EH-O UisŠtUkl I» M9T & UwwUta Ali. Offlee of Publkatloai MST Sooth LmUje At*. LnuittPti- SLIV PMIZ ZAVTOM ,m • rnmmmmmm^ Nezgoda j« podučila letalce, d« je treba ispopolnlti kompas za zračno navigacijo. Byrd j« zapravil osem ur s lokanjem Pariza, daai je bil komaj st« milj profc. Ver Sar Mer. Francija, 1. jul. —Richard E. Byrd hi ostali trije ameriški letalci, k) ao tukaj padli* v morje s letalom "Ame-rico" danes zjutraj na poletu iz New Yorka v Pariz, so se no-coj odpeljali z dvema avtoma v Pariz. Avtomobila je poslalo ameriško poslaništvo. Byrd je spal v županovi hiši do poldne. Ko je vstal pokrep-čan, je sprejel četo poročevalcev, ki so mu čestitali. Letalec ge je kislo nasmehnil in dejal, da je zashitil gorko zaušnico, ker je bH že tako blizu Pariza, a se je zn&šei*v slani morski vodi. Rekel je, da je "America" popolnoma, zgrešila zračno pot, ko je zaplula V goste deževne oblake malo od Bresta. Mokra vihra je bila taka, da se niso ra-diodepeše prav nič slišale ki naposled je še kompas odpovedal .službo, nakar so bili popolnoms izgubljeni. Blodili so vso noč i» zraku nad Francijo, dokler jim ni zmanjkalo gazolina. "Amerika" je v tem hipu še v vodi čvrsto privezana za ribiški čoln, da je na odneae val. Letalo ima obe krili zlomljeni. Byrd je odredil, da se letalo čim prej potegna is vode in razloži. Prvo delo, ki so ga izvršili letalci, klj iužnozapadno od pristani-«a Havra In 186 mHj zapadno <*i Pariza. To je bilo danes zjutraj ob 5:45 (četrt na eno po-Mnočl, čikaški čas). Znpan Ver 8ur Mera je tako telefoniral v Pariz, da ao štirje h-talci žfvi in zdravi na suhem, l'*la "America" je uničena. Ka-*npj« je prišla Vest iz Havra, ki je potrdila prvo, da ao Byrd. A"*ta, Novllla in Balchen re-¿«•ni. letalo j« bilo v zraku 44 ur in 21 minut. Ca bi ne bik) ne-«gode, bi bil Byrd dospel v Pa-ri' v 35 ali 3« urah. Kakor je 7 je* pretekla napovedana »n potem druga In tretja, a talcev še nI bilo, ao v Parizu (Dalje aa 1 Umi.) Organizirani delavci ustanove poletna taborišča sa otroke— Trofiki za vzdrževanje malen-čkov ne bodo veliki. Batlimore, Md. — Organizirano delavstvo tukajšnjega mesta bo vzdržavalo skozi počitnice svoje lastno taborišče za otroke. Elisabeth Gilman, predsednica podružnice Unije za ameriške civilne svobodščine v Marylan-du in tajnica organizacije Open Forum, ki se je posebno zanimala, da so unije ustanovile svoje lastno poletno taborišče za otroke, bo opravljala delo tajnice. V taborišče bodo sprejemali dečke in deklice v starosti od deset do šestnajst let. Plačati bo ;reba le pet dolarjev na teden. Car bo več stroškov, jih krijejo delavske strokovne organizacije. Malenčki se silno vesele in že komaj čakajo, da odidejo v taborišče. Taka taborišča so bila do-zdaj v navadi samo pri verskih organizacijah; ki so večalimaaj skušale vcepiti malenčkom svoje verske nauke, ali so pa bile ¿od pokroviteljstvom miloščin-skih družb. > Unijam in delavskim organizacijam vobče je priporočati, kjerkoli je ssogoče ustanoviti taka poletna taborišča za delavsko mladino, da jih ustanove in tako izmataejo svojo deco delavcem sovražnim vplivom. Priprav« za zavaravaa|a Dritlaaiièalb Mavaav ■IIVIBIPWSpil ••PJWW» Združene države so rusdeftjeas e Soglasno sprejet« in proklamirnna ▼ kontinentalnem kongresu prvih trinajstih Združenih držav ameriikik v Philadelphia dne 4. julija 1776 trtktftv. — Odškodninski sS kon sa pristsniščne delavce js stopil v veljavo z dnem prve ga jalija. _ Waahington, D. C. — Vsa površina kontinentalnih Združenih držav, ki je sposobna za plovbo, >o razdeljena v štlrinajat odškodninskih distriktov za prista-niščne delavce, po zakonu, ki je stopil v veljavo z dnem 1. julija. Pristaniščni delavci, ki raz kladajo in nakladsjo ladje, bodo prvikrat deležni odškodninske zaščite. Državni zakoni, ki so bili sprejeti, ds varujejo prista-niščne delavce za slučaj nezgode, so bili proglašeni neustav nim, češ, da zavarovanje prista-niščnih delavcev spsda v federalno po4fi^je. ker ti delavci o-pravljajo maritimno delo. Po dolgotrajnem boju in trdem delu strokovno organiziranega delavstva je bil kongres prisiljen sprejeti odškodninski zakon za pristaniščne delavce. Nakladanje in razkladanje ladij in drugo pristaniščno delo spada med najbolj nevarna svo zemljišč; ovirsl je administracijo Justke n, prepovedjo zakonov za uatanovitsv sodnih oblasti; podvrgel ai je sodnike, ds ao bili aamo od njega odvisni In ao le pobirali plače; uvedel je nebroj novih uradov In poslal semkaj cele roje uradnikov, ki ao nadlegovali ljudstvo In ae redili na naše atroške; v mirnih čaalh Je imel med nami Ce Izgube alsžbo. A Attleboro. Masa. - Maki od bor leg» gtarokopltnega gnez ds ki šteje okoli devetnajst tisoč prebivalcev, Je sklenil, da se smatra vsaka učiteljica takoj za odslovijeno. ki se omoil.'Učiteljice. ki so sdaj omožene. osta- nejo v službi. Kadar bo Izvoljen drug šolski odbor, pojde ta ata-rokopitna odredba rakom žvlž-••t armade brez dovoljenja naših postsvodajulli zborov; ' vojno oblast je dvignil nad civilno oblast In jo naredil popolnoma neodvisno. "Evalaaija Ja vara," " 1 izjavlja mitu Chicago. — Trije profesorji, ki so v četrtek zvečer predavali okrog tisoč poslušalcem v Mandel Hallu člkaške univerze o a-volueljl. so se zedlnlli, da Je s-voluclja fakt, da ne nasprotuje veri In da je evolucija toliko kot vera. Ptvi««>r Ellkrf R. I>own-ing je zastopal naravoslovake vede, piofesor »haller Matthews teologijo in profesor Charles H. Jodd r>edagoglko. Matthews Je rekel: "Evolucija je vera. Velika sita je, ki odločuje o naši usodi. Neksterl pravijo tej sili evolucija. drugI pravimo Bog Judd Je dejal, da M ae morala evolucija poučevati v vsaki šoli. Dalje je gasil aašo ustavo In naše zakona S sledečimi krivičnimi čini: Namestil je med nas večja Števila oboroženih čet; Ščitil je vojake a sleparskimi sodnimi raa-aravaml pred kaznijo sa umore, ki ao jih izvr-flll nad prebivalci teh držav; zapiral je našo trgovino s ostalim svetom; nalagal nam je davke proti naši volji; odrekel nam je pravico do porotne obravnave v neštetih alučajlh; * tranaportlral naa je čez morje In tamkaj Ml pred sodišče sa Ismlšljene prestopke; v sosedni sngleškl provincljl je odpravil svolMMlnl sistem angleškega pr^va In uvedel aa »nasilno vlado s razširjenimi mejami, kar js imelo namen, da po*enakMa vsoru uvede abao* Mistično vlado tudi v nstfk kolonijah; ^ odvzel nam je avobodščlne (eharters) In fatrl najboljše sakoae, a čimer je rušil temeljno moč naše vlade; suspendiral je naše p«wtavoda-je In al vael moč, da nam on daje zakone; g odpovedal ae je tukajšnji vladi s tem, ds nam je odrekel zaščito In nam napovedal vojno; ropal je naša morja* napkdal naša obrežja, požigal naša mesta in moril naše ljudi; - ravno v tem čaau je poalal semkaj veliko armado tujih najemnikov, da dovrši dek» mo-rltve, razdejanja In tiranatva, katero je Že pri-4 šel z največjo perfldnoatjo In krutostjo, ki ' nima para v najbolj barbsraki dobi In ki nikakor ne pristojs glavi civilizirane države. > Prisilil je naše drtavljans, katere je vjel aa Morju, da ao se morali oborožiti proti avojl domovini in da ao postali rabljl svojih bratov In ffljatsljtv, ali da padejo od ajlhovlh rok. t Izzval je med nami vstaje In nahujskal ¿roti nam krvoločne indijanske divjake. kaU rlh vojskovanje je svsrsks morltev starčkov In leče, molkih In ženak. V vsakem alučaju teh naštetik krivic smo ^ l^fat^ritvM itit iittt^JJAi j^i^^ij^s • aaša pritožba In prošnja je obrodila še vsč kri W Vladar, čigar značaj ga v luči omlajanji < krivic osnsčsje tirana, nI apooobsn, da bi vla dal svoboden narod. Nlamo hoteli delali nobene krivice našim britanakim bratom. Svarili smo jih našteto-krst, ds nSj al ne prilaščajo neopravičene obla-sti nad nami; opossrjsll smo jih tudi na okol-ščlae naše emlgrkdje In naaelltve v teh koloni JaM. Apelirali smo ns njihovo prirojeno pravlčnoat In vellkodušnoat; sklica vali smo se na aorodne vezi med nami In Jih prosili, da naj nehajo a krivičnim prilaščanjem oblaatl, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi sa naše pravične glasove In niso ss oslrsll ns naše krvno sorodstvo. Zato moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati sa to, kar velja sa vae ostalo človeštvo; sa sovražnike v vojni In prijatelje v miru. Zaradi tega Izjavljamo ml zastopniki Združenih drnv ameriških, zbrani v generalnem kongresu In kllčoči najvišjega Hodnika sa pričo naših čistih namenov, in slovesne proglašamo v imenu vaega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od dsnea In da Imajo pravico biti HVOHODNE IN NKODVIHNE DK-žave, da ao proate vaškega podanlštva do britanske krone, da so poportioma pretrgan« vse politične vezi med njlml M' Vtllko Britanijo In da Imajo te kolonije kot *VftlKmNK IN NKODVIHNE DKZAVE od daHtt sansprej vso moč napovedovati vojno, aklepatl mir, ustaaav I Jati sveže, voditi trgovino ter storiti In vršiti vso, ksr I ms jo pravico storiti NKOIIVIHNK DRŽAVE. Da Izvedemo U svoj proglas In zaupajoči v božjo Previdaost se zavezujemo, ds smo pripravljeni žrtvovstl svojo čast, Imetje In svoje življenje. . • JOHN HANCOCK, predsednik kongrmia. i (Sledi ftft podpisov zastopnikov Iz vsek pr %ih trinajstih držav.) Proaill so ga, da se udeleži podjetniške konference v Chat ta-noogl. a Waahington. D. C. — Pred-sednlku Coolidgu so ponudili pri-iko, da blagoslovi politiko južnih industrijalcev. John E. Bdgerton, predsednik Narodnega društva tovarnarjev, ga je povabil, da se udeleži konferenco industrijalcev v Chatta-noogl, Ten«., ki prične dne 25. oktobra. Na tej konferenci bodo Industrijalci aprejeli svoj program, v katerem se bodo Izrekli proti delavskim strokovnim organizacijam, češ, da so sa ml gospodarji v svojih tovar nah in da nikakor ne trpe v svojih podjetjih delavskih strokov nih organizacij. Tovarnarji nu jugu ao glede socialnih uredb še najmanj sto let sa duhom časa in mislijo še vodno, da Je tovar nar še vedno absolutni goa|to-dar nad delavci, kot Je bil pred več ko pol stoletjem sužnjedržec gospodar nad svojimi sužnji. Narodno društvo tovarnarjev Ima posebno veliko pripadnikov med tekatilniml tovarnarji, ki v obeh KaroltnSh In Oeorgljl izdelujejo tekstilno blage Is bom- Predsednik je sprejel povabilo, toda rekel še nI, da ss ude-leži zborovanja, ampak o udeležbi konference se bo šele posveto-vsl. . Nova Mtytka vlada wtdla lattaa aariso Nanklngska vlada ne prisns nobene pogodbe s velesilami In postopa kot suverena alls. ftangaj, L Jul. — JužnoklUj ska vlada v Nanklngu smatra, da je Kltajsks neodvisna In su verena država, zato lahko sklopa o davkih In carinskih tarifih kakor hoče sama no osiraje sa na to, kaj porečejo velesile, k so doslej diktirale Kitajcem na podlagi raznih paktov carinske pristojbine. Velesile še vedno priznavajo mandžurskfga dikta tor j a Cangtaolina in drže svojs poslaništva v Pekingu, tlasl kuo. mintang kontrolira večjldel Ki tajske, zato se nanklngska vladu ne bo več ozirala na Iste, Tako izjavljajo voditelji Kaj šekovega režima v Nanklngu, ko so naznanili, da od 1. Julija dalje j« v veljavi nov csrlnsk tarif za vse inozemsko blago. Tsrlf Je v konfliktu s iiogodhn mi itu«I staro Kitajsko In ve lesilsmi, ampak nsnklngska vlsda pravi, da te |K>godb« za njo n« ekslstlrsjo, iz Ifsnkovs poročajo, da se vsi komunistični Asnl Kvgen Cenove vlade odpravljajo ns "počitnice" v Inozemstvu. Ituski sveti»vslec Mihsel Bonsllti »xl-|s>tuje ilomov s prvini psrnl-kom. KONGRES PAN-AHEMSKE FE KIMUE SODNIJHKA PK EPOV KD llirif IHANA. MO- Slavktvaa kriza v Ohi- 0 »p^ru s stavko-Ijenju zadnje konference s last- kÄÄkjm |MslJetnikom. nikl prmiogovnikov v tej dr* „ žavi oglaslk> precejšnje ŠUvllo1 Vro/lss ubita 23 oseb. posameznih tasUrtlNV. ki s,»! ^icll|ro. _ Vročina, ki Je pri-vrrfjnl isidplsatl z unijo pogodbo| ^^ J ^ ,„ tmirimkf ^ liovzročlla smrt 28 oseb v Chi rsgu. Vremenski urad napove-jj duJs hladno vreme v soboio In Vlegatov Is Centralne Amerike Im veliko, toda Is velikih rs-publlk Južne Amerike ne bo delegatov. Washington, D. C. — Ko prične |H't i kongres Panamerlške delavnim federacije dne 15. julija v Washington«!, bodo na njem zastopani delavci Is Centralne Amerike v takem števl-* u, kakor št* nikdar poprej. Ne bo pa delegatov is republik Ar-gentinija, Hrazilija In Clle. To se da skleiiatl It obvestil, ki Jih je dosedaj prejel Santiago Iglesias, tajnik sa španski jezik. Nekateri vidijo v dejstvu, da se delogsti Is ArgentiiHje, Brazilije in Cile ne udeleže kongresa, da se širi In narašča antipatija proti Združenim državam v teh deželah. Nasprotna Čustva proti Združenim državam kot severnemu kolosu" se ne občutijo samo v delavskih organizacijah, amistk tudi v trgovskih, kar je bilo opaziti na panamerl-Akem trgovskem kongresu, ki se je nedavnu ubdržaval. Argentinlja se jezi zaradi em-barga na meso is Argentinlje, ^l je udarec za živinorejce In mesarje, meti katerimi so tudi Američani. Rraslllja se spominja, da državni department ni dovoli finančnikom v Wal Stree-tu reorganizirati njen trg s^ kavo. Hrltskl trgovski in dlplomà-tlčnl agentje pa tudi niso počaa-nl, kadar je tr«ba vzbuditi pro-Mjenklika čustva. . , v , _ ^ „ n Iglesias pojassujuje, da U propaganda na nesrečo učinku- te t tuli na delavske stike s de-«vri v južnoameriških deželah. Voditelji delavstva pod ekvatorjem v latinskih deželah, Ig-norantni glede prinelpov Ameriške delavske fetleraclje, skušajo zmetati ameriške delavce, eksporturje, tovarnarja In diplomate vse v en koš, da napravijo Jenkiškega parklja, s katerim strašijo delavce v latinskih deželah, meni Iglesias. Ako bi kongres sprejel Ig* leslasovo sugestijo, tedaj km skupinu ameriških delavskih voditeljev obiskala Rio de Janeiro, Buenos Aires, Valparaiso, Hantos, Montevideo Iii Hanllago, to Je središča protlamerlške propagandi», tla jsiJasnl program in taktiko Ameriške delavske federacije. Uaziimeli bodp, da isistojl velika razlika med Im-(»erljaliatično isilltlko podjetnikov in državnega department a in prijateljskim zadružnim so-delovanjem ameriftlutps delsv-skega gibanja. Ts komlsljs bi nsglašsls, ds se Je ameriško de-Isvstvo krepko In neustrašeno Isijevalo proti ameriškemu Im-perijallxmu v Mehiki, Kubi In drugih karaibsklh deželah, In Je pripravljeno pomagati delavstvu v vseh latinskih deželah, da se orusnlzlrajo proti domačim In tujim Izkoriščevalcem. Na bodiM em kongresu Imdo delegatje is Združenih držav, Mehiko. Kolumbije, Kube. NI-ksrsg\i\ Santo Dominga. Venezuele, Paname. Halvadorja In portorika. Na četrtem kongresu v glavnem mestu Mehike ao bili navzoči delegati Is Nikaragve. Paname. Banto liomlnga, Gvatemale, Portorika, Mehike In Združenih držav, <|J»li« ss I «trss» ) na podlagi jscksonvlllske mezd> ne lestvice. Zaradi prazntks Pros« et s v psndel jek ns Izide. ** Ii 80. fl- Zvezns btagajna prr«s*lanek. Washington, D. C. — B junijem Je bilo zaključeno skalno leto In zvezna blagajna izkazuje $640,000.000 preostan-ka, ki Je nsjvečjl v zgodovini Združenih držav. Uradniki za-kisi I n ire nsiMtvedujejo ponovno znlžsnje «(«šindninskega davka v prihodnjem letUk PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE rODfOBKH JKDMOl» LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOKifE JEDNOTK »io«i«ir . keruba Gritaa. Tenia gU-jto «u-^^B^P clo policijski department meats îîtrij v Ameriki. Kar koristi privatnim interesom, ne mo- ^ ne mara. Gospod 80B0TA, 2. JULUA. ^ Oljni in premogovni priVatai interesi se dobro zavedajo, zakaj nastopajo proti narijoofldfeaciji glavnih indu- Rok opisi m m rnUim. Naročnina: Z«tinx«e driavo pol feu: Cfckafo M fccoro S7A0 na feto. W.7I tvo $v*o. -PROSVETA" Ai -THE ENLIGHTENMENT* Or gao oi tW Slow Notfeo.1 B«rfH fWMg. „i, _ j3mmmn-mm——■1 ¡kf tflw S»o~ Ni Suborríption: UoKod StaUs {twee Rt Ckioogo) year; Chicago 97AO. and foreign countm» per jtmr. - ♦ MEMBER 0« TAS FEDERATED PRESS" Datos v oàfepooio pr. CJmm 3S-1V27) pofeg «aáoga So wmm fe o U01 éortooi potoàio 00 rw m mUv¡ V KAPITALISTIČNI CLOVEÔKI DRU ZW NE MORE BITI DRUGEGA KOT ANARHIJA V PRODUKCIJI. re koristiti ljudskim Interesom, kajti ti interesi so si nasprotni, kot sta ogenj in voda. In zato imamo v kapitalistični družbi anarhijo v produkciji Ub«i jaz ¡a "mMíií" Oljni trust plaka in stoka, da je v oljni industriji nad-produkcija, t j., da se producirá preveé naravnega olja. Trust seveda ne joka v interesu neodvisnih podjetnikov, ki bi radi tudi priborili sebi prostorček na solncu, ampak v svojem lastnem. Ako pride preveč naravnega olja na trg, tedaj pridejo tudi produkti, ki se izdelujejo iz naravnega olja. To pomeni, da mora oljni trust znižati cene svojim oljnim produktom, ako hoče voditi uspešno konkurenco proti drugim oljnim podjetnikom, ki še niso pod trustovsko streho. W» C. Teagle, predsednik Standard Oil kompanije v New Jerseyju, izjavlja, da nadprodukcija sirovega naravnega olja ni samo lokalna prikazen, ampak ta prikazen je splošna v Oklahomi, Kaliforniji in Texasu. Oljni interesi delajo nato, da se produkcija centralizira in odpravi v industriji konkurenca. Njih želja gre tako daleč, da se naj za seminolsko oljno polje v Oklahomi imenuje diktator, ki bo odločal, koliko sirovega olj» se producirá. To pokazuje, da oljni interesi delajo nato, da se ustvari privatni monopol za produkcijo naravnega olja in produktov iz njega. Vsak monopol je pa nevaren ljudskim interesom v kapitalistični družbi, če je v privatnih rokah. Tako kot je v oljni industriji, tako je tigli v premogovni. V vojnem ča^u so odpirali premog«i5ike ^ «a rQ0ni¿ni nen slepo. Premog je šel v denar in izmed premogovnisktn ^ti in umazaaosti. Pisal podjetnikov še nihče ni mislil na to, da bo enkrat vojne konec in da zahteve na trgu za-premog postfaejo nekega dne normalne. V produkciji premoga bo vladala anarhija In v oljni industriji, dokler bodo privatni interesi odločevali v nji glede produkcije in ne ustanove privatnega monopola. Kakor hitro se pa ustanovi monopól v premogovni industriji in v rokah privatnih intersov, bo ta monopol škodoval ljudskim interesom. , Ako se hoče odpraviti anarhija v produkicji olja ip premoga in se izogniti škodljivim izrodkom privatnega monopola, tedaj se morata oljna in premogovna industrija nacionalizirati, t j., da i>ostaneta lastnina ameriškega ljudstva, ki ju vodi in upravlja vlada na demokratičen način v interesu ameriškega ljudstva. O tem pa oljni in premogovni intersei ne marajo ničesar slišati, ker se zavedajo, da ne bodo več prejemali mastnih dobičkov od oljne in premogovne industrije, ampak da pojde ta dobiček ameriškemu ljudstvu. In tako privatni oljni in premogovni interesi rajše trjH? anarhijo v produkciji olja in premoga, kakor da bi se zavzeli za nacijonaliziranje oljne in premogovne industrije. Ako trustovci kriče, da sta oljna in premogovna in-* d ust rija preveč razviti, tedaj to ne {»omeni, da se naj uredita v interesu ameriškega ljudstva, temveč da se odpravi Hhermanov protitrustovski zakon, da se ustanovita mogočna t rusta: oljni in premogovni. Da se to zgodi, zagovarjajo svoje želje in cilje na spreten način. Oni pravijo, da se bodo ohranila naravna bogastva in znižali se bodo obratni stroški. Ne zinejo pa besed, da se bosta olje in premog prodajala po ceni, ki jo oni določajo.; Ravnotako ne zinejo besede, da bodo oljni delavci in rudarji delali v razmerah in za mezdo, ki jo oni določijo. Popolnoma molče o tem, da bodo privatni oljni in premogovni interesi spravili dobiček, ki ga dajeta oljna in premogovna industrija. Uspešno in z dobičkom za ljudstvom se dasta oljna in premogovna industrija obratovati, ako tt obe industriji nacionalizirata. Oljni delavci in rudarji lahko pričakujejo, da se bo z njimi ravnalo pravično ittda bo njih mezda odgovarjala življenskim potrebščin«^, le tedaj, ako liodeta oljna in premogovna industrija flfecijonaltzi-rani in jih bo upravljala pod nadzorstvom vlade demokratična uprava, v kateri bodo imeli oljni delavci in rudarji glas in tako sodelovali, kako naj se oljna in premogovna industrija obratujeta v interesu ameriškega ljudstva. ne pa v korist peščice izredno bogatih oljnih in premogovnih inagnatov. Pfafe Uptoa Vsakdo občuduje "UBM*m, ker rad ne govori o sebi. Želim mí. da W tudi jaz lahko sledil istemu mika jočem u izgledu, ko vam pripovedujem o Bostonu in njega cenzuri, toda nesreča je, da vem le toliko o njem. kolikor »tem imel s njim opraviti. Glejte me, autorja, ki je bil poznan večina svojega življenja kot prvoboritelj radikalnega gibanja, moža, ki lahko reče, da ni se nikdar napisal umazane po vesti, v svojem življenju in kateri je bd nekoč opisan po njegovi bivii zakonski partnerici, potom časopisja civiliziranega «veta, kot "bistven mnogožen-stvenik"—in zelo stari grešnik. Spisal sem približno trideset knjig in neki bostonski policijski magistrat je pdločil da je moja zadnja knjiga nemoralna ter "da očitno lahko pohujša in korumpira mladino." Dovolite mi, da vam povem, da knjiga "Oil!" ni v tem pogledu drugačna od ostalih. Ako jo sodim po bostonskih metodah, tedaj pa so vsa enako nizkotne. Te knjige člta ljudstvo vse Amerike, kakor tudi ljudstva ostalih civiliziranih dežel, le v Bostonu so smatrane za umazane. Skoro da je smešno za pisatelja sedečega pri svojem pisal nem stroju, ki ravno piše knjigo, v kateri obsoja kar on v resnici misli in smatra za umazano plaaitvo njegove dežele in časa — da je moten pri svojem dehi z brzojavko, ki mu naznanja, da je njegovo lastno knji go zadela usoda izgnanstva. Veselega se počutim, da lahko rečem, da nisem klical policije na pomoč, ampak klical sem moralna aile človeške družbe, naj na resnični nemoral-sem, da "vsakokrat ko naletite na cenzorja, srečate bedaka, in še slabše, tepca, ki si dozdeva in se potvarja, da je varuh ojorale, medtem ko v resnici vrši svoje varuško delo v Imenu razredne lakomnosti." In sedaj sem doživel, da se je pojavil boston ski cenzor, da mi poda dokaze in potrdila na moje besede. Kako se to vrši v Bostonu? Neki episkopalni duhoven me je ustavil na cesti in mi dejal, da pozna človeka, kateri je vročil policiji pritožbo radi knjige •Oil!', Duhoven mi je dal njegovo ime in dostavil: "Zatrl sem dve poročili, ki sta obetali škodovati in uničiti njegov značaj." To je, kaker vidite, stara zgod ba — "Honi soit qui mal y pen- Prvi korak, kakor je navada bostonake policija, je ta, da sta poslana dva knjigo; toda zakon ne zahteva od njega, da to stori. Zakon vsebuje točko, po kateri se lahko vsako knjigo prepove prodajati, ki "vsebuje" karkoli, in po vladnem odloku se zahteva, da se predloži za dokaze obtožbe le tiste vrstice, ki *o bila v knjigi podčrtane. "Mi ne sodimo nobene druge knjige kot te." je dejal sodnik v nekem slučaju, ki ga je višje sodišče države Massachusetts podprlo, "in le tiste dele v knjigi, ki jih je vlada vzela kot obdolžitev . . . Nobene razlike ni tukaj, kakšen namen je bil pisatelja te knjte*» sli kakšna je vsebina cele knjige in kakšnega pomena ie:" Tukaj je vprašanje, če knjiga vsebuje kjerkoli in karkoli, ki se očito nagiba, da pohujša mladino. Lahko je vsakemu' razumnemu človeku jaano, da to postavi vsakega modernega pisatelja v krog, v katerem se sučejo le pisatelji, ki pišejo »a mladino in tako ga naredi nemogočega, da bi pisal za odraščene ljudi. Kar ae mene fflk se prav gotovo ne bom držal te omejenosti Vem, da so siraščeni ljudje, ki imajo izktifcfe in potrebe, katere je treba obdelavati v fik ciji. Nimam luuap, da bi namenoma kcipra pota j šal, toda če mladina čifll mojcTknjige, tedaj se bo poučila, kaj. se godi na modernem avetu*4fofcg tega pa se bo tudi tiaučils kar jaz smatram za Vzrok moralnega nazadovanja; naučila ^Se bo spoznavati pravi obstef^parazitov in ekspioatacijfe v naši družbi — zvedela bo fakta, da je razredu brezdelnih dovoljeno imeti velikanska» bogastva, brez da bi si iMzadevali, da bi istega prislu V slučajoaaoje knjige "011!" ki vsebuje 527 strani, je policija nasprotovala samo devetim stranem; to vsekakor ne zgleda, da bi dokazalo abnormalno zanimanje v spolna vprašanja življenja. Prva scena v moji knjigi, nad katero so se s pod tak nill, prična na strani 193, in kdorkoli kupi to knjigo z namenom, da 'najde v njej umazanih anekdot — veliko ljudi kupuje kVjigo iz tega vidika — bodo kasneje «poznali, da stvar prične še precej počasi od začetka Tri ali štiri strani vsebujejo dogodke o "petting party" — o ljubimkanju — io to je zelo sla bo, po mnenju bostonske policije; toda na drugt stran pa je najti v knjigi 26 strani, ki dokazujejo, kako se vzame v najem kos ozemlja za vrtanje o-lja, kar pa. v reshfi ne Izgleda da bi ne dalo nepotrebnega po-vdarka "ljubimkanja" o nekem mladem "princu olja." Seveda, kadar kakšen rojen pridigar, kot sem jaz, postav tako-le sceoo v novelo, tedaj I-ma prav gotovo tudi svoj namen. Jaz v tej noveli pokazujem mojemu "princu olja" pot, po kateri se trudi iz navadnega življenja svojega razreda v boljši razred. Ko je zopet povabljen k ljubimski partiji, se odreče — zato ker sedaj se je naučil, da stremi za boljšo vrsto ljubezni. Čudno je tudi, da sem bil po kritiku v Nationu radi tega pridi-ganja okaran. Kritika se gpč nI dopedlo, da sem uvrstil v novelo paragraf, v katerem, pravi kritik, da sem skušal moralizirati pikantni Incident, ko je Mrs. Telma Normanov a poskusila, da bi jo Runa/ izvabil v svojo kočo. "T» stvar je absurdna in vsiljiva." Mislil sem. da bo to dej-•tvo kaj i »omagalo na sodni j i in vzel «em kopijo Nit iona na sod-nijo ter pokasal kritiko sodniku., toda glejte, ni mi bilo dovoljeno, da bi kritiko pokazal aH pa da bi povedal le besedico o kritiko-vem mnenja. Hotel sem biti le George E. Roe ver, neutrudljivi zagovornik nepopularnih slučajev v Bostonu, ae je približal oblastem s predlogo, ki je v navadi, da ae slučaj sodi z minimalno kaznijo na dokaze, toda tudi to ni prav nič izdalo, ker bostonska policija pač smatra besede O .porodni kontroli, ki jih je iz, govorila moja flaparica Eunice Hoyi v knjigi, Ae posebno za slabo, in radi tega bom moral v zapor za leto, ako me bodo mogli le dobiti. Kaj bom napravil v tem slučaju, vam sedaj še ne bom povedal, predno ne naredim, lahko pa vaa zagotovim, da ne bom presedel leta dni v zaporu na Deer Island u. ■yaakemu je lahko vidljivo, da po tem zakonu se zelo malo angleške literature, ki je mero-dajna, proda. —• Kako neki naj se proda v tem mestu biblije, Shakespearjeva dela, Smol-lettova ali Fiekfingova! Neki časnikar mi je pripovedoval, da je bostonsko ljudstvo že sito do grla biblije in Shakeapearjevih del, ker vsak knjigotržec, ki pride v nemilost pri oblasteh radi umazane literature, vedno pred-Ioži'Oblastem biblijo ali Shakes-pearjeva dela, kot za preiakua čistosti. 'Vsekakor pa po ubogi Boston še vedno moral slišati njih, dokler ne spremeni svojih zakonov, da bodo omenjene knjige lahko knjigotržci prodajali brez šikaniranja postavno in da bodo moderni pisatelji lahko pisali svobodno dobro litera-turo, če so tega zmožni. Sklical sem sejo. ali shod v Byron Street Housu, glavnem stanu Community Church qf Boston, dne 16. t. m. in prečttal ob tej priliki zelo razžaljive vrstice iz "Hamleta," ki jih je najti v'I. dejanju, II. prizor ter ponudil policiji to knjigo po zelo nizki ceni. Ko sem jim ponudil delo, niso hoteli knjige kupiti. Nato sem jim ponudil knjigo, ki so mislili, da jë "011!", a nisem rekel, da je to ta knjiga. Policija je takoj kupila en izvod ter me obvestila, naj pridem prfyiod-nega dne na sodnijo. Ko Im pričeli čitati kupljeno knjigo, ki H bila ovita v ovitku '•Oil!", so se razjezili in zahtevali denar nazaj, seveda sem jim ga radi moje velike dostojnosti vrnil Edini način bojevati se s tem zakonom, je ta, da ae norčuje Človek iz njega ter ga naprav za opico. ročila, da moramo odnesti avoje orodje Iz rudnika- Ukazana je bilo, da bo odvzeto orodje vsakemu, ki ga ne odnese iz svojega prostora. Na tak način kompanije prezirajo sploh vsake pravice delavcev in prav čisto nič jim ni mar. v kakem stanj^g nahajamo. • Med članstvo« slišati nešteto pritožb. Mnogi pravijo, da bi lahko trdno držaji unijo, če bi le Imeli zato sposobne voditelje. Rudarji tudi prav radi kažejo nazaj na leto 1922, ko ni bilo pravega nap stopa a strani vodstva. Vsak si je tedaj dobro zapomnil, kako so bili naredili z nami. Poslali so naa nazaj na delo pod ukazom, da izgubimo unijski čar-ter, ako se ne vrnemo. Če je celo od voditeljev tako nastopanje proti organiziranim rudar jem, kako naj pričakujemo, da io od nasprotnih podjetnikov kaj boljše. Rudarji, sedaj je še čas, da obdržimo svojo organi-ijp, ohranimo jo, kajti drugače nam bo huda predla; ako organizacija propade, bomo delali tudi za 25c na uro. Omeniti moram še malo o našem pikniku. Priredili smo bili nekak piknik v naravi na farmi pri Chaawicku, Pa., ali zavoljo slabega vremena smo se ztekli v hišo k bratu P. G., kjer smo se precej dobro Zabavali in plesati na valčke in polke sposobnega muzikanta. Zahvaliti se moram vsem sosedom, ki so nas prišli obiskat in tako tudi vsem rojakom iz Haroricka za poset našega piknika. To bomo še vrnili. Za sedaj pa samo lepo pozdravim vse v Harwicku, ki so bili na piknika in kličem na svidenje na prihodnjem pikniku. — Pfcter Grom. | 4- »MrY" 2UK0MET Trojna Amerika. Amerika una tri aadsropja. V gornjem nadstropju je pro-speriteta. Tam so nebesa, v srednjem je tako in tako, naj. jeUeč 60—50. V spodnjem, kjer »o delavci, farmarji in propadli trgovci, sta pa pekel in hudič. V spodnjem nadatropju se navadno dogajajo tragedije, ka-kršna je sledeča, katero je brzo. jav raznesel te dni: ' Ženska z imenom Rose Free, man iz New Yorka, mati peterih otrok, je 26. junija umorila g plinom sebe in vae svoje otroke. Njen soprog je bil ubit na cesti! povožen po avtu in vsako upanje na odškodnino je izginilo. 2ena 'ni mogla skrbeti za svoje otroke in prišla je odredba, da jih odda v zavod. Rajši pa jih je usmrtila, kakor da bi se loči-1 la od njih. Kletko z dvema kanarčkoma je skrbno postavila na varno, da se nista zadušila. Kanarčka je postavila na. varno! Žena je vedela, da sedanja krtčansko-kspitalistiena civilizacija še nekako skrbi za ži-Vali, ampak za tuje otroke ne.... *o« Odgovor Bodeči. Bodeča roža me poziva v Žarkom etu, da bi pogledal tudi v nebesa in od tam kaj poročal. To je nemogoče, ker mi okrogli bogovi ne dopuščajo obiska ne-beš. Bodeči roži. svetujem, naj se obrne do onih prečastitih, ki so bližje nebes in takih rožic, katere občujejo z njimi, pa bo poprej izvedela, kako je v nebesih kot od rudarja, ki je v peklu. —Rudar v peklu. NaananUo. North Chicago, IH. — Naznanjam članicam gospodinjskega odseka S. N. D., da smo na zadnji seji sklenile, da se vrše seje zdaj v poletnem času vsako prvo sredo v mesecu. Prosim, da to upoštevate in se prihodnje seje udeležite polnoštevihio. — Tajnica. LETALCI PRI8LI V PARIZ Z AVTOM. SLIKE IZ fffff mm S pola. "" Maj je bil jako mrzel v Min-nesotl, ali junija pa je postalo toplo. Narava je kot vzkipela v zelenju in cvetju ter obljubila dobro letino na sadeži. Dasi I-menujejo Minnesoto mrzlo severno dfžavo, v katero sem prišel sem Iz suhega Kolorada, vendar se tu topim v junijski vročini pri delu na vrtu in drugače. Tu se nahajam že ves junij, z«to ¿»i je lažje poročati o razmerah in dogodkih, ki smoČ državno policijo in šerifske de-putije, da odpode stavkovne straže. _ ZLKZNA ZDRAVILA OZDRAVIJO MOŠNJE OGLAŠEVALCEV. Profesor nabada razne izdelke aa notranje bolezni. Chicago, 1. jui. — Profesor Anton J. Carlson, načelnik flsto-loškega departmenta na čikaški univerzi, je dejal včeraj v svojem predavanju, da vsi ekstrak-ti, ki so prirejeni za notranje bolezni, pijuje za ojačanje žlez, razen tlrodi^lh pilul, so brez pomena, ao bunk, ki bogate šepe oglaševalcem, Voanlk uamrčen na križišču. Chicago, 1. jul. — 4Aletni William Knlple je bil včeraj uamrčen na krišišču Chicago, Joifet in Eastern Železnice, ko je peljal mleko v mesto. Vojni department se nahaja zaradi te zahteve mestne občine v zadregi in ne ve, ali bi naj podelil Alabama Power kompaniji pravico, da oskrbuje vse občine v njenem teritoriju z električno silo, ali se naj tem občipam oddana električna sila po. ceni, ki krije režijske stroške. 7 Profesor a ČlkaAke universe bo proučeval sovjetski ekonomski statut. Chicago, 1. Jul. — Paul H. Douglas, profesor Industrijskih zadev na Čikaški univerzi, se bo v kratkem podal v družbi nekega odbora, ki gre v Rusijo študirat ekonomske razmere. Douglas bo Vlagal posebno pažnjo •na tradeunionizem In koopera-tlve v Rusiji. Pivo v Wlaeonslnu bo mošno 171*. Madison, 1. jul. — Senat Je včeraj potrdil predlogo, ki dovoljuje varen je piva, ki Ima no več kot 2.75% 'klka.' Sedaj Ima zadnjo beaedo governor Zimmerman, ki se baje tudi strinja a to predlogo, ker tudi on J« "moker." na milje razdalje, kot je ta! Ne, (¡08 POD! Ni primatom» Nlfeaar ni, kar bi kdo zamogcl sladkosti. In riavno je, da dodati, da bi izboljšalo okus ali ničesar na manjka. Vsi toba- kajenje Chenterflelda. kova dobrota Je ohranjena; vsak /a naravni tobačni okus — za najmanjši dat dišečega vonja in gladknat, lahkoto in pravo prist- prijaznega duha, ki ga tobak noat nI enakega na m!!|e na- vacbuje. okrog i pravi naravni tobakov okus - je to! BISERI IZ SVETOVNE UTERATVRE Sedts ibsglh pptafkn L (Dali«.) 'Tuja sem sedaj ali bils tuja nekoč/' se je gtaa od zunaj izdajal, kar ga je navdušilo. "Richard, dragi Richard, izgubljen ai bil ie tako dolgo let. Moje ime —" Zaklical je njeno ime: "Mary !" in ona ga je objela t obema rokama in pritisnila njegovo glavo na svoje grudi. "Ne preklicujem s tem prenagle zaobljube, Richard. Ustnice, ki ti govore sedaj, nleo ustnice Mary Mart hal love. Drugače mi je ime sedaj." Bila je omaiena. "Drugače mi je ime, Richard. Ali si ie kdaj čuir "N ikoli!" Pogledal jI je v obraz, neizmerno krasen in se čudil blaženemu nasmehu, ki se je ukradel skozi solze. "Zopet pomisli, Richard! Alf zagotovo vel, da nisi nikoli slišal, da bi bila spremenila ime?" "Nikoli." "Ne odmikaj glave, Richard, da bi gledal name. Naj leti na mojih prsih medtem ko ti pripovedujem svojo zgodbo. Ljubila sem plemenitega, dobrega mola, ljubila sem ga s vsepi svojim srcem In ga ljubila dolga leta in leta zvesto in udano, ljubila ga, čeprav nisem upala. da se kdaj povrne. Ljubila sem ga, ne da bi vedela, kako plemenit, dober in kreposten je — niti tega nisem vedela, da-li je ftiv. Bil pa je pogumen vojak. Bil je počaščen, odlikovan in ljubljen od tisočev izmed tisoč In ko me je našla mati njegovega prijatelja, mi je povedala, da skozi vso svojo slavo ni pozabil mene. Bil ja ranjen v veliki bitki in je bil, umirajoč pripeljan aem v Bruselj. Prišla sem, da mu strežem in ga negujem, kakor bi s takim namenom z veseljem šla tn4i na konec sveta. Ko ni spognal nikogar drugega, je poznal mene. Ko je trpel najbolj, je prenašal trpljenje samo a tihimi vzdihi, zadovoljen, da pottva njegova glava tu, kjer počiva tvoja sedaj. Ko je ležal na robu smrti, se je oženil z menoj, da bi me lahko imenoval svojo leno. predno bi umrl. In Ime, moj dragi in ljubljeni, ki sem ga dobila a poroko ona1 pozabljene noči je . . ." "Zdaj vem!" je vzdfltnil. "Megleni, spomin se mi jasni. Prišel je popolnoma nazaj. Oh, moj spomin se je povrnil čisto nazaj. Moja Mary, poljubi me, uspavaj to mojo trudno glavo, da sa odpočijem, drugače u-mrem od hvaležnosti. Njegove 3opet vidim dom!" No, in bili so zelo srečni. Vzelo je res dolgo časa, da Je ozdra- vil, toda ves ta čas so kili «rei ni. Sneg je skopnel in »otice so se vrnile in čebljale v l»«tju zgodnje spomladi, ko ne naši trije ljudje prvič odšli na ulico ln se odpeljali na izprehod. Ob tej priliki je vseskozi množica obdajala njih odprto kočijo, da je poadravljala v vzkliki veselja in čaatitala stotniku Richaritt Doubledkku. A U tudi takrat je bilo potrebno sa stotnika, da je dovršil svoja zdravljenje v južnih krajih rrandfe, namesto da bi se povrnil na Angleško. Našli so priljubljen k**j ob rek* Boni. nedaleč proč od starega mesteca Avlgnona in nedaleč proč od razvalin alikovitega mosta. To ja bilo vse, kar so si mogli zaželeli in tu so skupno živeli šest mesecev, nato pa se povrnili na Angleško. Mati Taunton, ki ae je pa treh letih dokaj poetara-la, vendar ne tako, da bi bila u-jasnost * njenih temnih oči, se je spomnila, da sprememba podnebja veliko koristi njenemu zdravju, zato je sklenila, da ee povrne v one kraje na Franeeekem. Odšla je z zvesto dulftlajo; katera je še peeto-vala njenega sina- Pogovorili so ee tudi, «In jfferfbo ^vrnila ob kondn letaife 4% ,pride ponjo stotnik Rlchard p^bledick. Redno je pisali"šVojim otrokom (tako jih je imenovala) in oni ap pisali nji. Preeelila se je e bližino Aiza, kjer je najela mal gradič blizu kmečke pristave in se medtem spoprijateljila s družino, ki je bivala v onih delih Francije. Prijateljstvo je Ivan Sergljevič Targenjev» NESREČNICA Poslovenil L P. Po čem? po čem? Sam ta je prišel k meni In mi je vse dopovedal, bahal se Je ... In smejal se, kakor njegov oče. Tu Imate, vzemite, je nadaljevala, etisnivši mi svesek v roko — preči tajte, pošljite mu, ali pa vrzite proč, storite kar hočete ... Pa umreti ne morem, a da nikdo ne zve tega.., A zdaj je čas... Iti moram. Vstala je • , ! Jaz sem jo ustavil.' — Kam pa, Suzaaa Ivanovna. proaiml Poslušajte. kak vihar je! VI ste tako lahko oblečeni ... In vaš dom nI blizu. Dovolite, da pošljem po izvoščka ... — Ni treba, ni treba. Je rekla umikajoč se mi in zgrabila je šal in plašč. — Ne zadržujte me. za Boga avetega! saj asma ne vem. kaj delam! Čutim, da ee mi vrti v glavi. Temno bresdno čutim pod nogami 1 ... Ne hodite k meni, ne dotikajte ae mel — Neizrečeno hi« tro je oblekla plašč In ogrnila šal... Z Bogom ... s bogom .. . Oh, ubogo moje pleme, pleme večnih potnikov, prokletatvo leži na tebi. Pa mene nI nikdo ljubil, kako bi me tudi bil . . . — Na mah je umolknila. Ne. ljubil me Je eden, rekla je zopet In si lomila roki — pa povsod je amrt. — neuklonjiva smrt! Zdaj je prišla vrsta name ... Ne hodite sa menoj, je zakričala, da je kar skozi uiesa letelo. — Ne hodite, — ne hodite! Otrpnil sem, a ona je skočila ven. Trenutek pozneje sem zaslišal, kako so se zaloputnila vežna vrata, okna so se zopet stresla od viharja. Dolgo nisem prišel k sebi. Jaz sem takrat šele začel živeti, nisem še poznal niti strasti, niti bridkosti in le redko kdaj sem bil priča, kako se kažejo pri drugih ljudeh ta silna ču-atva . . .Pa iskrenost te strasti in bridkosti me je potrla. Ko ne bi bil Imel zvezka v rokah, mislil bi bil. ds se mi je vse to sanjalo. — tsko čudno se mi Je zdelo. Do polnoči sem čital U zvezet. Narejen je bil iz nekoliko pol papirja za piama. ki so bile vse popissne z veliko krivo pisavo, skorsj brez poprsvkov. Niti ena vrsta ni bila ravna, videlo se-»je. da se je tresla roka. ki je vodila pero. Tukaj je, kar Je stalo v zvezku (jaz ga hranim do sedaj): t . XVII. Moje življenje. "Letos bom izpolnila osem In dvajseto leto. Tu so moji prvi spomini: Prebivsm v Tam-bovskej gubernljl pri nekem bogatem vlaste-linu, Ivanu Matvejiču Koltovakem, v njegovi hiši, v mali sobi drugega nadstropja. Z menoj žlvj. moja mati, Židinja, hči umrlega slikarja, poklicanega is inozemstva, bolehna ženska z nensvsdno lepim, kakor vosek bledim obrazom. Njene oči so tako otožne, ds se jaz kar zjočem, kadar pogledam vanje in vriem se jI v naročje. K meni prihajajo učitelji, uče me godbe ln Imenujejo me gospodično. Jaz kosim s svojo mste-rjo pri gosposki mizi. Gospod Koltovskl je vi-sok in postaven starec z dostojanstvenim ob-naianjsm In močno dUl po ambrl. Jas se ga bojim, kakor smrti, če tudi me imenuje Suson in ml daje poljubovatl skoti mrežaste manšete svojo suho in tllssto roko. Z mojo materjo je Jako uljuden. pa le malo govori ž njo, reče JI kaki dve aH tri dobre besede, na katere mu ona hitro odgovori, — pa umolkne in sedi ponosno pzirsjoč se, ter jemlje počasi oščapks tobaka it španske tobačnice, olepšane s im< Katarine." "Moje deveto leto ostane mi vedno v spominu ... Izvedela aem takrat od hišne in de-kel. da je Ivan MatveJSč Kottovski moj oče, In skoraj ravno tisti 4aa ae Je moja mati na njegovo povelje poročila g gospodom Ratčem, ki je bil pri njem sa nekega oskrbnika. Jaz nikakor nisem mogla rasumeti, kako je to mogoče, glava me je zabolela ta bOa aem vsa zmešana! "A-li je res mama," poprašala sem jo, "to dišeče strašilo moj oče?" Mati ee je grozno prestra-ftffh Ia zamašila ml je usta ... Nikdar nikomur nagovori o tem, sHšiš 8uzana — niti besedice «a... ponavljala je e tresočim glasom, krepko pritiskajoč roko ae prsi'... In Jas nisem potem S nikomur govorila o tem ... Ta ukaz moje matere sem dobre razumela ... Razumela aem tudi, da moram molčati, daai me je mati prosila odpuščanja. "Moja nesreče se je revno takrat začela. Gospod Ratč nI ljubil moje matere in tudi ona ga ni ljubila. On jo je vzel zaradi denarja in ona se je morala pokoriti. Gospod Koltovski je najbrž mislil, da se bo na ta način vse najbolje u-ravnalo. Se dobre pomnim, tisto noč pred svatbo sva se s materjo — vedno objemali in molče plakall. NI čuda, da je molčala ona . . . Kaj Je pa tudi mogla povedati meni? Da jb jaz nisem ničesar povpraševala — to kaše, da se nemočni otroci preje spametujejo, kakor srečni ... sebi v škodo. "Gospod Knttovski je še dalje akrbel za mojo odgojo ln eelo približal me je malo avoji oaebl. On ni govoril z menoj . . . samo sjutraj ln zvečer, ko je otTesel tobak s dvema prstoma s svojega arajčnega vrstnika, me je udaril po licih z ravno tema dvema prstoma in včasih mi je dal kake sladkarije, ksterlh pa nikdar nisem jela, ker so tudi dišale po ambri. V dvanajstem letu postala sem njegova ^ralka. Cita-la sem mu franeoska dela pfoAl^.pesetletja, spomine Salnt-fllmona, Mablyja,, >Haynala |n Helvetiusa, dopisovanja Vol U i nt, enciklopedl-atov, čeaar pa nlaem čisto nič razumela, še celo takrat ne, kadar mi Je on pomešlkajoč s očmi velel: "Cltaj še en pot zadnji odstavek, ki je jsko znamenit t* Ivan Matvejič je bil popoln Francos. živel je v Parizu pred revolucijo, pomnil Je Marijo Antonietto, enkrat bil je celo povabljen k njej v Trianon. Videl je tudi Mira-beaua, kateri je nosil, kakor je on pravil, velike gumbe — In je sploh bil človek slabega tona. Sicer Je pa Ivan Matvejič le redko kdaj pripovedoval o teh časih; dvs ali trikrat v letu de-klamoval počasi ln skozi nos. obračajoč se k e-nookemu, staremu emigrantu, kateri je imel pri njem tastoaj stanovanje in katerega je, Bog ve zakaj, nazlvljsl M. le Commandeur. neko improvizacijo, katero je nekdaj ponavljal pri soarsjl« prirejeni po vojvodinji Poltgnac. Samo dve kitice sta mi še oslall v spominu i. II (to delo primerjalo Je Ruse s Francozi): \. "Orel biva rad v nevgodnlh pokrajinah Kjer golob ne bi znal živeti "Dostojna gospod s de 8. A.!" zaklical je veilej le Commandeur "Ivan Matvejič je bil prav do svoje smrti videti mlad: llea Imel je rdeča, zobe bele. obiv vi goete In negibljive, oči prijetne in žive. sviti« ln trne kakor prtatni ahat; muhast nI bil. obnašal se je Jako uljudno proti vsem. eelo proti •lugam ... Pa kako Je bilo meni teško pri njem. kako rada sam vaelej šls od njega, kake slabe mRIl so me nadlegovale v njegovi navzočnoeti! Oh. nlaem bila kriva tega!... Jat nisem zakrivila tega. kar so naredili it mene . . . TtOBVlTI nastalo p» «jenih sprehodih po vinogradih, kjer Je srečevala malega otroka, prisrčno deklico, katera se ni nikoli utrudila pri poslušanju. stare angleške gospe, pripovedujoče o njenem u-bogera sinu in o krutih vojskah. Družina je bila ravnotako prijazna kakor otrok in končno jih je apofnala tako dobro, da je sprejela njih povabilo, da preživi zadnji mesec njenega tamkajšnjega bteefija pod njihovo streho. O vsem tem jej podrobno pisala domov .r , Števil-J nib pismih. Nazadnje pa je tp-rej tudi piaala, da vsa družina teško pričakuje, da bo pod njeno streho v gostih tudi mon-sleur le capi talne Richard Doubledick, ko pride ponjo. Stotnik Doubledick je bil zdaj krepak, prijazen mož, poln življenja in širši čez pleča in prsi kakor kdaj poprej. Sprejel je uljudno povabilo in prišel doli na Franooako osebno. — Ko je po treh letih v miru potoval po tej deželi in videl, kaj dobrega stori mir, /e blagroval boljše dni, v katerih živi avet. Koruza je bila slata in ne pogažena in prezgodaj zarudela vsled vse u-ničujoče vojake. Dim se je kadil nad domövi, v katerih lo živeli zadovoljni in mirni ljudje, pa ne nad razvalinami. Njemu, ki je tako pogosto videl strašno razdejanje, je bilo vse to prekrasno. In v takem duhu so ga pripeljali na stari' grad blizu Aixa, ko je ravno zatonilo aoln-ce in se je nebo odelo s temno-modro barvo. Bil je starodaven grad pristne staroveške gostoljubnosti, z okroglimi stolpiči in visoko svinčeno streho ter z okni številnejšimi leskor Aladinova palača. Polkna bo bila vsa odprta, da je mogel' notri večerni hlad. Bilo je več poslopji gradu, ali nekatera boU stranska so se rušila, vaevprfcfc pa so bila orjaška drevesa in pod njimi obronki sa cvetje, kplOBtraie, i kotanje za vodo, soka in grmičevje. Vhod je bil na fttafko odprt, kakor je običajno fcotnlh krajih ob večerih, in ker stotnik ni videl nobenega zvoneer/e kar vstopil. ^¿imes Jefcrl.) IZGLEDI (%A KLANOVSKO RADIO-POSTAJO SO SLABI. Preveč proeOeev ee je zglaailo pred njlmfc, — Prepono ae ae spomnili, da M radio lahko sluftll tudf njih propagandi. Waahingt^n; D. C.—Kukluks-klan se je Imnčno tudi spomnil, da bi radio dobro služil klanov-stvu kot propagsndistično sredstvo, pa je vložil peticijo, da se mu dovoli tgraditi svojo lastno rsdio-postajÖ. V svoji peticiji je navedel, da bo e svoje postaje širil patrijotlčno ln ameriško pro-testantovsko propagando. Ampak zdi se, da ne bo nič s to postajo, kajti K^kluksklan se je prepozno spomnil da bi radio tudi njemu alužil. Federalna ra-dio-komlsija je obveatila "Fel-lowshlp Forum',' ki je glasilo KukHiksklanfe, da Je bilo pred to prošnjo vloftenih Že tri sto drugih prošenj, ki imajo malo izgleda, da bodo dovoljene. Klanovski list je ¡pričel s pro-pagando, da Kukluksklan uata-novi svojo radio-postajo, ki bo stala okoli 146.000. Njena obratna sila bo 10.000 wattov, torej bi spadala med najmočnejše radto-postaje v deželi. Razne klanovake podružnice so prispevale že $17,000, Upanje je bilo, da se potrebna vsota nabere. Zdaj so pa te sanje proč. Mlaterioana amrt prodajalca avtov. Chicago, t i al. — Snočl je btt ustreljen Loreitzo Alogno. pro* dajalec avtov, pred svojim domom na 1068 W. Taylor cesti, ko je etopil, da kadi cigareto. T tistem momentu sta pridrvela dva nepoznana Človeka v avtu.1 skočila k njemu in eden je oddal Aanj smrtonosne strele, katerim je Alogno takoj podlegel. Umor je ostal dosedaj zavit v miaterij. JIUU SOBOTA, 2. JULIJA. Znamenje (Jane S0.1t27) jola vam Je naročnina pete dan. Ponovite Jo prevočaeno, da vam liala jp te, Je mogoče vstavljen, ker al Ml plačan. Ako jo vaš Mat plačan in ga ae prejmete, Ja mogoče vstavljen vsled napačnega a, pišite nam dopisnico In aUrl Ia novi a tal sv. zastopniki ao val dreta jaflkl In dragi zastopniki, pri katerih lahke plačate naročnino. Naročnina sa eelo leto Je $6.00 in sa pol leta pa $3.00. Clanl S. N. P. J. doplačajo $440 lete, za pol leta $&40. Za meeto Chicago in Cleero za leto $7410, pol leta $3.71, sa člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4.60, za vae leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.76. člani doplačajo aamo 60e za poštnino. Mladinski List ataae za celo lete $1.20. Naročnino lahko tndl aaml podi lete na naalev: UPRAVNISTVO " PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, WL ■ 11 ■» AR ate |a aareffll Preevete aH Mladinski Bat gvojemu prijatelju aH aerednlkn v ki ga sa asal dennr lahke poilje-te svojcem r Razno. Rej potapljača i Newyorški liati prinašajo za-nimiv opis boja, v katerega se je zapelel potapljač A. E. Hock i ogromnim morskim polipom. Hock se je spustil na obrežju Porta Townsrena (država Waahington) 60 metrov pod vodo. Naenkrat je opezil, da se po morskem dnu vleče polip s Človeškim truplom. Ne da bi pomialil na lastno nevarnost, je segel po dolgi sulici in jo zasadil v polipa. Morska pošast pa nI hotela izpustiti plena nobeno ceno. Ko Je videla, da ji potapljač ne privošči žrtve, je iztegnila svoje dolge tipalke ln začela ž njimi ovijati nadlegovala. Potapljač je kmalu izčrpal zalogo sulic in se je moral braniti z nožem. Orezal je polipu več tipalk, a žival se je še vedno branila izročiti truplo. Z velikanskim naporom ee je naposled Hocku posrečilo oteti morski pošasti mrliča. Po tet. kam boju je dal potapljač znamenje, naj ga potegnejo kvišku, Ko je prišel h vode in 8e je skobacal iz nepremotljive obleke, pa je omahnil na zemljo; bil je vea izčrpan od boja s polipom, toda imel je vsaj to zadoščenje, da je rešil mrliča, ki je bil, kakor se je izkazalo po. zneje, mornar na nekem parni-ku, ki ae je nedavno potopil. Vat Badkafij« Mndmt Mvie? "XarwlMaii kMe ao m» MuU*«ov.ir |„ ^ M m krit Ml mm slab, mtvomi. |» bol». -pravi tU. Om. Laavtt*. SabUu. tan., -v« val mm Man-T«M. ta Mtaj m» trd« i. •drsv. 1« iu* (Siv.) ta «IMM, VABILO NA VESELICO ✓ katero priredi društvo It. m s. n. p. j. V NEDELJO DNE 10. JULUA 1927 ▼ Redmena dvorani v Trinidad, Colo. Začetek toino ob 3. uri pspsUne. Uljudno vsbbno vsa slovsnska in hrvatska druitvs kakor tudi posamesnike rojak« in rojakinj«, domače in is biišnj« okolice, da nts posetite na dan vfeselice v obilen» itevilu. Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom John Shuitarja is Pucblo, Colo. Posebno so Vabljeni vsi /lani, društva, da s« br«« izjeme vsi ud«lMit« veselic«; kdor se veselice n« udeleži, plača «n dolar v društveno blagajno. Za točno in dobro postrežbo bod« skrbel v«t«lični odbor. Tor«j na svid«nj« dn« 10. julija Kliče in vabi—ÖDBOR i-. raste naia dolžnost in Zgovornost napram velikemu številu naših odjemalcev, kateri stopnjema vlagajo svoje prihranke v hipoteke (mortgage) in bonde, katere mi prodajamo. . ' i . «r To velja posebno v današnjih časih, ko morajo biti posestva pprezno in razumno ocenjena, kar se zgodi k z Večletno skušnjo, brez katere ne bi taka cenitev mnogo veljala. ; Posamezni vlagate^ nima te skušnje, za katero se mi že 40 let žrtvujemo. KASPAI AMERICAN STATE BANK Denan»« poliljatv« v JugoslaviJ« pe sel« Bsiaralh tiaih 1900 BLUB ISLAND AVE*, vogal 10. ulke CHICAGO, ILL ZAVARUJTE VASE DELOVANJE Z NAŠO DOLGOLETNO SKUŠNJO. t'i' liLKf; Ik^ u:' UU-. Chicago Ima Mea S644 junlj- Chlcago. — 2enltyeni biro poroda, da se je v Moftnjem juniju poročilo 1444 parov v Chicagu. '40 parov usanj kot v lan-sketn juniju. .N.P.J. SPREJEMA V S A'V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne PIBta p» informacij« a* S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lamndale A CHICAGO, KLL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA