je prijei grofa Roberta de Brancelina pod pazduho in odšel z njim skozi salone, — Najprej ogled hiae, potein pa hajdi na pot na >roof garden«. Kar dušim se v svojem smokingu. Kadar se priibiižuje toplomer točki vrenja, bi micali pri rejati recepcije v kopališcu, »Roof garden« kluba je prostrana terasa, izpre-menjena v vrt na vrhu posJopja, kjer nađomestuje streho. Mnogo gostov je bilo že zbežalo iz saJonov pred vročino na teraso. — Oprostite, da vas nisem predstavil konzulu, — je dejal Jean de Mervent. — Toda čim bi me zagledaj, bi bilo konec moje svobode. Shižbeni po-sli bd jeli legati na moje ramena m potem bi ne oa&el već samega sebe. Sedla sta za mizico v krajnezn kotu in kitajski natakar v belem predpasniku jima je prinesel na-ročeoo pijaco. — Moje najiskrenejše čestitke, dragi moj, — je začel ataše. — Čestitke? K čemu pa? — Tako nage! uspeh!... Ali je res tako pre-đenetljiva tasta »tajna besnicac? — Kdo vam je rekel... — Pozna se vam, da ste Parižan. Tu smo v Sao-ghaju, kar pomenl v mestu, kjer je m vsem sveta največ vohunov. Marsikdo vam to lahko pove, da je lepa Helena sa en uspeh bogatejša. Ta laHld ton v pogovora o ieoi Brancelinu ni ugajaL — No, potem takem se pa nrarsikđo moti, — je odgovoril kratko. De Mervent ga je opazoval in obraz se mu je zresnil. — Goepod de Brancelin, simpatije se ne ute-meljujejo. Mojo ste si pridobili od parvega skup-nega obeda na parmkti, toda vsi I je vati je vam ni-kakor nočem. — Ne da bi govoril o svoji hvaležneeti, je odgovori! omehestii grof, — vam moja pripada, pa naj se zgodi karkoli. » De Mervent mu je stisnil roko. — No torej, prijateljska dolinost mi narekuje posvariti vas pred prenagljenimi čuvstvi. Ne da bi izdal kenzulame protokole, vam lahko povem. da lady Killfenorova nikakor ni ženska, vredna in dostojna ljufbezni prave^a kavalirja. Nikar ne smatrajte mojih besed za obrekovanje. Moje svarilo je mišljeno povsem resno. Robert je prečital iz ujegovega pogleda več, nego je povtdal. — To pa seveda ne pomeni, — je pripomnil ata-fte, — da bi morali odkloniti priložnost, ki se vain nudi. Ta lepotica je vredna tega. Toda bodite pre-vidni m ustavite se pri razvedrihi. Daleć je zape-ljala tište, ki so to mejo prekoračiH. — Mar ste cepljeni proti taki bolezni? — Da, in brazgotine se mi še pozna jo. Fotoiil je roko na kvo stran prsi, da bi oživi! bolečino ceiece se rane, De Mervent je slutil, da se skriva tu bolestna tajna in zato je napoljal pogovor drugam. — Zdaj, ko sva to opravila, pa poglejva drugim. Ozrite se na sosedino mizo. To je tu zelo priljubljeno opravilo. Vzravnan v smokingu je koščen Kitajec strasrno arkal iz slamnice. Bil je gentleman, suh, zagorele polti ioi nekakšen clerg>Tnan — lajik, lokavo ogledu joč goste, mu je delal družbo. Henri Pu-Hi m njegov mentor. Ni Se dolgo te?a, ko se je mladi Henri Pu-Hi, nazival Sun-Tong. Ko je moral sJučajno zapustiti rdeče zidovje Pre-povedanega mesta v Pekingu, so bile vse miče zastrte z zastori, da bi se noben nečist pogled ne inogel dotakniti Sina Neba. ki je iz svoje prJače vladal 400,000.000 podložnikov in ko so morala biti tla, kamor je stopila njegova božanska noga, posuta s peakom iz čistega zlata,. — Kaj, ta mladenič naj bi bil... — Da, zadnji cesar mandžurske dinastije, dragi moj. Zdaj je posta' pod zaščito in nadzorstvom anglosaškega uradnika Sun-Tong sir Henry Pu-Hl, zdaj nesi evropsko obleko, obeduje v Astor-House, čita angledke romane, pije seoteh, uči se boksa in vozi se s kolesom. A Tsien-Men-Nej — njegov trifcrat sveti sedež v Pekingu — bo tepremenjen v plesišce, kakor ao nameravaOi storiti v Petro-gradu z Letno palačo. Potem pa Se pravijo, da so Kitajci zaostali... 0n(Mt Jortp aBopaaCIč — |Sa .MarođDO ttefcariM>* rras Jeran — trn, opravo m tmiratm dol IMt Otoo CtrtmoL — Vrt ▼ TJir^jTi