Foštnina plačana v gotovini Leto XV., štev. 14 LJubljana, petek 19. januarja 1934 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Cena t- Din Naročnina znaša mesečno Din 25.-Za inozemstvo Din 40._. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Med Varšavo in Moskvo ^ Neposredna pogajanja Poljske in Nemčije, ki so ob svojem početku presenetila evropske politične kroge in se ponekod celo tolmačila kot nekako ohlajenje med Varšavo in Parizom, niso prinesia nobenih bistvenih rezultatov. To priznavajo tako Poljaki kakor Nemci. Vsa velika politična vprašanja so ostala nerešena, ali pa sploh niso bila načeta. Tem intenzivneje pa napreduje zbliževanje Varšave in Moskve, ki je že zdavnaj prekoračilo okvir korektnega sosedskega razmerja. Istočasno politično sodelovanje Poljakov z nemškim in ruskim sosedom je spričo znanih Rosen-bergovih načrtov pač stvar nemožnosti. Za nikogar namreč ni več skrivnost, da f e je ravno vsled njih razmerje med Moskvo in Berlinom tako ohladilo, da se lahko brez pretiravanja govori o neprija-teljski napetosti. Nedavne izjave Lit.vi-nova in Molotova o tem govorijo dovolj zgovorno. Poljska je morala izbirat! med svojima velikima sosedoma in njeni življenjski interesi so ji pokazali pot proti vzhodu. Nemški načrt, da bi se problem poljskega koridorja likvidiral na stroške •ukrajinskega, torej ruskega ozemlja, je s tem pokopan. Poljsko-ruski stiki so baš v zadnjem Času posebno živahni. Posvetovanja o čim najtrdnejši izgraditvi solidarnega sodelovanja obeh držav so tako rekoč v permanenci. Minule dni je podal poljski zunanji minister Bsck o poljsko-ruskih odnoša-jih naslednjo pomembno in značilno izjavo: »Naše razmerje z rusko vlado se Je razvijalo logično in po etapah. Vsaka etapa se je zaključila z deklaracijo ali političnim dokumentom. V poslednjem letu smo podpirali celo vrsto teh aktov in vsaka taka politična manifestacija je bila rezultat evolucije, ki se vrši v popolni harmoniji s stvarnim razvojem. Ta akcija me navdaja z velikim zadovoljstvom, ker jo smatram za močan faktor na polju stabilizacije vzhodne Evrope. Srečno smo našli novo pot, ki jo bomo nadaljevali logično in metodično.« n,< '"ova izjava popolnoma odgovarja tudi stremljenjem ruskih vodilnih poli-ukov po najtesnejši kooperaciji s Poljsko: ne iz teoretskih in ideoloških motivov, marveč zaradi praktičnih živlenj-skih potreb, zaradi samoohranitve in zavarovanja bodočega mirnega razvoja. Obe državi imata interes na ohranitvi miru, ki jima je potreben za konsolidacijo notranje političnih, gospodarskih in socialnih razmer. Vsaka motnja, ki bi bila neizbežna posledica nemškega prodiranja na vzhod, bi namreč uničila sadove dolgoletnega dela in truda obeh vzhodnih narodov. V tej točki je torej rusko-poljsko soglasje ravno tako samo ob sebi podano, kakor glede vprašanja teritorialne revizije sploh. Poljska kakor tudi Rusija se dobro zavedata, kako kruto resnična je Titulescova konstatacija, da pomeni vsaka revizija vojno in zato nimata razumevanja za snubitve Berlina in Rima. Poskusov ni bilo malo, toda Poljska je že takrat, ko je izšla od Mus-solinija prva ofenziva v obliki njegovega načrta za direktorij velesil brez oklevanja izrekla svojo odklonitev in je na tem stališču brezkompromisno vztrajala tudi za naprej. Rusija sama pa je, odkar se je začela zopet aktivno udejstvo-vati v splošno evropski politiki, postavila nasproti rimskemu prizadevanju organizacijo evropskega vzhoda, katera se je že dozdaj razvila v pomemben protiutež vsakemu diktatu z zapada. 1'opolnoma naravna posledica te ruske politično linije je bila tudi hladna nepristopnost Litvinova ob priliki njegovega rimskega sestanka z Mussolinijem, ki si je želel pridobiti Rusijo kot peto velesilo v krog direktorija. Naravna posledica, ali prav za prav druga oblika tega političnega stališča je sovjetska politika v vprašanju Društva narodov in njegove reforme. Znano je, da Rusija, čeprav ni članica Društva narodov, spre-menitve njegovih osnovnih temeljev ne spremlja s simpatijami. Da se v tem pogledu rusko naziranje sklada s poljskim, je jasno, če se pomisli, da Poljska odločno odklanja Mussolinijeve reforme, zlasti v kolikor bi se dotikale pravic tako zvanih malih držav. Iz navedenega je razvidno, da se giblje v vseh velikih aktualnih problemih poljsko in rusko naziranje v isti smeri in da so torej podani vsi idejni predpogoji za čim najožjo politično kooperacijo. Ena praktičnih nalog te kooperacije bi bil brez dvoma baltski pakt, na katerem sta obe državi enako interesirani in bi pomenil novo etapo za politično konsolidacijo evropskega vzhoda, obenem pa trden branik proti prodiranju nemškega imperializma na vzhod. Naravno je, da pri taki konformnosti političnih interesov ni moglo ostati med Varšavo in Moskvo samo pri bolj ali manj teoretskem izmenjavanju misli, temveč se je prilagodilo položaju tudi RIMSKE SPLETKE NA DUNAJU Poset Suvicha na Dunaju ima za glavni cilj preprečiti uspeh gospodarske Male antante in ustvariti proti njej nov gospodarski blok pod italijanskim vodstvom Dunaj, 18. januarja, r. Davi ob 8.15 je prispel semkaj v spremstvu poslaniskega tajnika CkismelLija državni podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Suvich, čigar poset je bil že dalj časa napovedan in mu nekateri krogi pripisujejo izreden političen pomen. V prvi vrsti so spravljali Suvichev poset v zvezo z italijanskim posredovanjem med Dunajem in Berlinom, upoštevajoč dejstvo, da je napetost med Avstrijo in Nemčijo zelo na škodo italijanski zunanji politiki. Nekateri inozemski listi so bili že celo natančno poučeni, d* se mora do Su-vichevega prihoda likvidirati spor med Dunajem in Berlinom in da pride Suvich na Dunaj samo zato da da rimski blagoslov na spravni pakt, ki bo pri tej priliki svečano podpisan. 2e dogodki zadnjega časa, najbolj pa poset g. Suvicha sam vse te trditve odločno demantirajo. O kaki spravi med Dunajem in Berlinom ni niti govora. Nasprotno, Suvichev poset še bolj jasno kaže, da ie bila in bo vsaka posredovalna akcija Rima v tem pogledu zaman. Sprejem, ki so ga narodni socialisti kljub vsem ukrepom oblasti priredili g. Suvichu v avstrijski prestolnici, govori mnogo bolj zato, da nemški hitlerjevci slej ko prej odklanjajo vsako vmešavanje v avstrijsko-nemški spor. Ni pa seveda nobenega dvorna, da ima ta poset italijanskega državnika in Mussoli-nijevega odposlanca svoje posebno politično ozadje. Z oficielne avstrijske strani je dobi! vaš dopisnik danes zagotovilo, da so docela iz trte izvite vse vesti, da je prišel Suvich na Dunaj s kakimi posredovalnimi predlogi za poravnavo med Berlinom in Dunajem. Pri tem naglašajo. da je Mussolini pojasnil svoje stališče zveznemu kancelarju dr. Dollfussu o priliki sestanka v Riccionu poleti 1933 in da se to stališče v ničemer ni izpremenilo. Italija polaga največjo važnost na to, da očuva neodvisnost Avstrije od oficielne politike Nemci je. Vtem smislu je tudi Suvich v današnjem razgovoru z dr. DoMfussom potrdil to stališče Italije z dostavkom, da postopa Italija docela v sporazumu z Anglijo in Francijo. Po informacijah iz teh krogov je bivanje Suvicha na Dunaju posvečeno v prvi vrsti razpravi o gospodarsko-političnih problemih, ki so sedaj v ospredju evropske politike sploh. Italija želi, da bi se doseglo čim tesnejše gospodarsko sodelovanje Avstrije in Madžarske, da bi se na ta način ustvaril v Srednji Evropi protiutež Mali antanti, ki je na zasedanju svojega gospodarskega sveta v Pragi baš te dni pokazala, da zasleduje velikopotezne načrte, ki morejo gospodarsko docela preobraziti Srednjo Evropo, kar ne bi ostalo brez velikih posledic tudi v političnem pogledu. Boječ se za svoj prestiž v Avstriji in na Madžarskem, ki bi, vklenjeni v gospodarski obroč Male antante, morali iskati nove orientacije v duhu zbližanja z Malo an-tanto, hoče Italija z dovolitvijo daleko-sežnih koncesij Avstrijo in Madžarsko gospodarsko čim bolj združiti in prikleniti nase. To bi znova ojačilo stališče Italije v Srednji Evropi, obenem pa dalo Italiji v roke močno orožje, s katerim upa koncem koncev pridobiti tudi Nemčijo, da se poki juči temu gospodarskemu bloku, ki bi bi! naperjen v prvi vrsti proti gospodarskemu vplivu iMale antante in političnemu vplivu Francije. Na drugi strani smatrajo r političnih krogih poset Suvicha za velevažen tudi v pogledu notranjepolitične situacije v Avstriji Znano je, da so heirmvehrovci glavni eksponenti fašistične politike v Avstriji. Njihov vpliv na avstrijsko notranjo politiko je pripisati baš temu dejstvu. Nekaj časa sem pa izgleda, da je oficielna Italija odrekla svojo nadaljnjo podporo Heinrvvehru in ga prepustila usodi. Zato je zelo verjetno, da bo Suvich razpravljal na Dunaju tudi o teh vprašanjih in dal avstrijski vladi gotove nasvete, o katerih sodijo, da ne bodo najugodnejši za dr Dollfussa. Zaradi odklonilnega stališča Berlina zaenkrat ni misliti na sporazum z narodnimi socialisti, toda Italiji je mnogo na tem. da se odnošaji še bolj ne poostre. Zato bo Suvich najbrže nasvetoval omiljenje notranjepolitičnega kurza, da bi se ne podrli vsi mostovi, ki vodijo v Berlin. V narod-nosocialističnih krogih priznavajo, da je imel Suvich o priliki svojega poseta v Berlinu razgovore z voditeljem avstrijskih hit-lerjevcev Habichtom in da so se taki razgovori vršili tudi na Dunaju, toda brez uspeha. Zato se zdi, da Italija nima več mnogo nad na sedanji režim, marveč hiti, da izkoristi situacijo in izbije zase največ, kar se da. Njen glavni cilj je, da prepreči približanje Avstrije k Mali antanti, ker bi bila na ia način odrezana tudi Madžarska, ki je poleg Avstrije glavni steber italijanske politike v Podunavju. Dunajski listi pozdravljajo prihod Suvicha na Dunaj in vidijo v tem obisku posebno važnost v današnjem času, ko se Avstrija bori za svojo neodvisnost proti hitlerjevskim nakanam. Hitlerjeve! so sprejel! Suvicha z bombami Dunaj, 18. januarja, r. Italijanskemu državnemu podtaiiniku Suvichu, ki je davi prispel na Dunaj, so priredili svečan sprejem. Na kolodvoru so ga pričakovali zvezni kan-c&lar dr. Dollfuss s rodkancelarjem in ministrom za javno varnost majorjem Feyiem, dalje finančni minister dr. Bureš. vsi višji uradniki zunanjega ministrstva ter italijanski poslanik na čelu osobja svojega poslaništva. Ker so narodni socialisti že več dni napovedovali, da bodo Suvicha »primerno« počastili, so izdale oblasti najstrožje ukrepe. Zadnje dni sem so se vršile na Dunaju aretacije narodnih socialistov na debelo. Vsi znani voditelji so morali začasno v zapor. Kljub temu ra je prišlo oib priliki današnjega sprejema do bučnih demonstracij. Od kolodvora so vso pot do Ballhaussplatza velike skupine pozdravljale Suvicha in njegovo spremstvo s klici »Heii Hitler!«, vmes pa na debelo metali papirnate bombe, ki so eksplodirale z močnimi detonacijami in izzvale mnogo strahu in razburjenja. Policija, ki je bila v strogi pripravljenosti, je takoj nastopila, vendar pa demonstracij ni mogla preprečiti, ker se jih je udeieževalo »mnogo tisoč ljudi. Ce jih je razgnala na enem koncu, so se brž zbralj na drugem in demonstrirali dalje. Bili so tako dobro organizirani ter so imeli na razpolago toliko avtomobilov, da je policija klju-b tisočem demonstrantov aretirala vsega samo 60 oseb. Tudi popoldne in še boli v večernih urah so hitlerjevci vprjzarjali velike demonstracije. V poznih večernih urah je bilo izvršenih cela vrsta sabotažnih deiani. Povsod, koder se je kretal Suvich, so hitlerjevci povzročili kratek stik. tako da so bile ulice v popolni temi. De-monstrainti so skušal; prekiniti tudi doved električnega toka v urad zveznega kancelarja, kjer se je zvečer vršil sprejem na čast italijanskemu gostu. Opozorjeni po prejšnjih demonstracijah so jim to v zadnjem hipu preprečili, sicer bi prišlo do nepopisne blamaže. Po cestah i.n ulicah v notranjosti mesta so v večernih urah šv;gaii neštevihri avtomobili, h katerih so hitlerjevci metali letake in petarde. Vtis prvega dne svojega bivanja na Dunaju za gospoda Suvicha potemtakem ni bil baš toahisodnejSi. Dunajskim listom je strogo za-branjeno o vsem tem poročati. Prvi sestanki in razgovori Dunaj, 18. januarja, r. Po svojem prihodu fe Suvich najprvo postil zveznega predsednika Miklasa in mu sporočil pozdrave Mussolini ja- Nato se je sestal v zunanjem uradu z zveznim kancelarjem dr. Dollfussom in ime! z njim nad eno uro trajajoč razgovor. Oba državnika sta se popoldne ponovno e?-stala in nadaljevala razprave. Zvečir je dr. DolJfuse. priredil v zunanjem ministrstvu svečan sprejem na čast italijanskemu gostu. Sprej?ma eo se udeležili polisg članov vlade tadi člani diplomatskega zbora in druei odličniki. Odmev Boncourjevega govora Dunaj. 18. januarja- AA. Listi eo ie rftaraj obširno komentirali govor, v katerem }• francoski zunanji minister Paul Boncour predvčerajšnjim orisal v senatu francosko zunanjo politiko. Danes prinašajo nove članke in komentarje v zvezi 9 tem govorom. Tako naglasa »Reichspaetc, da ji Paul Boncour e tem govorom otvoril mednarodno diplomatsko kampanjo v letu 1934 ter pravi: Boncour je jasno orisal francosko stališča tako nasproti Nemčiji, kakor nasproti drugim državam. Naglasi! ie, da Franciji ne gre za izolacijo Nemčije, ne za politiko bloka n?ka občinskih uslužbencih v savski banov ni. Odklonjeno volilo Varaždiii. 18. lariuarja n O! ban*ke uprava v Zagrebu ie pnspelo poročilo, da banovina ne sprejme volila Ludevita Kni ni-ria s katerim i«* nakloni! banovini sv-.ie im^ie Popovar pri Krapini. vredno 3 mi lijone Din. r željo, da se na nj»m zgradi sadjarska in vinogradniška šola. Ba.iska unrava -e zavrnila volilo, ker so zakoniti dediči zahtevali previsok znesek za svoj-©sebno vzdrževanje, či bi omenjena imetje v resnici privzela banovina. Mukden, 18. januarja, d Priprave za kronanje Puji« so v polnem teku. Vladni krogi izjavljajo, da bo nova država ostala ■trogo v okviru dosedanjih mandžurskih mej, kar pa naj bi v danem primera ne bil noben prejudic za morebitne zahteve mongolskih ali severnih kitajskih pokrajin po priključitvi k Mandžuriji, ker bi bile sprejete z odprtimi rokami. Puji je sprejel te dni zastopnike inozemskega tiska v svoji prestolnici v Hsikingu ter je izjavil, da hoče tudi v bodoče pošteno in odkritosrčno sodelovati z vsemi državami sveta za ohranitev miru in da pozdravlja inozemske investicije v Mandžuriji. Bodoči mandžurski cesar je poudaril tudi prijateljstvo z angleško kraljevsko družino, ki ga smatra kot zvezo med najstarejšo in najnovejšo dTŽavo r.a svetu. Peking, 18. januarja, d. Po kitajskih vesteh iz Kalgana so japonske in mandžurske čete zasedle prelaz Lungmensu v pokrajini Cičengu, vzhodno od Velikega zidu. Kitajska vlada je naročila podrejenim oblastem, naj »e izogibajo vsem incidentom, dokler »o v teku kitajsko-japonska pogajanja v Pekingu. Japonci tolmačijo sklenjeno premirje in njegove teritorialne določbe drugače kakor Kitajci ter hočejo spraviti pokrajino Cahar pod rvoje interesno področje. Pokrajina Čahar predstavlja izhodno točko za morebitno jeponsko prodiranje proti mongolski ljudski republiki, ki je pod ruskim vplivom, zaradi česar je velikega strateškega pomena. Anglija čaka London, 18. januarja, d V angleškem zunanjem uradu izjavljajo glede na napo-vedanje kronanja Pujia za mandžurskega cesarja, da mandžurske republike Anglija doslej 3e ni priznala in da angleška vlada doslej še ni bila oficielno obveščena o nameravanem kronanju. Bojkot nemškega blaga v Ameriki Ne*york, 18. Jan. č. V zvezi z oktobrskim sklepom ameriške federacije delavskih strokovnih organizacij, s katerim je bil ostro obsojen narodno-socialistični režim v Nemčiji zaradi ukinitve bavarske strokovne zveze in preganjanja zidov, je poslal predsednik federacije Villiam Green lokalnim skupinam federacije poziv, v katerem je zahteval, naj nemudoma prično izvajati bojkot nemškega blaga Green na-glaša, da se federacija ne bori proti kakršnikoli notranji ureditvi Nemčije, niti proti nemškemu narodu, nego zahteva edinole svobodo za nemške delavske zveze. Bojkot nemškega blaga se je ponekod že pričel. Macdonald izžvižgan London, 18. jan. č. Ministrski predsednik Macdonald se je snoči mudil v svojem volilnem okrožju, v katerem so organizirali velik shod. Okrog 2000 zborovalcev pa ga je neprestano motilo z ironičnimi vpadi in žvižganjem. Poseben odpor so pri poslušalcih izzvale Macdonaldove navedbe o vladni politiki proti brezposelnosti. Macdonald je moral končno prekiniti svoj govor in zapustiti dvorano, kjer so divje demonstrirali proti njemu. Okrog 200 policijskih stražnikov je zaščitilo ministrskega predsednika, da se je lahko nemoteno odpeljal z zborovanja. Njegov odhod so množice ljudstva spremljale s ponovnimi demonstracijami. Pretep v madžarskem parlamentu Budimpešta, 18. jan č. V kuloarjih bu-dimpeštanske poslanske zbornice je prišlo včeraj popoldne do hudih incidentov in celo do pretepa med levičarskimi in narod-no-socialističnimi poslanci. 2e v zbornični dvorani so se spopadli socialni demokratje z voditeljem madžarskih narodnih socialistov Zoltanom Meskom. ki je v daljšem govoru razvijal narodno-socialistični politični in kulturni program Socialistični poslanec Reislinger je motil Meska s ponovnimi medklici, zaradi česar ga je ta nahru-lil: »Jezik za zobe, rdeča podgana!« To je socialista tako razkačilo. da je skočil proti Mesku in so ga drugi poslanci komaj zadržali, da ga ni napadel. Ko je Reislinger kasneje opazil Meska na hodniku, ga je kljub intervenciji drugih poslancev fizično napadel in pretepel. Nastal je velik škandal in je morala intervenirati celo parlamentarna policija ki je šele po hudem naporu vzpostavila red in mir. Prevratni načrti rumtmske Železne garde Bukarešta. 