M-W * rf. |||||| J ' ' I' I T likin rnk drlj in i»mJ a»aj 'W and BelidspB. .1 f VETA V IM ¿I ÜÄ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR XII. ^Mm Chicac* UL, petek, 3. oktobre (Oct. 3) 1919. Crodniikl la tfpramtfkl pf» ■tori : W57 a Lawadalt av. Of flot «f pa H8T i . I.ontl STEV.—NUMBER 233. Burloaon, Po.lmt.Ur Coo«rol. for aaallhig at apaci GARY JE AVTOKRATIZ18] STOLETJA", PRAVI FOSTER. ^^w^mgf^m - •• -------- ■ ■ iwMH—i——»Mit^^^^^m ■ M ■ —pw—pig—igawaog roto of poatofo providod for to aaattoa 11 OS. Act of Oat. 3, ltIT, outkorUod o« Ju»* Id, lBlt. —---------— . — ---1 ""Mr- . .late---*---------. ----— VELIKA TISKARSKA STAVKA V NEW YORKU; 160 REVU PRENEHALO. New York. — 10,00 tiskarskih delavcev je zažtrajkalo 1. okto lira. 250 tiskarn počiva in okrog ... ,. . , . . 95 . 150 ,Tvii (mugazinov), ki so ra/ Jeklarski kralj je dejal pred senatnimfiirjene po VM*j AaMriw» * j^mfflimaHHTCF*, v ■ * nehalo izhajati. Delavci aahte v ajo 44 ur dela na teden in teden >*ke pleče. odsekom, da so samo radikalni ino- 44 zemci" na itrajku. Magnatje v Pitts- ' Pol&j¡83Xna6aio" Amerikance- ANGLEŠKI 2 EL EZ NIC AR JI gPLOèNI POLOŽAJ KA STAV KOVNEM POLJU. ipiavw«» VTHH-, UU 11«. .....TT*" ..... - in.jen'. . . . . poskbnafca''" tiKpelui nem "dobri." Pravijo nam h*. di*™. to ^vt+mfirr * odpro javno kuhinjo za naše otro- "" "........ ke, da bodo dobivali vsak dan juho za obed, če bo stavk*1,trajala dolgo. — Delavci. proč a njihovo juho! Dajte jim okusit nafto juho pri prihodnjih volitvah. JDanes te jut raj (2. okt.) je prišlo v tovarno 1»! oseb od najvišjega do naj nižjega delavca, dočim je za ob ratovanje treba najmarii 1600 do brih, i «učenih delavcev. Teh pa ne napravijo v dveh letih dokler smo mi doma. — Poročevalec. Washington, 2. okt. — Gary y danes nadaljeval pričanje pred se natnira odsekom, ki preiskuje jeklarsko stavko. Dejal je med dru Kim, da «o "tujczeraci, ki tvorijo 15% vseh delavcev v jeklarski in .J ust ri j i. odgovorni za štrajk,' Um v je razdelil delavce v tri raz mle : prvi so Američani, drue», so »itierikanizirani (državljani in ne državljani) tujczemci in tretji so "majhna manjšina tujezemcev, radikalni element, ki je na štraj ku." — Senator Kenyon je zopet poskusil spraviti iz (laryja vsebino brzojavke, katero mu je poslu Wilson glede na stavko, toda bre: uspeha. Ravnotako ni bilo monočf dobiti od Garyja najmanjše oblj» he, da bi se jeklarski trust podvrgel arbitraži. — Ko je bilo zaslišanje (laryja končano, je bil zaslišan William Z. Foster, tajnik in glavni organizator jeklarskih in železarskih unij. (Podrobnosti o ponovnem Ga-ryjevem in Fosterjevem zasliâa-nju prinesemo jutri. Op. ur.) Pittsburgh, 2. okt. — Jeklarski magnatje delujejo na vse kriplje. da bi razdrli delavske vrste, ali do «laues bre* ' Zdaj so se vrgli na delavce, ki sc rojeni Američani, ko ho sprevideli, da njihovi oglasi v sedmerih jedkih, ki so bili objavljeni v lokalnih kapitalističnih listih, niso "spreobrnili" niti enega tujezem-<-a. Na tovarnah so se pojavili napisi "Samo Amerikanci ae sprejemajo na delo." Stari napisi "Delavce potrebujemo, Litvinci in Hrvatje imajo prednost," so izginili. Glavni stan jeklarskih orBani-racij poroča, da je položaj Se vedno dober. Youngatown, O., 2. okt. — Vče-raj so hiti tukaj prvi nemiri. John 1'elerson, delovodja v kokovni Republic Trou & Steel Ca., je streljal na stavkovne straže in krogla je zadela štrajkarja Paskala Vincen-«*ija v roko. Ilarrislmrg, Pa., 2. okt. — Stavka v Steeltonu napreduje. Stavkovni voditelji pravijo, da število «tavkarjev narašča dnevno. Stavkovne straže «o okrog vseh tovarn. Družbe imajo na razpolago 100 pomožnih policajev. Do danes vlada najlepži mir. Joliet, III., 2. okt. ~ Tukajšnja American Steel k Wire Co. je do-l'ila včeraj 20 stavkokazov; vsega skupaj je v tovarni 55 mož. Kast Chicago, Ind„ 2. okt. — I'«kal na trgovska zbornica ae je ponudila za posredovanj« med Hubbardovimi livarnami in stav k« rji, ki so vsi do zadnjega na *trajku. I <>Hjc pravijo, da imajo '7000 delnveev na razpolago. I oda z de-'••ni in» morejo začeti dokler me ne da zaščit«. ' (Ta. ta je déliai) ' Kljr, Minn., .10 .sept. — W'f ) - Tukajšnji rudarji so za •.i k all ra pripoznanje uniie in <1 Mitih važnih zahtev, mraj-ohdržavajn mirne shode. '-Inj > ttn itrajku do «00 delay WV in „p^ti jo. da ae pridružijo tudi ostali. — Poroéavalee. d« nekaj o "izgredih" v Wauk«-ganu. North Chieago. —- (Izvirno po ročilo). — V soboto j« potekel dan čisto mirno, toda v pondeljek je bilo veliko smeha, ko so flfcivkarji napolnili vse poulične kale, thko da stavkokazi niso mogli na nobe no karo, da bi sc peljali ua sra motno delo. Držali so jih približ no eno uro in končno je policija dobila prazno karo, ki je prišla iz Waukegana, pa so jo nazaj obrnili. Ljudstva je bilo do tritisor glav na licu mesta. Zdaj je zopet mir. — Skebov je ae zmiraj enako število; takih "delavcev" lahko dobe tritiaoč in vseeno ne bodo moidi obratovati tovarn. Kompa-nijski agent je prosijo, lažejo in strašijo na vse načine, a vse nič ne pomaga. V sredo bi imeli biti zaslišani in sojeni vsi atavkarji, ki so bili do zdaj aretirani, toda stvar je preložena za deset dni. Policajev je pa vedno več; vsak skeb ima avojefia policista. Trgovci, zdravniki, bankirji, brivci itd. so zdaj policaji. Delavci zdaj lahko spoznajo, kofta so volili v mestno vlado in kako se izpolnjujejo njihove obljube. Ker vedo, da nam škodujfejo, hočejo biti obe 6« «na b«la vrana med duhovni. Rockdale, HI. — (Izvirno poro čilo.) — Stavkarji v našem inesiu se dobro drže. Za stavkovne strt» že se jih zglasi več kot jih potre-bujemo, bodisi podnevi ali ponoči. Gospod Butt, superintendent, hodi po hišah in prosi, da se naj vrnemo na delo, toda delavci so mu pokazali vrata in mu rekli, da naj sam opravlja skebsko delo. Končno je šel v farovŽ litvlnske-. ga župnika in ga nagovarjal, da naj vpliva na delavce, da bi šli na j*)«, toda župnik je povedal s prižniee: "Sedaj je čaa, da ae držite trdno in ne dajte ae zapeljat od »kušnjavcev, ki hodijo okrog po hišah." ft« tisti dan se je ratneala ve* po mestu, da takih duhovnov je jnalo. Žal, da ae ni še čulo od naših duhovnov kaj lakega. No, mislim, da naš g. Plevnik ne bo nam na aprotoval; saj ga vsi farani hvalijo, da j« dober za dalavea. Zakaj bi pa n« bil T Saj živi od delavca, ne pa od kapitalislov. — Poroče valeč. "Oary, avtokrat 10. atolatja, ' pravi Faatar. Pittahurth, Pa. - W». Z. V*» ter. tajnik jeklarske organizacije, je komentiral včeraj pričanj» ma gnata Garyja pred senatnim odae kom a "glaaovl avtokrat« Iz 1* atole tja. ki še ne ve. da v stoletju." I*«* k reM Foater "Gsrr hoče hiti trdovratni Industrijami avtokrat. Vse njegove laja ve ao dim. * kateri* zakriva re. mššm varoke «tavke. + radniki organi je somu 'tn^i , toda oa al lasti popolno svobodo, da lahko najame arfvkata. kjer Itoli jih oooi. ki zagovarjajo in pe rr>, jeklar-ki irual " (Na«Jal je vanje »alaU.1. koL) KONFERIRAJO Z VLADO. Vlada upa, da konda itavko železničarjev i kompromisom. ÖRKOSTAVOI MA 8TRA2L London, 2. okt. — 8 posredovanjem zastopnikov orBanizacije transportnih delavcev je bila včeraj otvorjena konferenca med zastopniki vlade in izvrševalnimi odborniki železničarske organizacije. Danes je sam Lloyd Georgt* navzoč na konferenci. O razpravljanju na konferenci ni še nič zna« nega, toda domneva se, da l>o vlada poskusila pridobiti železničarje s kompromisom za končanje splošne stavke, časopisi naznanjajo, da se konferenca ne more razdreti brez uspeha; stavkovni voditelji pa pravijo, da je vsako pogajanje zastonj, če vlada ne. prizna originalnih zahtev železničarjev. William C. Adamsop, predaed-nik Delavske stranke v parlamentu in vodja opozicije, je včeraj brzojavil IJoydu Georgu, da naj namudoma skliče parlament k za-sedanju. Stav-kovni položaj je nesprejuç-rslužbenei- pouličnih ž«Ifz j je ni na simpatiško stavko. Železniška uprava je najela večje število vojakov-prostovoljcev, ki šofirajo avtomobile in prekladajo blago na postajah; med temi pro-stovoljci je tudi nekaj ameriških vojakov. Organizirani črkostavci in tiskarji, ki ao vpoaleni pri velikih ondonskih dnevnikih in ki se za veda jo svojega delavskega razreda, so pričeli stopati na prste kapitalističnim časnikarjem na nov način. Sinoči se je zavlekla izdajM London Sketcha." ki je imel prinesti v uredniškem članku napad na stavkajoče žel znlčarje. Črkostavci pa niso hoteli staviti članka, dokler Ka urednik ni popravil. Tiskarji pri nekem drn gem listu so zahtevali, da se mora zavreči oglas vlade, ki poziva ljudstvo, da naj pomaga v odporu proti stavkarjem; oglas ni laš«1. Organizirani vozniki tudi nočejo razvažati kapitalističnih listov, ki napadajo štrajkarje. PLEMENSKI UORBD» V SLAKU, ARKAHSAS Helena, Arkanaaa. — V mest en! Klaine, Ark., so nastali plemenski izgredi, pri katerih je bilo «bitih devat oseb. dva belca in sedem črncev. Na lie« mesta je odšlo vojaštvo, ker se pričakuje nadaljnlb izgredov. Izfcredi so nastali, ker J« nek častnik hotel aretirati nekega črnea radi pristajanja opojnih pijač. Aretirali ao ž« «to Črncev In enega l>elea. ki Jih je ščuval proti belim osebam (Mroke in ženake so odpeljali a poaebnim vlakom v Heleno, ker ni varno zanje v Ktainu. Po poročilih se črnel r o koliei organizirajo za hoj proti belfon In pri tem razširjajo props gando Mi ljudje ^ * OOVntfOl V ALAJAMI 10 VETIRAL PROTliTRAJ. KARSKO PREDLOOO I MobU«. AU. — 1'radniki delav. akih organizacij ao doMli poroči-|o, da govemer ne ho podp+aal drastične odredbe proti atavksm. katero M sklenila al«ha^ska za konodaja. Ako predloga postane zakon, ho vaaka ooeba. ki deluje ca «tavko. kaznovana a tM do larji denarne glohe in dve Hi Jato. ' ■ KAJZER GARY ZASLIŠAN PRED SENATOM, "|Tikdar na primarno unije!" j« dejal jeklanki avtokrat SAPRTA DELAVNICA" NJEGOV BAVBAV. Jt Washington, D. t\—Klberi II Gary, predsednik jeklarske kor-porucije, je v sredo izjavil pred #natnim odsekom, ki preiakuje vzroke velike ata^ke. da se ho vojna! med korporacijo in delavsko organizacijo vršila do zadnje postojanke, Od njegov« strani ni no. benega upanja za arbitražo ali kakršnokoli mirno poravnanje. Gary j« označil atallšče jeklar-skaga trusts, ki poseduje dve mi-Ijardi dolarjev bogastva, takole: trust smatra, da sedanji hoj je boj uied zaprto in odprto delavnico in involvlrana je pravica de lod«jalcfv, da lahko vposlijo kogar hočejo. Trust smatra, da je "zaprta delavnica" nemoralna in vsled tega n« ame biti pogajanja o tem vprašanju. Trust ima fiksni program, da nikdar ne pripozua delavske unije, nikdar ne sklene c unijo nobene pogodbe In nikdar in pod nobenim pogojem noče i-meti nobenega opravka z voditelji delavske organizacije; Gary se no i« niti toliko podati, da bi kon-feriral a Gompersom, predsednikom Ameriftke delavske federacije, Trust nima nič proti temu, Č« se delavci organizirajo in je pri. pravi jen allšatl pritožbe svojih delavcev, nikdar pa ne sprejme zastopnikov organizacije. Gary je tudi Izjavil, da unija tupatam (t) morda pomaga de-lavcu, toda aplošno unionialranje daliiaav pomeni razpadanje sc KABINETNA», KRIKA V GOSLAVU1 SB NI REŠENA. Washington, l). t\ — Jugosl^ vanski informacijski biro je pre j«l 80, septembra brzojavko ix Belgrado i/. kat«tr« je posneti, da nova jugoslovanska vlada še ni sestavljena. Regent Aleksander se neprestano posvetuje z raznimi političnimi strankami. SENATORJA SO ORMETA-U Z JAJCI V OKLAHOMI, 6000 oa«b ja pmnalo Raada a o-dra, ko ja hotal govoriti proti ligi ■ driav. GLASOVANJE V SENATU 0 nji« stavka je po njegovem mne nju boj. ki ima odločiU, da II bodo unije ali delodajalci kontrolirali jeklarsko industrijo. Nekaj senatorjev, posebno Walsh iz Masaaohusettsa, j« precej trdo prijelo Garyjs radi vprašanja pri-poznanja unij«. To vprašanje je Gary označil za "fundamentally načelo" jeklarske korporaclje, ki se glaai, da a organizacijo delavcev ne sme biti nobenega pogajanja in nobene pogodbe. Walsh je vprašal Garyja: " Ko vam je d«1avakl odbor poslal piamo, v katerem vas j« vabil na koniaronco, ali ni res, da v pismu ni bilo nič o zaprti delav^ niči f Zdi s« mi, da ste, gospod Gary, v d«f«nzivi." Magnat j« odgovoril, da so ga delavski voditelji Že vnaprej ob-vest ill v njihovih javnih govorih, čem da hočejo razpravljati na konferenel. Gary ja govoril tudi o "dobrih plačah" v jeklarski industriji in tajil, da ae trdo lli nasilno posto-pa napram delavcem. Bridko ae je pritoW, da se j« po vs«J Ameriki ra ¡titéala vaat, da je truet odgovo. ren za umor Fannie Sellinaov« v Hraekenridgu, P«., toda trust aims tam svojega pose«tva in njego vi Ijttdj« nimajo niš opraviti t u morom. Na vprašanja (•nstorjs Phippaa, č« ao bili pomožni šerifi zapriaašeni na kompanijakem |m» aestvu In plačani od tamošnje je-klaraka podružnice, j« CHtry pri znal, da so bili, toda v lati sapi Je zopet tajil, da "niso hill v nobeni zvezi a umorom." Dalja ja Gary tajil krivdo za vac druge zločine, irvršene umi de lavd pri podruŽnk-ah jeklarske, ga t mata; kjerkoli j« bilo izvršeno kakšno zlodejatvo, "lam nima Jeklarska korporaeija nobenih zve« c dotičnim dogodkom.4* ■o plaiah In drflnvuih urah Je dejal Gary. tU J« bila povprečna dnevna pl«ča I. Julija 191« dočfan je bila 1. julija J«I4 $2.*»t m,m delavcev dela po 12 or dnevno. 199.HM delavcev dela po 10 nr lo NN.904 delajo po oaem ur Na vprašanje senatorja MeKel Is rja, kaj je najnlij« plača. J« od govoril u«ry. d« najnižja mezda navadnih delaveev (laborera; je 4Se na aro m descamo delo ali #4 20 na dan Dečki dobe po $2) 00 Nadaljevanje na S. sir. I. kolj TRUPLA AMERIŠKIH ČASTNI KOV NAJDENA V MEHIKI. Nogalas, Arla. - Na obrežju zaliva Los Angeles, tristo milj južno od San Diega, so ttažll dva trupla, kalera so Identificirali za pogrošans ameriška častniku, zrakoplovca |»oročnika Krwlerlck B. Waterliouae in (Vdl II. Cottel Jy. V njih žepih so namreč nsAli uašive arakoplovnega oddelka in oblečena sta bila v ameriško vojaško uniformo. Ta dva čaatnlka so pogrešali že od 23. septembra, ko sta «slAla ua Ardmore, Gkla. —• Senator .la mes A. Reed, demokrat in eden iamed vstašev v senatu, ki nasprotuje Wilsonu v zadevi lige narodov, Je slabo naletel, ko je v sredo avečer nastopil v tej "solidni de-taokratlčul" drŽavi proti mirovni pogodbi in ligi narodov. Komaj je šupau predstavil Kecda kakim 6000 zborovatam v dvorani* je nekdo prereza I električno žico in ugasnile so vaa luči. pojavil se je hrup In obenem ao pričela leteti jajca na oder. V par minutah se je posrečilo prižgati luči in tedaj je bilo videti, da je govornik k drugimi vred na odru ohmetan z jajčjo tekočino. Miru pa Še nI bilo, dasiravuo so ae mnogi prijatelji Keeda trudili, da bi pomirili ljudstvo, V splošnem kravalu je počil strel iz revolverja, 1oda zadet nI bil pihče. Končno Je ««nator zapustil oder in dvorano. ^ * * f ltanafceaUe AnUuvru V preje braojavtll tteedn. da naj ne pride v Oklahomo govoriti proti ligi narodovi obenem so sprejeli resolucijo, s katero odobravajo stališče Wllsona. Waahiugton, 2. »kt. — Predlog senatorja Falla (republikanca iz Nove Mehike), da se odpravijo ameriški zastopniki iz komisije, ki Ima odločiti mejo med Nemčijo in Belgijo, Je danes propadel z 5H glasocl proti «O. To je bilo prvo glasovanje v senatu o spremembah v mirovni pogodblj »••a fr * ' i|ii|M f laiiafi« » " v--- patruljni polet ob meblkansklvprašanja Reke bo reš«no po Wll meji In se nista ve* vrnila. Voja ftke oblasti so mnenja, da sta bila ubita od mehlkanakih bsudltov ter pokopsna, kjer so Ju aedaj našli. Trupla sta našla Joe Alien lil-chards In Willlam Rose Iz 1'hi. caga, ki sta prišla ia Mehike. NV šla sla tudi nekatere dragocenosti, katere tut pa meltlžke oblasti v Santa Roas I i jima od vzeli. Pokopal! «o ju zopet na istem mesflt io tu d%« trdita, da sta omenjena pogrešane Častnika, kar sklepata I« našivov zrakoplovnega «Mldclka in čaaUiikl ameriški uniformi. FRAMOUA RATIFICIRALA MI ROVNO POOODEO IN PAKT t AMERIKO Pari«. 2. okt. — Nižja franco-ska «bomica je dane« ratificirale mirovno pogubo z Nemčijo In s-lljančni pakt a Ameriko In Anglijo a J172 glasovi pro!I M. So «is t lati ao glasovali proti. "tlilrag» in okolja : V peti* ol» lačno, neatalno In hladno. Sever noaapadnl vel rovi. RITKA MED ITALIJANI IN SRBI V DALMACIJI, 300 mrtvih r Splitu; d'Annuniio raaalaša vojno proti Nittiju. RUMUNIJA, GRŠKA IN ROL-0ARSKA SE MORDA SAPLE-TEJ0 V BALKANSKO VOJNO. Trst,.2. okt. — Tukaj poročajo, da se Gabriel« d'Aunuusio pri* pravlja strmoglaviti Nlttijevo vlado s iHimočJo militaristIčue stranke in postaviti utilitaristične-ga diktatorja na čelo Italije, D'-Annunzlo je pričel konflselrat! kapital na Reki i h ukazal je izgnati židovske finančnike. London, 2, okt. — Z Reke po. ročajo, da so Izbruhnili boji med Italijani in Srbi v Splitu. Fran-ooakl častnik, ki je prišel včeraj ia Splita na Reko, je baje povedal, da je obležalo okrog 300 mrtvih in mnogo več ranjenih. Bitko so povzročili Italijani, ki so prekora» čili demarkacijskn črto lit ujeli n«kaj Srbov. Takoj potem je sledila bitka na pretnirovnl črti. A* meriška krišarka "Pittsburgh" in rušilca "Thornton" In "llar-ruden" sta priplula v splitsko pri-stanliče. Reka, ao. aept. — (Poroča Jaku H. Clayton čikaškl "Tribuni.") Položaj zadnjih par dni kaže, da sc morda porodi nova "bene-čauska republika'* ua vihodnl o. bali dadritua. D'Aununalo beaai proti italljanakemu parlamentu, ki je dal zaupnico Nittijevi via di, in pravi, da poal«j bodo njegove čete v boju tudi proti vladi v Rimu. Aef d'Annunaljeveg« generalnega štaba je namignil, da ho na Reki proklamirana uemlvis* Izgnali d1 A umih zija z Reke, Tek-nlkovi vstašl bodo poaknšall prill v dot i ko s svojimi pristaši v Za dru in Aibeuiku in auektlratl Dal* m ae l jo k novi državi. D'Annunzio, ki je zopet bolan tia mrzlici, je dejal, da sta Niti i m Glnlltti "naj-nevarnejša mola" v Italiji. Ko J« dobil depešo i« Rima, da njegova Igra na Reki postavlja vso Italijo v nevarnost, j« dlAnnunalo odgovoril z besedami: 'Reka ali smrt,' b Trsta javljajo, da je Jugoslavija zaprla va« meje ob premirnv-ni črti. Tukaj pravijo, da ae bližajo Itcki tri srbske divlla«j, toda Hrvatje v Suiaku pojasnjujejo, da so to italijanske laži, Pariz, 2 okt, — Vprašanje Reke Je zdaj predloženo italijanske-mu ljudstvu, da ga reši na volil iti dan 1«. novembra, ko se vrie volitve za novi psrlament. Alto zmagajo kandldatj« utilitaristične st rs n k c (Sonninovl imperialist!), tedaj bo novi psrlament nedvom« no glaaoval aa anekaijo R«ke In to bo pomenilo novo vojno. Ce na drt|gl strani zmsgsjo socialisti In dobi večino v parlamentu, kakor up«Jo. tedaj bosta militarizem in imperializem v Italiji potlačena in tonov c m načrtu na mirovni kon-ferettel. Ali bati ae Je, da bodo Imperia-listi poskusili Izzvati konflikt z Jugoslovsnl predno se vrše volitve in v tem slučaju je nova voj. ua neizogibna, Po mnenju tukaj' Šli jih diplomatov tu» konflikt med Italijo In Jugoslavijo Izzval sploš no bsMisnako vojno Rumnnlja na pade I lana t, Bolgari morda pora bi jo priliko za nspad in aledlll bo do Grki In mog^e tudi Ogrl Ib Nein&ka AvsiHJs. Amerika In Anglija sla na str llšču, da nikakor ne ame priti do vojne med Italijo in Jugoslavijo, toda Fnmaad pravijo, da ao Jim zveuin« rok« vpričo neopovrgijl. vi ga Wllan,k n«-»reče še nI . ; , » " PB08VETA isfpww ■ fcsrotnina ZmU«|«M drfav* {¡nm SSp! 3 c53 M m K »Mmpol let« in II 00 M tri *»•«»; CMcm« »ft.M m kte, H.7I M »»1 aia, ») 40 m tri me—c«, in trn Inotwlvo »7.00 Na*l«v M m, k*r Im »tik • i Uta mi "PROSVETA" 2917 S«. Lawadala Araaaa, Chicago, llllttaU ■"THE ENLIGHTENMENT' Or «M ef d»« SU»a..ic EUH—J »«»«fit »-My. MMtIiÜm: UniUd State« <#*cept Chicago) and Canada (4 per f«r; (*k«fo |»Jo, m ' and foreign cannulas $7.00 per ytsr. pa t um a «kUpcaju a. pr. (At.flilt 30-10) polas taim Uaaaa if wir»« * ■ b • <*m dmmwmmI patakU aarašaiaa. Pmrlt« j« prava- aaawml Utaa, dm ra raw . raw na ariirri Mat ODMEVI IZ OMAHE. Zadnji teden j« dejal ijlinoiski senator Sherman v VVashingtonu, da so med stavkajočimi jeklarskimi in železarskimi delavci večinoma "tujezemd, ki napadajo in pretepajo ameriške delavce". Coloradski senator Thomas j« pa sekundiral: "Cas je, da se Američani združijo in naučijo inozemce ameriških zakonov in jim izbijejo mob rule iz glave". Par dni po gori omenjenih izjavah dveh velecenjenih senatorjev so se Američani združili — v Omahi, napadli sodno poslopje in po deveturni krvavi bitki s policaji in pomožnimi šerifi so iztrgali oblastem iz rok obtoženega zamorca, slekli ga do nagega vpričo žensk, obesili ga ft* Hvetilni&ki steber, izstrelili vanj par sto krogel in potem so mrtvo in preluknjano truplo vlekli po ulicah in končno so ga sežgali na grmadi. Vrhutega so hoteli linčati tudi župana, ki se ima zahvaliti le krepkemu nastopu policajev, da je ostal živ. Tako je bilo v Omahi; tako je bilo pred nekaj tedni *v VVashingtonu in Chicagu in tako je skoraj vsaki dan v Alabami, Kentuckyjuf Texasu itd. Mob rule! Zakoni] Divji inozemcil Dobri državljani v Omahi se bodo zdaj združili in naučiH "divje inozemce", kako se spoštujejo zakoni... DOPISI. O. — 25. septembra t. I. M»m dobila piani o iz »tarifi br«ja od revne rodbine Johni ^alamona, v katerem «o me prpsi 1 da naj näherem med dobroan nitni rojaki nekoliko podpira za nje. ki m nahajajo v največjem pomankanju. Oče fe družine «e je poškodoval na južnem kolodvptu U pred več iefi ki je \e> č a* vojne samo tristo kron pe|zi je. Nespodoben je za vsaka delo In njegova družina h« radi tega na baja v največji revščini Usmilila aem se teh reveževiter pridela nabirati mpd tukajšujpui rojaki prostovoljne prispevke. Vita kdo se je odzval po svoji moči. Prispevali so sledečj: Vhjcpfliv Likar. John Raba«. John Sever.^r. Strah, Neimenovan, Watt Lesjak, John Dermo t a. Mary Kenda, Jolm Sever in Neoimenovan po en dolar; Tomaž Bogataj, Anton Hrt bar, Cirtl Medved. Lovrenc Omcjc, Frank Dolene in Anton Kermelj po 50e; John Martinšek in Jakob Verhove po 25c. Skupna vsot* $13.75. V imenu revne rodbine moja najiskrenejša hvala. — Uršula Se> ver, nablralka. Ourtirville, p», — prj tukajšnjem premogorovu št. 2 "TVan-oia Coal ro." fa nastal 24. septembra t. i. k por med dLeUvci in družbo radi brezobzirnega postopanja "bossovega" z delavci. Tukajšnji boss je namreč udaril nekega delavea, in aic*r s k Pat ko železno palico ali takozvpnim špraikom". Vsled tega surovega poHtopanja z delavci so premoga rji poslali delavski odbor k superintendentu z zahteiB? da naj takoj ostavi tega hosag aieer so primorani stopiti v stavka Razumno, du je superintendent poskušal pregovoriti delavce, toda ti so enostavno vstra&li' pri svojih zahtevah. Končno se je moral superintendent udati delavskim zahtevam ter je odslovil boasa. ki se je osramočen podal na pot domov. — Poročevalec. "VISOKI" GOSTJE. Demokratična Amerika je bila doslej zatočišče revnih in preganjanih, Gospoda, katero nazivajo "veličanstva", "visokosti" in slično, ni imela navade, da bi se vozila na iaprehod v Ameriko. Ameriški denar je sicer bil dober, toda ameriška tla niso nikdar dišala "visokim" gospodom, ki si lastijo oblast od Boga. Ampak zdaj bo drugače. Proletarci, revni in prega njuni, menda ne bodo več ameli v Ameriko, prihajali ps bodo kralji in cesarji, princi in carji. V prihodnjih dveh mesecih se nam obetajo pravi kraljevski gostje. Američani bodo imeli priliko videti in občudovati prave, žive kralje in kraljice in prince. Kolika čast! — Obišče nas njegova visoka visokost (visok je res!) kralj Belgije a svojo visoko ženo; oba sto še na morju in Ameriko osrečita v par dneh. V novembru nas obišče njegova visokost prestolonaslednik Anglije, princ valeški etc., etc. (sedem tiskanih vrst dolgo ime). (Ameriški listi se morajo vaditi v primernih besednih poklonili in zakaj bi mi izostali f) Pokkmov bo dovolj in zabave tudi. Sicer še ni pred pust, pa nič ne de — danes živimo v dobi izprememb. K sreči še niso vsi župani v Ameriki socialisti. Zakaj? Zato, ker bi pokvarili zabavo, kot jo je na primer pokvaril župan v Milwaukeeju, ki je na veliko nesrečo socialist. Dotični župan je povedal klečeplaznim dušicam, da ne bo vabi) kralja v Milwaukee, ker po njegovem mnenju bi to bilo ponižanje za mesto. Župan ogorčeno vprašuje: Ali ni ameriška revolucija leta 17W izbacnila kraljev za vedno? Seveda jih je, dragi sodrug župan, toda, toda — well — bm — živeli kralji! — that's aH. a ■ 1 1 ....... " K» i». / ; £| Oronn ville, 111. — V tukajšnji okolici prenjogorovi oljralujejo še dosti povoljno. Pričeli tt obratovati namreč s polno pano in delajo test dni v tedhn. Toda^ilu&k, ki je raznovrsten, pa nikakor ne odgovarja sedanji draginji, j Nekoliko n** je tukaj vposlenih pri železnici. Preddelayec jedieki Italijan iz južne Italije in vtdnrf protežira Italijane, kiUw bi najraje imel vpoftlene. Kajti ti mu narede Xe največ dobitka, ker so pripravljeni za vsak$Vrstna po-stranska dela. O njihovi poštenosti že marsikaj govore tukajšnji delavci in bi ne bito napačno, ako bi se Železniška družba nekoliko brigala in bolj natančno pogleda la na prate. Vposlen sem sedaj pri N. T. ,Ç. R. R. in delo je bolj pilkavo. Prt-leg mene je le lest drugih delav cev. ki nismo prgv uič priljubljeni preddelavcu, ker mu ne mara mo opravljati postranska dela. — Jakob Mter. držala priproato ljudstvo ▼ veri gah modernega suženjstva, je pa drugo vprašanje. Kajti kot že omenjeno, evolu-cija dela velike skoke, pospešila jo je svetovna vojna, in nemogo de je. da bi to ne vplivalo na Široke mane delavvtva. In ta vpliv se že vidi in čuti, kajti vse po vsod, po celem svetu se je pričel boj med pravo demokracijo iu reakcionarnimi silami, boj za indu-atrialno demokracijo in svoIkmIo v pravem pomenu besede. Vsak človek, kdor dela. mora imeti tudi garancijo, da uživa življenje. «1«» kakršnega je upravičen ob toliko nagromadenem bogastvu. lluržoazija pa menda ni nikjer na svetu tako močna kot ravno Ameriki, kar se lahko sklepa brezštevilnih stavk, katerih vedno več in vet, mesto da bi kc manjšale. In ko bi merodajni kro gi uvideli in se učili ir. zogdovihe bi lahko nami ublažili sedanje neznosne razmere. Kajti sila vedno rodi protisilo in čim hujši je odpor tem močneje deluje nasprotna nila. In zgodovin» na* uči, da je protisila končno vedno bila zma govalka. Privatno izkoriščanje na rašča vedno bolj, toda obenem si samo koplje grob, ki je takorokoč že izkopan. In Čim bolj bodo pri vatni' izkoriščevalci trmoglavi tem hitreje jih bo doletela neiz ogibna usoda — propasti. V sedanjih resnih časih za vse izkoriščan«) ljudstvo in posebno Se v prvi vrsti za delavstvo je sveta dolžnost, da se dobro organizira politično in strokovno in ko bo delavstvo nastopilo v politični akciji tako solidarno kot je sedaj v ti borbi za priznanje delavskih pravic v sedanji stavki jeklarskih ¡,, železarskih delavcev, je zmaga gotovo na naši strani. V tukajšnjem mestu traja stavka jeklarskih in železarskih de» laveev od 22 .septembra. Prvi dan jc delal*» okrog HO delavcev, ki 10 pa večinoma vsi imeli dovoljenje od tukajšnje strokovne organizacije. Velika večina delavcev, vposlenih v tukajšnji jeklarni je organiziranih, smelo lahko rečem, d« nad devetdeset odstotkov in se 6š, vedno vpisujejo. Tovarna je popolnoma ustavili obrat takoj prvi dan. Stavka se vrši mirno in dosedaj še ni bilo treba imeti ni kakih stavkovnih straž, ker nili<-o ne sili na delo. Tovarna je tako-rekoč zaprta in vodstvo tovarne ne poskuša obratovati s stavkoka A. Tudi nobenega privatnega stra žarji ni opazil nikjer. Lahko re čemo, da vlada v Rockefellerje-V«n kraljestvu mir. Vodstvo tovarne je menda nameravalo obra-tbvati tovarno z odpuščenimi vo jaki, ki so se pred kratkim vrnili ■francoskih bojišč. Poklicali so jih v družbene urade ter jih na govarjali, da naj se nikar ne pridružijo stavkarjem in da naj pri dejo na delo. Toda vojaki so od govorili, da ao «e v Evropi borili zji demokracijo in isto hočejo imeti ludi v industriji in da vsi spadajo k strokovni organizaciji. — (Konec jntri). ZA9UBIK UI z. r otfvutfiipu todno ob dveh Podjetniki poMimtjo drug dnaega. — Ko ao v Chicagu zaštrajkali tesarski delavci, da izvojujejo en dolar mezde na uro, so ae stavbinski podjetniki dogovorili s trgovci, ki tržijo s stavbinski m materijalem, da zapro svoja skladišča in ne prodajajo stavbinskega materijala neodvisnim podjetnikom, ki so podpisali pogodbo z organizacijo tesarskih delavcev. Zdaj podjetniki v Seattlu posnemajo čikaške podjetnike, ker so zastavkali tesarski delavci. Trgovci v Seattlu so se torej- tudi na «arotniški način dogovorili, da ne more kupiti noben podjetnik stavbinskega materijala, ki je podpisal pogodbo s tesarskimi delavci. Evolucija , kole Ye godsl — Rrezprtmerni Zvonko, ki je lahko obenem brezverec in dober vernik (to je mogoče le pri pro-fttitutkah), je pobral ig Ptrčeve kastrole krilatega ščurka v obliki da je jugoslovanska deputacija predložila senatu "stiro mapo iz leta 1910M. Tako se blamirajo — toda čemu govoriti? Prostitutke ne poznajo nobene blamaže. V~ PueMo, (Mo. - pričela delati velikansfte sko sedanji dobi in dozdeva ae, kot da bi se človeštvo prebudilo iz dolgega spanja. /aH se, kot da Id pri-hajala spomlad xa vse človaitvo Toda «li pride v resnici že dolgo pričakovana »pomlad in poletje m človeštvo .ali bo pa mogoče zopet potisnjeno nazaj za nekaj stole-tij? Kdo vet Pred dvema ietoma, ko so ojha jale ameriške armade na franno «ko bojišče boriti ae m demokra cijo in samoodlftdevanje nsrodov, je marsikdo ie takrat rekel, da pride veliktneko razočaranje za vse. ko bo nk len jen mir. In niso ae varali. Kdo w«va pravo demokracijo? Kdo še' vpošteva ssmood ločevanja narodov! Narodi, ki ao tako željno pričakovali |>oraxa srednjeevropska I avtokracije »n vse žrtvovali, so ostali na istem ali pa Ae na slaltM«» «tališču k..' ho bili prej. ''SajMj^odločevanje na rodov" je bil« parno froaa. Hde mokracija" samo sretlstvo, kale rega «o ne ptmlolevali gotovi «ro-gi, da no slepil) ljudstva Vs*1< narod. Vi je prej hil aasttžnjen močnejših narode t, je sedaj /opet častil njen In boriti se mora še nadalje za svoje pravice Ae e*1o ruski narod se mora bojevati s vsemi silami, da obdrži aoeljalno re. vol učijo. Vae reakcljoname sile no na delu. da obdržijo Ae nadalje prtproato Ijndrttvn v nwM|arnein auienjstvu. Toda kak« d"'-»o Aurora, man. — Delavske raz-mere. so še vedno iste kot so bile pred nekaj čaaom. Nekateri oblju-biljejo, da bodo zopet pričeli z o-bratom v "Ht. James" rovu; koliko je na tem reanice. ne vem. — Draginje je pa tudi tukaj velika. Rojaku J. Hodniku je požar u ničil hišo in imel je precejšnjo škod (H Zavarovan je bil aa $900. Sedaj je že pričel graditi novo. Vodstvo tukajšnjega Narodnega doma je kupilo električni gla-aovir, da je nekoliko bolj živahno vprostorih. —- A. D., poročevalec. Braekonridffo. Pa. Stavka v tukajšnji naselbini jf še vedno v polnem teku in delavei pe nikakor ne marajo odzvati pozivu, ki gn je izdalo vodstvo tukajšnje ..Allegheny Steel Co.", da naj se vrnejo imi domačini na delo In da naj Stavkajo inoieniei kolikor časa hoKej4 "Trmu pozivu ae je odxvalo samo nekaj preddelaveev in nad-delaveev, navadni delavei se pa «me je jo temu pozivu, ker vedo. da je to «amo pe«ek v oči in vadit *a nevedne delavee. V naselbini vlada popoieu mir. Slovenci amo vst v organizaciji in smo popolnoma prapričant, d« mora biti imaga na «traai stavkarjev. — Poročevalec. Rdereit* krila kWß ie 'ovjeUko Rusijo Kodanj. — Tukajšnja "Politi-ken" poroča, da se r kratkem vrli v Kodanju važna konferenca Rdečega krila med aaetopnlki angleške in rusko sovjetsko vlade Rušiti delegt a je bodo štiri odlični bo dlani sovjetske vlade. Druga seja 39. septembra popoMae. Predafduje M. MENTONY. Zapisnikar L. F. TRI GEÄ. Brat predsednik otvori popoldansko sejo J. R. % popoldne. Navzoči so vsi déligatje in delegat i nje Prva točka dnevnega reda popoldanske seje je : poročilo glavne- I ga tajnika Anton J. TeH>ovca, ki pdroča sledeče : Hrat predsednik in ostali navzoči: Moje poročilo bo precej obsežno in Mto W želel, da mi cenjena delegacija pazno sledi in si zfpompi točke, o k^terffi morda ne ]um dovolj jasno govoril, da kom-ein ppročlt* lahko natančneje pojasni,« na vprašanja delegatov. Predno grem dalje, naj omenim, da o gotovih stvareh ne l>mn mogel javno govoriti in poročati, bom pa jjodal svoje nadaljne )Nh rodilo o teh stvareh, ko priée Čas /u to, tako d« bp e. delegacij« tudi o njih lahko razpravljala. Svoje poročilo delim v glavnem v tri dele. Pryi del ae lia vi naj ve,* 0 delovanju in sejah izviševalnega odbora; dmgi ^eî se n«nush „» poslovanje glavnega urada hi trefji nš finance. ^ l Pri najboljši volji moje poročilq preeej floyrib^ in se )io tikalo samo najvažnejših predmetov, kajti od Sp čla^i eksekutive vrstili iu predsedovali aejam. Takoj po drugi konvenciji, sp je vršH» konvencija S. N. p. j' na katero je imela naša konvencij^ velikpnuki upiiv. To se vidi sedaj ko je glavni urad apeliral na S. N. p. f, Ua priskoči na pium«' who. telim otročičem v stari« domovini, k*tpra Organizacij» je takoj sklenila, da se pošlje slovenski vladi, oddffr» za soeijalno skrb v Ljuh-Ijani na apringfieldskf konvenciji doïo^enp pyoto |},OOOjOO in da se , 1 udi pri društvih nabira v ta namen. Vpiiy niše druge konvencije na Hpringfieldsko konvencijo je bil tako vettk, da je delegacija S. \ P. J. sprejela resolucijo, v kateri j|e izrazila nt samo moralno, ampak tudi gmotno podpioro J. IJ. Z., katerß podpore pa do sedaj naša «rga nizacija še ni potrebovala. Kmalu po naši zadnji konvenciji je vse «gledalo tako. kakor da bo prišlo do premirja in tedaj je skušal priti izvrševalni odbor v amislu sklepov lanske konvencije do nekakega sporazuma z ostalimi jugoslovanskimi političnimi strankami v Ameriki z namenom, da w skliče nekak jugoslovanski kongres in pokaže skupna fronta proti zunanjemu sovražniku Jugoplova^ov. Končno je vendarle prišlo do nekakega sporazuma z .Jugoslovanskim Narodnim Viječem, o katerem je bilo natančneje poročano y naših glasilih. Mi smo vselej in povsod kazali voljo za kooperaeijio in amo bi H pripravnem delovati njimi sporazumne za naše interese, à Vam vsem je znano, kako w odgovarjali in napadali, kljub tei^iu, da smo dobro videli, da je politična karijera nekaterih takih elementov v btmtu in da je bilo treba samo mahniti in da ne b| nikdar več zlezli iz blata. Nas niso vodile malenkostne ljubosumnosti, ampak ker smo hoteli, da se skupnem« zunanjemu sovražniku pokaže ihočna fronta, smo liHi tolerantni, dobro vedoč. da naši republičansk? stvari ne morejo škoditi, medtem ko bi napačne metode' labko izpostavile celokupne narodne intere* našemu najhujšemu sovražniku, pane« ae vidi, da je 'bila naša taktika na mestu, da je naša organizacija rastla po številu, moči in vplivu, medtem ko so nasprotniki ostaH osamljeni in jih danes živ krat med narodom več ne posluša, niti ne pnma, in kakor se je izjavil eden njihovih samozvanih veljakov, vlada med njimi samimi najvrfja razprtija in že stoje z obema nogama v grobu. Razumeti je treba, da nismo iskali nobenih sporazumi jen j s kot tako, ker ni nikogar reprezentirala, zlasti pa ne ljudstva. Da smo iskali ta spçrazum z Viiečem }n da smo bili pripravljeni vsaj v nekaterih stvareh složno delovati, jt narekovala situaeija in pravilnost te politike ko potrdili tutii nazori merodajnih ameriških krogov, od katerih se je n\oglo zanimanje za Jugoslovane pričakovati le tedaj, če pokažejo Jugoslovani sami dovolj močno, aktivno zanimanje za svoje interese. Bil je Čas, ko se je seftia mirovna konferenca in je tudi predalnik Wilson odhajal nanjo- Naša organizacija je takrat napela rw moči, da informira in zainterpajra ameriško javnost in merodajn« faktorje, obenem pa d* paralizira bogato financirano, intenzivno italijansko propagando. Imeli smo prilikp izvedeti, da je to delo imel" uspeh. Poklicane inštance so bile popoLnonip informirane o reanič-nih narodnih razmerah v Jugoslaviji in zlasti v spornih krajih ia založene v tem oziru z bogatim m*terija|om. Rksekutiva ni položila križem rok, ko je spoznala te sadove. Razumela je od vsega za^etkf, da je ^evprrtost za jugodovanske Pr»; vice velika, in je nadaljevala ajwijo sa radi tega ves Čas In z vsemi sredstvi Omenim naj nved tem zlfsti veliko delo, ki je rodilo peticijo za zaščito jugoslovanskih pravle v Primorjn. t'a peticija a približne 30.000 podpisi je Bfla od ua*e deputaieijc inročena vladnemu oddelku za zunanje zadeve. Dfcrmtacijl je na svojo Željo pridružil tudi neki član Narodnega Vlječa, da pokale sloitiç v tej stvari. Pri tej priliki je podat tudi izjave o našem rfpubijt<*n,*k*,» pr»*"""11-naglaŠajoč doslednosl naše organizacije v tem vprašanju iu mM0, vito prmliranje republičanak» ¡dPjo $32.56 na dan. tHioe*ns, Pa. je dejal, ds prejema $12 dnev no In da je povsem «adov«djen. (Na vsak načini — Op. ur.) Potem je bilo še nekaj pri/ I/ rsznih meet, ki izjavile. tU y "va• v redu v tovprnah M f*«u< min» bi Mlo vedeti, koliko so pri če dobile za uslugo, ki en jo nore d lie jetUarakegia tinaftt. >~ Op AntrlS» veut SLADEORJA LA. 0Wo«#e, QL — Po izjavi okvol-nega državnega pravdnika ni sedanje pomankanje sladkorju pravzaprav uobeno pomankanje. ampak je 1« posledica nekakega mednorodnego sladkornega mono pola, ki hoče pritirati ceno slad kurja do gotove višine. Vsa znamenja kažejo, se je izjavil, da bo n-orala vlada po«cči v me*, da bo garantirala za prihodnic Uto do-vetab količino sladkorja *n do •nato porabo. Gotovi angleški, francoski in ameriški Interesi so na delu, da odvzamejo sladkor irgu in na ta način napravijo umetno pomankanje sladkorja Uradna statistik» produkcije in konsumiranja sladkorju kaže, da bi se sladkor prav lahko prodajal po največ sedem centov funt na drobno »n producenti ter trgovci l»i imeli kc zadosten dobiček. dalje if rekel; 44Nihče mi ne more dopovedati, da sta Anglija in Francija kupili na miljone ton sladkorja na Kubi za svojo domačo porabo. Kajti veliko preje bi nakupile ¿sladkor v Nemčiji in TROSVKT A Inozemstvo. a sovjetskih -DMai ■■^■HHfel London1. — Brezžična brzojavka iz Moakve, datirana zadnji poudeljek, ae glasi, da eo sovjetske čete iz vo je vale večjo xmafO na zapodili fronti v smeri ]• Žitomiru 12 milj zapadno od kijeva. Na sibirski frouti se nadaljuje bojevanje * različnimi rezultati. Sovjetske čete so se umak oiie na črti ob petropavlov»ki Že-lezuiei. Avstriji, katerih dežele niso bilcjSchoeana, ko se je pričela evrop- invadirane v zadnji vojni, in ki pridelata dovoljno množino pesne ga sladkorja in denarni trg je jako ugoden za obe državi in bi dobili sladkor za bolj ugodno ceno kot pa na drugih inozemskih trgih. Da. nakupili sta sladkor na Kubi in go bo sta držali v skladi Mih toliko ča«a, da bo čena slad kerja prišla na 25 centov na drobno in potem ga bodo pa pričeli uvažati iz Francije in Angli je. Pri tem prevozu in preklada «ju ne bo imeli nad polovico centa stroškov. To je prava zarota proti splošnemu ljudstvu in te sladkorne orgije se morajo prene-lati. Za to je poklicana vlada in ta mora nekaj storiti." VZROKOV ZA PODRAŽITEV PEEMOOA HI, PRAVI HINE8. Waahinfton, D. O. — Pred se-na t nim odsekom za »trgovino je železniški upravitelj Hin« nastopil proti podražitvi prem 6 ga. Dejal je, da se bodo premogovniški operatorji izgovarjali, da ne morejo dobiti železniških voz, da tako ustvarijo pomanjkanje premoga in seveda podraže premog. Mr. Hhtes je dejal, da «bodo železnice prav lahko prepeljale ves premog, ki gu 'bodo nakopali pozimi. I \ S. Peabody, premogovski magnat, preje član kurivne u-prave, je pa trdil, da ni res, da so premogove cene visdke. Fakt je ,tale, da se je premog podražil od spomladi, rudarji pa niso prejeli povišane mezde od t-e-ga časa. Voz za prevažanje pre* moga je več kot jih potrebujejo, Operatorji so pa znižali produkcijo. češ, da ni naročil na premog. S premogom uganjajo gokovi privatni interesi profitaravo^ kskoršnegs vidimo pri drugih profitarjih z. živili. Prav nič ne hi ne škodilo, če se posveti z dobro preiskavo v manipulacije pre-mogovnišklh operatorjev In trgovcev, pa bi ljudstvo kmalu izvedelo, kdo draži premog. MAEONOVA RESOLUCIJA ZAHTEVA ODPOKLIC AMERI IKIH ČET IZ SIBIRIJE. Washington, D. 0. Kongres-ni k Masrfn je predložil zirornlcl resolucijo, v kateri priporoča, da se odpokličejo ameriške čete iz Sibirije. Kongresnik Mason je pri vtemeljevsiiju svoje rezoluelje med drugim dejal tudi tole: "Kongres ima oblast, da odredi naše moše domov. Zakaj kongres ne storlfga? fttirl tisoč mo« iz mojega dTstrikta, siriovl revnpi druži«, at rada jo in umirajo v Ki> birlji, ne de 14 bila napovedana vojna ali do M dal kongres svoje sankcijo, kot iztirjevalna agenel-ja. Rabijo jih kol policaje in delavne, hranjeni niso pravilno, in nimajo kaj iskati tam. Poved« I i «o nam. da so poslali naše može v Hlblrijo, ds tam Čuvajo zavezniške lastnino. Zdaj pa pravi tajnik, da so tam. da Čuvajo železnico, čigavo šelezniee! "Poslali «mo t je petnajst tisoč mož v sporazumu, ds jih Japon-*ks pošlje ravno teko visoko število. Japonska nas je izvabila v to Z njenim navadnim spoštovanje* rs pogodbe je podale t je pel i« sedemdeset tSeoč." Italijani mtaakrirajo Albanee 1'sriz. —^'ficrnski poročevalec pariškega lista Journal dart Iicbats" poro PIT DOLARJEV NA DAN in 10 odstotkov bonus za delo enega tedna, in 1<> odstokov bonua za delo enega mcseca skupno Šaat dolarjev na dan ta dalavoa. Livarji zaslužijo sedem do de-aft dolarjev na dan. Dobra stanovanja, nizka najemnina in vse druge udobnosti. Nikaklh delavskih nesporazumov. Prijavite ae, kdor je pripravljen za delo pri "THX AMERICAN MALLEABLE« COMPANY, LANCASTER NEW VOEK. Vožnja stane iz Buffulo samo 15c, ali pa pišite za uuduljna pojasnila na Eiup. Dept. št. 1, C. P.. O. box Pittsburgh, Pa. The Wadsworth Salt WADSWOR utltvani * am, ties a*. qnnm a^, rrun Bm let. ne» a. sa sv, «My UOavti. 1044 a^ «»ovni BNUVNlKi Dr. F. i. z««, aess at cusr oooovooNi utmm Ttoavrri". i — M m v«l f Company, WORTH, OHIO. otrsbuje 29 dslaveev. Plača v sa-tku is 40c na uro. lahko se saslušl do a dolarjev na dan. Mi viamemo progi šsleanleo stan« 1« TRPEL 10 LET V0LED SLABE Sedaj je bolezen prešla, vrnil se mu je apetit in je vsa jedila brez vaake sitnosti 44 Imel sem katere in aelo slabo prebavo za celih pelnajat let. Poskušal sem razna zdravila, bil sem pri najboljših zdravnikih. Ko sem pričel enkrat vživatl Hv. bernarda zdravilni čaj, sem se nahajal v postelji bolan. Sedaj se počutim dobro In delam vsak dan. Opustila me je nervoznoat In spim kot mlado dete, pole| mam Itvratno slast do jedU. Ta Čaj je gotovo dobro zdravilno sredstvo." J. B. Trevln, Monroe, Louisiana. Zatorej č« je kdo med vami, ki se ne počuti dobro aH trpi na želodcu, obistih ali notranjih de lih telesa, vživel naj bi Hv. Her narda zdravilni čaj. Ta ¿aj im» prijazen okus in je dobro zdravi-o. Poskusite ga. Pošljite nam za $1.00 en zavoj aH pa #5.00 za 6 zavojev na ta naslov: Ht. Bernard Gardens I) t New Orleana, La., in on vam bodo poslali vsa potrebna navodila kako vživgti u čaj. Denar se vrne, a k« vam t« Čaj ne bi nič pomagal. Pf it« ponj še danes ZOTE* BOLEČIN« HA JETRIH MOT? no I« Lax« I MMlelnes < <> . IM Use) »M« ruuiturgh. Pa. 1 lešeš ob gla% lesnlc«. Volni« s noullêno Is Akron«, Ohio, do sa«' 3 0c. , The Wadsworth mu vompany, WADSWORTH, OHIO. Ali JE VASE ZDRAVJE [vredno i centa? Ako trpite n« nervosnosti, še-lodčnih In ledll-nlh bolešlnah, sa- Vpitju, splošni sls- i MSS bnat>' «lavoboltt' ^.l J« • nimate Uka, imate nečisto kri, ako ste utrujeni, se pu<*utit# onemogli sjutrsj, «ko imate bolečine v hrbtu, rheometlssm, pošljite nam pismo s snamko sa 8 ««nta in a svojim n«slovom in ml vam bomo «l«ii x obratno poŠti, POPOLNOMA . .10STO, popolno tridnevno sdrev-tj«aje natega JUVITO adravila, ki H ••«UvlJ.no Is čistih zdravilnih seliš«. Naalov: JUVITO LASORATORV, EOHti MMe I|MMb O, PITTftOURCH, PA. JTABVET kako m kuha dom« pijača t Is n«, iega hmelj« in n«IU al po naših navodilih vsskteri prav lahko naredi 10 faldnotr prav« piv« za 12.26 ▼ vse kraje Unije. Za priat-noet I nkakovoat jamči tvrdka t FBAME OOLAE, •401 Buperior, Clev«Und, 0. y^ni CMltutf^a - - - ■ - run?»« ws r SA: Rojaki Pozor! Zelo vaino!— Cllafle! ta s "PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA U SAOREEIT VEDNO SAJNlZJK DNEVNE CENE. VEDNO TOČNO IN HITRO IZPLAČEVANJE, m VEČIH SVOTAH POSEBNO NIZKA CENA. Vto 4i PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV KRAJE EVROPE. s U t vrdka lete are. — • elavee" katerega dobi vsak strokovno or ganizirani delavee. Hodrug Cepin Je poročal o gospodarski organi-aaeiji, aa katero ae kmetje zelo tanimajo. Hklenlll ao, da al usta novljo avojo podrulnleo kon «umnega društva za Ljubljano in okolleo, ter bodo prav pridno agi tirali za njo. K lieaedl se je ogla silo le več delavcev in kmetov. Po shodu se je začela nablrsti člane v strokovno organlzaeijo kamno sekov. Priiilasilo se jih je kakš nlh M> moš. ki so vplačali prlapev ke za štiri tsdne naprej. Priglasi 11 ao aa tudi *a kontumno društvo, pa tudi na naše čaaopise niso po-aabill. Naročnikov smo dobili najmanj 2<> na "Ljudaki glaa»\ hi kakih 10 za "Naprej." Ljudstvo Je Izpregledslo, da J» edino aoei Jaliatlčna stranka ona, ki se za delavca in malega kmeta iavxe-ma In mu hoče dobro. Na dan vo-lit ve IhmIo ljudje pokazali x itla sovnicanii v rokah, h kateri stran ki pripadajo. Hova iznajdba. Dragom i r D j Vladlč. tehnik U Aabea. je huimel aparst, s pomočjo katerega si lahko lokomotive in drugi parni «troji prUiodij« da MU udatotkov goriva. Ponudil jt svoj Isnm vlaili t Itelgradu, da mu ga iMlkupi. •eatava volilnih listin. — f\r\ grad, SI. Ministrstvo xa notranje stvari Je irdaln oličinam nalog, da naj pričnejo s pripravljalnimi tir li va aeatavo alfabetakih volilnih listin. Tukajšnji davčni nddelek je dobil nnlog, da slavi «d »«'in» m potrebne |Mtdatk» na rafalne" Umor Dne '2!». avgnMn je neki fant ti Pnrinje vaai pri Ht Vidu pri Siifni »Vrival na Kamnriji pri ukM*»m*m. ** MUnjeaa a»»*da i«- » vnjnška |ui4ka in «vrnil m» je mr lev na tla Varok Je faniov«ko «nr raštvo, ker «a J« uatreljeui fant kot vojaški liegunec akrival pri žunakak. Mtorilce je uezuau. «onor. — V Prejaskem pri 'odčetrtku se je obesila Terezija Za gozda, posest id kova ¿ena v kozolcu. Vzhok samomora je nez-uan. Konee senzacionalne kazenske razprave v Zagrebu. Pred zagreb škirn sodnim stolom se je minulo soboto završila dolgotrajna ^nen zaciouelua razprava proti alugi fttefanu Sokač, ki je bil obtožen, da je umoril svojo ieno in njeno truplo razseksl. Obtolenee je do zadnjega lajfl, a ho priče in dejstva govorila proti njemu. Obsojen je bil na deset let težke ječe; sodno dvorano je Hokač zapuntil jokaje. A O prevzemu ogrske vlad« po komunistih. — Na članek dnnaj ske "Arbeiter Zeitung", v kate-rein ta očita madžarskemu delavstvu, da je podleglo v marcu nakanam komunistov, Odgovarja > eni zadnjih številk "Ab. Ztg." ao drug Weltner: On pravi, da to ni rch. da je bil delavaki razred hm Ogrskem popolnoma brez moči. Prevrat Jožefa Halonirga je bil izveden a pomočjo 40.000 rumun-skih bajonetov. Ko odide rumun ska armada, ae novega prevrata ue bo dalo preprečiti. Piaec slika nato rázmere v «aren, ko se Je «vršil komunistični prevrat. Pra vi, da ae ga v tedanjih razmerah ni bilo moči izogniti. Tabor organiziranega delavstva se je nenavadno povečal. V drugem letu vojake je bilo na Ogrskem le 5ff.-000 organiziranih delavcev, >> ok toberski revoluciji so pa imele itrokovne organizacije nad 700. 1100 članov. Vsakdo je seveda ve del, da je v strokovnih organizad jah večina delavcev nezavednih Zato se ni dslo računati z enotnim nameravanim naatopom. ilorje je večala še ogroma brezposelnost in neodgovorna agitacija komuni stov. Hujša kot korupcija, ki so jo komuiiisti izvajali, so -bila njih demagogična gesla. Zahtevali ao zvišanje brezposelnih podpor iz 10 na 25 K dnevno, demobilizira ne vojake ao pa hujakali, da na; zahtevajo 5400 K odpust nine. Pri poročevali so delavcem, da naj izvajajo aocijalizaeijo doma ter da naj ne plačujejo najemnine, tem ao prinašali v vrste organizl ranega delavstva razdor in si hi tro pridobivali priatašev med vo jaki. Senzacij željno meščansko časopiaje jih je v tem delovanju k večanjem vseh dogodkov podpl ralo. Celi deaettiaočl delavccv so le prestopall h komunistom. Ne kateri od starejših voditeljev stranke so koketirali s komunist In zabranjevati vsako energično protiakeljo. V vodatvu atranke ni bilo edinoati. Vse to je napravilo 21. marea situacijo neznoano. II komunistom so ae oficijelno pri glasili kovinarji, tiskarji in veči ua delavstva drugih strok, kakor tudi večina armade. Soeljalna demokracija je imela na razpola go: Ali iimtemorno vojsko, ali združitev, aH vatop v rezervo. Večina ae Je izjavila za akttpeu na stop s komunisti v avrho ohranitve delavatva. Smatrali so to oni altuacijl za svojo dolžnost, ker so videli, da ae stvari bližajo koncu. Toda njih trud za ubra nitev politike uničevanja, korup elje in krutosti je bil popolnoma saman. Na koncu izreka aodrug Weltner prepričanje, da sebo moč prolet ari jata uspešneje ude j stvila, čim huje bo delovala danes reakcija. Madžarsko delavstvo boja še nI končalo in *a bo nada Ijevalo do svoje zmage. Vprašanj« valut« in vojnih po sojU. Na anketi zastopnikov vseh slovenskih zadružnih zvez (Za družne zvene v Ljubljani, Eadruž ne zveze v Olju, Zveze alovenakih zadrug v Ljubljani, Zadružne cen t rale v Ljubljani) dne 11. t m. ao bile glede ureditve valute soglaa iio sprejete sledeče reaolncije I. Kršitev valutnega vprašanja smatra radružništvo kot nnjno. Izdaja tov.a<)evnih zakonov naj ae sito poapefii. 2. Dokler a« valutno vprašanje ne reši deflnitlvno, naj preprč^i preplavljanje a kronami na ta način, da *e čim preje u vede nova denarna vrednont. \X Ta nova denarna vrednoat naj *r ramenja za sedanje krono v rarmerj« 1 jI. čimprej naj ae rakuni enoten davek na vojne do Mrke. kateri naj se v višjih poni avkah primerno poostri. Re*o 'uclj* glede vojnih poMijil se gla »e - 1 Driara naj prevzame v izplačilo vojna |Mwojila. % IM tem naj vamje itlaali Inter*«« ÍOÍFgfe «admtnUt va in odredi. da a* po sad m ga k p.,dpt«ana vojn« panoji Is po|M>lttonia likvidirajo, ker ao pri njih tideležetii večinoma; rev uejši sloji. 3. Pri fiuančuih pover-. eništvih naj ae sestavijo posebne kouiisije, ki nsj ugotove množino vojnih posojil; v te komisije naj ae pritegnejo tudi zastopidki za druŽništva. Umrl J« »odrug Janko Dtmic, atrojni stavee v "TČitejski tiskar ni", včeraj zjutraj. — Pred ne kaj dnevi ga je zadel mrtvoud (i je najbrže poaledie« padca ne glavo pri telovadbi pred kakimi desetimi leti. Pogreb ae ho vršil z Cegnarjeve ulice št. 8 daues ol pol 6. uri popoldne. Društvo ti sksrskih pomočnikov v^bi vse to variše, člane in psijatelje, da h< udeleže pogreba dragega pokojni ka. Dimic zapušča vdovo in ve/ nepreskrbljenih otrok. ■M prehrani Zagorja ob Bavi. -Oorja in trpljenja rudarjev zad njih let ni možno popisati, Pre gsnjsli so nas, delati smo morali kot živina in stradati, llpali smo da ae nam ho položaj vendar er. krat malo izboljšal. Primanjkuj« nam pa še vedno vsega. Ne sam« da se zastonj trudimo obleči in o-buti sebe in svoje otroke, fie samo. da si moramo pri avojem težkem drl u toliko pritrgovati vsled dr» ginje pri naši prehrani, da izgle damo že kot mrliči — ne, ampak zdaj ae nas muči še a tem, da umu prepotrebnih živil še dobiti ni mo gore. Mesec avgust Je že minul, pa še sedaj ni sluha ne duha slsdkorju, o beli moki in drugih prepotrebnih stvari. Tudi konztun nima ničesar. Kes, malo volje kn žejo gospodje pri deželni vladi, da bi tudi nam preskrbeli sladkor in belo moko. Seveda, kadar se gre pa za kako povzdigo produkcije, premoga, takrat nas še le vidijo in tolažijo na vse pretegr. Poglejte delavce, kako že izgledajo 1 Rano zjutraj ob pol petih so morali vču sih vstajati in ae napraviti nn de lo, a zdaj pa vatajajo Že ob pol štf rib, da si kuhajo vodeno prežgan ko. In kaj še vse rabi za prežgan kol Mast, moko. Vidite, njtl prež ganke pri tej draginji ne premore m«t Kje naj ai kupujem» vedno in vedno drago maat in m«>ko /a žganee?! V prašali bi, ¿e bi pe vam. gospodom, ljubilo atppiti u» mesto naših rudarjev, da vstajate ob pol štirih zjutraj, si. skuhate prežganko in potem, da greste no ležko rudarsko delo Vemo, da raj Š! jeste sladko čokoladnp kavo z belimi, maslenimi kolački in da ši s tem niste zadavoljni. Ali mi smo prežganke že izza vojake sem več kot prever «iti! — Torej, če ste res tako zelo Slovenci, poskrbite z« revno ljudstvo povsod, ne samo pri nas, lajšate mu bedo. in poglejte tudi v rudniške revirje, saj veste, da je od rudarjev odvisen ves promet, vsa trgovina In vsa industrija. Pokažite svojo Ijulie-zen do naroda, ljubezen, ki vam baje raste že iz grla In alovensko ljudatvo še bo potem lahko pokazalo med kulturnim svetom, — Rudar. Stanovanjska beda v Zagrebu je tudi zelo velika. S stanovanji se veriŽi, ds je veselje. Revnejših slojev bo, kot se kaže, kmalu na ducate brez strehe; Verižni k i in dobičkarji se valjajo po razkošnih sobanah, revno ljudstvo pa ho zmrzovalo po zimi na ulicah. Prehodna nastanitev po hotelih Je človeka, ki ne more prav pošteno "mazali" sploh nemogoča. Korupcija evete bujno posebno v Zagrebu. Dejstvo Je, da se danes živi skoro lažje v lačnem Dunaju, kot v Zagrebu. Nekateri se trudijo, da bi stanovanjsko tiidd olajšali« o. paziti pa ni nikjer resnega dela. 1'bogo ljudstvo In tak red! Po zagrebških ulicah in gostilnah srečuješ bohotnost in največjo revščino. Neredi na električnih železnicah in ulici aploh pa kažejo ne-rednosti in maiohrižuosti pri u-pra vali in oblasteh. Kužne bolezni. V Zagrebu in rajrrehški okolici se prav hitro raitširjajo črne kose in diiinteri-ja. I tati se Je, da se te txrieaui razširijo. Nesnaga in slaba pr«4 hrana ogroža predvsem resnejše sloje a to boleznijo. t treba tu- # di umreti, boin vendar klieal do poslednjega zdili-Ijeja: Na ftveda, gospodje bratje, na Šveda! . . . l'riacziuH> si, da ne odložimo poprej sabelj iz rok, dokler ga ne zapodimo h domovine! . . . "Na to amo pripravljeni že brez prisege!" z&kličijo številni glasovi. 'Tojdemo, kamor nas pošlje naš knez in hetman, kjerkoli se bo pokazal« potreba." "Oospodje, bratje! . . . Videli ste, kako sta ae pripeljala dva bregušerja v pozlačeni kočiji. Ona vesta, da ae z Kalzivilom ne da tfrttf. Hodila bosta za njim po sobanah, poljubovala mu roke, proseč da jih puati na miru. Toda fcnez, pr! lca-terem sem bil na posvetovanju, me je 'zagotovil v imenu vae Litve, da noče slišati o kakem pogajanju, da mora nastati vojna!" "Vojna! Vojn«," ponove knkor odmev poslušalci. • ; ■ • ; " ''' .' "Da ae bo pa naš vojskovodja", nadaljnje Zagloba, "držal pogumneje, pokažimo mu, gospodje, naša čutila. Pojdimo tjekaj pod okna ter pa-upljmo; Hajd na ftveda! Za menoj, gospodje!" Po teh besedah akoči a stebra ter zdirja naprej in tolpa za njim pod grajaka okna. !fr.i|> jo naatajal čimdalje večji ter se naposled izpre-menil v jeden sam krik: "Na Šveda! Na ftveda!" Čez malo časa prihita iz veže gospod Korf in za njim Oonchof in oba jaiueta krotiti plem-atvo ter ga prositi, naj se razide. "Za Boga!" reče Korf, "tu gori kar Sipe šklepetajo od hrupa. Vi gospodje niti ne veste, v kakšnem neprilirurm rasu ste jrli kričati! Kako morete onečaščevati poslanca ter dajati vzgled nepokorščin?e Kdo vas je našuntal k trum?" "J«z!" odgovori Zagloba. "Povejte gospodu knezu v,imenu nas vseh, naj bo trd iti neizprosen, kajti ml vsi smo pripravljeni vztrajati pri njem do poslednje kaplje krvi." "Zahvaljujem ae vam v itueuu goapoda hrt mana, toda razidite ae aedaj. Le premišljeno, go. spodje, ker sicer pokopijete popolnoma našo mater« Medvedjo službo skazuje domovini, kdor onečašča danes poslanca.** "Kaj Je nam mar za poslsnca? Hočemo se biti. nočemo se pogajati P' " Veaeli me vaš pogum! Pride čas tudi za to in nemara še jako kmalu. Počite se sedaj ter zs-ložite t usta kak grižljej I Težavno se je biti s prsznim želodcem." "Resniea!" zakriči Zagloba. "Zdaj ko je knez spoznal naš namen, nimamo tukaj ničesar več opraviti!" Množica se je začela razhaati. "Kdo je povzročil ta hrup t" vpraša knez, s čegar lica ae še ni bila skadila jeza, ko sts se Korf in Oanchof vrnila v dvorano, v kateri se je Rad/.i-vil razgovaral s poslancema, a škofom Paršev-skim, z Adamom Koarovakim in drugimi. . "NovodoŠli plemič Zagloba'*, odvrne Kort. "Hraber vitez je," odvrne knez, "toda prezgodaj je začel šepetati na uho. Po teh besedah se sklone h Ganrhofu ter mu nekaj pošepeta na uho. Zagloba pa, zadovoljen sam a seboj, odide a širokimi koraki v spodnje sobane, spremljan od gospodov SJkretuskih in Volodijevakega. 4'Vidite, dragi tovariši," reče jim, "komaj sem se pokazal v Kejdanah. že sem pridobil ljube, zon plemstva ter vzbudil v njem dremajoče občutke. Lažje odpravi sedaj knez poalanca, ker se lahko sklicuje na našo zahtevo. Mislim, da mi to ne ostane brez nagrade, daai se brigam , le za čaat . . . Čemur si tako obstal, Mihael, kakor hi okgmcnel ter upiraš tako oči v kočijo pri vratih V doda, obrnivši se k Volodievakemu. "Ona je tukaj!H reče, vihaje ai brke Mihael. "Za Boga živega, to je ona!" "Katera onat" "Bilevičeva, gospodična Aleksandra." "Ona, ki te je odklonila?" "Da. Toda poglejte jo gospodje! Kako lit se človek nc žalost il radi take krasotice t" "Počakaj no, da jo ogledamo," odvrne Zagloba. Med tem se je kočija, v kateri se e peljala gospodična Bilevičeva, približala govorečim. Bedela je poleg osivelega starca ter bila tako zala, da so se ctoračale oči vaeh navzočih nehote za njo. Volodijevskjsnauie klobuk, ter se pokloni, tona ni zapazila njegovega poklona! "To je gospodako dekle," reče Zagloba, "toda predrobno za vojaka. Priznavam, da je zala, toda meni je bolj všeč taka, da ne veš iz početk«, ko jo zagledas, je-li ženska ali bomba". "Ali veste, kdo se jc pripeljal!" vpraša Vo-lodijevaki poleg sebe stoječega plemiča. "Kaj bi ne vedel!" odvrne plemič. "To je gospod Tomaž Bilevič, rose na ki mečnik. Tu ga vai poznajo, ker je že star sluga in prijatelj Ine-za Radzivila." XIV. Knez se ni pokazal eel dan plemstvu do večera. Bil je i njim na obedu s poslanci in nekaterimi veljaki, ki ao bili prej že ž njim na posvetovanju. Polkovniki pa so vendar dobili povelje, naj imajo pripravljene Radzivilovske polke, zlasti pešce z tujezemskimi častniki. Ozračje je duhtelo po smodniku. Grad, daai ne oborožen, je bil obkoljen z vojaki, kakor bi se imela vršiti pod negovim obzidem bitka. Pričakovali so,, da nastane vsaj jutri pohod, čemur so bilijjriča kne-zovi služabniki, ki so nakladali na vozove orožje, dragoceno pohišno opravo in zakladnico. "PAZITE NA MENJAJOČE CENE." 8«daj j« megoče pošiljati denar v staro domovino in sicer na Slovansko v kronah, t kraje aaaaden« po Italijanih pa v Urah. Sedanje cene ao s poštnino vr«d: 100 kron......$ 8,00 1000 kron ...!..$ 28.00 300 kron......$ 9.00 5000 kron......$140.00 500 kron......$15.00 10000 kron......$280.00 Potuj« se tudi lshko v staro domovino, tod« parnild so prtnapolnj«ni; tisoč ljudi čaka na prostor, « parnikov j« za aedaj 1« kaj mal«, zato je bolje, da vaakdo malo potrpi, da ae razmere zboljšajo. Za pojasnila plšit« na: FRANK 83 Oorttaadt St., *«w York, V. T. MOŠKI IN ŽENSKE bolnik aa aaJraalinajfi aaštne. Valed taga j« postal aajkelj neodv.^n «dramlk. ari katerem ao tahUo aaaigurato za svojo bolezen, fires skrbi bo.t«. dobili Prinjem najbolj t«rn.^.io admvljonjo in Toliko roo- Brosplačna «dramiáka preiskava potom «(roja Govori vaš materni iozik ........od i. do t. V »odoijo «dl«. U M. Dr. B. F. MU LUN, Sp«cija!!«t bolnikom. Za v stari kraj. POTREBUJEMO Delavee aa eovtarao. PotiobaJiao doloveo aa vlivaajo, vlaganje, la navadno «olavr» aa aaaM*oim<, |>,iavei aastaâijo 94 ko $r on na M orno dale slew tinaja prilika aaaluftiii * Im.mo Ml (orkoto. Tu ao 0«aja oo v nnjo« po $7 0e «oTTlïûî _ .. _ rosnavratn« cerkva in šolo in dobra ■>!— enda Eadnr prMotn m GT E" -......... -1 - ^ ^ MOUNT UNION, RofrMtortM Mom« VmUm. Pa. v stari kraj te more potovati. Potni Usti m zopet lahko dobe. Vsak teden odpjlnj« po eden ali ved p«rnikov Pranooske družbe i «tarokrajsldmi potniki. Tako od-Pljujojo: 4. okt, parnik-Kia^ar«. 8. okt. parnik—Frane«. 14. okt. parnik—Jtoohaoibeau. okt. parnik—La Savni«. 25 okt. parnik—La Toaraine. » okt parnik—La Lorraine. 4. nov. parnik—Prano«. Za vsak panik faaaa «• nekaj kart naprodaj. Uor i« iaa potni list in hod« hitro odpotovati, naj prid« na moj naalov kak» «tiri dni pred odhodo* parnflta, « katerim ¿eli potovati. POtaJAJTJl DKVASJA. - Hitro, zanaalJiTo la p«oani morem poslati denar v start kraj. Vinka pošUjatev j« aa varovana proti Is-gubi 100 kron «a........$ S.I6 ^O kn» «a........ 6.2T» 600 krosi aa . . ..... 1130 1.000 kron m........ »70 5,000 kron aa ........lltM 10,000 kron «a . ....... 297.00 1,000 Ur aa .....i 110.00 »Ura ...... 5.90 100 Ur aa ...... 11.40 MOUm ...... §6.00 Doaar poiljiu po MoOrder. •H Amerioan Szptoos Momt Or- der, «U pa po Banj POTMI LUT. — Onfan, Id }o Ml ti sitnosti M« tudi potni Hat LIO UKIAJIKK, WTOEK, V. T. 70 thh Ave.