18. januarja, a. Iz spisov, ki so iih našli v 6tanovanf.i generala Cantacu-zena. je razvidno, da bi moral atentat na ministrskega predsednika Duoo oomeniM začetek fašističnega prevrata. Našli 60 tudi listo novega kabineta. Ministrov "'"dnik n^j bi postal Codrpanu. docim si fe general Cantacuzene pridržal tri važne resore. nam-re5 notranje, zunanje in fin. ministrstvo. Mussolini o rumeni nevarnosti Milan, 18. januarja 2. V »Popolo d* Ita-Iia« je objavil ministrski predsednik Mussolini daljši članek o položaju na Daljnem vzhodu in o italijanskih političnih smernicah glede na kakršenkoli razplet tamkajšnjih političnih dogodkov Ob koncu leta, pričenja Mussolini svoj članek, je imel ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov govor, s katerim je skušal alarmirati evropski zapad zaradi položaja na azijskem vzhodu. Njegov borben? govor j« bil očitno naperjen proti dvema' morebitnima sovražnikoma, Nemčiji in Japonski. Jasno ie. da bi se v danem primeru zapletle v snor ne le omenjene tri države, marveč tudi Kitajska in Zedinjene države, pa tudi Anglija, Francija, Italija in Nizozemska. Razpravljajoč o tej možnosti, ugotavlja Mussolini, da je Japonska danes v stadiju »imperialističnega dinamizma«, dvomi pa, da bi se mogel kitaisko japonski spor nadaljevati, ker »e je tako zvano rumeno pleme znašlo pred evropsko-ameriškim sodelovanjem. Kitajska se bo nedvomno kon-solid:ra!a in bo še v tem stoletju postala velesila, ki jo bodo politični, kulturni m gospodarski vzroki tesno družili z Japonsko. To vsiljuje objektivnemu opazovalcu vtis rumene nevarnosti, k? pa vsekakor ne bo tako velika, kakor so si jo Evropci predstavljali šs pred nekaj desetletij. Ta nevarnost bi lahko na veke ostala zgolj fantazija, če bi velesile evropskega zapa-da znale ustvariti pogoje za sporedni razvoj obeh civilizacij. Očividno, zaključuie Mussolini svoj članek, čaka ta naloga Italijo, ki ima za tako posredovalno nalogo že tisočletno tradicijo in po svojih kulturnih ter prometnih okoliščinah nailepšo pozicijo. Ameriške finančne reforme Washington, 18. jen. AA. Vahitni odbor reprezentančne zbornice je odobril Roose-veltov zakonski načrt o razvrednotenju dolarja. Sprejel je amandman, ki zahteva, da poda zakladni tajnik korgresu poročilo o operacijah blagajne za stabilizacijo valute. Newyork. 18. ian. č. Pred bankami so se danes zbirale cele kolone ljudi, ki so menjavale zlato za papirnati denar. Kakor znano poteče danes opolnočj rok za zamenjavo zlata z bankovci. V parlamentarnih krogih se je pojavila proti vladnim valutnim načrtom opozicija, ki jo vodi senator Glas. Na seji parlamentarnega odbora za banse je namreč senator Glas kritik o v al vladne odredbe, češ. da so protiustavne. Kljub tej opoziciji pa računajo v polit:čn;h krogih, aa bo kongres sprejel vladne valutne reforme. Kuhinja za brezposelne v Zagorju Zagorje, 18. januarja. N« prizadevanje zagorske občine in drugih krajevnih činiteljev se je posrečilo pridobiti zadostna sredstva, s katerimi je bila pretekli ponedeljek otvorjena kuhinja, kjer bodo dobivali brezposelni opoldne okusno in zadostno hrano. V to svrho je bila preurejena delavnica g. Korbarja. kjer so postavili štedilnik in zadostno števik* miz. Prvi dan je dobilo hrano okrog 50 brezposelnih. Število pa že narašča m bo kmalu doseglo maksimum 150, ki je določen v načrtu. Vsi, ki prejemajo hrano, izrekajo dobrotnikom najtoplejšo zahvalo. Nagla smrt Ljubljana, 18. januarja Okrog 18. je bila policija obveščena, da so v Soteski št. 4 našli mrtvega krojaškega pomočnika. 60 let starega Franca Trojarja. Trojar se je snoči zaprl v svojo sobo in ga davi ni bilo na spregled Šele proti poldnevu je njegove sostanovalce zaskrbelo, ali se mu ni morda pripetilo kaj hudega. Poki icani policijski zdravnik dr. Avramo-vič je ugotovil, da je pokojnika zadela kap. /remenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro ali eamo nekoliko oblačno. srtalno. podnevi toplo, ponoči mraz. — Situacija včerajšnjega dne: Sekundarni ci-klon. ki j j prevladoval nad južno Evropo ter povzročil 6n<=žne viharje, se ie s^daj oddaljil proti vzhodu Za njim se ie ooiavil nad našo državo visoki pritisk, ki je prodrl do Jugovzhodna Evrope od Azorov preko Sredozemskega morra. Nad severno Fvmno orpvladuje še vedno močan ciklon. Priti?k ie narasel za 1 do 9 mm. posebno v iuznem Primoriu in v vzhodnih krajih države Dnnaiska vremenska napoved ta petek: V fjžnih Alpah poslabšanih vremena in dvip temperature. Prvič po dolgem času se po iavlia možnost, da se bo končala doba milega vremena, Razkrinkani in razgaljeni.. _c. Pariz, 16. januarja Afera Aleksandra Staviskega, ki je tako zelo razburila vso francosko, pa tudi ostalo svetovno javnost, je imela pri vsej svoji ogabnosti tudi svojo dobro stran: razgalila in razkrinkala ;'e gotove ljudi v Srednji Evropi. ki so se po vojni posvetili zločinskim in pustulovskim podvigom, želeč pri tem obogateti na račun zatiranih, a obenem sejati nezaupanje v mednarodne odnošaje. Zlasti madžarski ma.gnati že deset let sera razburjajo vso Evropo z najrazličnejšimi sferami in škandali. Da omenimo samo najznačilnejše: Windischgratzova afera s falzificiranjem francoskih frankov, afera s tihotapstvom orožja, afera s prodajo madžarskega vina v Švici in mnogo sličnih Vse te afere madžarskih grofov pa so sedaj našle svoj epilog še v at'e. i Staviskega, ki po svojem obsegu ii> po svoiih pos odicah presega doseda.n e škandale n? svetu Tn: iatorji ln glavni režiserji politlčno-finančee afere, ki se odigrava sedaj v Franciji, so dejanski madžarski magnati. Oni so tisti, ki so od konca svetovne vojne pa vse do danes prepričevali Evropo, da vse. kar delajo, delajo le v korist madžarskega naroda in za odpravo njemu storjenih krivic Toda afera Staviskega Uh izdaja v docela drugačni luči. Kaj ao zagrešili madžarski magnati? Ob koncu svtovne vojne je nasta o vpraša nje odškodnine za posestva madžarskih državljanov, ki so prišla pod agrarno rn formo v Jugoslaviji, češkoslovaški in Ru-muuiji. Ker se je reševanje tega vprašanja zavlačevalo, je prišlo naposled aprila 13o0. do tako zvanega pariškega sporazu-ma, ki so ga podpisale poleg Jugoslavije ("'eškoslovaške in Rumuniie tudi Madžarska. Francija, Anglija in Italija S tem sporazumom se je ustanovil tako zvani agrarni fond, iz katerega bi se imela plačati odškodnina madžarskim ootantom, katerim bi se z razsodbo mešanih razsodišč priznala pravica do odškodnine. V u fond bi morale plačevati svoje prispevKe vse države podpisnice Toda velesile so takoj po objavi Hoovrovega moratorija ustavile plačevanje svojih anuitet, smatrajoč, da se nanaša moratorij tudi na ta plačila Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija pa so kljub moratoriju redno vršile svoja plačila, smatr joč. da slone njihove obveznosti na razsodbi sodišč in da je to zadeva časti in poštenja, tembolj, ker gre za odškodnino siromašnih madžarskih ootantov Madžarska vlada se je nasprotno postavila na docela drugačno stališče Cim je bil proglašen Hoovrov moratorij, je ustavila vsa plačila v ta fond, čeravno je bilo pravilno poslovanje teza fonda edino v ko. rist madžarskim državljanom Poslabša nje gospodarskih in finančnih prilik v Evropi. izzvano v veliki meri zaradi ustavit ve reparaoijskih p'ačil Nemčije. Madžarske in Bolearije. je kljub vsem naporom Male antante onemosry*?lo. da bi prišel ta fond do svoiega izrazs in da bi izvrševal naioge, ki so mu bile namenjene V sedanji dobi slabe konjunkture se je vrh l<>«a zanimanje velesil, zlasti Anglije, za to mednarodno finančno institucijo docela ohladilo. Tako agrarni fond, ki Je bil osnovan aprila 1930. niti do danes nI začel funkcionirati in ni izdal niti svojih obligacij. kakor je bilo zamišljeno. V položaju, ko nihče ne ve, kaj bo s temo fondom, ali bo jutri sploh še obstojal, se je pojavil grof Bethlen, ki je v veliki meri preprečil financiranje agrarnega fonda, vplivajoč na madžarsko vlado, da Je ustavila sfoja dolžna plačila. Skupno z ostalimi madžarskimi magnati je grof Bethlen po bajno nizki ceni, ki znaša komaj 2 do 3 odstotke dejanske vrednosti, pokupil od madžarskih siromašnih optantov razsodbe razsodišč, s katerimi se jim priznava odškodnina iz agrarnega fonda, Jih odnesel v Francijo ter izvršil velikopotezno špekulacijo, združeno s široko zasnovanim političnim načrtom Grof Bethlen je napravil aranžman s Staviskiin. kateremu je odstopil te priznanifj za ceno 6 odstotkov njihove prave vrednosti. Ves dobiček, ki ga je Stavisky dosegel s prodajo teh prizna-nic, je prepustil grof Bethlen Staviskemu pod pogojem, la financira Stavisky v Franciji kampanjo ogromnih razmer v korist revizionističnih teženj Madžarske ter na škodo Francije in njenih zaveznikov v Srednji Evropi. Staviskv je sprejel te ]?o-goje. podpisal pogodbo z grofom Bethlenom ter začel nato izvajati njegov načrt, ki je prišel z razkritjem bavonnske afere na dan in čegar posledice 6o za enkrat še ne-dogledne. Koliko milijonov so zaslužili Sta. viskv in njegovi sotrudniki v tej aferi tn na kako lažnih osnovah je poizkuša! Izdati Staviskv obveznice bavonnskega kreditnega zavoda, kojih podlaeo so imele tvoriti neustvarljive priznanice madžarskih optantov, se najbolje vidi iz izjave znanega pravnika Steela ki velja za najboljšega poznavalca haaškega in pariškega sporazuma. Na vprašuje, ali so podane garanet-je za izplačilo teh priznanic, je Steed odgovoril, da pariški sporazum sploh nima nobenih sankcij zoper velesfle in Madžar-sko v primeru, da ne bi v redu vršile svo-jih plačil v agrarui fond. Iskreno obžalujemo državljane francoske republike, ki so postali žrtev teh brezvestnih špekulantov, prepričani pa smo. da se bo francoski narod znašel tudi pri tej priliki, kakor se je že pri mnogih drugih še mnogo težjih Toda ta afera bo vsekakor dober opomin francoskim politikom in francoski javnosti, da za*no bolj pazljivo motriti in zasledovati mračne in zločinske podvige madžarskih magnatov, ki so šli v svoji smelost; tako daleč, da so z denarjem francoskega naroda uprizarjali kampanje proti Franciji in njenim zaveznikom Danes so motivi revizionistične akcije že čisto jasni Madžarski magnati so v svoji brezvestnosti in v svojem egoizmu naj prvo oropali najsiromašnejše madžarske državljane, nato pa oškodovali še fran coski narod in svojo akcijo naperili prot njemu. Če je kje potrebne revizija, potem je potrebna predvsem pil madžarskih magnatih, ki danes vodijo madžarski narod. Konec italijanskega parlamenta Zadnja seja zakonodajne poslanske zbornice pred uvedbo novega korporacijskega sistema Rim, 18. Jan. i. Poslanska zbornica Je imela danes svojo poslednjo sejo, s katero je bila zaključena petletna zakonodajna dota sedanjega '.taliianskega parlamenta. Seja se je pričela kokor običajno ob 16. Vse jralerije so bile nabito polne občinstva. Poslanska zbornica je razpravljala o novem korporacijskem zakonu, o katerem je poročal predsednik posebne parlamentarne komisije poslanec Rocco. V svojem poročilu je podal obširen prejrled politične-ra razvoja v ItaTiji ter še posebej razvoj korporacijske zakonodaje od I. 19?6 dalie. V smislu znanih Mussolnijevih ekspozejev je razčlenil zakonski načrt ter zaključil svoj govor s poudarkom, da ostanejo dosedanji sindikati §e vedno osnovni elementi nov* korporacijske ureditve v fašistični državi. Po kratki debati so poslanci, ki sc bUi vsi v črnih srajcah, z velikimi manifestacijami soglasno sprejeli zakonski načrt Med splošnimi ovacijami režimu je bila nato seja zaključena. Prihodnje din! bo objavljen kraljevski dekret o ukinitvi sedanje poslanske zbornice in o roku. v katerem bodo morale nacionalne konference in osta1- organizacije, ki so po zakonu dobile pravico predlaganja kandidatov za volitve v novo zbornico, sklicati svoje ro zakonu določene organe, k? naj izberejo m predložijo velikemu fašističnemu svetu kandidate. V 9 kraji In ljudje ijonov za socialne in Iftirne namene Iz novega proračuna ljubljanske mestne občine Ljubljana, 18. januarja Pri vsej skrbni štednji, ki jo je gospodarska kriza narekovala mestni občinski upravi pri sestavi novega proračuna, se socialne zdravstvene in kulturne postavke niso nižale, temveč so se nasprotno v nekaterih nujnih poglavjih še celo zvišale. Kratek pregled nam zgovorno pokaže, da se vodstvo mestne občine živo zaveda nalog, ki jih doba gospodarske stiske stavlja komunalni politiki. Za soelsiae namene določa proračun vsoto 4.829.254 Din (za 48.000 več kakor lani). Od tega je za poslovanje socalno političnega urada določeni 330.958 Din (za 30 000 manj kakor lani). V tej vsoti so vštete plače, stanarine in doklade nameščencem urada in stroški za obleko služite!jem Za ustanove dijakom. s:romašnim vdovam in onemoglim obrtnikom je namenjeno nekaj več kakor lani — 16.1% Din. V tej postavki je tudi trinajst letnih štipendij za dijake drž srednje tehnične šole po 1000 Din Največ dijaških in ubožnin ustanov pa, ki so bile votirane v časih boljše valute, znaša dmes precej skromne zneske: po 10. po 1250 po 20. po 25 Din na leto. Med njimi je tudi eno mesto za dekliško balo — 50 Din. Največje in najvažnejše postavke v so cialnem proračunu so starostna preskrba, mlad nsko skrbstvo in pa delavsko skrbstvo. Za starostno preskrbo je določenih 2 64S.30O Din (za 75.000 manj kakor lani). Za redne podrKvre je votiranih 1,050.000 Din. Od te vsote bo prejemalo mesečno: 710 oseb po 50, 200 po 75. 577 po 100, 3 po 7S0 Din (20 šilingov), 1 po 225 Din (25 Sil.). Izrednih pounor bo podeljenih 180 tisoč Dn, za obleko in obutev revežem 40.000 D;n. za oskrbo bolnikov na domu 10.000 Din. V razivh hiralnicah in drugih zavodih bo soe*a;no politični urad vzdrževal 70 oseb ;n je v ta namen predvidenih 56? ^00 D:n. Poslovanje zavetišča za onemogle v Jaoljevi ulici bo veljalo 1,000.000 D n (za 100.000) manj kakor lani). Samo nakup živil za 250 oseb (oskrbovancev, podr>iran'h dijakov in postrežbe) znaša /75 Din ob nroračunanem znesku 7.50 D n na osebo. Ta vsota pa se deloma krije s prispevki oskrbovancev, s prispevki dnevnih zavetšč in z donosom ekonomije. Mladinsko skrbstvo ima letos postavko 1,188.800 Din (za 4S.OOO več kakor lani). Rednih podpor je določenih v skupnem znesku 400.000 D n. od česar bo prejemalo mesečno: 34 otrok po 30, 160 po 50, 302 po SO Din. Izrednih podpor bo izplačanih 40.000 Din za obleko in obutev 50.000, za ke potrebščine 12 000, za preskrbo otrok z mlekom v šolnh 10 000 Din. Dnevna zavetišča pri Sv Florijanu. v Sp. Šiški in na Taboru, kjer prejema vsak dan toplo hrano 200 otrok, bodo veljala 240.800 D n Za otroška igrišča, ki so v Ljubljani še zmerom nenačeto vprašanje, je določenih skromnih 3000 Din. Za počitniške kolonije je rezerviranih 70 000 Din. za prebrano 40 siromašnih dijakov 40.000 Din. V raznih zavodih bo urad oskrboval 50 najbednejših otrok, kar bo veljalo 160.000 D1 n, pri raznih rejrvcah pa 40 otrok v znesku 150000 Din. Manjše vsote so določene še za šolske takse siromašnim učencem. za socialno pravno zaščito in za podpore s:rotam pad!;h na Zaloški cesti. Za delavsko skrbstvo, ki pomeni v času krize najtežjo panogo v socialni politiki mestne občine, ie namenjenih 455 000 Din (za 10.000 več kakor lani). Od tega je 195 t"soč določenih za novo zgrajeni Delavski dom (anuiteta od posojila, popravila, vzdrževanje poslopja itd.), 200.000 pa za podpore brezposelnim delavcem, pristojnim v Ljubljano. Za oskrbo vajencev, ki so iz Ljubljane doma, pri mojstrih bo urad plačal 35 000, za delavske izobraževalne tečaje 5000, za ogrevalnico in pre- Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčiro. ker odpravi zastaja-nje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nočevalnico na Poljanah 20.000 Din. — V Gortanovem fondu je določenih 30.000 za podpore siromašnim primorskim beguncem. Raznih podpor bolnikom za zdravljenje po specialistih in za zdravila ter karitativnim društvom za obdaritve siromašnih občanov itd. je določenih 155.000 Din V tej postavki je všteta tudi podpora Rdečemu križu v znesku 70.000 Din. Neizterljive podpore v gotovini, hiralski stroški, zdravila in pogrebni stroški za tuje občane znašajo 5000 Dn. Za zdravstvo predvideva proračun 1.972.883 Din izdatkov (za 36.000 več kakor lani). Najvišjo postavko v tem poglavju tvorijo ->sebni izdatki mestnega fizikata (5 zdravnikov uradništvo in drugo osebje, med katerim so tudi 'mestni konjač in dve mestni babici) ki znašajo 302.625 Din. Za tržni urad je predvidenih osebnih izdatkov 132.813, za dva mestna desinfektorja 32.400, za ljudsko kopališče 25.800. za reševalno postajo 163.483, za bolnišnico za silo 9600 Din. Stvarni izdatki pa znaša io za mestni fizikat 36.000 Din, za reševalno postajo (obleka, vzdrževanje avtomobilov itd.) 194.925, za organizacijo obrambne službe za primer sovražnega napada iz zraka 50.000, za tržno nadzorstvo 47.000, za zasilno bolnišnico 10.000 Din. Osrednji protituberkulozni ligi v Ljubljani je votiranih 100.000 Din za vzdrževanje proti-tuberkuloznega dispanzerja. Za zdravljenje bolnikov z nalezljivo boleznijo je namenjenih 20.000 Din, za izolacijo in des-infekcijo 7000, za bolniško oskrbo siro- I. SMOSARSKA in V. VASILJEV v prekrasnem filmu HIŠA NA MEJI Zbori kozakov, plesi, pesem, kozaška ljubezen. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in nri zvečer mašnih občanov 200.000, za mestno posvetovalnico za šolsko mladino 15.000 (zobo-zdravniška dela ubožnim učencem, obsevanje z višinskim solncem itd.), za ortopedično zdravljenje šolske mladine (podpora ortopedičnemu zavodu društva »Ate-na« za zdravljenje siromašnih otrok) 10.000 Din. Znatne so tudi postavke za javna kopališča: ljudska kopel 110.000, letno ko- ?ališče ob Ljubljanici 70.000, kopališče na 'aboru 48.000, kopališče v Mednem (za počitniške kolonije) 14.000 Din. Za mestne šole je letos določenih 4,186.821 Din (za 480 tisoč več kakor lani). Pod tem naslovom so zbrani stroški za vzdrževanje cele vrste mestnih otroških vrtcev, osnovnih tn meščanskih šol, mestne ženske realne gimnazije in raznih tečajev. Prvi mestni otroški vrtec na Ledini (potrošno vzdrževanje, inventar, učne potrebščine) velja mestno občino 27.550 Din, vrtec v Trnovem 27.930 prispevek za vrtec pri uršulinkah znaša 2000 Din. Mnogo višje »o seveda postavke za osnovno šolstvo: I. mestna deška osnovna šola na Ledini 174039 Din, II. deška na Grabnu 155.679, III. deška na Vrtači 125.570, IV. deška na Prulah 133-550 osnovna šo!a na Barju 76.050, VI. deška v Šiški 193.505. I. mestna dekliška osnovna šola pri Sv. Jakobu 214.175, III. dekliška v Mladiki 196.036. IV. dekliška v Šiški 71.200 Din. Za manjšinsko šolo na Grabnu je namenjenih 8550, za pomožno šolo na Grabnu 6000 Din. — Za I. deško meščansko šolo na Prulah je določenih 17.000 za II. deško meščansko v šiški prav tako 17.000, za I. dekl. mešč. pri Sv. Jakobu 14.000, za II. dekl. mešč. v Šiški 10.000 Din. Med zasebnimi šolami pa: za Lichtentur-nov zavod 27.000, za uršulinsko osnovno in meščansko dekliško šolo 23000, za osnovno šolo v Alarijanišču 11.600 Din. Prispevek za drž. učiteljsko šolo znaša 32.400, za okrajno učiteljsko knjižnico 6000, za plačo tajniku in blagajniku krajevnega šolskega odbora 12.000 Din. Letni stroški za mestno žensko realno gimnazijo dosezajo lepo vsoto 1,416.432 Din. Za prosvetni oddelek pa znašajo izdatki 61.567. za trgovski tečaj 52.608, za mestno gospodinjsko šoio 275.990. za gospodinjske tečaje 20.000. za obrtno-nadalje-valne šole 120.000, za trgovsko nadaljeval- no Solo 15.000, ra drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt 32.500, za gostilni-čarsko strokovno šolo 42.000 Din. Za trgovsko akademijo se z norim proračunom povrne anuiteta v znesku 650.000 Din. Za znanost, umetnost in prosveto je votiTanih 765.725 Din (za 41.000 več kakor lami). Od te vsote je med drugim določenih 125 725 za kulturni oddelek mestnega magistrata, 30.000 za mestno knjižnico in čitalnico, 23.000 za nakup slik in kipov, 75.000 m podpor« t znanstvene ia kulturne namene, 400000 za narodno gledališče. 20.000 za mestne diletantske odre, 50.000 za narodno galerijo in 10.000 Din za pospeševanje umetnostne obrti. Razen tega je med rednimi ustanovam« določenih še raznih dijaških štipendij tex invalidskih in drugih podpor v znesku 113.846 Din. Za upokojence, vdove in sirote je določenih pokojnin in drugih dajatev za 3,383.182 Dn. Za plače in opravo poklicnih gasilcev je namenjenih 674.499 Din, za prostovoljno gasilno in reševalno društvo 400.000 Din. Za bolniško zavarovanje delavcev je odmerjenih 579 500 Din. V celoti je torej v novem proračunu določenih za izrečno socialne in kulturne namene 16,905.710 Din, kar pomeni pri letnem proračunu 47 milijonov v resnici veliko postavko. Razkrinkana morilska zarota Zdravnika dr. Laziča so umorili dva mlajša brata Draksina in njuna svakinja Beograd, 18. januarja. Strašna morilska zarota v Vladimirovcu je popolnoma razjasnjena deloma po priznanju samih zarotnikov, deloma pa po ugotovitvah kemične analize. Te ugotovitve so bile še posebno važne, ker so baš zaradi njih zarotniki izgubili živce ter naposled izpovedali, kako so umorili nesrečnega zdravnika. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bil strašnega umora sprva na-bol j osumljen mesar Trifun Draksin, najstarejši od treh bratov, ki se je ve okra* prepiral z zdravnikom, ker ga je ta ovadil zaradi nemarnosti v njegovi klavnici. Trifun pa je nedolžen, kajti izkazalo se je. da so zločin zasnovali in izvedli njegova žena Marija ter njegova brata Nikolaj m Marko. Ko je nesrečni zdravnik zadnjič odšel od doma, je dejal materi, da gre k Draksinu m ko ga ni bilo Teč nazaj, so vsi mislili na Trifuna Draksina. Zločin pa je bil izvršen v mesnici Trifunovega najmlajšega brata Marka, ki je iimel na posestvu staršev svojo posebno mesnico. V dogovoru z Markom in Nikolajem je zdravnika tia zvabila Trifumova žena Marija. Svak Nikolaj je čakal zdravnika skrit pred mesnico s puško. Zarotniki so nameravali svojo žrtev ustreliti, ker pa ie bil zdravnik le lahko ranjen, mu je Marko vrat presekal s sekiro. Na mesarskem vozičku so proti jutru truplo, ki se ga je glava komaj še držala, odo el j al i iz vasi in vrgli v obcestni jarek. Ker je bila vsa preiskava v Tri-funovi hiši brezuspešna, pa so naposled pregledali tudi Markovo mesnico in tam so našli predpasnik s sumljivimi krvavimi madeži. Ko je kemična preiskava izvedena v Beogradu, ugotovila, da so ti madeži od človeške krvi, so zločinci priznali in opisali izvedbo svoje zarote. V bistvu se priznanja ujemajo, dasi skuša vsak kolikor mogoče zmanjšati svojo odgovornost Tako trdi Marija, da je zdravnika samo poklicala po naročilu obeh svakov. Nikolaj pa pravi, da je po dogovoru nanj streljal in da je takoj zbežal, ko je videl, da ga ni zadel. Marko je priznal, da ga je udaril s sekiro, zatrjuje pa, da je storil to v silnem razburjenju. Kakor vse kaže, so imeli zarotniki tudi namen izropati stanovanje svoje žrtve, kjer je prebivala samo mati dr. Laziča. Viharna noč je bila za razbojniški napad posebno prikladna, napad pa ni bil izvršen, ker je bil nesrečni zdravnik prej povabil goste, ki »o čakali nanj pozno v noč in ga tudi iskali po vsej vasi Po zločinu so bili poleg pravih zločincev aretirani tudi najstarejši brat Trifun, Nikolajeva žena, starši treh bratov in neki sluga. Vsi ti so že izpuščeni, ker je s priznanjem zločincev izkazana njihova nedolžnost. Sluga, neki Bosanec, je bil sicer v hiši, ko »o zarotniki pripravljali zločin, a ni o vsem ničesar razumel, ker so brata in svakinja govorili rumunski. Danes napeta drama iz življenja kokainistov BELI STRUP Trgovina z mamili in nje zločini Zvočni kino DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. ln 9. url Cene 2, 4, 6 in 8 Din. Žrtev eksplozije Htastuik, 18. januarja. V vsej hrastniški dolini je bolno odjeknila vest o smrtni nesreči zglednega mladeniča Filipa Marna, ki je v soboto postal žrtev poklica na Grosupljem. Eksplozija gasilnega aparata v tamošnji vrvarni mu je zadala tako hude rane, da jim je pod- legel v ljubljanski bolnišnici. Njegov pogreb v torek popoldne na ljubljanskem pokopališču je najboljše dokazai, kako priljubljen je bil blagi pokojnik. Vsi uslužbenci grosupeljske tovarne, razen onih, ki so morali opravljati najnujnejša dela, eo ga spremili na zadnji poti. Uradnice in delavke so nosile v sprevodu krasne vence. Navzočni so bili tudi zastopniki vseh narodnih društev, posebno številno pa Sokoli in gasilci. Iz Hrastnika so prispeli zastopniki Sokola in občine ter mnogi prijatelji. Ob grobu sta se poslovila od pokojnika ravnatelj tovarne g. Dular in starosta grosupeljskega Sokola. Oba sta poudarjala, da je tragična nesreča iztrgala ne urno podjetju, marveč tudi narodnim organizacijam najidealnejšega sodelavca. Filip Marn se je rodil v Trbovljah lete 1910. in se je preselili s starši v Hrastnik, kjer opravlja njegov oče, kakor poprej v Trbovljah, sŠužbo občinskega redarja. V hrastniSki kemični tovarni »e je Lipe iz-vežbal v električareki stroki, nakar je dovršil delovodsko šolo v Ljubljani, kjer si je tudi s svojim blagom značajem pridobil mnogo prijateljev. Vsi, ki so z njim delovali v poklicu aH pa pri Sokolu in drugih narodnih organizacijah, ga bodo obranili ▼ najboljših spominih. Nenadna smrt Tržič. 18. januarja. Vratar ▼ predilnici v Tržiču g. Jože Rus je šel v ponedeljek po opravkih na tržiški gTad k svojemu gospodarju. Vračajoč se je začutil trenutno slabost, zato je stopil v svoje stanovanje na Ljubeljski cesti m sedel v kuhinjo za mizo Ker očitno ni hotel biti moten po raznih obiskih brezposelnih, je zaipahnil kuhinjska vrata. Ko se je vrnila žena iz tovarne, ni mogla v stanovanje. Na njeno trkanje ni nihče odprl. S siflo so morali odpreti vrata in na S NOCOJ tL c .JVOttf * C Mm. a. Q4m te M#«r i*, niarfni tm Ljudje, ki kaŠljajo lahko prenesejo bolezen-tke klice na svoje bližnje, a zlasti na otroke. Kalcij tn bronhijalni katar so po« gostoma začetek nevarnih bolezni, katerih se lahko obvarujete, če vzamete K R E S I V A L. Kresivaf ozdravi kašelj v kratkem časa KBESIVAL bistveno cenejši. Seda i samo Din 82.— po steklenici. največje začudenje so našli za mizo g. Rusa mrtvega. Zadela ga je kap Pokojnika so pokopali ob veliki udeležbi tržiškega delavstva in nameščenstva. Rajnki, ki je bil povsod zaradi svoje veseloeti in šega vos ti zelo priljubljen, zapušča odraslo hčerko, ki je poročena na Dunaju, sina pa mu je vzela svetovna vojna. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Črtajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Naš tenorist v viziji »Morje« Državna glasbena akademija iz Zagreba priredi drevi v unionski dvorani koncert, ki nastopi na njem tudi naš mnogo obetajoči rojak tenorist g. Ivan Franci. Pel bo tenorsko partijo Hrvata v Lhotkovi glasbeni viziji »More«, ki nam slika prihod hrvatskega naroda iz Karpatov na naš Jadran. Tenorista Francla smo spoznali lani v novembru, ko je nastopil v »Tosci« prvič v Ljubljani, pStem pa smo ga slišali na novinarskem koncertu 1. decembra. Obakrat je bil sprejet izredno toplo in posebno na novinarskem koncertu se je pokazalo, da smo dobili s Franclom odličnega pevca, ki bo svoj sloves nedvomno na koncertu drevi še bolj utrdil. Danes glasbena komedija, simfonija jazza ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 ALI NIKDAR g V tem delu nastopajo najboljSi orkestri sveta, žonglerji B plesnega parketa in jazzbandisti §§| Predstave ob 4., 7. M In 9.% uri zvečer. 13 NOV FOXOV ŽURNAL Igg Predprodaja vstopnic od 11. do % 13. ure popoldne. ESj Antolc&$a slovenske lirike Lirika je po splošni sodbi tista književna zvrst, ki \i v nji dosegla umetnost slovenske bet^dp najvišji vzpon; v nji se je razo-dela v najbolj značilni obliki svojska vsebina naše narodne duše. Slovenci se v jugoslovanski tipologiji pojavljamo kot liričen, ženski del (Dvornik,>vič) in naša prevladujoča liričnost nai bi bila v ostrem kontrastu z epično naravo Srbohrvatov. Nekateri si ialovo prizadevajo, da bi na osnovi tega karakternega nasprotia. čigar veljavnost bi bilo treba šele preizkusiti tudi na drugih naši vrednotah in tipičnih lastnostih, čim boli oddaljili Slovence od Srbohrvatov*. Značilno ie. da Cehom nihep ne pripisuje liričnega značaja, sam Dvornikovic jih n. pr. uvršča med tako zvane trde moške Slovane, vendar na eden naibolj poklicanih, prof. Arne Nov^k. ugotavlja v svoji najnovejši študiji o češki književnosti (v zborniku C^skoslov^rtska vlastiveda: Pisemnirtvi. Praha 1933). da ie izmed vseh čeških književnih zvrsiti lirika naibolj zrela, najbolj kvalitetna v 8vetsk-*m smislu, obenem na naibolj svoiska kot izraz češkega narodnega karakterja Arn» Novak upravičeno obžaluje. da ie prav ta literarna oblika nai mani prpložliiva. ker jp najt-sneje zvezana s samo strukturo izvirnega fez'ka — tožba, ki io smerno ponoviti tudi Slovenci. Valic temu sprejmimo mnenje, da smo PREGLED narod lirikov. Zaradi t>ga je bilo n koliko čudno, da vse do zadnjega časa nismo i mali poštene antologije naše lirike in naše poezije sploh, in da še danes nimamo dob-e antologiji naše celotne poezije od Prešerna dalje. Golarjev poizkus pred leti ni uspel. Antologija, ki jo je pred vojno izdal pri Matici Hrvatski prof. dr. Ilešič, je dajala za tedanje razmere boljšo podobo, vendar ni imela namena, pokazati našo poezijo izključno s pesniško - estetskega vidika, marveč poučno ilustrirati nje razvoj in' posamezne smeri, kakor je to potrebno v poljudne in šolske svrhe. Šele za božič smo dobili prvo antologijo, ki je vredna tega imena, namreč »Slovensko sodobno l i r i -k o« v redakciji Antona Vodnika in z uvodom Rajka Ložarja. Ta krasno, zares reprezentativno opremljena knjiga (prinaša tudi slike vseh zastopanih pesnikov), predstavlja v naši literatjri tako novost, da se moramo ob nji ponuiditi dalje kakor ob mar sikaterem drugem pojavu. Že naslov tega cvetobera slovenske lirične pesmi kaže, da ie bila v knjigo sprejeta samo sodobna lirika. Začeitek sodobnosti sovpada z nastopom Moderne v naši lifceratu ri. zato antologiio. ki }e v tem okviru nre-iena kronološko, ofvariaio Murn. Kette Cankar in Zupančič- Odtod sega izbor do nainoveiših imen. Po ljitih najstarejši izmed tu zastopanih lirikov je Fran Eller (1873). čigar pesniški pojav pa sega v povojno do- bo, t. j. v pesnikova zrela moška leta. kar je v tem krogu edinstven primer. Najmlajši pesnik pričujoče antologije, Bogomil Fa-tar, se je rodil 1. 1914. Med najstarejšim in najmlajšim je 38 imen, vseh pesnikov je torej 40. Med temi so mrtvi štirje. Nemara ni neznačilno, da ie v tem liričnem zborniku zastopana samo ena pesnica (Vida Tauferie-va); ali je to znak. da je naše ženstvo ne-lirično in da paradoksno predstavlja v liričnem. ženskem narodu njegov etpični element?! Po literarni klasifikaciji je zastopana lirika novoromantične in 'mpresionistiene generacije, slednje z odtenki v romantično in klasicistično smer, dalje generacija postim-presionizma z očitnim nagibom v ekspreeio nizem, nato ekspresionistična smer, ki pri nas ni imela kdo ve kaj obilne žetve, nato pa poeziia nove stvarnosti vse do najnovejših odtenkov. Za vsakega književno - teoretično razgledanega čitatelja je posebna zanimivost obsežni uvod Raika Ložarja (45 strani). Uvod v antologije imajo po naravi stvari d>ln čcn namen: pokazati morajo čitatelju značaj in pomen obravnavane literarne zvrsti in nje časovnega razdobia. opozoriti ga na značilnost v antologiji zastonanih avtorjev in ga •►grft? za pravilno uživanje izbora Uvod dr Ložarja izpolniuie orvi dve zaht» vi, tretji p» komaj zadošča. Ta uvod r-e nam-"ft naiobsežneiša in najiz^rpn^ša iosedsnia Rudija o naši sodobni liriki: po Svojih e>ve tovnonazofskih in literarnonaT-ii-drih osnovah. po novih vidikih, s katerimi vrednoti posamezne pojava in veže razvojno liniji. pomem važpn poizkus enolp-e, na znanstvenih temeljih sloneče klasifikacije naše lirike. poslužjjog se pri tem najmodernejših formalističnih metod. Zaradi tega se bo morda okrog tega uv>da sukala 5e marsikak-šna literarno - teoretična in kritična disku-si;?, kajti Ložarjeve nazore, metodo in izsledke bodo morali naši kritiki in esleti polvr-či temeljitejši razčlembi. Vendar pa tak uvod ne sodi v antologijo lirike. Ne sodi *ein p) svoji prenatrpanosti 9 'eorijami, ki jih suši krog čitateljev ue pozna (saj tudi v tem ix>gledu še vedno precej tičimo v 19. stoletju in le manjši krog mlajšega izobraženstva uvažuje izprem embe. ki so nastale v modernem mišljenju s prodorom d ihovnih ved in s prevratom v fizikalnih vedah). Z druge strani dr. Ložarja uv^l ne s>di sem po svojem težkem slogu, ki je vzlic avtorjevemu odklanjanju racionalizma v jedru izrazito racionalističen in zahteva od čitatelja dokaj intelektualnega napora Ob njem se ne bo nihče ogre4 za liriko, priznavamo pa. da bo pozoren čitafcdj literarno-teoretično marsikaj pridobil, če ni že en courant z najnovejšimi sitrujami na tem področju. Pisec uvoda s? v glavnem drži Vebrove predmptnofilozofske estetike. Liriko obravnava kot posebno, v filozofskem emisij avtonomno literarno zvrst. V nasprotju z naturalistično estetiko poudarja kot novo. sodobnemu duhu bližie *«t-»tsko stališče, da lirična pesem ni pesniška upodobite zenška, IIL bolgarski stenografski shod, Id je bil določen za 21. t. m., je po iniciativi bolgarskega stenografskega društva >Brzopis« v Sofiji definitivno preložen na 15. aprila 1934, ki je obenem 80. rojstni dan očeta slovenske in bolgarske stenografije prof. Antona Bezenška. Obenem je stavilo društvo »Brzopis« sofijski mestni občini predlog, da se imenuje ena mestnih ulic po Antonu Bezenšku. Bolgarski stenografi so v živahni zvezi z odborom za proslavo v Ljubljani in se bodo udeležili tudi odkritja spominske plošče na Bezenškovi rojstni hiši v Bukovju v začetku julija 1934. Tudi za knjigo o Bezenškovem delovanju med južnimi Slovani, ki jc bo omenjeni odbor izdal v teku marca in za katero so prispevali Bolgari posvetilne članke, ki bodo vnešeni v knjigo v bolgarščini, vlada v Bolgariji veliko zanimanje. Dolžnost je tudi Slovencev, da podpro delovanje odbora in se odzovejo na razposlane okrožnice. ♦ Slovaški etnograf dr. Geryk v Zagrebu. Ravnatelj slovaškega narodnega muzeja v Turčianskem sv. Martinu, dr Jan Geryk je prispel v Zagreb, da bi v svojem muzeju uredil tudi oddelek hrvatske folklore z vsemi tipičnimi predmeti in vzorci. Za hrvatsko folkloro je v muzeju rezervirana dvorana s površino 500 kv. metrov, dočim je slovaška etnograflja razstavljena na površini od 2200 kv metrov. Turčianskl avetomartinski muzej Ima tudi svojo knjiž. nlco, ki obsega preko 170.000 del. Dr. Ge-r7k je obiski zagrebški etnografski au-zej in urednika folklorističnega »Zborni-ka<. V LUČKAH... J X Imenovanje. Za upraviteljieo zavoda za prisilno vzgojo mladoletnic v Slavonski Požagi v 5. skupini je imenovana *ospa Marija Danko. ♦ Smrt odličnega častnika. V Beogradu Je umrl polkovnik Kosta M. Barjaktarevič. poveljnik 18. pešpolka Pokojnik je spadal v vrsto onih častnikov, ki so se odlikovali z največjo hrabrostjo v vseh vojnah od le. ta 1912 naprej in ki so bili istočasno tudi najbolj sposobni za vzgojo častniškega naraščaja. Rodil se je leta 1886. v Beogradu kjer Je tudi dovršil višjo šolo vojne akadn mije. Predno je postal poveljnik 18 pešpolka, je bil prideljen v službovanje pri podčastniški šoli in v nižji vojni akademiji. ♦ Modri vlak v zlatarskem okraju. Poljedelsko razstavo ln nje^a predavanja Je t zlatarskem okraju obiskalo rekordno število kmetov. Modri vlak se je ustavil na postajah v Bedek ovčini, Zlatar.Bistrici, Budiščinl in Golubovcu ter je imel v treh dneh preko 10.000 obiskovalcev. ♦ Natečaj za najboljšo študijo o tujem kapitalu v balkanskih državah. Jugoslovenska skupina balkanske konference objavlja, da je na podlagi sklepa sveta balkanske konference in v zvezi s posebno podporo Carnegijeve ustanove razpisan natečaj za najboljšo studijo o vprašanju: Tuji kapital v balkanskih državah, in sicer v Albaniji, na Bolgarskem, v Grčiji, Rumuniji. Turčiji in Jugoslaviji. Natečaj bo razpisan pod nastopnimi pogoji: 1, udeleži se ga lahko vsakdo brez razlike narodnosti; 2. razprave morajo biti napisane v franc. jeziku; 3. izročiti jib je treba do konca avgusta letos v 7 izvodih v tajništvu balkanske konference, Beograd, Ratnički dom; 4. vsaka razprava mora imeti posebno geslo, ime avtorja pa mora biti predloženo v zapečatenem omotu; 5. razprave bodo izročene posebni ocenjevalni komisiji šestih strokovnjakov, izbranih iz narodnih skupin balkanske konference; 6. razdeljene bodo tele nagrade: ena po 400 dolarjev, dve po 200 dolarjev in tri po 100 dolarjev. ♦ PodDore za pogozdovanje. Minister za za gozdove in rudnike je podelil tele podpore za pogozdovanje: ravnate'istnj nre-moženlske občine v Bjelovaru 35 000 Din. slunlski premoženjski občini v Karlovcu 30 000 Din in premoženjski občini r Otoč-cu 40.000 Din. Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesia, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova,, gren-čica zasta.ianie v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Danes pri Slamičis: najfinejše morske ribe Najboljša vina! ♦ Odprte planinske koče. Planinske koče na Sv. Planini in Sv. Gori so vse leto odprte in oskrbovane. Na razpolago so kurjene sobe. Teren na Sv. Planini je 'znan 8muški teren ▼ Zasavju. Dom na Krvavcu in Valvazorjeva koča sta 3talno oskrbovana in Je r neposredni bližini idealen smu-ški teren. Celjska koča nad Celjem, priljubljena Izletna točka, obA življenje teče dalje«. Zunanja snemanja tega filma so že gotova in se bo februarja vršilo delo le v ateljeju Za sodelovanje pri tem filmu bo prejela ga. Ita Rina 4000 nemških mark (okroglo 75 000 Din). ♦ Nj. Vel. kralj je sprejel pokroviteljstvo nad reprezentančnim tehniškim plesom, ki bo 3. februarja v Celju. ♦ Za organizirano pomoč gladujočim rudarjem. Ker je akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani odgovoren za svoje poslovanje predvsem široki Javnosti, iz katere se mu stekajo sredstva za njegove pomožne akcije, podajamo y naslednjem tudi obračun rudarskega koncerta, ki se je pred nedavnim vršil v Ljubljani, in z njim združenega rudarskega dne. Dohodki od koncerta so znesli brutto 16.476 Din, od česar odpade na vstopnine 15.651 Din, na preplačila 125 Din, na honorar za prenos po radiu 500 Din, očetje frančiškani pa so za nastop slavčkov v cerkvi prispevali 200 Din. Zbirka po mestu na rudarski dan Je znesla 4800.25 Din, uprava velesejma je darovala 1000 Din, posamezni darovalci pa 224 25 Din skupaj 6025. 50 Din. Skupni dohodki koncerta In zbirke so znesli 22.501.50 Din, stroški za koncert in za zbirko pa skupno 7400.75 Din, tako da je po odbitku vseh izdatkov ostal čisti iznos 15.100.75 Din. Od tega Je odbor naložil 15.000 Din v poštni hranilnici. Ker smatra odbor za eno svojih najvažnejših nalog posredovanje služb in pouka rudarski mladini, ki v domačem kraju nima nobenega Izgleda na bodočnost, je odločil to vsoto za britje potnih stroškov učnine itd. mladim fantom in dekletom, ki odhajajo iz revirjev v svet. Od naloženega zneska je doslej naka-zal na naslov trboveljske občine za potne stroške v doslej posredovanih 44 primerih, za učnfne itd'. 3200 Din, tako da znaša vloga v hranilnici »e 11.800 Din. _ V naravi pa so v zveš* •z nabiralnim dnem darovale nas'ednje tvrdke: tvornlce usnja Freund v Mariboru, Woschnagg v Šoštanju. Verbič na Vrhniki po eno balo usnja, tvornice čevljev Peko v Tržiču 1 zavoj snežk, Petovla v Ptuju 1 zavoj copat. Bat'a v Borovem 1 zavoj In 20 parov gumijastih škornjev (te škornje je tvrdka sama neposredno razde, lila 20 dečkom v Trbovljah In Hrastniku, obenem pa je obljubila, da bo letos spre jetih nekaj dečkov lz revirjev v njen in ternat v Borovem), trgovina s čevlji Rog lič v Mariboru 1 par čevljev, predilnica Mantner v Litiji 1 balo molina. tekstilna tvornica Tivar v Varaždinu 1 obleko Id 1 hubertus-plašč, velepražarna »Prola« v Ljubljani 600 kg žitne kave, Kolinska tovarna cikorije 27 kg kavnega dodatka tvrdka P. Kovač v LJubljani 4.5 kg za čimbe. Vse zbrano blago Je odbor dostavil trboveljs'.:! občini, ki ga je razdelila med najpotrebnejše. _ Znesek 800 D;n, ki se Je ob isti priliki nabral Iz denarnih prispev kov posameznih tvrdk. smo že Izkazali v poročilu o akciji za prehrano gladujočih rudarskih otrok ♦ Redukcija rudarjev v rudniku Kreka. Ravnateljstvo državnega rudnika v Kreki Je sklenilo opustiti delo r starem rovu »Posavina«, kar ima za posledico odpust 150 rudarjev, ki so po veliki večini že preko 10 let v službi. Rndarjl so po svojih zaupnikih predlagali, naj bi se namesto redukcije uvedlo okrožno delo, da bi tako posledice zmanjšanega obratovanja prenašali /si rudarji. ♦ O bankrotu »rodbinske« banke v Para činu je izreklo sodišče v Jagodini že drugo razsodbo. Paračinska banka Je lani skrahirala In proti njenemu vodstvu je sodišče uvedlo preiskavo. Mnogih slepari: in lažnega bankrota so bili obtoženi pred sednik banke Milun Popovič ln njegova si nova, ki sta v očetovi banki opravljala posle ravnatelja Ln knjigovodje. Vodstvo te »rodbinske« banke je bilo že p0 prvi razpravi obsojeno, Ln sicer oče — predsednik na 5 ln pol, direktor na 4, knjigovodja ps na poldrugo leto robije Obsojenci so s* pritožili, kar pa Jim nI pomagalo, ker so bili sedaj pri ponovni razpravi obsojeni vnovič na Isto kazen. Paračinska banka je oškodovala mnogo siromašnih vlagateljev. Ki ne bodo nikdar prišli do svojih prihrankov. Rodbinskemu vodstvu banke so bilf razne malverzacije olajšane zaradi tega, ker Je bil predsednik banke Milun Ponovil tri leta tudi predsednik paračinske občine Sredstev za iztrebljenje Je mnogo. Zanesljivo, milo, normalno izpraz-njenje omogočajo ARTIN - dra-žeje. Vsebina Škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobren« *g» idravja, S. Br. 22.115. o4 12. decembra 1933. • Smrtna nesreča v rudniku Radoboju. V premogovniku Radoboju pri Krapinl je storil smrt rudar Alojz Sajko iz Kraljeviče. Pri delu v rovu ga je zasula in zadušila nad 2 m visoka plast zemlje. Komisiia je ugotovila, da gre za nesrečno naključje in ne za pomanjkanje varnostnih naprav. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. PRIDE! Iz Ljubljane u_ Pogreb gospe Ivane Seunigove, ki se je vršil včeraj popoldne, je v izredni meri pokazal spoštovanje, ki ga je v vsej Ljubljani uživala ugledna pokojnica. Pred hišo žalosti na Starem trgu so se takoj po 14. uri zbirale množice ljubljanskega prebivalstva. Pogrebne obrede je vršil šentjakobski župnik g. Barle ob asistenci treh duhovnikov. Pogrebni voz, v katerega eta bila vprežena dva para vrancev, je 'bil ves obložeD s krasnimi, težkimi venci, ki so jih poleg svojcev darovale tudi mnoge prijateljske družine, med njimi minister dr Albert Kramer in gospa. Za globoko žalujočim sinom in štirimi hčerkami so se vrstili sorodniki, nato so sledile mnoge ljubljanske dame, med njimi gospa Anči Kra-merjeva z gospo Olgo Pucovo, dalje števil, ni najvidnejši predstavniki, tako g. divizi-onar Oukavac : gospo, predsednik PZ dr. Baltič in arhitekt Šubic, predsednik Zve ze denarnih zavodov gen. ravnatelj Slo-kar, tajnik dr, Pless in drugi predstavniki Zbornice TOI, načelnik prosvetnega oddel. ka prof. Josip Breznik in nekateri drugi višji uradniki banske uprave, ravnatelj Akademskega kolegija prof. Jeran, predsednik MŽD g. dr. Oton Fettich in večje število občinskih svetnikov, generalni tajnik TPD Josip Pogačnik, starosta Ljubljanskega Sokola Boiumil Kajzelj, zastopniki uredništva in uprave »Jutra«. mnw trgovci, bančni uradniki Ln še številni predstavniki vseh ljubljanskih krogov. Skozi špalir občinstva se je dolgi sprevod ob solnčnem vremenu pomikal čez čevljarski most in zavil čez Novi trg v Gospo, sko ulico ter nadaljeval pot skozi Wolfovo ulico in Marijin trg na Miklošičevo cesto, nakar Je zavil po Komenskesra nlici oroti Sv Križu. Mnogo udeležencev pogreba je sledilo krsti tik do grobnice, kamor Je legla ugledna pokojnica k zadnjemu počitku ob strani moža In hčerke. Lahak i bodi počitek po obilnem delu v življenju! Planinsko veselje priredi S. P. D. 1. febr. ob 20. na Taboru NI NIKAKA ČAROVNIJA, temveč samo edinstveno pomlajujoče in osvežujoče delovanje Hormolin - kreme, ki dela kožo gladko in mehko kakor baržun. Hormoni, ki jih vsebuje ta krema, ne pomlajujejo samo kože, ampak vse telo. Zato zahtevajte izrecno pravo »Hormolin-kremo Paracelsus«. n DREVI OB 20. URI • V DVORANI HOTELA »UNION« SIMFONIČNI KONCERT DRŽAV. GLASBENE AKADEMIJE V ZAGREBU I Nocojšnji simfonični koncert v veliki dvorani hotela Unlona se začne ob 20. Spored: Beethoven: Violinski koncert s sprem-ljevanjem velikega orkestra v d-duru (so. list Zlatko Topolski) ln Morje, simfonična vizija za 6oli, zbor in veliki orkester. Solisti so: Marjana Radev, Ivan Franci, Dezl-der Halaz in Nikola Bogdan. Mešani zbor Šteje 60, orkester pa 70 članov, vsi gojenci državne glasbene akademije lz Zagreba. Dirigiral bo rektor Fran Lhotka. Državna glasbena akademija v Zagrebu, ki je danes najviše organizirana glasbena šola v naši državi, Je izšla lz šole hrvatskega glasbenega zavoda, ki je do prevrata deloval in vzdrževal sistematično glasbeno šolo z.največjimi umetniškimi uspehi. Po prevratu je prevzela šolo država v svojo upravo, hrvatski glasbeni zavod pa vrši še aaoalje svoje glasbene funkcije. Društvo obstoja od leta 1826. dalje. Nocojšnji nastop držav, ne glasbene akademije v Ljubljani bo .prvi večji njen koncertni nastop v našem mestu. Orkester in zbor pod umetniškim vodstvom g. Frana Lhotke uživata v Zagrebu najboljše ime. Obe deli, Izmed katerih je prv0 eden najlepših violinskih koncertov svetovne literature, drugo pa simbolično delo, ki v dveh delih opeva prihod Hrvatov iz Karpatov na naš Jadran, sta bili že ponovno izvajani v Zagrebu z največjim uspehom. Od Morja se b0 izvajal drevi le prvi del. Besedilo, ki ga pojo solisti in zbor, je priobčeno v sporedov! knjižici, ki je izšla za ta večer. Občinstvo ponovno vabi mo, da v velikem številu pose-ti ta koncert in tako pokaže svoje zanimanje za napredek glasbe, predvsem za intenzivno umetniško delo v zagrebški akademiji In v Zagrebu sploh. Prodaja vstop, nic v teku dneva v knjigarni Glasbeno Matice, od pol 20. dalje pa v veži pred veliko dvorano Uniona. u__ Razdelitev poslov pri ljubljanskih sodiščih. Pri sreskem sodišču v glavnem ni nikakih sprememb. Sodnik g. Branko Goslar vodi civilno pravdne stvari po določenih črkah toženih strank in tožbe zaradi odškodnine Iz avtomobilskega obrata. To je 'IL oddelek. Tretji oddelek vodi s. o. s. g. Vladko Velušček, IV. oddelek tožbe črk P do Ž s. o. s. dr. St. Bajič, oddelek •IVa s tožbami črk C, E, I, J, T do 2 ln sodne odpovedi s. o. s. g. Janko Muller. Pr! okrožnem sodišču so bile izvedene le delne spremembe. Civilni senat L vodi sodnik Alojzij Zigon, člana sta sodnika Jakob Jerman ln dr. Vladimir Zelezinger. Sodnl-ki-poedinci za civilne zadeve so g. Rajko Lederhas, dr. Josip ženk in dr. Vladimir Rupnik. Trgovskemu senatu predseduje s. o. s. Jakob Antloga, člana senata sta s. o. s. Anton Avsec in sodnik-laik. Sodni-ki-poedinci v tem oddelku so: g. Rajko Lederhas, dr. Josip šenk in dr. Vladimir Rup. nik. Sodnik-poedinec za menične in čekovne zadeve je g. Jakob Antloga. Predesdnik prizivnega in rekurznega senata za civilne zadeve je s. o. s. dr. Gašo Stojkovič, člana senata dr. Jurij Stempihar in Srečko Verbič. Kazenski oddelek je ostal v glavnem neizpremenjen. Predsednik Je g. Anton Mladič, namestnik g. Ivan Kralj, člana malega senata sta gg. Ivan Kralj ln Adolf Hudnik. Senat 5 sodnikov: predsednik g. Anton Mladič, namestnik g. Ivan Kralj; člani senata: gg. Ivan Kralj, Adolf Hudnik, Franjo Gorečan in Rajko Lederhas, odnosno namestniki. Kazenski sodnik-poedinec g. Franjo Gorečan. Sodnik za mlajše mladoletnike g. Ivan Kralj. Preiskovalni sodniki: VK. oddelek sodni pristav g. Viktor Prohinar, IX. oddelek sodnik dr. Mirko Kresnik, XI. oddelek preiskovalni sodnik pristav s. o. s. Vinko Pance. Obrtno sodišče vodi g. Jakob Antloga. u— Tragično premlnilega medlcloca Davida Zelcerja so spremljali na njegovi zadnji poti mnogoštevilni tovariši. Aka demsko pevsko društvo mu je zapelo &a-lostinko, društvo mediclncev pa mu Je po. ložilo venec na grob Tovariši pokojnikovi se za vse te izraze sočutja in pietete Iskre no zahvaljujejo, posebno zahvalo pa Izrekajo židovskemu predstavništvu za materialno podporo pri pogrebu. u— članom ln članicam J. n. a. d. »Jadrana«. Drevi ob 20. bo otvoritveno predavanje v zimskem semestru z lnteresantno in aktualno temo: Moderna država. Oseb nost predavatelja, g. univ. prof. Spektor-skega, ki je bil že večkrat naš spoštovan gost, nam jamči, da bo z večerom vsak zadovoljen. Posetite predavanje polnoštevilno in mu izkažite s tem ponovno svojo zahvalo za njegovo naklonjenost. Vabljeni tudi prijatelji in starešine društva. — Odbor. u_ V društvu »Soči« bomo t »oboto 20. t. m. ob pol 21. pri »Levu« Imeli priliko spet slišati našega odličnega predavatelja mestnega zdravnika g. dr. Franta Misa. ki bo govoril o žlezah z notranjim Izloča njem In njihovi zvezi s telesnim in dušev. flim zdravjem Vabljeni »Sočani«, prijatelj) ln vsi. ki vas ta zelo poučna snov zanima Vstop vsem prost. u— Gojenci državne glasbene akademije Iz Zagreba, ki bodo koncertlrall drevi ob 20. v veliki dvorani Uniona, se pripeljejo v Ljubljano s poštnim vlakom ob 18 Na ko-kolodvoru Jih pozdravijo gojenci državnega konservatorija, državnega učiteljišča in pevski zbor Glasbene Matice Vabimo pa tudi druge prijatelje k sprejemu. BOHEMSKI KARNEVAL 27. jan. — Udon — Ronny U— Gilgl, ena Izmed nas _ Je naslov filmu, ki ga bo predvajala ZKD danes ob pol 15. BrLgita Helm nam v tem delu pokaže nov tip ženske, vzrasle in vzgojene t svobodnih nazorih sedanje dobe Film j« najboljše delo te odlične nemške umetnice. Vstopnina 3 in 5 Din _ Komur je do tega, da vidj propast, ječo ln ljubezen mladega dekleta, naj si ogleda prekrasno filmsko delo j Sestra Angelika*, ki pride v Elitni kino Matica. _ Simfonija jazza >N' zoj ali nikdar, ki ee predvaja danes v Matici, pa je film smeha, zabave ln lepe godbe. Poglejte! u_ Smučarski |z|et| 8PD. Zimsko-sportni odsek SPD priredi v soboto ln t nedeljo skupni smučarski izlet na Krvavec kt na Orožnovo kočo. Skupina izleta na Krvavec: odhod z glavne postaje v Ljubljani t soboto z vlakom ob 13.43; povratek r nedeljo z vlakom iz Kamnika ob 17.25, vodje skupine je g. Marsel; cena Izletu na Krvavec 38 Din (železnica, prenočišče na skupnem ležišču, večerja, zajtrk in kosilo) Skupina Izleta na Orožnovo kočo: odhod v soboto z vlakom (z Bohinja v nedeljo ob 17.45; vožnja po železnici za polovično ceno; prenočnlna znaša 10 Din (hrano Je treba nesti s seboj). Udeležbo za Izlet na Krvavec, odnosno na Orožnovo kočo Je treba prijaviti najdalje do petka 19. t. m. v pisarni SPD, palača Grafike, Masarykor& cesta, telefon 29-63. u_ Sokol Ljubljana ■ SlSka priredi dne 21. t m. ob 3. popoldne v spodnji dvorani hotela Believue čajanko ta naraščaj in de-co, na katuro vabimo tudi starši članov imenovanih oddelkov K čajanki bomo prišli vsi, ker ni vstopnine in je postr -žba brezplačna Pokažite, posebno starši, da ste pravilno umeli jkrep novega prednjaškeaa zbora, ki je že takoi v začetku svojeea delovanja pripravil veselja svojim oddelkom. Na svidenje! u_ Rekordne obsodbe. O kazenskih razpravah pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča smo že včeraj obširneje poročali. Senat je proti 9 obtožencem, ubijalcem Ln vlomilcem, Izrekel odnosno potrdil stroge sodbe, katerih kazen je d-osegla 33 let in 6 mesecev. Zadnja sta prišla pred senat poklicna vlomilca Martin Potočnik in France Sokiič, doma lz Gorij aa Gorenjskem, ki sta pred leti izvrševala kar obr-toma razne vlome po Gorenjskem Ln sta. postala pravcata strahovalca gorenjskih kmetov. Predlanskim sta 28 februarja vlomila pri ge. Filipini Kobal v Gorjah !n Ji odnesla razne stvari v vrednosti okoli 250 Din. Bila sta lani že obsojena na večjo ro-bijo zaradi mnogoštevilnih vlomov. Sokiič Je lani poleti pobegnib lz mariborske kaznilnice ter se klatil okrog pod napačnim imenom, ker se mu je posrečilo dobiti delavsko knjižico, ki jo je potem na nekaterih mestih ponaredil Klatil se je tudi po vaseh okoli Vrbskega jezera Mali senat je potrdil sodbo: Potočnik na 2 leti ln 8 mesece robije, Sokiič pa na 1 leto in 6 mesecev robije ter na denarno kazen 1S0 Din odnosno v tridnevni zapor. Senat ie v sredo razpravljal od jutra do poznega Dopoldneva. u_ škotskega rmaja že Imajo... Zvede. li smo, da so v škotskem jezeiru Loch Ness ujeli pošast, ki vznemirja že par tednov ves svet. Pogumni lovci so Ljubljančani. O zanimivem lovu bomo še poročali. u_ Plesna šola Sokola I. Tabor. V nedeljo 21. t. m. ob 20. se bo vršila v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru ra-ključna plesna vaja, združena s čajanko. Policijska ura podaljšana. Igra priznan! The Falcfcone Jazz. Vabljen! prav vsi. PENSION — RESTAVRACIJA ,,JALOVEC" Rateče—Planica, tri minute od železniške postaje, nudi brezplačen smučarski tečaj, vodstvo za ture tudi za poedince. mo zanikati, ni mogel pred občutljivo tehtnico lastnega okusa pomagati dragače, kakor s subjektivnim merilom in z osebnim svetovnonazorskim gledanjem. Urediti dobro antologijo lirike, je nedvomno težje kakor ur? moderne lirike. Bandolairejevski demonizem poezife Antona Novafann je nezadostno in Medo ra-etopan 8 pesmijo »0&> Mrak«. Tudi Stane Kosovel ni z eno samo pesmijo ornafen dovoli markantno. Poezija Antona Ocvirka se takisto na da odpraviti t eno pesmijo in z Ložar jevo opazko, da njegov i zglajeni izraz aabranjuje moči pesniškega doživetja dostop do nas. Ali stroga zvestoba klasični obliki n. pr. pri Valšrvju ali pri našem Gradniku ter njun izglajeni izraz ovirate dostop pesniškega doživetja pri nas?! Ce bi bila v tej antologiji svobodneje zastopana poezija navedenih pesnikov, bi bila celotna podoba naše sodobne lirike nekoliko drugačna; v nji bi bilo mani zamaknjenosti v idealne privide in več zemeljskih tonov. — Po vsem tem lahko dvomimo, da so pri obravnavanju nekaterih pesnikov elede njih udeležbe v antologiji odločevali na tehtnici urednikovega okusa samo in edinole pesniško - kvalitetni momenti. Vzlic vsem, pri antologijah talko rako? že neizogibnim pomislekom in ugovorom s tega ali onega vidika pa priznavamo, da je »Sodobna slovenska lirika« izpolnila že prehudo zevajočo vrzel. Naj bi ta knjiga v času. ki je tolikanj odtujen lirifn^mu izrazu in nenaklonjen delu oblikovalcev naideli-katnejše literarne umetnosti, nosila tudi v širše narodove sloje svetlo poslanstvo domače poezije I —o. Peter Podreka — pesnih beneških Slovencev Po koncertu »Ljubljanskega Zvona«. čigar program Je — kakor zna no — obsegal skladbe komponistov lz Julijske Krajine, nam je dolgoletni voditelj goriških Slovencev in njih današnji zgodovinar g. Andrej Gabi šček napisal nekoliko zanimivih re miniscenc na Petra Podreko in njegovo rodoljubno poezijo, ki je pred petdesetimi leti močno vplivala na narodno zavest goriških Slovencev. Priložnostni verzi tega ljudskega pri-godničarja pač nimajo literarne cene, imajo pa svojo vrednost v splošni kulturni sliki tedanje dobe, v ozračju narodnega prebujenja, v Ci-talniškem in veseličarskem razdobju, iz katerega so pozneje poganjale višje kulturne vrednote. Današnji položaj daje tem kulturno-zgodovin-skim beležkam vrednost starih, srcu dragih reči, sledov dobe, ki je bila na teh težko preizkušenih tleh . radostne jša od današnje. Uredništvo. ... Opazil sem. aa pri pesmi »Slovenskim mladenkam« ni bi' označen — pesnik, beneški Slovenec Peter Podreka, kap lan v Roncu na oni strani Matajurja, nad staro cesto od Kobarida v Čedad, tik za bivšo državno mejo. Bil je pesnik prigod-ničar Ob novih mašah ob kakih slavnost nih prilikah je začutil v sebi pesniško žili co in je spesnil marsikako lepo prigodnico Tam okoli 1. 1877. se je mudil v Kobaridu kjer je imel učitelj in skladatelj Srečko Ca ril svoj pevski zbor v Narodni čitalnici (ki jo Je ustanovi1 S^mon Gregorčič le ta 1871). Pa so pevci Podreki na čast za peli nekaj pesmi, med temi Carlijev »Bled« Podreka je bil vesel, da imajo Ko-baridcl takega učitelja — pa mu je pri ti- sti priči zapel pesmico za lepo — mazurko. Glasila se je: Jaz nisem Taljanka, pa tudi ne bom. sem zvesta Slavjanka in ljubdm svoj dom. Hči matere Slave, kreposti nje znam. »lavjanske zastav« nikoli ne izdam. Sad moj*ga poroda pa mora bit', mora bit' svobodi naroda —: slavjanski ifiitt Le Tebi bom zvesta, predragi moj dom, a tujcu nevesta nikoli ne bom! čez par dni so Kobaridc! že peli lahkotno mazurko na to srčkano besedilo, ki je šla v živce ln noge. In naše kobaridske de vojke so to mazurko najrajši plesale. Besede; »Sad moj'ga poroda ...« so za vmesni trio. Iz Kobarida se je ta »Slav janka« razširila po vsej deželi. ...In je izpolnila svojo nalogo... Kamor smo prišli, povsod so se dekleta skazovala s: »tujcu nevesta — nikoli ne bom!« V dobi naše ginljivo zanimiv« narodne renesanse je prišel beneški kaplan Podreka na pomoč s svoio mazurko... Pesem: »Slovenskim mladenkam« pa se Je rodila 1. 1878 po velikem taboru na 2ga-novem dvorišču v Kobaridu. Ta tabor je bil še nekak odsev taborov, ki smo jih bili pričeli 1. 1868. Na Sempaskem polju je bil prvi ln največji tabor, ki ga je vodil oče goriških Slovencev dr. Karol Lavrič. — Dve leti po nesrečni smrti Lavričevi so njegovi učenci priredili velik tabor v Kobaridu na dvorišču znane patricijske hiše Andreja Mašero čegar drugi sin živi še danes v Ljubljani, — prof. Fran Mašera. Za tabor smo kobaridski pobje radi pomeli dvorišče, okrasili hodnik z zelenjem in raz-' obesili zastavice poleg ogromnih trobojnic. — Na taboru je prvi govoril poznejši kranjski politik Fran Povše, za njim gori-Ski Ern. Klavžar, poslanec vipavski Jos. Faganel in pa Ivan Nabergoj s Proseka, poznejši voditelj tržaških Slovencev. — Ko-bariški pevci pa so pod vodstvom učitelja Carlija peli in i nekak višek še zapeli: Jaz nisem Talijanka . Morali so ponoviti, najbolj navdušen je bil pa P^ter Podreka ... In še tisto popoldne je spesnil pesmico: »Slovenskim mladenkam«, ki naj pojo veselo in še dalje budijo slovensko deželo, kajti naša danica je vendar že vzšla tn zdrobila sovražnike v prah Ko se združijo vsi sinov; slovenski v rod velikanski, takrat bo sovražnike strah, — ali mladenkam se bodo vila vezila v slavni spomin. In te »S^venske mladenke« Je uglashil Volarič ob klavirju v •»Narodni čitalnici« v Kobaridu ki J? bila takrat v drugi patri-cijsk? hiši Fedrlgovi (Juretičevi*. 1. 1883., torej točno pred 50 leti. Tudi ta ženski duet Velike zimskosportne prireditve L, Z. S. P. ▼ Ljubljani SOBOTA 20. januarja ob 14. uri: tek na 18 km — dlj in start pod Rožnikom. NEDELJA 21. januarja ob 10. in 15. uri: skoki na skakalnici v Mostecu. u_ Lep večerni pojav. V »redo svečer •o lahko mnogi Ljubljančani to okoličani op .zovall nend .aden nebesni pojav. Večerna zarja je bila čudovita. Sprva so oblaki žareli v živo rdečih barvah, ki so se naglo spreminjale v lilasto rdečo in bledo modro barvo. Proti večeru, ko Je nastala že tema, se je na zapadu pojavil prvi krajec v dokaj nepričakovani legi. Oba roslja sta bila navpična. Poleg krajca se ;e živo bleščala velika zrvezda Včeraj zjutraj, v dob} sredozimcev, ki traja od 17. do 25. t. m.. Je pritisnil mraz. ki je v dravski banovini dosegel 3.5 do 10 stopinj C pod ničlo. Po dnevi pa Je bilo lepo solnčno vreme. u_ V mestni klavnici se bo v soboto ob 15. prodajalo na prosti stojnici svinjsko meso po znatno znižani ceni. u_ Drevi nadaljevalni plesni tečaj Jen- kove šole v Kazini. Novi članl-ce vabljeni. Posebne plesne ure vsak dan. ' članom VZAJEMNE POMOČI tn članom ostalih pomožnih blagajn! Nudimo proti gotovim pogojem celotno odškodnino za Izgube pri gornjih pomožnih blagajnah. Naslov interesenta naj se javi pod šifro »Kritje« na oglasni odd. »Jutra«, Iz Celja e— Poverjeništvo Vodnikove družbe za Celje in okolico vabi vse, ki želijo ostati še dalje čianl, da poravnajo r tujsko-pro-snetnl pisarni poleg celjskega kolodvora članarino in s tem olajšajo delo družbeni pisarni. Na razpolago je še nekaj izvodov broširanih kniig lanskega, odnosno prejšnjega letnika Spre'emaio se novi član' e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 22. t. m. ob 20. g. inž. šlebin-ger iz LJubljane o predmetu »Radioprenos slik — gledanje v daljavo«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Predavar telj Je delal dalje časa v Hertzovem institutu v Berlinu. e— Preskrblte si vstopnice! Ljubljanska drama bo vprizorlla v torek 23. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju učinkovito Juškjevičevo komedijo »Gospod Sonjkin in njeg-ova sreča«. Predstava bo za abonma. Opozarjamo neabonente, da si takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v knjigami K. Goričarja vdove. e— žrtve nesreč. Včeraj ob pol 10. dopoldne se je pečarski pomočnik Aleksander žerjav iz Gaberja spodtaknil na robu hodnika na oglu Kralja Petra ceste in Kovaške ulice ter padel tako nesrečno, da si je nalomil desno nogo v členku. — Ko je sedel 221etni posestnikov sin Martin Cetina iz Podloga pri št. Petru v Sav. dolini doma na kuhinjskem oknu, je izgubil ravnotežje. Padel je na štedilnik in se opekel po glavi, vratu ir roki — V torek je vtaknila triletna posestnikova hčerka Ivana Zdolškova iz Vezovia pri Slivnici levo roko v vrelo mleko in se nočno opekla. Ponesrečenci so v celjski bolatcl e— Div.fi petelin pod kozolcem. V torek so našli pod nekim kozolcem na Babnem pri Celju lepega divjeera petelina, ki se Je bil mirno pridružil kokošim. Očividno sta ga prignala mraz in glad. Ljudie so redkega gosta po kratkem boju ujeli živega ln ga izročili cellskemu lovcu. e_ Kino Union. Danes ob 1*5 ln 20 30 zvočni velefilm »Gosoo-lar pragozda Tar zan< in dve zvočni preligrj. Iz Maribora a— Železniško postajališče na Tezna pri Mariboru je stopilo v odločilno fazo Zaradi raznih formalnosti, ki so nastale po zadnjih občinskih volitvah sta morali novi občini Pobrežje Ji Studenci po izvršeni komasaciji drugih bivših občin ponovno sklepat o odobritvi splošn h pogojev za ustanovitev nove postaie. Oba občinska odbora sta te pogoje ponovno odobrila, sedai pa je bil akt zopet predložen preko sreskega načelnika g. Ma-karja baroski upravi, obenem pa je bi! na-rrošen za ureditev te>ga važnega vprašanja tudi narodni poslanec g. Krejči ki bo že te dni interveniral pri pristojnih ministrstvih v Beogradu, da v kratkem postopku ugodno rešijo vso zadevo. Pričakovati je. da se bodo prva dela pri izkopavanju temelja lahko pričela še pred pomladjo in da bo dobilo za zbor je izpolnil svojo nalogo za prebujo našega ljudstva na Primorskem. Isti Peter Podreka je priobčil v »Soči« 24. apnia 1871. ginijivo pesem; »Slovenija tno njena hčerka na Beneškem«. — V tej toži beneška slovenščina materi Sloveniji, da se vse sestrice ob Dravi, Savi ln Soči pripravljajo kako jo ovenčajo, ali Beneška Slovenija ječi v okovih in žuljih ... Ko Ti bodo sestrice dajale vezila v preslavni spomin, bom jaz milotinke glasila pod vrbo. potem pa — pogin In takrat mamka Slo venija položi na mojo gomilo eipresovo tužno \-ezilo in kani iz očesa — solzo. — INa to pa jo mamka Slovenija takole o bodri: Ne misli tak hčerka slovenska, ne obupaj na lastni prihod: Naj pride še sila peklenska, ne uniči slovenski zarod! Njegov nečak dr. Carlo Podrecca Je Izdal L 1884. znano knjigo »Slavia Italiana«, v kateri je mogel po smrti Petrovi doslov-110 ponatisniti v slovenščini vso to pesnitev, ter je dodal laš'vi prevod v prozi. Zadnja kitica je tako poitalijančena; »Non parlar cosi, o figlia slovena! non disperare del tuo proprio avvevir; ai scateni anche la violenza infernale. non amentera il germe sloveno!« To je bil Peter Podreka, preprosti kaplan v Beneški Sloveniji pod našim divnim Mata Jurjem. Evo vam kos naše zgodovine iz dob narodnega preporoda ob meji, iz dob, o katerih moremo reči z laškim poslancem v goriškem deželnem zboru: »Era megli o, quand'erapeggio! — Bilo je bolje, ko je bilo slabše!« A. Gabršček. ofo tej priliki primemo Jtevilo brezposelnih delo m kruh. a— Bogojavljenje. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru obvešča vse pravoslavne vernike in prijatelje, da bo 9večenjo vode na praznik Bogojavljenja danes dopoldne ob 9.30 uri na dvorišču melj-ske vojašnice in na Trgu svobode. a— Nova uprava v Dijaškem domn. Na zadnjem občnem zboru je bila izvoLjena nova uprava tukajšnjega društva in zavoda »Dijaški dom«. Namesto odstopivšega g. dr. Lešnika je prevzel predsedstvo g. dr. Matija lieric, ravnatelj realne gimnazije, dočim je postal vodia zavoda znani pedagog in mladinoljub profesor g. Viktor Gruntar. Poskrbljeno je v poln: meri, da bodo imeli gojenci zavoda kljub nizki mesečni oskrbnini (500 Dm) v domu vse. kar potrebujeta njihova duša in telo. Gojenci zavoda imajo vešče pedagoško nadzorstvo, vzoren red in pri učenju dragoceno romoč. a— Udruženje jugosiovensklh nacionalnih železničarjev in brodarjev, podr. Maribor ima svoj letni občni zbor v nedeljo 31. t m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Pozivajo se vsi službe prosti tovariši, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. a— Predavanje o Jadralnem letalstvu s ski optičnimi slikami bo v soboto 20. t. m. ob 14. v kemični predavalnici realne gimnazije. Predaval bo vodja jadralne letalske skupine mariborskega Aerokluba cand. inž. Boris Cijan. a— V našem poročilu o občnem zboru krajevnega odbora Jadranske straže je pomotoma izostalo, da je 'bila po svojih delegatih zastopana tudi mariborska Zveza kultur. društev. ZKD je zastopala veččlanska deputaciia s rod,polkovnikom g. Vidmarjem na čelu. a— Zopet žrtev poledice. Včeraj dopoldne je padel v šoli v Razlagovi ulici 91etni uče-ne-c Ivan Zakotnik iz Maigajeve ulice tako nesrečno, da si je zlomi! desno nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. a— Nož in Izsiljevanje pred sodiščem. Pred malim kaz. senatom sta se zagovarjala Prah Franc in njegova priležnica Mihe-lakova Liza zaradi hude teiesne poškodbe. 2. julija lani sta bila v neki gostilni v Slov. Bistrici obtoženca in neki Cernec. Prah je začel nadlegovati Cerneca, aa se bosta šla metat za liter vina. Toda iz šale je nastala resnica. Priležnica Liza se je potegnila za ljubčka ln začela udrihati z dežnikom po glavi Cerneca. Ta se je branil, odrinil Mi-helakovo in nekajkrat s pestjo udaril napadalca Praha, ki je nato z nožem zamahnil po Cernčevi roki. Le svoji izredni krepki naravi se mora Cemec zahvaliti, da za poškodbo ni umrl. Storilec je znan pretepač, ki je zapustil svojo ženo in 4 nedorasle otroke. Domača občina ga je za vedno izgnala. Tudi M:he!akova ie ločena in živi v kokubinatu s Prahom. Občina Slov. Bistrica jo je zaradi njenega nemoralnega življenja izgnala. Prah je bil obsoien na dve leti ro-bije. — Istega dme sta sedela na zatožni klopi Klevža Franc 'n niegov pajdaš Mutal Filip s Pohoria. Obtoženca sta napadla lani 2. juIMa posestnika F'isa. Zahtevala sta. da se odpove neki odškodnini in podpiše tozadevno potrdilo Ker se je Flis branil, sta ga podrla na tla in ga davila. Mutal pa je nastavil na posestnikova rrsa nož in mu grozil. da ga bo ubil. Hočeš nočeš je mora' Flis podosati omenleno potrdilo. Sodba-Klevža Franc na 10 mesecev zapora in Mutal F;i;>n IO mesecev strogega zapora. še niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni »varovalni družbi v Ljubljani. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa ie 11.842. Pijače v Ljubljani lani in pred vojno Ljubljana. 18 januarja Vina in vinskega mošta je Ljubljana, ki šteje zdaj okrog 63.000 prebivalcev, popila lani 3,562.644.97 1, za kar je izdala, če računamo povprečno 12 Din za liter vina. 42.751.740 Din. Na prebivalca, je prišlo okoli 60 1 vina. A kako je bilo pred 20 leti? 1913 je Ljubljana štela 47.000 ljudi in pognala skozi grlo 2,081.109 1 vina in je prišlo na prebivalca po 45 l Konzum vina je torej narasel: drugače pa je s pn-vom. Lani je Ljubljana popila le 618.575 I piva. nasprotno v letu 1913 ogromno količino 2,523.622 1. Če vzamemo ceno pivu 9 Din za iiter, je lani Ljubljančan izdal za pivo le 5.567 175 Din. in je prišlo na glavo okoli 10 1 dočim pred 20 leti kar 53 1 L. 1913. so popili Ljubljančani 113 78 hI ruma in likerjev, lani pa 270 hi. Špirita (žganjevca) so pred 20 leti porabili 2115.27 hI (jerušl) nasprotno lani le 224.14 hI Dandanes trosijo špirit pač največ le za industrijske svrhe. za izdelavo ruma in likerjev Delavci »o »žganjevec« (jeruš) moč no opustili, ker pridejo na cenejšri račun če pijo vino in brezaikohlne pijače kate rih potrošnja narašča: Ali konzum doma čega. pitnega žganja se je povišal Leta 1913. so ga popili v Ljubljani le 997.76 hI. lani pa 1796.44 hL Gospodarstvo Nova začasna pariteta dolarja v nalem članku, ki «ao n objemi 17. t m. (»Stabilizacija dolarja«) amo one. nlll, da je zelo verjetno, da bo Roosevelt začasno Ln morda tudi končno stabiliziral dolar na višini 60 odstotkov prejšnje «a-konlte zlate vrednosti ln da Je zaradi tega pričakovati povišanje uradne nakupne cene za zlato od 34.06 na 34.45 dolarja za unčo. Med tem časom je ameriška vlada dejansko povišala nakupno ceno za zlato na 34.45 dolarja za un&o, kar točno ustreza vrednosti dolarja na višini 60 odstotkov starega zlatega dolarja. Dosedanja nakupna cena 34.06 dolarja za unčo zlata je veljala od 18. decembra, to je skoro 4 tedne. Prav tako je predsednik Roosevelt na podlagi dosedanjih pooblastil izdal tudi že tri uredbe glede trgovanja z devizami in valutami. V zvezi z napovedanimi valutnimi reformami bo odslej vršila nakupe zlata za račun vlade newyorška Federalna rezervna banka, dočim je doslej vršila te nakupe družba Reconstructlon Finance Corp. ki bo vse nakupljeno zlato Cza 120 milijonov dolarjev, od tega 97 iz inozemstva in 23 lz USA) Izročila državnemu zakladne-mu uradu. V zvezi z zaplembo zlata, ki leži pri federalnih rezervnih bankah Je v tozadevnem zakonskem načrtu predlagano, da do-be te novčanične banke za oddano zlato državne zlate certifikate. In sicer po stari pariteti (20.67 dolarjev za eno unčo zlata) Ti certifikati bodo služIli novčaničnim bankam samo za podlago ln ne bodo prišli v promet. Na osnovi nove začasne zlate paritete (60% prejšnje zlate vrednosti) bo le 60 odstotkov državnemu zaklad« izročenega zlata obremenjeno z omenjenimi certifikati. Ostalih 40 odstotkov, ki tvorijo valorizacijski dobiček v vrednosti dveh milijard novih dolarjev, pa bo vlada porabila za stabilizacijski fond. S sredstvi tega stabilizacijskega fonda bo vlada kupovala odnosno prodajala tuja plačilna sredstva ln zlato z namenom, da se obdrži stabilnost dolarja na sedaj določeni višini odnosno zlati pariteti. Seveda to Se ne pomeni, da bo dolar v bodoče ostal deflnltlvno na no. vi višini (60 o st. prejšnje zlate vrednosti) ker bo dobil Roosevelt pooblastilo, da v okviru 50 in 60% prejšnje zlate vrednosti spremeni relacijo dolarja nasproti zlatu. Roosevelt hoče dolar približati zlati valuti, pri tem pa si v smislu propagatorjev indeksnega dolarja pridržuje možnost spremembe nove paritete z namenom, da doseže zaželjeni nivo cen in da se cene na tej višini stabilizirajo. Ni pa izključeno, da bo sedanji začasni stabilizaciji sledil pozneje prehod k pravi zlati valuti pri sedanji pariteti. Mednarodni tečaj dolarja Je 8e vedno za 3% nad novo pariteto in se ameriška vlada trudi z velikimi nakupi zlata v Londonu potisniti tečaj dolarja navzdol do nove paritete. Ti nakupi so precej oslabili angleški fhmt. Glede razmerja, do ostalih valut Je Roosevelt Izjavil, da upa priti končno do stabilnega razmerja dolarja nasproti angleškemu funtu in francoskemu franku. Tajnik zakladnega urada Morgenthan pa je dejal, da zadostuje sporazium med Ameriko, Anglijo in Francijo za ureditev in stabilizacijo valut na svetu. Iz 'VVashtngtona celo poročajo, da si ameriška vlada že prizadeva doseči sporazum z Anglijo, ki naj onemogoči valutno vojno med obema državama. S posebno konvencijo naj bi se zajamčila stalna pariteta jned dolarjem in funtom. V newyoršklh finančnih krogih računajo nadalje z možnostjo, da se bo Francija orel a1! slej odločila opustiti sedanjo zlato pariteto. Agrarna reforma pred haaškim razsodiščem 2e meseca septembra pr. L amo poročali, da se bo mešano razsodišče v Haagu bavi-lo tudi z nekaterimi tožbami, ki so jih vložili madžarski državljani zaradi agrarne reforme v Jugoslaviji proti Agrarnemu fondu A in proti naši državi. Takrat se je zasedanje razsodišča vršilo v Neuchatelu v ^vici. Tokrat »i je razsodišče izbralo Pariz za sedež svojih razprav, ki so se pričele 11. t m. Razsodišče je sestavljeno te Istih oseb, kakor lansko jesen. Našo državo zastopa v razsodišču prof. dr. Arandjelovič, dočim fungiTa predsednik kafacije minister n. r. dr. Suho ti č kot stranski intervenijent ob strani zastopnikov Agrarnega fonda A. Glede tožbe tičočih se agrarne reforme pri njivah in travnikih se je razsodišče že ponovno pridružilo pravnemu mnenju, ki ga zastopa naša država, da so namreč vse tožbe, ki so bile vložene po 20. januarju 1930. ko je bil sklenjen v Parizu poseben sporazum med prizadetimi državami, zakasnele. Drugačna pa je stvar pri gozdovih Kakor znano, se je razlastitev gozdov naših veleposestev izvedla šele spomladi 'eta 1932., ko je izdalo ministrstvo prve razlastitvene odloke Ti odloki tvorijo pod-'ago za nekatere tožbe, tako tud' tožbi dedičev pokojnega dr. Alfreda kneza Win dischgratza glede graščine Rogatec pri Rogaški Slatini. Nasproti si stojita dve tezi: prva, k! jo zastopa naša država rn Agrarni fond. da bi se morale tudi te tožbe vložiti do 20 januarja 1930 češ, da se je agrarna reforma tudi glede gozdov pričela izvajati že leta 1919. in so razlastitveni odloki iz leta 1932. le nadaljevanje agrarne reforme; dru-50 tezo zastopajo veleposestniki, ki pravijo: do leta 1932. je bilo aploh nemogoče vložiti kako tožbo ker noben veleposestnik ni vedel ali in koliko gozda mu bo država v svrho agrarne reforme odvzela To tezo brani tudi pravni zastopnik Win-dischgratzovih dedičev Debata, ki se ie vršila 15. t m.. J« bila zelo živahna Odločitev sicer še ni padla, vendar vse kaže. da se bo razsodišče postavilo na stališče, da veleposestniki niso mogli tožiti prej, dokler jim n. bil dostavljen razlastitveni odlok Razsodba bo izdana pismenim potom V stvari čabranske graščine je razsodbe že padla in kakor se Suje, je tožnikom prisoiera odškodnma 12 milijonov ziatih kron, ki jih mora plačati Agrarni fond A. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Preferenčni režim med Avstrijo In Italijo V sveti a konkurenco avstrijskega lesa na Halijanaketm trgu, 83 pri na« v zadnjem Času mnogo razpravlja o prikritih preferencah, ki veljajo v trgovinskem prometu med Avstrijo in Italijo. Avstrijski izvoz v Italijo ee je lani (pri nazadovanju celotnega avstrijskega izvoza) povečal, in sicer tako, da se je obenem dvignila aktivnost Avstrije v prometu z Italijo. Pogodba o kreditnih ugodnostih (kakor ge iimrtuje oficielno pre-ferenčni sporazum med Avstrijo in Italijo), ki nudi ugodnosti v obliki povračila carin, prevoznih stroškov in obresti za izvozni kredite, ie stopila v veljavo že v novembru kdba še razširjena in je v novi obliki stopila v veljavo 1. januarja L l t izjemo italijansko-avstrijeke lesne konvencije, ki bo uveljavljena šele tedaj, ko bo Italija povišala svoje carine na les. Izvajanje italijansko - avstrijska pogodbe o kreditnih ugodnostih je v finančnem pogleda prepuščeno Avstrijsko-i tali jansk emu institutj za pospeševanje izvoza v Rimu, dočim vodi za Avstrijo te agende državna banka- Kreditinetitut tijr offentlich* Arbeiten. Za financiranje pr»rfe-renčne pogodbe je Italija stavila na razpolago 30 milijonov lir, Avstrija p« 6 milijonov lir. Od te vsote je bilo doslei za povračila carin in obresti izvoznih kreditov ter pre). v samem zlatu pa 34°/o (33 94 •'«). Stan le na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v miliionib Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t m.): aktiva: podlaga 1876.9 (— 3.3). od tesrs v zlatu 17950 (—). v devizah 81.9 (— 3.2), v valutah 0.04 (— 0.08): devize, ki se n* všteiejo v podlago 81.1 (+ 6.8): kovani novci 289.1 (+ 40.2): pnsoiila na menice 1772.5 (— 7.8): lombard 280.3 (— 10.8); stari državni dolg 1715.9 (+ 0.1); začasni državni dolg 600.0 (—): pasiva: obtok bankovcev 4179.8 (— 73-9); obvaznosti na pokaz 1098.6 (+ 65.1). od tega nasproti državi 5.3 (— 0-6); 00 žirov-nih rač»nih 540.8 (+ 52.1). po raznih računih 552.5 (4- 13.7); obveznosti * rokom 1138.6 (+ 4.5). Gospodarske vesti — Izplačilo desetega kupona obveznic vojne Škode Dne 1. februarja t L zapade v plačilo 10. kupon 2'<4% loterijskih obveznic za vojne škode. Glede na to se opozarjajo vsi interesenti, da se bo izplačilo tega kupona vršilo, kakor prej, in to 1. na blagajni oddelka za državne dolgove in državni kredit v Beogradu; 2. pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah; 3. pri vseh poštah v državi. Oddelek za državne dolgove in Poštna hranilnica s podružnicami bodo izplačevale predložene kupone v neomejenih količinah. Pošte bodo pa na podlagi pravilnika iz leta 1925 izplačevale posameznikom do 10 kuponov na dan V ta namen potrebna sredstva so zagotovljena ter je v korist lastnikov kuponov, da se obrnejo neposredno in izključno samo na označene ustanove, kjer jim bo vrednost kuponov likvidirana in izplačana brez odloga. = Pred trgovinskimi pogajanji t Nemčijo. Kakor znano »mo po večmesečni ca-rinsk vojni lani v septembru sklenili z Nemčijo začasno pogodbo o največjih ugodnostih v prometu med obema državama. Sedaj poročajo iz Berlina, da nemška vlada vrši priprave za nova pogajanja z Jugoslavijo za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe. Ta pogajanja naj bi se ▼ kratkem pričela. = Izravnan spor zaradi prodaje naših svinj aa češkoslovaškem trgu. Kakor poročajo vi Prage, je češkoslovaška vlada izdala odlok, s katerim se povoljno rešuje spor med našimi izvozn;ki svmi in češkoslovaškim uvoznim sindikatom za živino Naši izvozniki so namreč ie ponovno zahtevali pravico, da si sami »zberejo komi-sionarja. ki naj njihovo blago proda na tržišču Češkoslovaška vlada si je prizadevala da bi prišlo do sporazuma med interesenti samimi m ker so ostala tozadevna pogajanja brezuspešna, je sama posegla vmes m je odredila, da se ukine dosedanji režim, tako da bodo od 1. marca tekočega leta naii kmnnU kUco rrobodno febhaH komisionarje ia z njimi svobodno skl«wii pogodbe o provizijah in stroških. — Zadnje tedne se je ta spor znova poostril in so naši izvozniki zopet ustavili vsak i*voz svinj na češkoslovaški trg, kar pa ni neugodno vplivalo na tržne cene pri na«, ker se je znatno povečal naš izvoz svinj v druge države, zlasti v Francijo in Grčijo. Zadnje dni so bile v Južno Fiancijo izvožene velike količine debelih svinj in so bile na tržišču v Bordeauxu dosežene razmeroma ugodne cene = Umetni zlati zobje — luksuzni predmet Na vprašanje ali so umetni zobje odnosno zobne krone iz zlata luksuzni predmet, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal naslednje pojasnilo: Umetni zobje in zobne krone iz zlata, platine in srebra se carinijo kot izdelki jz plemenitih kovin po tar.. št 533. in 534. carinske tarife. Ker •pa sta te številki carinske tarife prenešeni •v seznam luksuznih predmetov, pomeni to, da je treba po 51. 1. uredbe o luksuznem .davku od 14. avgusta 1932 smatrati umetne eobe in zobne krone kot luksuzne predmete. Zato morajo zobozdravniki in tehniki piačatj za izdelavo zob od zlata, platine in •srebra luksuzni davek. = Velika dražba nepremičnin. Sresko sodišče v Mariboru je razpisalo za 4. april t 1. dražbo nepremičnin Sladkogorske tvorni-ce lepenke in papirja (zemljiška kniiga Sladki vrh, vi. št. 174, 175, 54, 85 in 19S in zemli. knjiga St Ulj, vi. št 288 in 2S9). Cenilna vrednost teh nepremičnin znaša 37-5 milijona Din in vrednost .prifklin 8.2 milijona Din. dočim je najmanjši ponudek določen na 18.7 miliiona DK Stavbe so cenjene na 16 milijonov, ostalo pa odpade na zemljišče, vodne naprave, žično železnico, stroje in vse druga pritikline. Vse to leži na Sladkem vrhu ob Muri poleg državne meje. Glavn! upnik je Zad-ružna gospodarska banka, katere terjatev znaša 12 milijonov Din, je pa 5« veič drugih upnikov. Borze 18. januarja. Na zunanjih tržiščih je danes -4eviza London nadajje nekoliko popustila, dočim noti-ra Ne"wyork le nebistveno nižje in se še vedno drži na višjem nivoju, n^go bi ustrezalo novi ameriški nakupni ceni za zlato (1 unča zlata za 34.45 dolarja), ki se točno drži nove zlate vrednosti dolaria (60°/o prejšnjega zlatega dolarja). V Curihu bi morala n. pr. deviza NVwy0rk notirati 3.11, dejansko pa notira 3.2075. — Na ljubljanski borzi n deviza London znova popustila, Newyork pa notira le za malenkost nižje nego včerai. Avstrijski šilingi se trgujejo nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.1150, v Beogradu po 9.06). Grški boni so bili dane6 v Zagrebu zaključeni po 35.50, v Beograda pa po 36 in 35.50- Na zagrebškem efektnem tržišča je Vojna škoda danes znova precej popustila tn se ie trgovala za kaso r« 277 ln 2S4, za februar pa po 269 in 270 (v Beogradu ie bil promet po 275 in 273). Tečaji ostalih državnih papirjev se še prilično drže. Promet pa Je bil zabeležen le še v 7% Blairovem posojilu po 37. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2302.07 — 2313.43, Berlin 1356.86—1367.60, Bruselj 797.46 do 801.40, Curib 1108 35—1113.85, London 179.30—180 90, Newyork 3530 50—3558 76, Pariz 224.88—226.—, Praga 170 12—170.98, Trst 300.01—302.41 (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringru 9.15. Curih. Pariz 20-2925. London 16.16. New-vork 320.75. Bruselj 72. Milan 27-11. Madrid 42.75. Amsterdam 207.80. Berlin 122.55, Dunaj 56.50, Stockholm 83.30. Oslo 81.20, Kobenhavn 7215, Praga 15.3550. Dunaj. (Tečaii v priv kliringu 1 Beograd 11.03, London 28.31, Milan 47.40. NevvTork 560.18, Pariz 35.51, Praga 25.74, Curih 174.89. 100 S v zlatu 128 S pap Rtfkti. Ljubljana. Vojna škoda 280 den., 7V* Investicijsko 56 den., 8a/o Blair 39 den.. 7°/« Blair 37 den., 7®/» Drž. hipotekama banka 52 d>en., 4°/e agrarne 31 den., 6»'» begluške 43 den., Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda. 277 _ 2S0. za februar 267 — 269. za marc 261 — 267, za april 255 — 267. 7°/o investicijsko 56 den., 4°/o agrarne 28 — 30. 7a/e Blair 37 - 39.50. 8°/o Blair 39 — 40, begluške 45 — 46-50; bančne vrednote: Narodna banka 4000 bi., Priv. agrarna banka 234 — 236: industrijske vrednote: ŠeoeTana Osi jelk 120 — 130, Trbovlje 90 _ 110. Beograd. Voina škoda 275. 273 zaklj^ 7"» investicijsko 60. 58 zaklj., 40/o agrarne 30.50 zakli., 6°/o begluške 45.25. 43.50 zaklj.. 8°'» Blair 42 bi., 7<>/o Blair 38 zaklj.. 7V« Drž. Hipotekama banka 56 bi.. Narodna banka 3940 zaklj., Priv. agrarna banka 236.50, 234 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.50. Državne železnice 16. Alpine-Montan. 9.92. Blagovna tržišča «ITO '+ Chicago, 18. januarja. Začetni tečaii: Pšenica: za maj 90.125. za jjlii 87.75. za september 88.50; koruza: za maj 52.50, za julij 54 625. + Ljubljanska bom (18. t m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšsni-ra (po mlevski tarifi): baška 79-80 k p 00 140 — 142.50; sremska in baranjska. 78-79 kilogramov po 137.50—140; koruza (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50: nova sušena 115 — 117 50. nova sušena za januar 122 50 — 125; moka: baška »0< po 240 — 245 banatska po 250 - 255. + Novosadska blagovna borza (18. t m.) Temd enca mirna, promet je bil srednji-Pšenica: baška. okol. Novi Sad. Sombor, sremska 93 — 95; aredn^baška 94 — 96; gornjebaška In slavonska 95 — 97; baška potiska 96 — 98; gorn 'ebanatska 91 — 93; iužnobanatska 90 — 92. _ Oves; ba- 5ki. sremski in slavonski 51 — 53. — Ječmen: baŠki. aremski. (14/65 kg 63 — 65. Koruza: baška. sremska stara 76 - 78: nova 52 — 54: nova suš. 69 — 71; banatska stara 73 — 75. nova 49 — 51; nova suš 65 — 67. Uoka: baška in banatska »Og« in »0ge< 170 — 190; »2< 145 - 165: »5« 130 - 150: »6« t00—110; ,7« 75-85. >8« 67 50 - 72.50: sremska. slavonska >0g« in >0gg« 165—180: >2« 145 - 165: >5« 125 _ 145; 6« 100 do 110; »7« 75 - 85; »8« 67 50 — 72.50 -Otrobi: baški in sremski 54 — 56: bana t ski 50 - 54. — Fižol; baški in sremski 125 do 130. + Bndimpeštanska terminska borza (18. m.) Tendenca slaba, promet srednii Pšenica: za marc 7.91 — 7.92. za maf 803 do 8.04; koruza: za maj 7.88 — 7.90. rofa zadela francosko letalstvo Trimotorno potniško letalo »Smaragd" se je po dolgem poletu iz Azije neposredno pred konfriim pristankom v domovini vnelo Deset žrtev: med niimi generalni guverner Indokine in ravnateii francoskega trgovinskega letalstva V sredo je „Jutro" med brzojavnimi vestmi zabeležilo strahovito katastrofo francoskega trimotornega letala „Emeraude", ki je na povratku iz Saigona v Indokini treščilo na tla pri Corbignyu, kjer je obležalo pod razvalinami deset oseb, med njimi tudi generalni guverner francoske Indokine Pasquier. V naslednjem pri. občujemo podrobnosti nesreče po poročilu našega pariškega dopisnika. Komaj se je Francija oddahnila nad že-HeznlSko nesrečo pri Lagnyju in v trenutku, ko se je veselila uspeha Vuilleminove letalske eskadre nad Afriko, jo je zadel inov udarec, katastrofa najmodernejšega letala »Emeraude«, ki se je v snežnem viharju zrušilo na zemljo pri Corbignyju. Pasqulerja, pilot Launay, radlotelegrafist Queyrel in strojnik Campbell. Najtežji udarec pomeni gotovo smrt generalnega guvernerja Pasquierja, ki je bil najbolj! živeči organizator francoske kolonialne posesti. Rodom je bil iz Marseillea ter je prebil ves čas svoje službe v koloni- Iz tega sklepajo, da. je hotel pilot zaradi poledenelih letalskih ploskev zasilno pristati. Nesreča je hotela, da je med spuščanjem k zemlji zadel ob električno žico, ki Je povzročila eksplozijo. Kakor smo že na kratko poročali, te je Sprejem vrlih letalce-? oa pariškem teto- po sijajnem poletu, ki je dokazal vso vred- lišču Le Bourgetu j« biS preprost, toda nost izbranega moštva in aparatov, po 20 presrčen. Poleg ogrorrme množice je pričla tal ost nad to nesrečo Je tem večja, ker Je bil ta aeroplan dika ln ponos francoskega civilnega letalstva in ker Je prišel pri tem ob življenje guverner Indokine Pas-quier, ki je bil pozvan v Pariz na važna politična posvetovanja. Vzroki nesreče še niso popolnoma pojasnjeni. Ljudje pripovedujejo, da Je letel »Smaragd« nad Corbignyjem Se precej visoko ter se je polagoma bližal tlom, kakor hi iskal primernega pristajališča. Potem se j« skril za hišami, takoj nato je pretresla ozračje eksplozija in proti nebu je zasuk-ljal močan plamen. komisije, ki bo proučila in preiskala podrobne vzroke katastrofe. Trimotorno letalo »Smaragd« je bilo eno-krovnik najmodernejšega tipa. UvrstiM so ga v promet šele pred štirimi meseci. Letalo je bilo kovinasto, gnali so ga trije stroji tipa Hispano-Sudza, vsak motor je razvijal 575 k. s. Pariz, 18. jan. Letalska komisija, ki se Je sestala takoj po Imenovanju ter se odpeljala v Corbi'gny, da začne preiskavo o nesreči »Smaragda«, je ugotovila presenet- Državni predsednik Lebrun poljublja generala Vuillemina Eskadra kroži pred pristankom nad Parizom PIERRE COT, francoski letalski minister »Emeraude«, eno najmodernejših letal »Compagnie Air France« v zraku Prva brezžična slika o katastrofi pri Corbignyu Letala se postavljajo po pristanku drugo poleg drugega tisoč km poti, večinoma skozi afriško vročimo in afriške peščene viharje, zračno bro-dovje francoskega generala Vuillemina vrnilo v domovino. Še na zadnjem delu poti je moralo skozi težko preizkušnjo, hudo nevihto, ki jo je pa prebilo brez škode celokupna francoska vlada. Brodovje 28 letal je t pozdrav obkrožilo Pariz, nato je pristaŽo gladko v ravni vrsti. Državni predsednik Lebnm je pohitel k letalu komandanta Vuillemina, da ga po starem običaju dbjame in poljubi. Milijonski škandal z devizam! Velika devizna afera v Berlinu — Tiralice za bankirji V Berlinu »o odkrili milijonsko tihotapstvo z devizami. V središču afere je švicarski bankir Jacques Ehrensperger, ki je pretihotapil iKaj? Tako ste bolni?« »Kaj še! V treh mesecih ga moram pla-Cati!« (»Mocca«) srečo »Smaragda« takoj ustaviti vse recepcije v njegovem resoru ter 3e je takoj odpeljal z avtomobilom do Neversa, prvega večjega mesta tik Corbignyja, odkoder se je podal naprej na prizorišče katastrofe. Istočasno je izšel dekret z imenovanjem Posledice so bile strašne. Udje raztrganih teles potirkov, dela letala in posamezni kosi tovora so se razleteli daleč naokrog. Osebe, ki so bile v aeroplanu, so zgorele do nespoznavnosti. Poskusi, da bi ogenj pogasili, so se popolnoma izjalovili. Letalo je gorelo s takšno silovitostjo in ogenj je razširjal takšno vročino, da je bilo nemogoče približati se gorišču. i-Smaragd«, ki se je vračal iz Indokine v Francijo, je bilo letalo, s katerim je nedavno letel v Moskvo sam francoski letalski minister Pierre Cot. Po ti3tem poletu so ga poslali v Indokino, da pripelje domov ondotnega guvernerja Pasquierja. Polet se je vršil v etapah m zadnji postaji letala sta bili Marseille in Lvon. Iz Lvona se je dvignil pilot k direktnemu poletu proti Parizu. Start je bil ob 18. uri 15 minut zvečer, eno uro pozneje je še vodja letala poslal radiogram v Lyon s poročilom, da leti v višini 1600 m in da je vse normalno. Ob 20. urj 45 minut, ko je bilo letalo na polovici pota iz Lyona v Pariz ter je letelo nad postajo Corbignyja, pa se je zgodila nesreča. V Corbignvju je nenadoma nastala tema. To se je zgodilo zaradi kratkega stika in strokovnjaki sodijo, da je vihar zajel aeroplan ter prisilil pilota, da nekaj ukrene. Pri spuščanju k zemlji pa le letalo zadelo ob električno žico visoke napetosti, kar je povzročilo nesrečo. Med potniki, ki so izgubili življenje, Je poleg generalnega guvernerja Indokine Pasqmerja tudi Emanuel Chaumie, ravnatelj trgovinskega letalstva v zrakoplovnem ministrstvu, njegova žena, dalje Maurice Nogufes, namestnik generalnega ravnatelja družbe »Air France«, potem Balazuc, sekcijski šef »Air France«, Larrieu, uradnik v ministrstvu za letalstvo, kapetan Brussault, odronančni oficir guvernerja Po uspelem raidu Presrčen sprejem francoskih letalcev Zgoraj: letalo »Smaragd«. Na levi: generalni guverner Pasquier, na desni: ravnatelj trgovinskega letalstva Emanuel Chau-ml6 Spodaj (od zgoraj navzdol): Manrioe No-gues, Balazuc. Na desni: pilot Launay in mehanik Campbell jah. Generalni guverner Indokine je bil od leta 192S. Emanuel Chaumič je bil stn bivšega francoskega ministra Chaumičja, sam pa je bil poslanec radikalnih socialistov od 1. 1924. do 1928., nakar je stopil v službo pri ministrstvu za letalstvo, kjer si je stekel lepe organizatorske uspehe, še proti koncu lanskega leta Je spremljal ministra za letalstvo Cota v Moskvo in Prago. Bilo mu je Jedva 44 let Minister za letalstvo Pierre Cot Je odredil, da se morajo v znak žalovanja nad ne- IJlvo dejstvo, da se letalo pri padcu na zemljo ni dotaknilo nobene električne žice. Tako je vzrok eksplozije prav za prav popolnoma nejasen. Truplo guvernerja I»-dokine Pasquiera so spoznali slučajno po nekem listku, ki je bil v kosu obleke, ki je ostal po naključju deloma ohranjen. Francoska javnost je zaradi katastrofe močno potrta in pariški opoldnevnik »Pariš Midi« sprašuje: »Ali bo niz nesreč prav tako neskončen kakor serija škandalov?« Prebivalstvo je pobito zaradi neprestanih preizkušenj, ki jih nalagajo razmere naj-boljš im francoskim sinovom. Mnogo se razpravlja o tem, da je krivo nesreče, ki hajajo zadnje ;8se nad Francijo, ne le tva ganje podvigov, ampak tudi zastareli material, ne izključujejo pa tudi še drugih vplivov z zagonetnejšim ozadjem. Nekateri listi celo prikrito menijo, da gre v mnogih primerih za čine sabotaže. O R T GAK: Ilirija Jutri ob 15. in v nedelo ob 10. na drsaliSču Ilirije Ilirija 'bo odigrala jutri ln v nedeljo z Gakom iz Gradca prvi mednarodni hockey-■ski tekmi letošnje sezone v Ljubljani. V nedeljo je nastopilo moštvo Ilirije v Mariboru v propagandni tekmi proti Kastner & Oehler, katero je prav nesrečno izgubilo. Ilirija ie pokazala v tej tekmi velik napredek, kar je predvsem zasluga mednarodnega trenerja Raucha. Bila je v drsanju hitrejša od nasprotnika in ga v zadnjem delu igre potisnila popolnoma v obrambo. Le pomanjkanju rutine ln slabem streljanju ilirijanskega napada ter indisponiranemu vratarju se ima Kastner & Oehler zahvaliti za zmago. Soglasna sodba občinstva je bila, da bi moral biti rezultat neodločen V jutrišnji in nedeljski tekmi z Gakom, prvorazrednim moštvom Gradca, ki nedeljskega nasprotnika Kastner & Oehler prekaša, do skušala Ilirija popraviti svoj prvi letošnji start v Mariboru. Moštvo bo nastopilo v postavi kot v Mariboru, izmenjano z dvema igralcema: Gorše (Franzot), Ka-čič, Lejka, Luce, Pavleti^, Gregorič, drugi napad pa v postavi Rafko, Starman Dolfe. Zelenodolsky ali Ml-ikar. Občinstvo vabiip*>. da se udeleži obeh tekem v čim ve^em številu, o načhiu igre, ki je podoben, nogometu, smo v »Jutru« že govorili. igralci so zopet v polnem treningu in smemo pričakovati v jutrišnji tekmi povsem izenačene borbe. Ti dve tekmi sta za naše fante tudi zadnji trening perd velikim mednarodnim hockey turnirjem na Bledu, na katerem bodo sodelovala štir} inozemska moštva. Obe tekmi se odigrata na drsališču Ilirije ob Celovški cesti, jutri ob 15., v nedeljo 10. dopoldne. Vstopnina propagandna. Tekme za zimski pokal V nedeljo 21. t. m. se nadaljujejo nogometne tekme za zimski pokal v prid brezposelnim igralcem. Tekme postajajo od nedelje do nedelje bolj zanimive in privlačne, kar dokazuje število gledalcev, ki so doslej prisostvovali tem tekmam. V ned^Jjo nastopijo tile pari: t Kranju Korotan : Disk, v Ljubljani Reka : Mars in Primorje : Slovan. Tekma v Kranju prične ob 14.30, v Ljubljani pa ob 13.15 in 15. na igrišču Hermesa. Da ne bo nesporazuma! — V Člankih vSportno leto 1933« sem med težkoatlelske discipline uvrstil tudi sabljanje, dasi niti po organizaciji niti po značaju ne spada v to športno panogo, članek je moral biti posebno glede disciplin, ki se pri nas za zdaj goje še v ožjih krogih, zelo zgoščen ln posledica tega je bila, da sabljanje ni našlo mesta za sebe, temveč slučajno med težko-atletskimi disciplinami. Naročnik, ki nas je opozoril na to slabo razvrstitev, pravi med drugim: v Športno sabljanje, ki se Je razvilo fele v zadnjih letih in se ne sme zamenjati s tkzv »buršovskim« sabljaniem, nima no-zveze s težko atletiko. Kar je tenis na fv-ostem. to ;> sablianje v dvorani Tenis it sabljanje zahtevata gibčnost in eleganco kretenj predvsem pa Inteligenco. Sabljanl« ie izrazita borbena športna panoga in prav •saradi vseh teh vrlm imamo med sablja-JM tud- veliko število dam. Kdor je videl gibčne postave sabliačev v borbi, kdor je jpazov-al bliskovito in eleeantno igro obeh borcev in kdor je sam kdaj sukal kot pero 'ahki floret. epe^ ali sabiio, ta seveda ne more v s?>Haču videti te?keDom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. hi 20.15 url zvočni velefilm >V odsvitu zore«. Predigra: Paramonntov zvočni tednik. Iz Ptuja ]— Sodne obdukcije r lanskem let«. Kazenski oddelek sreskega sodišča v Ptuju je imel lani vsega 17 obdukcij, od tega 14 iz-v?n Ptuja in 3 v ptjjrfci bolnišnici. Nasproti 1. 1932 je bilo 14 obdukcij manj. Kazenskih prestopkov pa le bilo 1242 (nasproti L 1932 za 123 manj.) Sodb je bilo izrečsnih 749. vloženih prizivov pa 144. j— Električna žica je ubila konja. V torek je bil v Ptuju velik snežni metež in se je več električnih žic odtrgalo. Proti večeru se je vračal iz Ptuja domov posestnik Horvat Janez rz Dornave z dvovprežnim vozom. V Rogoznici v bližini parne Vin-diševe žage se pa je levi konj dotaknil pretrgane električne žice ln ga je električni toik na mestu ubil. Drugi konj pa je dobil le majhne poškodbe, medtem ko se posestniku samemu ni nič dogodilo, j— Nevaren vlomilec. Mlakar Martin, doma Iz Skorbe, te bil 15. t. m. izsleden v mesitu. Na policiji so ugotovili, da Je Mlakar Martin zasledovan po policijskem dnevniku zaradi raznih vlomov. Osumljen fe tjdi, da fe sodeloval pri raznih vlomih fllkupno z vlomilcem Lamprjhtom, ki je v ljubljanskih zaporih. Mlakar je bil eskortiran v Ljubljano j— Kino bo predvajal ▼ soboto ob 20. ht nedeljo ob pol 19. in pol 21. nemški zvočni film »Žensko temnico« Dodatek Foxov tednik. Iz Konjic nf— Proračunska sela občinskega odbora se je vršila 16. t. m. Proračun je bil v zakonitem roku razgrnjen na vpogled, a ni nikdo poslal nikakih pripomb. Občinska irprava je predlagala načrt proračuna z dohodki in tolfeimi izdatki v znesku 2^.000 dinarjev in z 78 odst. občinskimi doklada-mi. Nato je ves proračun kjub odbornikov JNS ponovno predelal in so se zmanjšali dohodki in izdatki na znesek 237.880 Din in na 60 odst občinske doklade na vse državne neposredne davke od skupnega predpisa 180.776 Din. Ta proračun je bil na občinski seji proti glasovoma opozicije sprejet, pri čemer se je ugotovilo, da je proračun silno skromen. Oh sprejetju proračuna se je izrekla predsedniku občine g. Radu Jerebu za njegovo vestno in razsodno občinsko gospodarstvo zauipnica m so mu bile prirejene prisrčne ovacije. Lanski proračun je zkazal 378 599 Din izdatkov in so davkoplačevalci plačali 160 odst. občinsko doklado. a v bodočem proračunskem letu bodo plačali davkoplačevalci za 100 odst manjšo občinsko doklado. S sestavo in s spreietiem proračuna so občinski odborniki JNS s predsednikom občine notarjem g. Jerebom načelu na najlepši način pokazali zmožnost za vodstvo občinskega gospodarstva. Po sprejetju proračuna so se rešiile še nekateie druge občinske zadeve. Tako se ie sklenilo, da prevzame občina odslej pobiran ie seimskih pristojbin od komune Komun®ka hiša št 13 je naprodaj in občinski odboT je sklenil glede na ponudbo se LeKičeve Julčke, ki bi plačala zanjo 180.000 Din. da se ta hiša proda s pogoiem da bodo vse za prodajo potrebne formalnosti ugodno rešene. Pri tem vprašanju je zanimivo/kdo sestavila danes komuno v Konjicah. Iz zgodovine konii-škega trga je posneti, da je trg menda okrog 1820. pogorel. Takratni hišni posestniki so prosili deželno vlado v Gradcu za podporo, da si postavijo snet hiše. Rešitev te prošnje se fe odlašala daljšo dobo, med katero so hišni posetniki že postavili spet domove. Iz poslane podnore se je nato ustanovil poseben sklad, ki nai bi tvoril premoženje komune in so bili zanjo tudi sprejeti neki statuti. Vse zadevne l;st'ne s statuti vred pa je baje nekaj let pozneje odstranil neki magistratni ravnatelj, kakor se je takrat imenoval občinski tajnik v Konjicah, tako da danes v občinskem arhivu ni več listin o tem kdo sestavlja danes še komuno Zadevne se je na sej' sklenilo. da se bo glede prodaie izvršilo glasovanje sedanfih hišnih posestnikov v Konjicah. ki bodo sklepali tudi o tem ali naj se kupnina uporab' za odolačevanfe občinskega dolga za elektrifikacijo trga. Pasji davek ostane isti kakor v letu 1933. V letu 1934. se bo tudi vrš;lo osebno delo (kuluk) na občinskih epste^ Zanimiva ie bila razprava o pritožb? Snmeria Martina proti odločbi občinske uprave glede onesnaženja Sumerjeve hiše ob priliki občinskih voli- tev. Občinski odbor Je ifclenH, da »e odločba občinske uprave ▼ vsem obsegu potrdi, tako da mora Sumer Martin, trgovec in posestnik v Konjicah, do 20. t m. osna-žiti svojo na pročelju s katranom pomaza-no hiSo, tako da ne bo več poznati sledov onesnaženja. V nasprotnem primeru bo dala občina oanažiti hiSo na stroške lastnika. nj— Občni zbor JNS v Oplotnid. V nedeljo 14. t m. se je ^il občni zbor občinske organizacije JNS v Oplotnici. Zboru so prisostvovali tudi Številni možje, ki si-oer že niso prijavili vstopa v stranko. Iz poročil funkcionarjev je razvideti, da je bilo delovanje te organizacije izredno živahno. Po podanih poročilih Je delegat sreske organizacije g. dr. Mejaik govoril o stanju strankine organizacije, o ukrepih vlade za omiljenje hudega gospodarskega položaja, o pomenu gospodarske Male antante in o pripravah za balkansko zvezo. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Gašpar, podpredsednik Kruhar, tajnik Jarc, blagajnik Berglez, odborniki: Kren, Šnejder, Kvas in Kokolj. ★ BOROVNICA. Na novega leta dan smo dobili novega župnika g. Jerina Cirila. 2e pred njegovim prihodom se je govorilo, da dobimo res župnika, ki bo kos svoji nalogi ter bo nepolitičen, kakršnega si pač tudi želhno. — Na sv. Treh kraljev dan »mo imeli občni zbor Sokola. 2upni starosta br. Pipenbacher je v lepem govoru iz-podbujal hrate in sestre k delu za Sokol-stvo. Pri volitvah je bil za starosto izvoljen br. Jožko Majaron. — Dne 7. t m. »e je pa vršil občni zbor občinske organizacije JNS. Zanimanje za ta občni zbor Je bilo zelo veliko. Organizacija šteje danes že 212 članov, kar je za tako občino, kakor Je Borovnica, zelo veliko. S reško organizacijo je zastopal delavni tajnik Pavel Borštnik, ki Jo navzočnim članom (preko 150) Eoročal o političnem položaju. Nato sta ili predlagani dve kandidatni listi in je pri tajnem glasovanju zmagala lista, predlagana od g. Ramovša, Novemu odboru načeluje g. Jožko Majaron D. M. V POLJU. Naš Sdfco! pripravlja občanom vprav izredno glasbeno presenečenje, kakršnega vsaj v naši občini še nismo bili deležni. V počastite* skladatelja Mihe Rožanca, ki se bo v kratkem poslovil od nas, bo Scfecfl priredil kot intimno odhodnico svojemu priljubljenemu in agil« nemu članu izredno zanimiv vokalni in instrumentalni koncert. Ves spored bodo zavzele izključno le Rožančeve skladbe, zato bi to koncertno prireditev mogli nazva-ti »Rožančev večer«. Kakor smo izvedeli, je preskrbljeno za to, da bodo zlasti solistične točke rzvajale izredno sposobne moči, ki so svoje sodelovanje že obljubile. Ni izključeno, da se bo moglo k sodelovanju pridobiti tudi eno baletno plesalko, ki bi plesala na baletno muziko, prav tako kompozicijo g. Rožanea. Veselimo se že na ta glasbeni užitek, dasi nam greni ve-ve4je dejstvo, da nas bo vedno ljubeznivi m povsod priljubljeni in spoštovani skladatelj v kratkem zapustil in se preselil v Ljubljano, kjer se bo mogel še z večjim uspehom udeistvovati na glasbenem polju, saj je prevzel glasbeno vodstvo pri Sokolu na Taboru, ki mu na pridobitvi tega člana prav iskreno čestitamo. Koncert kot odhodnica g. Rožanca se ho vršil 3 februarja zvečer r prostorih restavracije v Vevčah. Nobenega dvoma ni, da se bo naše občinstvo tega koncerta v polnem Številu udeležilo, saj se nam malo kdaj nudi prilika poslušati koncertno glasbev Spored koncerta, ki mu bo sledila splošna zabava s plesom, bomo pravočasno objavili. GORENJI LOGATEC. Sokol bo hnel 27. t m. ob pol 20 občn' zbor, katerega se najbrže udeleži župni starosta iz Ljubljane. Brate in sestre pozivamo, da se zborovanja zanesljivo udeleže — Z novo električno napeljavo Gorenje!ogačani niso zadovoljni, ker je razsvetljava precej slaba in omrežje nepravilno napeljano, zaradi česar smo po nepotrebnem večkrat v temi. Vodstvu priporočamo, da te nedostatke čim prej odpravi. — Precejšrje vznemirjenje je nastalo tu zaradi premestitve sreske-ga načelstva. To vprašanje bi se dalo, dokler ni preikasno, po mirnem potu urediti, kajti s preselitvijo sreskega načelstva v posojilnično hišo bi ne nastopila nikaka stanovanjska kriza, ker bi bili dosedanji prostori sreskega načelstva strankam na razpolago. Po toči zvoniti pa ne bo pomagalo več. — V začetku prihodnjega meseca bo imela občinska organizacija JNS letni zbor. — S premestitvijo sodnika g. Kvasa v Zagreb vodi vse sodne posle sodni predstojnik g Premerstein sam. Spričo prezaposlenosti enega samega sodnika prosimo pristojno oblastvo. da temu nedostatku čim prej odpomore in imenuje sodišču še drugega sodnika. — V osnovni šoli se vrši šesttedenski kmetijski tečaj, kjer predavajo predavatelji iz Ljubljane m od tukajšnjega sreskega načelstva. Kmetovalcem, zlasti mlajšim gospodarjem, priporočamo poset tega poučnega tečaja. SREDIŠČE OB DRAVL V nedeljo 14. t. m. je uprizorilo Društvo kmečkih fantov in deklet zgodovinsko Igro s petjem »Za staro pravdo«. Stvar Je povprečno zadovoljila polnoštevilno publiko, zlasti prepričevalni so bili Velnarjeva (Barbaral, Dogševa (Anka), Plepelec (Matija) in Pajek (Pavle). Naravna in ganljiva je bila scena v 3. dejanju in tudi Plepelec je v težki zaključni sceni dosegel popoln uspeh. Učinkovite so bile narodne noše. Vittorijeva režija je uspela. Lepe so take bodisi zgodovinske ali šaljive igre iz kmečkega življenja, toda prepričan sem, da bi občinstvo z veseljem sprejelo po dolgem času majhno spremembo. Zato naj bi se sokol-ski ali pa igralci omenjenega društva odločili za salonsko, mouerno uprizoritev s primernim predgovorom. m. SV. PETER POD SVETIMI GORAMI. V nedeljo 7. t. m. se Je vršil v šoli občni zbor občinske organizacije JNS in obenem uspel shod našega neumornega poslanca g. Ve. koslava Spindlerja. Občni zbor in shod, ki se ju je udeležilo Izredno veliko število domačinov, je vodil podpredsednik organizacije župan g. Planine Ivan Iz tajniškega poročila profesorja g Degna Friderika je razvidno, da je bilo delo organizacije zelo uspešno. Po poročilu agilnega blagajnika g. Božldka Franca eo se vrSile volitve in bil izvoljen za predsednika g Gabron Fr posestnik, mesar ln gostilničar Po volitvah Je povzel besedo g narodni poalanec. V uvodu se je v sanosnlh besedah spominjal 5 letnice kraljevega manifesta ln velikega dela NJ Vel kralja Aleksandra I. kakor tudi dela narodneea predstavništva Obširno je poročal o našem gospodarstvu in o raznih zakonih, ki so velike važnosti za vse naše gospodarsko življenje. Z ve- likim zanimanjem »o udeJeienei shoda Cedili izvajanjem g. poslanca in Jih sprejeli t odobravanjem na znanje. Sprejete so bile tudi resolucije glede osemletne šolske obveznosti in glede znižanja zemljarine. Na razna vprašanja zborovalcev je g. poslanec dal zaželjena pojasnila. H koncu ee je v Lmenu organizacije zahvalil g. poslancu in vsem udeležencem shoda novoizvoljeni tajnik šolski upravitelj g. Robič Anton. ST. ILJ PRI VELENJU. Gasilska četa Je priredila v osnovni šoli 7 t. m. Golar-jevo veseloigro »Dve nevesti«. Ob tej priliki je nastopil prvič tudi moški pevsk-zbor gasilcev, ki nam je zapel nekaj lepih pesmi. Igralci so vloge prav dobro rešili. Postavili so se pa tudi pevci, ki jih je neš mladi organist g. Davorin Jel^n v tako kratkem času prav dobro izvežbal. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička, r/ česar je razvidno, da čaka gasilsko četo nujna naloga, da si postavi čim preje lasten dom. Naša gasilska četa ne obstaja še leto dni, a je pokazala v teh mesecih po reorganizaciji izredno delavnost Prosvetni odsek pripravlja za pustno nedeljo zopet nekaj šaloiget. Želimo prirediteljem obilo uspeha. Uprava Sokolske lupa Ljubljana sklicuje za nedeljo 4. februarja ob 9. v ma'i dvorani Sokolskega doma na Taboru redno glavno skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev, pozdrav in poročilo župnega staroste, 2. poročila župnih funkcionarjev, tajnika, načelnika in načel-nice. predsednika prosvetnega odbora, blagajnika, knjigovodje in gospodarja, stati-stičarja, predsednikov gradbenega odseka, socialno-zdravstvenega, narodno obrambnega, župnega nadzornega odbora, 3. razprava o proračunu za leto 1934. in določitev višine župnega davka za leto 1934. 4. smernice in program sokolskega dela v letu 1934. (priprave in udeležba na pokrajinskih zletih SKJ v Sarajevu in Zagrebu, notranje delo v sokolskih telovadnicah, društveni javni nastopi), 5. predlogi župne uprave in župnih edinic, 6. predlog upravi Saveza SKJ za imenovanje župne uprave, nadzornega odbora in častnega razsodišča, 7. slučajnosti. Eventualni predlogi župnih edinic, ki naj bi prišli na dnevni red pod točko 5, se morajo župni upravi poslati najkasneje do 1. februarja t. 1. Zupne glavne skupščine se morejo udeležiti delegari vseh društev in čet. Zaradi obširnega programa naj bratje delegati uredijo svoj prihod v Ljubljano tako, da se bodo vrnib šele r večernimi vlaki, ne pa še pred zaključkom glavne skupščine. Zdravo! 2up na uprava. Smučarski odsek ljubljanske sokolske lupe priredi prihodnji teden štiridnevni tečaj za vse one tekmovalce, ki so uspešno tekmovali na župni izbirni tekmi in se nameravajo udeležiti savezne smuške tekme v smuških likih. Tečaj ima namen, da se tekmovalci dobro pripravijo za savez-no tekmo v smuških likih. Prijave je treba poslati župnemu načelništvu najkasneje do 20. t. m. Ker se bo tečaj vršil v bližini Ljubljane in dogovorno s tečajniki, bo udeležba omogočena vsakomur. Kdaj bo prvi sestanek, bo objavljeno v časopisju. Sokol na Viču vprizori v soboto 20. t. m. ob 17. m v nedeljo 21. t m. ob 15. mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«, h kateri starše in prijatelje naše mladine bratsko vabimo. Dramski odsek pa ponovi t nedeljo 21. t. m. ob 20. burko »Makse!«, ki je že pri premieri dosegla tako velik uspeh. Kdor se hoče dve uri veselo razvedriti, naj pride obiskat naše vrle sokolske diietante. Zdravo! Sokol Moste priredi drevi ob 20. pod okfiljem ZKD predavanje o Vatikanu in Primorju. Predaval bo akademik g. Veko-slav Iskra. Sokol pri Sv. Juriju ob južni železnici je imel 6. t. m. redni občni zbor pri bratu Hermanu Kinclu. Zbor je otvoril starešina dr. Svetina Fran ob rekordni udeležbi članstva s pozivom na navzoče, da trikrat nazdravijo Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Potem je govoril o pomenu 25!etnice obstoja Sokola, prečital poslanico SKJ in podal nato v kratkih besedah delovanje društva v teku leta. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Na predlog načelnika br. Rongadorja je bila soglasno odobrena stara lista društvene uprave z majhnimi izpremembami. Poročilo br. načelnika o programu dela v jubilejnem i u napoveduje: II. smučarsko tekmo v nedeljo 21. t m. ob 10., dvadnevni izlet 2. in 3. junija, plavalne tekme v juliju. Brat starešina je zaključil zbor s pozivom k vztrajnemu delu, da se tako najlepše proslavi 251etnica našega društva. Sokol v Zrečah je imel glavno skupščino v nedeljo J4- t. m. v sokolski dvorani. Iz poročil funkcionarjev izhaja, da je društvo v redu vršilo sokolske naloge in zlasti živahno delovalo tudi na prosvetnem poprišču. Priredilo je osem dramskih predstav in en koncert. Knjižnica, ki šteje ISO knjig, posluje redno. Društveni tamburaški zbor je v teku leta ponovno pokazal svojo izvežbanost; šteje okrog 20 članov. Predavanj in nagovorov je bilo osem in vršila se je svečana akademija 1. decembra. Telovadni oddelki so se udeležili štirih telovadnih nastopov Društvo je imelo tudi svoj Jetni nastop. Pripadnikov šteje društvo 79. Po poročilih je župni delegat dr. Mejak obravnaval razne društvene Zadeve, dal potrebna navodila za bodoče poslovno leto in izpodbujal članstvo k vztrajnemu udejstvovanju na nacionalnem poprišču. Soglasno je bil sprejet predlog za novo društveno upravo, ki jo sestavljajo po večini stari funkcionarji s starešino Mravljakom Dragom na čelu. V Zrečah bo v juniju okrožni zlet dravinjskega okrožja. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo-. 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra;''!, temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1_I0. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo n*1- višjo, druge najnižjo temperaturo 18. januarja. Ljubljana 7, 768.8, -2.5, 87, NE1, Maribor 7, 765.7, _1.0, 90, NW2, 5, __ Zagreb 7, 767.3, 0.0, 80. WSW3, 9, —, Beograd 7, 76t.9, _2 0. 90, mirno, 5, tO. dež; Sarajevo 7, T64.1, _9.0. 90, mirno, 10. Split 7, 767.2, 3.0, 65, NE1, 4, _ _ Knmb.i 7. 7435.4, 5.0. 60, NW2. 8, Rab 7, 769.2, 5.0, 60, NE2, 6, _ _ Temper-*"ra: Linbliana _, _t.0; 4.4, _ Maribor 3.6, —3 0: Zagreb 8.0. 0.0; Beograd 1.0, _2 0; Sarajevo 1.0, —110; Split 8.0. 3 U Kumbor —, 3.0; Rab _, 3.0. A. Cbrtstl; 31 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Dejansko stanje je videti takšnole. Grofu de Ia Roche je znano, da ste kupili dragulje. Vse kaže, da je s prozorno pravljico napoti] gospo Kefcteringovo, da je vzela kamne s seboj. Po tem takem je najbrže on tisti, ki ga je spletična videla v pokojničLnem oddelku, ko je vlak stal v Parizu.« Ostal: trije so pokimali. »Madame ostrmi nad njegovim poiavljenjem, vendar pa takoj ve/ kaj }i je storiti. Najprej spravi Masonovo s poti. Uslužbenec družbe za spalne vozove je postilial v prvem oddelku, v drugega pa ni stopil. Nič torej ne brani, da ne bi bil grof v njem skrit. Nihče razen madame ne ve, da je v vlaku, sam pa skrbi za to, da spletična ne vidi njegovega obraza. Sama sta — in vlak drevi v noč. Boja gotovo ni bilo. Zakaj madame je imela morilca za svojega ljubimca.«' Obrnjen proti milijonarju je Poirot tise nadaljeval: »Smrt, monsieur, je morala biti hipna. Grofu je treba samo ■pograbiti skrinjico z dragulji, ki leži v dosegu njegove roke; še nekaj trenukov, in vlak je na glavni postaji v Lj^onu.« Carrčge je pokimal. »Cista resnica. Uslužbenec izstopi. Za takega človeka mora biti lahka reč, zapustiti voz, ne da bi ga kdo opazil, in skočiti v vlak, ki odhaja v Pariz ali v kak drug pripraven kraj. Vsa znamenja bi bila kazala na navaden železniški rop. Da se ni našlo v gospejini torbici to pismo, kdo ve, če bi vobče padel sum na grofa!« »Zelo neprevidno je bilo, da ni pregledal torbice,« je dejal ko" misar. »Seveda,« je pritrdil Poirot. »Kot pretkain poznavalec žensk bi bil moral vedeti da ljubeča ženska nikoli ne uniči takega pisma.« »V takih okoluostih storilec rad izgubi hladno preudarnost,« je menil preiskovalni sodnik. »Sicer pa, če bi bilo ravnanje naših zločincev zmerom logično, kako bi jih potem sploh dobili v pesti?« Poirot se je komaj opazno nasmehnil. »Slučaj se mi zdi popolnoma jasen,« je nadaljeval preiskovalni uradnik. »A dokazati ga je preteto težko. Grof je jeguljasta mrha, in če ga spletična ne bo spoznala ...« »Kar je zelo neverjetno.« je pripomnil Poirot. »Da. da.« je vzdihnil preiskovalni sodnik, mencaje si podbradek. »Zadeva je kočljiva.« »Ce je res storil zločin —« je začel Poirot. Caux mu ie segel v besedo. »Ce! — ,Ce\ pravite?« »Da. gospod komisar, ,če' sem dejal.« »Morda nam grof lahko dokaže alibi.« »Moj Bog, to ne bi dosti pomenilo,« je odvrnil Poirot. »Ako je izvršil zločin, si je gotovo oskrbel tudi alibi. Oh ne, razlog, da pravim ,če\ ie čisto drugje.« »Kje neki?« Poirot je pomembno zagibal s kazalcem. »Razlog je psihološki. Grof ie lopov, slepar — vse to je res. Imel je namen, da ukrade gospejin nakit — tudi o tem ni dvoma. Vendar: ljudje te sorte so navadno strahopetci in neradi kaj tvegajo. Umora takemu človeku ne prisojam.« Nezadovoljno je zmaja! z glavo. Preiskovalni uradnik se pa menda ni mogel pridružiti njegovemu mnenju. »Nekega dne se takim ptičem zvrti v glavi, pa se lotijo reči, ki je ne zmorejo,« je vsegavedno pripomnil. »Seveda vam ne mislim ugovarjati, gospod Poirot...€ »Nu, moj Bog, izrekel sem samo mnenje,« je hitro dejal Poirot. »Preiskava je seveda v vaših rokah, in prepričan sem, da boste storili vse, kar je treba.« »Osebno sodim, da je grof de la Roche tisti, kj ga moramo dobiti,« je rekel Carrege. »Ali ste tudi vi tega mnenja, gospod komisar?« »Vsekako.« »In vi, gospod van Aldin?« »Ta človek je zločinec zmožen vsakega hudodelstva.« »Težko ga bo prijeti za čop,« je dejal preiskovalni sodnik. »Vse-kako bomo storili, kar le moremo. Še to minuto razpošljem na vse strani brzojavni nalog, naj ga primejo.« »Ni potreba!« je rekel Poirot. »Kako da ne?« Oba sta vprašujoče zastrmela vanj. Mali mož se je zasmehl.ial kakor samo jutrnje solnce. »Moj posel je tak, da moram vse vedeti.« je dejal. »Grof je v naši neposredni soseščini. Stanuje namreč v vili jviariji' v Antibesu!« 16. POGLAVJE Poirot prerešetava slučaj Vsi so spoštljivo pogledali Poirota. Mali mož res ni bil po krivem tako slaven. »Proti vam smo vsi učenci,« je s prisiljenim nasmehom rekel komisar. »Gospod Poirot ve več kakor vsi policisti na svetu.« Poirot je s hinavsko skromnostjo pogledal v strop. »Kaj hočete! Ze od nekdaj je moja muha, da moram vse iztakniti,« je zamrmral. Nato se je zdajci obrnil k van Aldinu. Cene malim oglasom ženttve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo m zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslo\'a Psi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za hfro aH za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vtako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Dtn 10;—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem x naročilom. i Službo dobi Vnii toaeda 80 par; sa dajas>e narfora ah M iifro p« S Dla. (1) Samostojna kuharica in d-ote* g>oe-f>o pri eaiD06toin<>Tn go-H-odu. Zeli se oeebni do-jfTor. UaaloT pov« ogiae. oddelek »Jutra«. 14o2-l Navijalko volne Te4Na.no. »prejmem v st»1- elnibo Naslov v o?'., frddeiko »Jutra«. Dekle rs hišna drle, Tajen« tu J utira« pod »Poštena »hiški nje«. 1522-1 Podjetne dopisnike ki bi obenem zbirali tudi naročnike io oglase, išee mo pod ugodnimi pogoji -!A Uuefcriran slovanski ted-nri. — P:fflti na naslov: Kdm;sk:h dei iti kuhe, prejme takoj -Mb:na z 1 p*rokom. Ponudbe na ozl. rdd"Vk »Jutra« pod iifr-0 »Dolgoletna izpričevale«. 1570-1 Plačil, natakarja i * 5 •> vef.;a k« ve. rim. P-v mitJbe t navedbo v^eh po-d-obn;h pogoje-v stede kav-c'> in prispevka k režijskim etr-ožkom kavarne, »prejme oglasni oddelek »Jutra« pod »PlaJ^ni«. 1574-1 Vaaka besed* 30 »a da jen.1* nadeva ai' ita litr« pa 3 Dia. (2) Postrežnica S^e me*to pri rMm-Oftoj-ne>m državnem nslužb-ticu. Pon-udfre na ogfls. odde>k »•Tn'-a« pod »Pošteno dekle«. lJiO-2 Hotelska sobarica S ovenia, sredtijnh let, s prvovrstnem i priporočili in letnimi epričevali, zmožne »iovenščine, ("•Ho.brva-šHne ifl nemščine, tšee za takoj «'i po dogovoru primerno m*vto. Cenj. vprašanja ne <"Z~3*. oddelek »Jutra« pod »Zi-nep! jVva tn re»na«. Strojnik ključavničar in elektrlčer s poinastletoo prakso pr' parnih žegah, dober b~u «ač žag. i5čo elužSo za mimmalno plačo. Dcmiee na narfor: Strojnik Petro-viča. Gomirje. 1533-2 Šivilja zmotna fi-nej^ega in v«* kega priprostejšega šivanje. g-e šivat, na dom. v trgovino e'i v salon. Po. midhe na o-g'a®ni oddelek ?Jutra« pod šifro »Dobra šivilja«. 1552-2 Za gospodinjo M š'« k etarejšim znkon-ali dm.ž:n1 z otroci, poštena in zanesljiva ter zmo-žna kuhe in veeh del. Ni^lov v oglasnem odde'-kn »Jutra«. 15«7-r Službo vrtnarja za tekoj 2S let star samec. Ponudbe ns o^la« oddelek »Jutre« pod Vhn »Sc m »e«. 1564-" Mlad fant vojaščine prost, z dveletno prakso v trgovini, želi dobiti kakršnokoli eta'no e'-,!?ho. Položi tudi 2000 Dim kaveiie. Jos'rt .Tnrako-vee. pri Kavečič. Ljublie na, Celovs-ka cesta št. 90. 1566-2 Ogla-š ur*, enačaja po 1 Dio btwda; za tU-janj« naslova aii u šifra fi D«. — Ogla*: sortaki«** vsa. ka beseda 5») part za daianje naslova ali m AUro pa S Din. (7) Konja z diro na peresih, kupim ali vzamem v najem za vsako jutro med 5. in 8. uro. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 1537-7 Atelizersko kamero 18 X 24. tudi že rabljeno kupi Janko Kramar, foto-1562-2 "graf v K nanju. 15C9-7 G. fh. Botman: Bili, Bobijev sin Oapls« trg. značaj« po 1 Din beseda; za da >»n>« aaslorva ali ta šifr-e 6 Din. — Ogla« socialnega značaja v«a ka beseda 50 par; w dajanj« na«leva ali za Šifro p» 3 Din. (6) Azbestni filter popolnoma nov, znemke »Tehag«, za 50 iitrov vsebine ter aparat za polnjenje buteljk, in večjo množino butelj&kih steklenic po ug-odfii ceni proda Mihael Omahe-n, Višnja gora 151386 Stanovanje Vaaka beeed« 1 Dto: ca dajanj« naslova aH za iifro pa g Din. (21) Vsaka beseda 1 za dajajije naelova šifre pa 5 Din. (91 Din; j ali i Radio tricevni, z vdelanim zvočnikom, za priključek na elektr. tok. zamenjam za pisalni stroj aH prodam. — A. Oater. Brežice 106. 1558-9 Vsaka 1 Din, ta ia.va.nje naslova ai< ia iifro pa 5 Din. (16) Vloge bank Nakup, prodaja, zastavitev in posoji.a. kakor tudi vse ostala naroči.a livršuiemo najugodneje. Poslovim z« vod. d. d.. Zagreb. Praška aH ca 6'H - telefon 38-38 Za odgovor priložite znsm ko za 3 Dn. 52-15 Večjo vlogo Kreditne banke, ter manjšo vlogo Kraetske posojil niče ljubljanske kupim. — Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lj'ubl;ene 88« 1491-16 Trisob. stanovanje lepo, v Tavčarjevi uiicd, pri o nadstropje, z balkonom, kcpalnnco in pritikii-natni, oddam f 1. majem za. _ 12.jO Din boljši stranki. Pojasnila pri upravitelju hiše Novi trg 8. ' 1497-21 Enosob. stanovanje lepo ta prostOTno, cd da m fekoj ali pozneje na Bled weisovi cesti 911. levo StaHovanja [iiin iT* Siguren, Sigurnost, Ro-p--"tn-lca. Stanovanjski hiša Slaščičarna, Sašiičar in medičar, Sigurno, Solid-nost oh—60 let, Sonce si-! je 99, Trebnje - Dolenjsko, j Trajen zaslužek. Trajna j službo, Takoj, Terjatev. Takojšnje plačilo, Cpeljara I moč. Učenka. L'goduo 88. ■ Ugoden nakup. Varč-n-os-t. dam e 1. febnierjem r Sp. ! Veliki Amor. V Linbljani 5'ški. Jemejeva cesta S. nastopi takoj. Vdovec.' 35 pritličje, levo. 15C<7-JC let. Veletrgo-vin«, V Ljnb- Vaa.k» be»«m. in prodam hranilne knjižice Hrvatske poljedelske banke, z vlogo 14.o00 Din in 17.500 Din. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Ju.tra« pod Šifro »Vloge 1934«. 1-5-26-16 Vloge Ltu-b'janske kreditne banke kuiptm proti takojžnjemn plačilu. Ponudbe ra ogl. oddelek »Ju.tra« pod šifre »Ljubljena 71«. 1573-16 Vsaka beseda 1 Din; aa da.ja.nie naslova aH za Gfro pa 5 Din. (17) Pekarno imv en farjem oddam !a-koj v najem agilnemu peku z majhno obiteljo. — Kadivnik. Senovo pri Raj henburgu. 1463-17 Sobo opremljeno ali prazno, e posebnim vhodom in u.po-rabo kopalnice, v bližini mesta išče sta'en gospod. na.jik8s.neje do 25. t. m. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Z navedbo cene«. 1546-23/a Sobico strogo separira.no, v cenim mesta išče gospodične ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »200—250«. 1555-23/a V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeče Šifre: An i ta 20, Alpinist^Smučar, Amande, Banja. Brez otrok Blagajna, Bi6er, Bleiwei-sova c., Cista, Cena, Center, Celoletni zaslužek, Ccntrum Ljubljane, Družabnik, Do 300, Do tristo-tisoč. Dobrosrčna, Dober zaslužek, Dobra priiika, D»bra družica. Denar, Diskretnost zajamčena, 1. februar, Gornji del, Gla-sovir 15. Gaanteriat, Gramofon 1934, Hiš« z vrtičkom, Harmon-ija, Hrepenenje, Izurjena, Izvrstna prodajalka. Ja n u s 'ski dogovor, Jtivanc Franc, Karkoli, Komfortno, Kore-spondentinja. Kompresor, Kn>i.ga. Ljubim Te, Lahko takoj, Moka, Mesečni ho nora-r, Moderna načela. Novo de'o. Nevesla, Ne-meza, Neka.j takoj, Na grada. Osamljena iM, Obrt-niea. Odrasli. Okrog 20.000 Obrt, Pogumnemu pripada svet. Prevzem tretjina hipotek, Promet 30.0W1. Prid no in zadovoljno. Plača se takoj, Poceni sobica. Ple-tiljstvo. Pošten plačnik. Pridna, Resmost 1934. Resna, Resna kupčija. Stalna boljša stranko, Sredilč«. Vsaka beeeja l Din. za dajanj« sadova al' ta Šifro rw ^ Dwi (291 Čevljarski stroj za čiščenje (Auspu'zmaicM-oe) zamenam za levo ročni stroj, mo-tor. ali prodam — tudi proti hranilni knjižici Aat. Cater, Brežice 1d 6 do 20 Din. Nedelja. 21. ob 15.: Ciciban. lzv»n. Znižani pene. — Ob 20-: Kulturna prireditev ▼ Črni mlaki. Izven. Znižane eene. OPERA. Začetek ob 20 P?tek, 19.: Zaprto. Sobota. 20-: Havajska roža. Izven. Znižane cens od 8 do 30 Din. Nedelja, 21. ob 15.: Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Jeojfa. Izven. Znižane cene. * >y agoniji*. d<*lo en?e-lejših naših dramskih predstav. V njej obdeluje znani nemški pesnik Klabund moliv domovinske ljubezni. Uprizori se v sobo o po znatno znižanih c?nah od 6 do 20 Din. V nedeljo uprizori Delavski oder v režiji S. Delaka v dramskem gledališču Z.ipenči-čeve&a »Cicibana*. Vfljaio znižane dramske c.me. Začetek predstave ob 15. »Havajska roža«. Abrahamova opereta, se uorizori po znatno znižanih cenah od 8 do 30 Din v soboto 20. t. m. Pri tej pred&tavi bo pel ulosro Havajskega princa s. Gostič. '"Vala zaecioa kakor običajno. V operi se pripravlja v r?žiji prof. Šesta opereta »Plee v Savoiu«. ki je ž?la povsod naivečje uspehe.. Zatsedba bo DTcvrstna. Premiera kon?c prihodnjega tedna. Zatem nride na vrsto roma-itičpa op?ra »Viljem Tel«- 5ENTJ4R0RSK0 GLEDALI5ČE. Zafjtek ob 20.15-Sobota, 20.: Mlad>stni grrehi. Premiera. Nedelja, 21. ob 15.: PoTJmni Tonček. M1b-din^ka iera. — Ob 20.15: Mladostni grehi. Tremiera borke »M!adn?tnt trehu v Sent-iak»b«ken irledališčn. V *>bMo in nedeljo zvečei se bo israla v ltipkobskem clMa-iišjj nova izvrstna bur«q v treh delanjih »Mlalofttni grehii. Glav ti motiv ie adopta-cija 141etn? deklice. Prvo dejanje se odigrava v stanovanju pisatjlja Elsnerja. drugo v stanovanjj grofa de Villiersa. tretje pa v raznravni sobi varušk-esn sodišča v Berlinu. Izredno mnogo humorja preveva vso igro. da se bodo posetniki z?lo dobro zabavali. Vablieni vsi. ki se radi smejejo. — V nedeljo popoldne se ponovi kra«na carjeva pravljica v petih dejanjih >Pogumni Tonček«, ki ja bila pri vseh dosedanjih predstavah od vsjh obiskovalcev navdušeno sprejeta. Zaradi večerne predstav* j« pri-četek pravljice že ob 15. Vstopnice za v?j predstave ee dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. P?teJutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratm del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani