leto VI., štev. 170 Ljubljana, petek 24. julija 1925 Poštnina paviallrana. Cena 2 Din a lihlj« ob 4. «jntr»|. aa gune mesečno Din »5-—; sa ino-sematvo Din 40*— neobvezna Oglasi po tarifo. UredniSivo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon štev. j». ,Šotna redakcija: od 19. ure naprej v jCnaflovi ul, št. s/L — Telefcn št 34, Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 6t 54. — Telefon »t. 36. Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4.. — Telefon št. , Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien'Nr. 105.241. Ljubljana, 23. julija. Nova politična kombinacija RR je pokazala že prve dni po ustvaritvi znake, j;j dopuščajo utemeljene dvome glede njene dolgotrajnosti Javnost dobiva bolj in boli potrdilo, da sporazum med or proti 5"enotenci in izzivaniem Radičevih zaupnikov, ki jim v novi situaciji raste ?reb?n. Da se iavlia tudi od strani rafalov in to ne le v Bosni marveč *di v Dalmaciji na Hrvatskem in v Vojvodini, kar gotovo ne krepi nove ^i;fične situacije. Mi nismo zaerovariali taktike, ki je iovedla do vlade RR. a Dotem, ko smo kili postavlfeni pred izvršeno deisfvo. ne glede na svoje načelno stališče. "b;ektlvno presojali novo kombinacijo ] želja da naj tri eksperiment RR vendarle usnel v interesu naroda in držaje. Priznati moramo, da nam je žal, smo primorani že po preteku prvih tej nove vlade JconStatirati dejstva, H Zunanji minister dr. Ninčič o konvencijah z Italijo Ureditev medsebojnih dolgov in terjatev. — Omejitve zaposle-nja inozemskih delavcev ostanejo v veljavi. — Odškodnine našim državljanom na Reki. — Direktni železniški tarifi med Reko in zaledjem. čaiirih prispevkov takoj vrne, ako se prijavijo zahteve tekom enega leta. V sporazumu o reciprocitetf glede zavarovanja delavcev se določa o inozemskih delavcih na ozemlju druge države, da vžl-vajo vse beneficije poedinih socijalnih za- Beograd, 23. julija, p. Povodom podpisa nettnnskega sporazuma je sprejel zunanji minister dr. Ninčič zvečer novinarje in Jim podal sledeče podatke o konvencijah, ki so se zaključile z Italijo. Po dolgih pogajanjih, ki so bili prekinjeni o božiču in veliki noči in ki so trajali nad 9 mesecev, je zaključila jugoslovenska delegacija pri pogajanjih z Italijo svoje delo v pondeljek dne 20. julija s podpisom vseh dogovorjenih konvencij, sporazumov in not. Svečan podpis se Je izvršil na starinskem gradu Sangallo pri Nettunu ob obali Tiren-skega morja. Za našo vlado sta podpisala sporazum poslanik v Rimu Antonijevič in poslanik v Carigradu dr. Rybaf, za italijansko pa ministrski predsednik Mussolini. Pod pisane konvencije se v glavnem dele na tri iategorije. V prvo kategorijo spadajo konvencije, ki jih moremo označiti kot likvidacijo vprašanj, ki izvirajo iz stanja,- ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, in na katerih sta obe državi interesirani na en ali drug način. Te konvencije so: Konvencija o dolgovih in terjatvah. Ta konvencija je bila potrebna, ker ni z mirovnimi pogodbami tudi ugotovljeno, po katerem ključu in v kateri valuti se imajo poravnati zasebno - pravni dolgovi v bivših avstro - ogrskih kronah med pripadniki zavezniških držav, v našem primeru torej med Jugoslavijo in Italijo. V konvenciji je sprejeto načelo, da se za eno avstro - ogrsko krono plača 25 par in ne, kakor so italijanska sodišča razsojala in italijanski upniki zahtevali, (50 italijanskih centezimov za eno avstro - ogrsko krono. Od tega načela je v konvenciji nekaj izjem. Tako bodo oni, ki so pri zamenjavi avstro - ogrskih novčanlc v Julijski Krajini stanovali in se šele kasneje preselili v našo državn. dobili ln plačali v lirah' po italijanski konverziji, ker Je zanje že stopila v veljavo. Druga izjema se nanaša na hipoteke v Ttaliii. ki jih ie treba zlasti plačati v lirah, ker obstoja v niih tudi protivrednost. To velja tudi za hrsnilne ktiJJ žice naših liudi, katerim bodo italijanrki denarni zavodi plačevali v lirah, ako se glase na prinositelia in sko se morejo plačati pri-nositelju brez legitimacije V teh dveh primerih more dol.?n'k ,?ko dokaže, da ne more zadostiti svojim obveznostim brez gosoodar skega propada, zahtevati od sodišč znižanje dolga. S sporazumom o zasebnoiprevnih poaod; bah je bila ponekod osvojena praksa, ki se je v nekaterih deželah razvila glede na po« godbe iz časa pred 3. novembrom 1918. Stranka, za katero bi imela izvršitev pogod« be zelo škodljive posledice, more zahtevati od sodišča, da se pogodba razveljavi, ali pa da izpremeni pegoje. V prvem primeru mo. re priznati sodnik odgovarjajočo odškodni« no. S sporazumom o izdatkih bolnišnic se določa, da se medsebojno povrnejo le stro. ški od 1. januarja 1921. dalje Vnrašanje od« škodnine našim državljanom v Trstu za ita. lijanske vojne zasedbe je bilo rešeno z zne« skom 4 milijonov lir, iz katerega se plača tudi odškodnina našemu konzularnemu osebju in za poslopje konzularne delegacije. Omejitve na ozemlju ene ali druge drža« ve glede zaposlen j a inozemskih delavcev, ostanejo v veljavi Izjema je le glede delav. cev, ki so bili na ozemliu druge države že zaposleni med 1. januarjem 1920. in 1. janu. arjem 1925. To je danes zlasti važno za na« še delavce in ostale nameščence na Reki in v sosednjih, sedaj italijanskih občinah Z mirovnimi pogodbami je presekano ozemlje nekaterih zavodov za socialno za* varovanje. S to konvencijo se likvidirajo dotični odnošaji in zavarovanci so sedaj razdeljeni Iz likvidacije tržaškega zavoda za zavarovanje delavcev proti nezgodam, dobi naš podobni Osrednji zavod v Zagrebu 462.380.78 lir. iz terjatev zaostalih zneskov začasne uprave italijanskih zavodov na za« sedenem ozemlju dobe naši podobni zavo« di skupaj 36.909.07 lir in nekaj kronskih po« logov. Rešeno je vprašanje zavarovanja na* ših mornarjev za čas likvidacijo sedaj nam pripadajočih ladij, ki je dalo povoda novim pritožbam naših državljanov, društev in mornarjev. Našim društvom se izplačajo za« ostale premije. Čimprej se jim imajo likvi« dirati tudi terjatve za rekvizicije ladij. Od dolžnih zneskov ne plača nobena stranka obresti. Italija bo v prid našim mornarjem za čas rekvizicije vplačane prispevke na na« ših in italijanskih ladjah, ako se pravočasno prijavijo, plačala našim zavodom 600.000 lir iz likvidacije pomorskih pomožnih zakladov. Kar se tiče zadruge »Garibaldi«, se je dosegel sporazum, da se izvesten del vpla- varovan.i. Za primer spora se določa razsodišče itd. Druga kategorija se nanaša na sporazume, ki imajo namen zajamčiti Izvedbo rimske pogodbe glede Reke in se nanašajo le na ozemlje Reke. Sporazum o reški občinski imovini in o javnih dolgovih se je rešil takole: Na ozemlju Reke, ki je z rimsko pogodbo pripadlo nam in ki Je po površju precej obsežno, stanuje približno 900 prebivalcev, večinoma delavcev in kmetov, ki plačujejo le malo davka. Zato Je bilo težko najti ključ za razdelitev imovine 'n dolgov, ki ne bi bila za nas škodljiva. Dosegel se Je sporazum v tem smislu, da ostanejo Reki imovin a in lavni dolgovi, da pa nam izplača Italija 2 ln pol milijona lir in da se nam za 50 let dajo v zakup gozdovi, ki se nahajajo na našem ozemlju za letno zakupnino 25 tisoč lir. Ta zakuproinska pravica se zabeleži v zemljiških knjigar. Nedotaknjene ostanejo tudi pravice prebivalcev glede paše, sekanja itd. v teh gozdovih. Glede električnih in vodovodnih naprav na Reki, ki se nahajajo na našem ozemlja, je določena možnost nakupa. Rečanom sedaj našim državljanom, se zajamči uživanje vseh be-nefici.iev, ki so jih deležni glede javne pomoči Italijanski državljani na Reki. Soorazum o pokohtinah. Načeloma plačuje vsaka država pokojnine le svojim upokojencem. Navzlic temu plača Italija pavšalno naši državi 1 milijon lir za vse naše državljane. ki so bili zaposleni v tobačni tovarni na Reki in za one. državne uradnike. H so dobili naše državljanstvo. Pokojnine jim bo plačevala naša država. Občinske pokoHine plačujejo dorične občine ne glede na državljanstvo. izvzemši primer, da so dotičniki optirali za eno ali dru oos!. Puceij cresedlal iz kluba zemljoradnikov v radičevski klub HSS. — Stjepana Radiča fc brzojavno pozdravil kot svojega šeia in voditelja. — Kaj pravijo radičevski disidenti o Radičevi oolitiki? Beograd, 23. julija, p. Takoj do seii kluba HSS je bil na poziv Pavla Rodi-ča izključen tudi še poslanec Ivo Tra-janovič potem, ko so bili sinoči izključeni poslanci Jagatič. Uroič in dr. Buč. Poslanec Kukel' ;e že odpotoval med svoje volilce. Tako je torej klub HSS sedaj zmanišan za oetero poslancev. Zato pa je dosedanji zemljoradnik poslanec Ivan Puceij prijavil svoj vstop v radičevski klub in so ga tudi spre;c!i. G. Puceij je imel v klubu pozdravni govor. v katerem ie dejal, da je njegov vstop v hrvatski klub «zgodovinske važnosti*. Po seji kluba je poslal Stie-panu Radiču brzojavko, v kateri ?a pozdravlja kot svojega šefa in voditelja. Kasneje je izjavil poslanec Puceij novinarjem. da ie sicer izstopil iz kluba zemljoradniških ooslancev. da pa bo še nadalje z njimi v pri:ateljskih odnošajih. Beograd, 23. julija, n. Izključeni radičevski Doslanec Ivo Trajanovič je poda! novinarjem nocoi nastonno izjavo: «Ne soglašam z vladno deklaraci- jo in tudi ne s sedanjim postopanjem vodstva HSS. ker smatram vse to za sramotno kapitulacijo pred radikali. Od svojih volilcev, pa tudi od organizacij mojega okrožja sem nreiel mnogo pisem. v katerih naiodločneje obsojajo sedanjo politiko HSS. Zato sem sklical sestanek svojih volilcev, na katerem jim bom ooročal o političnem Doložaiu in o postopanju vodstva stranke. Delati hočem le po navodilih svojih volilcev. Uverjem sem. da mi bodo izrekli popolno zauoanie. ker se nihče ne more strimati s sedanjo politiko Stjepana Radiča. Tudi izključeni poslanec Uroič je podal podobno izjavo. Rekel je. da ne bo polagal računov Radiču. ampak narodu. ki ga je izvolil. Značilno je, da zahteva poslanec Uroič. naj se Dalmacija združi s Hrvatsko. Vse kaže, da bo pe-torica Radičevih disidentov ustanovila nov hrvatski republikanski federalistični klub. Mirovni pogoji maroških vstašev Abd-el-Krim zahteva priznanje ponolne suverenosti, emirsko čast in oosojUo. Pariz. 23. jnlfia s. Z ozirom na vesti, da sta Francija In Španija formulirali mirovne pogoje, je stavil tudi Abd-el Krim svoje po- goje in jih je po zaupni osebi sporočil obema vladama. Mirovni pogoji Abd-el Krima so nastopni: 1.) Rifsko državo prizna ofidjelno Zveza narodov z istrm statutom, kakor je v veljavi za Afganistan. Abd-el Krim se prizna naslov emirja. 2.) Maroški sultan obdrži nad rifsko državo višjo duhovno oblast. 3.) Abd-el Krim zahteva severni breg Ouerge kot mejo. Ozemlje Djebala se priklopi rifski državi in istotako tudi mesta Tetuan in La-rache. 4.) Španija dobi Ceuto in Melilo z nekoliko zaledjem. Železni rudniki v ozemlju južno od Melile ostanejo Španiji 5.) Rifska država dobi pooblastilo za vzdrževanje vojske: njeno moč določijo strokovnjaki 6.) Rifski Kabili se obvezujejo, da ne bodo vršili v francoskem pasu Maroka nobene panmonajredanske propagande. Abd-el Krim se odpove tudi reparacijam 8.) Zveza narodov Ima dovoliti rtfskl državi primerno posojilo. 9.) Špailija trna dovoliti gotove prednosti in omogočiti gospodarski razvoj države; Francija in Španija Imata vzdrževati v obratu železniški progi Fez-Tw*ei io MeliU- Taza. 10.) ed Krta odpokliče Iz francoskega Maroka vse poH- tične agente. 12.) Abd-el Krim zahteva, da se odpošlje v rifsko državo zdravniška komisija in da se odpravi blokada rifske države. Italijanske skrbi Rim, 23. julija. 1. Po poročilih reških listov je beograjska vlada ponovno naročila v Češkoslovaški raznovrstni vojni materijal za oboroževanje jugoslovenske voiske. Listi razlagajo ta naročila deloma z iugosbvenskimi pripravami za gospodarsko tekmovanje na Jadranu. deloma trdijo, da je oboroževanje v zvezi s poostrenimi odnošaji med Jugoslavijo in Orčijo. Radič v Zagrebu Zagreb. 23. julija, r. Nocoj se je povrnil Stjepan Radič v spremstvu svojega nečaka ministra Pavla Radiča ia Beograda v Zagreb. S kolodvora je šel domov spat in se tudi ni udeležil konference vodstva HSS. kar se v zagrebških političnih krogih različno kometi« tira. „Mro" in cene kmetijskih pridelkov Demagogija Pucljevega lista ter hujskanje kmetov proti «škri- com». V štev. 148. smo na prošnjo mestnega trž« nega nadzorstva v Ljubljani priobčili urad* ni komunike, ki je bil menda poslan ljub« ljanskim dnevnikom in v katerem mestna tržna oblast razklada svoja prizadevanja, da bi se potisnile cene živilom «do mere, ki faktično odgovarjajo sedanji njihovi vrednosti«. Kakor »Jutro«, objavljajo tudi drugi ljubljanski dnevniki razglase tržnih uradov nele v Ljubljani, marveč tudi v Ce« lju in v drugih mestih, ne da bi se listi do» sedaj spuščali v debato v koliko je tržna politika naših mest pravilna in pametna. Ravnotako pa priobčuje naš list mnenja raznih gospodarskih strokovnjakov o pro« dukciji in cenah vsakojakih potrebščin, pa dovoljujemo dopisnikom popolno svobodo, da z argumenti zagovarjajo to ali ono stali« šče, vendar pa vedno tako, da se skušajo raz lični gospodarski interesi izravnati ter od« praviti kričeče krivice, ki se momentano do> gajajo na tem ali onem polju. Znano je, da naš list vedno zastopa stališče gospodarske« ga in socialnega sporazuma med raznimi in« teresenti, zlasti pa med konsumenti in pro» ducenti. Ne tako, g. Pucelj, ki meni, da se bo kme« tom najbolj prikupil, ako z debelo gorjačo udriha proti «Skricu» ter hujska podeželane proti meščanom in tržanom ter kmeta proti obrtniku, delavcu in uradniku. Razume se, da Pucljevi pristaši od take hujskanje ni« česar nimajo, k večjemu da se jim zamažejo oči in da zato ne vidijo, da g. Pucelj dru« zega iz Beograda ne prinaša, kakor meseč* no svoje dijete. V zadnji številki «Kmetskega lista® se je g. Pucelj dovolil še prav posebno nečedno hujskarijo. Gorej omenjeni članek mestnega tržnega nadzorstva, ki ga je prineslo tudi «Jutro» porablja Pucljev list za obrekova« nje «Jutra». Mišljenje in razglas tržnega nadzorstva obeša «Jutru», dov. — Razmere v Indiji. Satyamurti, član n« konodajnega sveta v Madrasu, je priobčil v «tDaily Heraldu« zanimiv članek o Indiji.: Med drugim pravi: V dobi poldrugega sto< letja britanskega gospodstva zna komaj^ 10 odstotkov prebivalstva brati in pisati. Veli«: ka večina Indijcev živi v pomanjkanju in ima zelo malo odporne moči. Lakote in epi« demije umore letno več milijonov ljudi. Leta 1918. je umrlo na influenci 7 milijonov.! 40 odst. novorojencev umre v prvem letu. Povprečna življenska starost znaša 23 let. Delavski stranki očita pomanjkanje dosled.j nosti, češ da v praksi ne izvaja svoje ir< dijske politike. Satvamurti zahteva, da vodi Anglija v Indiji človeško, pametno in dr> žavniško politiko. Ako bo Anglija umela in» dijske zahteve, bo dobila Indija mirnim po }o dela sicar dobivajo od države nekai podpore, ob kateri pa s svojo družino nikakor ne morejo živeti. Da se orrrili brezposelnost, se je v zadnjem času pojavila ja, da se naprosi Ameriko, da sprejme 50 tisoč avstrijskih delavcev. Od delavce strani pa se je uvedla zopet drujra ak:f:-n-Oni so stopili v stike s sovjetsko Rusijo. M je baje pripravljena nuditi avstrijskemu delavstvu svojo podporo. Rusi so pripravljf ' sprejet! 600 delavskih mož, 500 žensk S 100 otrok, tore: skupaj 1300 RsdL Ruska vlada jim namerava dati na razpolaso neka ztm1ie v orenburški gubcmiii. Upoštevati pa je treba, da zahteva sovjetska vlsda za zemljišče, ki ga hoče avstrijskim dclavcem 55 milijard in to # 6000 oralov. Na enega človeka pride 5 oralov sveta, ki stanejo 4.4 milijone. K ternn pridejo še ogromni potni stroški. A to še r,. vse. Orenburg je stepa. Poleti vlada viočir.a. po zimi oster mraz. Prebival^''0 se bavi tam^ai večinoma s pastlTStvom. ^ na bi 1200 ljudi živelo ob pašnikih, se rabi 50.000 oralov in ne 6oon. Pred vojro so se tamkaj najboljša zemljišča prodajala P'i 5 dolarjev, sedaj pa zahteva sovjetska v'ad3 12.5 dolarjev. Časopisje ostro protestira proti tei de'av-«kl nameri. Pravilno se -?gla?a. da tnlsa bo!r?eviška Rusija izkoriščat! ljudi r.a nač:i. kot to nc dela niti najbolj drzen špekuln" npr'11'" i iu n jijLLjugonrronro so le Es-ka s Joao L Tornef?o J najboiji* B«anchi & naicenete pri J.Horgc Gosposvctska c. -■» Vsi ca domestni deli in oprems. Palača Ljubljanske kreditne banke in sanje univerz v Jugoslaviji Pod tem naslovom ie napisal v zadnji Številki »Ljubljanskega Zvona» rektor ljubljanske univerze gosp. dr. Karel Hinterlechner daljšo razpravo, katere vodilne misli bodo gotovo zanimale tudi našo širšo javnost. V nastopnem hočemo zato podati kratko vsebino tega veleaktualnega sestavka: V naši državi imamo danes sledeče institucije z značajem vseučilišč: popolne univerze v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani, poedine fakultete pa v Subo-tici in v Skoplju. V Zagrebu obstojata razen tega še samostojna veterinarska visoka šola in tehnika. Obseg posameznih univerz pa je različen. Po času je najstarejša univerza v Zagrebu, saj slavi ravno letos 501etnico svojega obstoja. Mlajša je beograjska, a institucije v Ljubljani, Subotici in v Skoplju so nastale šele po osvcbojenju. Z ozirom na dejstvo, da imamo v Jugoslaviji kot enotni državi še prav različne univer-zitetske institucije, je treba le toplo pozdraviti idejo, da se reorganizirajo vse po enotnem principu. Uniftciranje univerz je potrebno in tozadevni trud najvišje učne uprave pod vodstvom raznih ministrov, je gotovo vse hvale reden. Ker bo pri reorganizacijskem problemu zlasti važna tudi finančna stran tega vprašanja, podaia sedaj člankar to-en pregled vseh državnih stroškov za univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani Iz dobro sestavljenih statističnih podatkov je razvidno, da ie bilo izdali od osvoboienia pa do danes za vse univerze v naši državi 225,829.697 Din. Od te vsote odpade na univerzo v Beogradu s fakultetama v Subotici in v Koplju 110,572.392 Din, za visokošolske institucije v Zagrebu 91.020.794 Din in za univerzo v Ljubljani 24 milijonov 236.511 Din. Od obstoja Jugoslavije je torej izdala država za beograjske univerzitetne institucije od celokupnih svojih stroškov 0.313 %, za zagrebške 0.257 % in za ljubljansko .iverzo le 0.069 %. Te številke pričajo jasno, da se porabi za univerzitetne institucije v naši ržavi le bore malo. Iz vseh teh podatkov prihaja člankar do zaključka, da rikakor ne kaže izvrševati kakršnekoli redukcije naših najvišjih znanstvenih zavodov, kajti izdatki za univerze ne pomenijo nikake preobremenitve drža-Ako pa je preobremenitev vendar revelika, tedaj je naloga merodajnih 'aktorjev — pravi avtor članka — da ti izdatki skrčijo, toda po eni strani sorazmerju z drugimi proračunskimi ostavkami in zlasti tudi v sorazmerju številom prebivalstva Jugoslavije ploh. _ Otvoritev stana na Vodiški planini V nedeljo, dne 19. t. m. se je vršila slovesna otvoritev planinskega stana Vodice« (na Jelovici. Ta planinski stan zgrajen po načrtih in pod stavbnim odstvom komisarijata za agrarne ope-aciie in obstoja iz zidanega hleva za glav goveje živine z gnojno jamo in esenim nadzidkom, v katerem se na-ajajo prostori (staaovanjska kuhinja shrambe) za pastirje in dve sobi za ospodarje, kadar se mudijo na planini, no izmed teh sob so zasedli letovi-arji. komai je bila stavba dogotovlie-in bo tudi v bodoče na razpolago tu-stom za eventualno daljše bivanje ali samo enkrat zavetišče. Stan in planina ta last srenje (upravičenih posestni-ov) iz Otoč, Jaloš in Ljubnega. Dostop re iz Otoč preko Dobrave ali fz Sel- ] ške doline preko Dražgoš. S planine je krasen razgled na celo gorenjsko dolino od Jesenic do Kranja z veličastno panoramo Karavank in Kamniških pla-rin. Otvoritev stana se je izvršila na izredno slovesen način. Po maši na prostem in blagoslovitvi je imel agrarni komisar dr. Spiller Muys pomemben nagovor, v katerem je predvsem pozdravil zastopnika velikega župana, g. vladnega svetnika dr. Andrejko, zastopnika srezkega poglavarja, goso. okrajnega ekonoma Sustiča, načelnika planinskega odbora za radovljiški srez. g. Ivana Ažmana. zastopnika šumske upra ve ter vse došle goste od blizu in daleč. Svojo odsotnost sta opravičila referent pokrajinske komisije za agrarne operacije g. vladni svetnik Oton Dete-la in vodia agrarno - tehničnega oddelka inž. Ivan Prešel. V nadaljnih izvajanjih je govornik poudarjal, da divne naše planine še niso videle enakega slavja. Prvič opozarja slovenski plan-šar tudi na zunaj na gospodarsko važnost rodovitnih naših planin, kazoč na svoje delo in svoi napredek. Kljub vsem oviram, težkočam in nasprotovanju zmaguje tudi v planšarstvu vztrajnost in napredek gorenjskega kmeta, čemur je dokaz vodiški planinski stan. Čestitajoč kmetom - posestnikom na uspehu. je izročil agrarni komisar stan svojemu namenu, v upravo pa gospodarskemu odboru vodiške srenje ter končal svoj govor z vzklikom: «ŽiveI naš kmetski kralj Aleksander I.!» Pevski zbor je zapel ob vzklikanju množice himno Bože pravde. Vladni svetnik dr. Andreika je sporočil pozdrave velikega župana Ijublian-ske oblasti, nakar je v daljšem, temeljitem govoru gosp. Anton Cvenkelj iz Ljubnega imenom gradbenega odbrra in vseh upravičenih posestnikov izrekel toplo zahvalo agrarnemu komisarju za ves trud in podporo, s katero je na vso moč pospeševal sedaj dovršeno delo in mnogo pripomogel h končnemu uspehu. Razvil je vso zgodovino stana na Vodiški planini, ki je že dvakrat pogorel, ki pa je danes večji in solidneiši, nego je bil kdai poprej. Omenil je. ka ko sc propadale tekom zadnjih 70 let naše planine. Samo na .leiovcc ;ih is izginila cela vrsta v gozdu. Z njim. je propadla gorenjska živinoreja. Na Vodiški planini je padlo številos živine tekom tega časa cd 142 r,a 21. cple v zadnjem času se ;e pričela obsežna akcija za povzdigo in izboljšanje goreniskih planin, za kar gre v prvi vrsti zasiuga sedanjemu šefu urada za agrarne operacije kot planinsko - zaščitne oblasti, gosp. agrarnemu komisarju dr. Soiller-Muysu. Svoi govor je končal s pozivom k skupnemu gospedarskemu delu v prospeh naših lepih planin in slovenskega planšarstva. Načelnik planinskega odbora za radovljiški okraj. Ivan Ažman, je v temperamentnih besedah izrekel priznanje vodiški srenji na njenem delu, poudarjajoč. da naj bi bil njen uspeh v spodbudo drugim planinskim gospodarjem. Opozarjal je na važnost delovanja urada za agrarne operacije, katerega sedanji šef vztrajno in neumorno pa tudi uspešno dela na razčiščenju agrarno-pravnih in agrarno - političnih vprašanj v Sloveniji in na pospeševanju tehničnega napredka slovenskega kmetijstva. posebno pašništva in planšarstva. Imenom okoliških domačinov se je oglasil k besedi gosp. Vladimir Kapus iz Kamne gorice, ki se je zahvalil gostom za poset in prirediteljem za trud. Koncem oficijelnega dela je prednaša-lo brhko gorenjsko dekle v narodni noši krasno pesem o lepoti planin, ki jo ie zložil nalašč za to priliko gosp. prof. dr. L. Popoldne je deklamiral mali pastirček svojo pastirsko pesem, igralci ELITNI EINO Matica Telefon 124. Predstave ob: >/i5., '/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Oanes zadnjič! Danes zadnjič I Velezanimivi pustoiovni film v dveh delih, polnih zabave. — Ellen Richter, Georg Alexander, Carl Huszar na zemlji, na vodi in v zraku — na lovu za srečko . . . r.j'1, i Mm IT Trni Kulturni pregled Vprašanle Narodnega gledališča v Novem Sadu. Ker se nahaja Narodno gledall- v Novem Sadu v velikih finančnih sti-ckah, zlasti še radi tega, ker Je mestna obilna zntžala svojo subvencijo od 150.000 40.000 dinarjev, je uprava gledališča »klenila, da bo gledališki ansambl prirejal večkrat gostovanja tudi po drugih vojvo-dirskih mestih. Na ta načtn upa uprava, da finančno breme, ki je ležalo sedaj Izključna Novem Sadu, prenese deloma tudi ostala mesta. S tem bo baje omogočeno delovanje gledališča v celi sezoni. Prvaki splitske drame gospa Mansvje-tova, g. Sibirjakov ter režiser g. Jovanovič so za prihodnjo sezono angažirani v Be-"rradu, so priredili te dni daljšo turnejo po Primorjn z velikim moralnim ta materijal-aim uspehom. Hrvatski skladatelj Anton Dobronič tomponlra svojo tridejansko pravljico »Div-Mnjič». Za pomočnika beograjskega Narodnega edališča bo imenovan g. Momčilo Milo- fevič. »Gledališki letnik«, ki je izhajal pred •ojno m prinašal letna poročila o delovanju arodnega gledališča v Zagrebu, Je izšel ^dnjič leta 1914. Radi vojnih ta povojnih prilik revija m" več izhajala. Sedaj pa poroča zagrebško časopisje, da je intendant gledališča g. Benešič v glavnem že pripravil gradivo za novo številko »Gledališkega let-nfka«, ki bo prinesla poročila o delovanju zagrebškega gledališča za razdobje 1915— 1925. Turneja članov dramskega društva Iz Gorice. V soboto In v nedeljo bodo gostovali v Idriji člani dramskega gledališča v Gorici z Bevkovo najnovejšo dramo v treh delanjih »Smrtna poteza«. Igra je imela dosedaj še povsod, kjer so jo igrali lepe uspehe. Drama je lepa in odrsko jako efektna. Po drami bo sledila še veseloigra enodejanka ruskega pisatelja A. Čehova «Snubač». Italijanska revija in naša gledališča. Znana italijanska gledališko - umetniška revija «Comoedia» ,kl izhaja v Milanu, prinaša v svoji zadnji številki slike jugoslovenskih Igralcev: Dobrice Milutlnoviča iz Beograda, Ivana Raiča, ravnatelja gledališča na Tuškancu v Zagrebu in Nade Babičeve, znane igralke »Scampola« na Tuškancu. Oslješko narodno gledilišče uprizori v bodoči sezoni enodelansko opero «Florentin-ska noč», ki jo je komponiral znani zagrebški glasbeni kritik Žiga Hiršler. iz Jaloš pa so priredili igro na prostem. Nato se je razvila prosta planinska zabava s plesom ob sviranju Rovtarske godbe in pesmih Kroparskega in Do-bravskega pevskega zbora. Tako je pri reditev ob obilni udeležbi in za letos nenavadno lepem vremenu uspela sijajno tako v moralnem in upamo tudi v gmotnem oziru. Biser dalmatinske rivijere Naša jadranska obala ima lepote, ki se ne nahajajo baš tam. kjer pristajajo salonski parniki. Nikdo se ni potrudil, da opozori tujca na te lepote in tako so premnogim posetnikom Jadrana ostale neznane. Liška železnica, ki bo prihodnjo ne deljo na svečan način izročena prome tu, nam otvarja čudovto pokrajino, ki spada med najčarobneiše našega div-nega primorja. Je to oni kos naše oba !e, ki ga zakriva podolgasti otok Čjovo in ga čuva krasni Marjan — rivijera »Sedam Kaštela«. Od Trogira do Spli ta, približno osemnajst kilometrov, se vleče rajsko lepa obala s tisoči in tisoči oljk. pinij, palm in agav s krasnimi vinogradi in slikovitimi obrežnimi kraji pred obsežnim grebenom Kozjaka in tvori sredi kršnega obrežja pravo oazo, polno južne krasote in cvetnega vonja. A ta divni kos naše obale se ne odli kuje le po pokrajinski lepoti, nego tudi po čaru bogate zgodovinske preteklo sti, ki je tu — skoraj v srcu dalmantin-ske obale — zapustila neminljive sledove. Jugovzhodni del rivijere tvori So-linski zaliv. Solin je bil, zajedno s Splitom, rezidenca rimljanskega cesarja Dioklecijana in je bila torej rivijera »Sedam Kaštela* že v rimljanski dobi priljubljena točka dalmatinske obale. — Sledove one velike dobe nam kažejo še danes v arheoloških krogih slovite raz valine Solina (stare Salone), dalmatinskih Pompejev. Solin je bil, predno so vdrli tjakaj Avari, veliko mesto, dočim je bila splitska Dioklecijanova palača le poletna rezidenca cesarja na bližnji odprti obali. Tudi na zapadnem koncu rivijere se dvigajo kameniti spomeniki one velike preteklosti: impozantne izkopnine iz naselbine veteranov cesarja Klavdija. Na teh klasičnih tleh stoji danes moderna zgradba hangarja za hidroplane naše vojne mornarice. Odlično vlogo je igral ta podkvi podoben kos morske obale v dobi hrvatskega kraljestva. — Sredi zelene kampanje, ob vznožju Kozjaka, se nahajajo razvaline Bihača, rezidence hrvatskih kraljev. Za Solinom se dviga na strmih pečinah trdnjava Klis. nekdaj trdno branišče proti osman-skim navalom, a na obrežni krajini od Solina do Trogirja se vrsti sedem vasi, ki so s svojimi gradišči (kasteli) dale pokrajini ime »Sedam Kaštela*. Beneška republika je podelila »Kaštelan-cem» bogate beneficije in še danes žive tamkaj plemiške rodbine, ki izvajajo svoje nazive iz dobe ponosne benečan-ske republike. Zapadni kos rivijere tvori zakladnica Dalmacije, starodavno in v svoji umetnostni posebnosti ohranjeno mestece Trogir, čegar palače in ulice so si še ohranile tip srednjeveškega mesta. Vsak kamen diha zgodovino, vsaka hiša ie spomenik preteklosti. Trogir je mesto, kamor romajo umetniki vseh dežel. Ko je za časa napoleonske vojne vojvoda Marmont upravljal to ozemlje, je zgradil krasno cesto, ki ob obrežju še danes veže mesti Trogir in Split Rivijera »Sedam Kaštela* ima torej lepo zgodovinsko ozadje, ki že samo vzbuja zanimanje sveta za to divno pokrajino. Vsled svoje naravne lepote spada brez dvoma med najlepša obrežja Evrope. V ozadju tihega kaštelanskega zaliva se dviga skalnata stena Kozjaka s starodavno romarsko cerkvico na vrhu. V zarji večernega solnca pa zremo divjo lepoto masivnega Mosorja. Na jugozapadu zapira otok Cjovo lepi Ka-štelanski zaliv, na južnem koncu pa sloviti Marjan, ki nam ob svojem vznožju odpira pogled na življenja polno mesto Split. Svojedobno so Madžari znali preprečiti, da Avstrija ni zgradila projektirane železnice Zagreb—Split, da se Opatija in Reka obvarujeta nevarne konkurence. Sedem let po razpadu monarhije in ustanovitvi naše jugoslovenske države pa dobimo v bližnjih dneh dolgo za-željeno liško železnico, ki bo posredovala promet z osrčjem naše jadranske obale. Divna naša rivijera doživi veliko bodočnost. Po nedolžnem osumljen umora LjubPana, 23. julija 2e včeraj smo poročali med dnevnimi novicami, da so nedaleč od Anzel-čeve gostilne v Porlkraju našli te dni posestnika Antona Žuoca iz Iške vasi ob cesti mrtvega. Imel ie rano na glavi in na komolcu. Liudje so takoj pričeli z različnimi namigavanii in nikakor niso mogli verjeti v nesrečo. Splošno se je govorilo, da je bil Zupec umorjen in oropan. Na podlagi raznih govoric so orožniki aretirali v torek 18 letnega Franceta Klančaria iz Kamnika pri Preseriu. Ta se je namreč usodnega dne pridružil Župcu. ki je vozil deske v Podpeč in prisedel k njemu. Čeprav je Klančar odločno zanikal krivdo, so vendar obstojale nekatere okolščine. ki niso izključevale. da ne bi bil krivec morda on. Orožniki so ga zato prepeljali na sodišče v Ljubljano, kjer je bil takoj ponovno zaslišan, vendar pa je tudi v Ljubljani vztrajal pri izjavi, da je po polnoma nedolžen. Mrtvega Župca so prepeljali v mrtvašnico v Tomišelj. V sredo popoldne je odšla tja iz Ljubljane sodna komisiia z zdravniškima izvedencema dr. Trau-nerjem in dr. Novakom. Preiskovalni sodnik .ie pri tej priliki zaslišal več prič, katerih izpovedbe pa se niso ujemale in iz njih tudi ni bilo mogoče dobiti jasne slike o zagonetni Župcevi smrti. Zupcevo smrt je pojasnilo šele zdravniško raztelesenje njegovega trupla. Pokazalo se ie namreč, da Zupec ni umrl na posledicah zunanjih telesnih poškodb, marveč vsled možganske kapi. V možganih sta zdravnika onazila strjeno kri in je bilo pretrganih tudi nekaj možganskih žilic, kar vse je siguren zr.ak možganske kani. Kar se tiče rane na komolcu, si jo je prizadeial rajnki na isti način, kakor ono na glavi. Ko se je odpebal z vozom iz Anzel-čeve gostilne v Podkraiu. je naibrže v vinjenem stanju a'i pa vsled omotice izgubil ravnotežje ter padel z voza na tla. pri čemer se je poškodoval na glavi in komolcu. Par sto metrov od prostora, kjer nai bi se po govoricah ljudi zgodil zločin in kjer so našli Župca mrtvega, je Župec zgubil svoj klobuk, poleg katerega ie ležala cigareta. Na podlagi teh ugotovitev, posebno pa ugotovitve pri razteleseniu Zupce-vega trupla, je bil Franc Klančar danes na ljubljanskem sodišču še enkrat zaslišan in nato takoi izpuščen, ker je dognano. da je popolnoma nedolžen in da se ie z njegovo aretacijo zgodila nsodna pomota. Avtomobilska nesreča pri Škof ji Loki Danes zvečer se je dogodila med Kranjem in Škofjo Loko večja avtomobilska nesreča Avtomobil, v katerem so se vozili Rudolf ZiherI, Rudolf Thaler st., Rudolf Thaler ml. in Oto Burdid, se je prevrnil, ker je počila gumijeva cev. Vsi štirje so obležali neza« vestni na cesti ter jih je našel Polakov šo< fer, ki jih je pripeljal nekoliko pred 9. uro zvečer v ljubljansko bolnico, kjer so jih takoj operirali. Rudolf Thaler ml. je bil laž. je ranjen, ter je potem, ko so ga obvezali, zapustil bolnico. Ostali trije gospodje so težje ranjeni, vendar pa za enkrat niso v smitni nevarnosti, ako ne nastane io notra« nje komplikacije. Vsi so več ali manj težje poškodovani na glavah. Rodbinska osveta Aleksander G.iurgjevič ie dobil pred 13 leti potrdilo, da je mrtev. Mislil je. da je s tem pozabljena tudi že vs* njegova preteklost. Storil je to po svetovni vojni. Nabavil si je potrdilo, da se piše Milorad Ristič in ie izginil z zemeljskega površja kot Aleksander Giur. gjevič. Njegova rojstna občina Golubok pri Smederevu ga je proglasila za umrlega v svetovni vojni. Aleksander Giurgjevič je tako postal Milorad Ristid. Le ena stvar je še obstojala. ki ie imela zveze z njegovo preteklostjo in pa neka ženska, ki je poznala njegovo prošlost. Bila je to njegova nekdanja ljubimka, seljakinia iz Belega potoka pri Beogradu. Aleksander jo je vroče liubil in se njegova ljubezen ni zmanjšala niti potem, ko je postal Milorad. Nasprotno, hrepenel je še bolj za njo. Pod novim imenom je postal Aleksander tudi sicer popolnoma nov človek. Lotil se je poštenega dela in si pridobil zaupanje cele okolice. Liudie so mu šli na roko in tako ie kmalu kupil konje in voz ter postal beorraiski iz-vošček. s čemer si ie ustvaril svojo eksistenco. Sedai je smatral, da je oriše! trenutek, da se moralno oddolži svoji ljubljenki in jo ie vzel za ženo. Dve priči, ki sta verjeli v točnost njegovih izpovedi, sta podpisali potrdilo o njegovi neomadeževani preteklosti. Kakor pa je že stara navada, se mora tudi najboljši zet vsai enkrat v življenju spreti s svojo taščo, čeprav živi morda v najboljših odnošaiih s svojo ženo. Tako se ie tudi Aleksander pred nekaj dnevi spri s svoio taščo. Nesrečnež seveda ni slutil, kai pomeni osveta stare ženske. Medtem je rodbina njegove žene napravila peklenski načrt. Sporočila je beograjski policiji, da živi Milorad pod napačnim imenom ln da je bivši kaznjenec. Milorad je bil seveda takoj nato aretiran. Pri zaslišanju je hočeš nočeš moral priznati, da ie njegovo pravo ime Aleksander Gjurgievič. ki je bil že davno proglašen za mrtvega. Pripovedoval je. da ie v balkanski vojni leta 1912. služil ori drugem bataljonu 18. pešpolka. Po bitki ori Mladih Nagoričanih so našli med mrtvimi na bojišču tudi njegovo značko. Ker se ni hotel več prijaviti komandi, so ga na podlagi te značke proglasili za mrtvega. sam pa ie. da popolnoma zabriše vsako sled za seboj, izpremenil tudi svoje ime. Za časa svetovne vojne so ga Avstrijci internirali v Aradu, odkoder je 1. 1916. pobegnil. Bil pa je kmalu nato aretiran in obsojen na dve leti zapora, ker je ukradel nekemu posestniku vole. Kazen je odsedel v Osijeku. Po vojni ie živel ves čas pod imenom Milorad Ristič. Vsa znamenja pa kažejo, da Rističe- ixcella |e najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- ve ali bolje rečeno Gjurgjevičeve izpovedi ne odgovarjajo resnici in da je bil že ponovno v Beogradu obsojen, a se mu je posrečilo pobegniti. Policija je odredila obsežno preiskavo, da ugotovi njegovo preteklost, nakar ga bo izročila sodišču. Rodbinska tragedija v Istri Kakor smo že kratko poročali, se je v pri« jaznem istrskem mestecu Izola odigrala stra šna tragedija. Lgleden kmet je v hipni blaz« nosti umoril svojo ženo ter nato ustrelil še sebe. Junaka pretresljive tragedije sta 491etni kmet in posestnik Alojzij Drioli in njegova 381etna žena Julijana. Zakonca sta živela mnogo let v slogi, dasi je bil mož razdraž« Ijivega značaja. Kakor mnogo drugih je bil tudi on žrtev svetovne vojne. Ob izbruhu vojne je moral pod orožje in bil odposlan na bojišče v Galicijo, kjer se je udeleži! mnogo krvavih bitk. Vojne grozote so mu omajale živce. Ko se je vrnil domov, ni bil trezen in miren mož, kakor nekdaj. Postal je zdražljiv in čmeren, vendar ne v taki me« ri, da bi ga domači ne mogli prenašati. Upali so, da se mu bo sčasoma vrnilo izgubljeno zdravje. Tako je poteklo več let, a Drioli se ni izpremenil. Včasih sicer po cele tedne ni kazal nobenega znaka duševne abnormal« nosti, toda to so bil le premori, znaki bo» lezni so se prej ali slej vedno zopet poka« zali. Napo6led je Drioli iskal miru za svoje bolne živce v vinu. Pričel je popivati in g tem pospeševal propadanje svojega duha. Domači in znanci so ga skušali odvrniti od zle strasti, toda zaman. V zadnjem času je Drioli postajal čim dalje bolj nestrpljiv, kar je pogostoma dalo povod domačim prepi« rom, ki pa navadno niso imeli nikakih hu« dih posledic. Te dni pa se je nes-ečnemu možu menda docela omračil um. Ob pozni uri, ko so ljudje že trdno spali, so se nena« doma razlegli iz Driolijevega stanovanja jez ni prestrašeni kriki in kmalu potem pa sta zadonela v nočni tišini v kratkem presledku dva strela. Streljanje je alarmiralo ljudi v sosednih hišah. Sluteč, da se je pripetilo ne« kaj strašnega, so vstali in šli klicat orožnike. Medtem se je prikazala pri oknu starejša hči Driolijevih, 161etna Josipina in pričela obupno vpiti na pomoč. Orožniki so hiteli v stanovanje Driolijevih, a že na stopnicah so našli Driolijevo ženo Julijano, oblečeno v samo srajco in ležečo v luži krvi. Bila je mrtva. Ko so orožniki nato stopili v spalni« eo, so našli tudi njenega moža mrtvega v postelji. Imel je strašno rano pod brado, iz katere se je še cedila kri. ki je rdečila rju« he in odejo. Pri postelji je ležala na tleh lovska puška s katero je nesrečnik v hipni blaznosti ustrelil ženo, nato pa pognal še sebi kroglo v glavo. Sprožil je petelina s palcem desne noge. Očividno je Drioli, po« tem. ko je ustrelil ženo, prišel zopet k pa* meti in se zavedel strašnega dejanja zato je iz obupa usmrtil še sebe. Tragedija je vzbudila v Izoli in vsej oko* lici zelo mučen vtis. Driolijeva sta zapustila troje otrok, dva dečka in eno deklico. Nemško izzivanje Odgovor Splošne stavbne družbe v Mariboru Gospod urednik! Z ozirom na članek »Nemško Izzivanje«, priobčen v številki 161. «Jutra», z dne 14. julija 1925, Vas vljudno prosimo, da vzame« te na znanje naslednje pojasnilo: 1.) Trditev, da bi Splošna stavbena druži ba ne sprejemala slovenskih ali jugosloven« skih delavcev, oziroma odklanjala njihov sprejem radi neznanja nemškega jezika, je popolnoma neresnična. Nasprotno se pri nas nastavljajo v prvi vrsti domači delavci. Gli« som seznama naših sedanjih delavcev je pri nas zaposlenih 75 stalnih delavnih moči. Od teh je 72 Jugoslovenov in sicer po na« rodnosti 66 Slovencev. 2 Hrvata in 4 Nemci. 2 sta avstrijska državljana in sicer po na« rodnosti en Slovenec in en Nemec in kons čno en Čeh po narodnosti in državni pri« padnosti. 2.) Ako je bil kak jugosiovenski delaveo odklonjen, se je to zgodilo edino radi ne« zadostne zaposlenosti dotične delavnice, vsled česar družba delavcev ni potrebovala, ali pa zaradi nezadostne sposobnosti in po« manjkanja potrebnih izkazov glede kvalifi« kaeije in državne pripadnosti. 3.) Vsak poskus germaniziranja je družbi popolnoma tuj Ravnateljstvo zahteva in tu« di v svojih izjavah opetovano povdarja, da se ima vršiti poslovno občevanje te zlasti tudi občevanje z delavstvom v slovenskem jeziku te zahteva, da se morajo vsi uradni« ki, ki bi ob vstopu poslovnega jezika ne bili vešči, istemu priučili v določenem roku. Vsa korespondenca, zlasti z delavstvom, se vt> di v slovenskem jeziku. 4.) V zadevi postaje na Teznu izjavljamo, da nismo bili z g arhitektom Czeike v no« beni zvezi in da nismo z njim vodili prav nikakih pogajanj radi zgradbe kolodvora. Svoje stališče napram zgraditvi Imenovane postaie smo označili v svojem dopisu akcij« skemu odboru za zgradbo kolodvora Tezno, z dne 4. julija 1925., s katerim smo izjavili, da smo pripravljeni prispevati za zgradbo znesek 20.000 Din in smo stavili kot edini pogoj, da se nam ob omejeni konkurenci dovoli vstop v najcenejšo oferto te da so nam poverijo dela in dobave, katere nam je možno izvršiti v okviru naše delavnice za že lezno konstrukcijo oziroma naše tovarne vi» jakov. V Mariboru, dne 21. julija 1925. Sclošna stavbna družba Radi skorajšnjega zaključka sezone nudi najfinejše toalete po globoko znižanih cenah Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4»I. mjujuujj m n h ni n m » n 11«ii i n i J * Odlikovanje. S kraljevim ukazom je dr. Vladimir K a ti čič, inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani, v priznanje njegovega delovanja na zdravstvenem polju odlikovan z redom Sv. Save tretjega razreda. * Iz ministrstva prosvete. Dr. Ranko Mla-denovič, prof. in književnik, je imenovan za šefa kabineta ministra prosvete. * Iz državne službe. Dr. Ivan Zobec, vladni tajnik pri velikem županu ljubljanske oblasti je premeščen k srezkemu glavarstvu v Kranju. * Pomoč učiteljskim Institucijam. Bivši ■minister prosvete g. Svetozar Pribičevič je iz sredstev zaloge šolskih knjig v Zagrebu naklonil institucijam hrvatskega učiteljstva 300.000 Din podpore in sicer za obnovo in instalacijo učiteljskega konvikta 200.000 Din za učiteljski dom pa 100.000 Din. Razen tega je učiteljskemu društvu »Jedinstvo« v Zagrebu iz istih sredstev nakaza! subvencijo v znesku 100.000 Din v svrho ureditve učiteljskega okrevališča za učitelje in učiteljice ter njih rodbine v Frankopanskem gradu v Kraljeviči. * Himen V Beogradu se je poročil pod-preglednik finančne kontrole g. Pavel Dertnik z gospico Milko Golijatovo. Bilo srečno! * Sprejem v vojnosanitetno šolo. Po odredbi ministrstva vojne in mornarice se sprejme meseca septembra 40 mladeničev kot gojence v vojno sanitetno šolo v Beogradu. Pogoji za sprejem so: N3še državljanstvo (domovnica), starost od 16. do 21. le*a (rojstni list), najmanj 4 razrede gimnazije ali realke (šolsko izpričevalo), neoma-deževano vedenje (nravstveno spričevalo) samski stan (potrdflo župnika), dovolitev starišev ter izjava, da se prosilec zaveže služiti šest let v vojski. Lastnoročno pisane prošnje z natančnim naslovom je do 15. avgusta predložiti upravi vojne sanitetne šole v Beogradu. Prošnje in priloge morajo biti kolkovane po predpisih. * Izdajanje prestopnih kart v vlakih ustavljeno. Novi železniški vozni red je sestavljen tako, da si potniki na prestopnih postajah večinoma nimajo časa preskAiti nov vcsii listek za nadaljno vožnjo. Zaradi tega so taki potniki prestopali doslej na vlak s starim voznim listkom ter so šele v vlaku kupili od sprevodnika nov vozni listek. Ker pa se je pokazalo, da je ta manipulacija z voznimi listki zelo komplicirana in so se tudi dogajale zlorabe, je prometni Tr.imster odredil, da mora odslej vsaka železniška postaja imeti direktne vozne listke. * Znižana vozna cena na Jadran. Za 50 odstotkov znižana železniška vozna cena izletnikom na Jadran je po odredbi prometnega ministrstva podaljšana do konca meseca avgusta. Po poteku tega roka se morejo omenjene olajšave poslužiti le oni, ki se vračajo z Jadrana. * Informacije za dneve JČ Lig v Rogaški Slatini. Odhod udeležnikov v nedeljo 2. avgusta z jutranjim osebnim vlakom iz Maribora to Ljubljane krog 5 ure. Na železnici polovična vožnja. Vsakdo kupi na odhodni postaji celi listek do Slatine z žigom postaje ki velja tudi za nazaj. V Rogaški Slatini flobi potrdilo o udeležbi. Iz Maribora do Slatine velja vožnja 30 Din sem in tja, banket za osebo tudi 30 Din. Isti dan popoldne je Sokolski okrožni zlet v Rog. Slatini, med tem ko je zborovanje JČ Lig dopoldne ob 10. v Zdraviliški dvorani. Udeleži se lahko slavnosti vsak Slovan. Treba pa se je prijaviti radi bar.keta do 27. t. m. v Ljubljani pri dr. Brileju, magistrat, v Mariboru pri urarju Burešu v Vetrinjski ulici * Legitimacije za polovično vožnjo povo. dom obrtne razstave v Ljutomeru. Od 9. do 16. avgusta se vrši v Ljutomeru obrtna razstava zvezana t vajeniško razstavo. Dne 15. m 16. avgusta se bo vršila tudi velika konjska dirka. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri »Zvezi obrtnih zadrug« v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. (preko dvorišča) po 15 Din za komad. * Nikak radikalni dnevnik v Zagrebu. Po poročilih iz Beograda je radikalna stranka popolnoma opustila misel, da bi izdajala v Zagrebu svoj dnevnik. Kakor znano, so nameravali radikali prvotno izdajati v Zagrebu v latinici tiskan dnevnik z Imenom »Samouprava«. * Viden napredek strokovnega društva Unije v Ljubliani. Strokovno delavsko društvo Unija v Ljubljani je s svojim dramatičnim odsekom pod vodstvom predsednika A. Merljaka vprizortla dne 19. t. m. v Sokol-skem domu v Medvodah Špicarjevo žalo-igro »Na poljani«. Bil je to prvi nastop dramatičnega odseka Unije, ki je vzbudil veliko pozornost in priznanje. Predvsem se je odlikovala režija g. V. Papeža. Tudi njegova vloga kot gostilničar ie bila na višku. Sploh kaže g. Papež zelo lepe talente in stav' dramatični odsek nanj velike nade. Tip Žida je Izborno pogodi! g. D. oktilj. Glede ženskih vlog je omeniti posebno židovo hčerko, katero je igrala gdč. T. Sušnikova, ki si je mahoma pridobila simpatije občinstva. Tudi ostale vloge so bile zadovoljivo rešene, le natakarica je govorila preveč v dijalektu, dočim je bila v nastopu dobra. Po igri se je razvil zabavni večer s komičnimi prizori in s sodelovanjem tamburaškega odseka. Unije Večer je ostal vsem gostom v najlepšem spominu. Zahvala in zasluga za lepo uspelo prireditev pa gre gotovo predsedniku z. Merljaku. Le naprej z vnemo do cilja! + Najstarejša tovarna v naši državi ustavila delo. Znana papirnica Smith & Menier na Sušaku je ustavila delo ter je te dni odpustila vse delavce tz službe. Tovarna, ki je bila ustanovljena koncem 18 stoletja, je bila urejena tako, da je producirala na leto približno 100 vagonov cigaretnega papirja, dočim se ga je moglo razpečati v Jugoslaviji le približno 45 vagonov. Ker izvoz ni mogoč, je tovarna ustavila deio. * Odmev smrtne nesreče poslanca AJa-noviča. Kakor je našim čitateijem znano, se je nedavno v bližini Banjaiuke smrtno ponesrečil mosirmski narodni poslanec Ajano- vič. Nesreča se je pripetila po krivdi cestarja, ker pred prepadom, s katerega je bil zaradi popravila odstranjen stari most, rri postavil ograje in svetilke v znak da je vožnja tamkaj nemogoča. Prošli torek se je proti cestarju vršila sodna obravnava pred okrožnim sodiščem v Banjaluki. Sodišče je cestarja Vukomaniča obsodilo na 5 mesecev ječe. * Dr. PIvkov »Zeleni odred«. V izdaji najpopularnejših slovenskih knjig iz novejše dobe dr. Pivkovih »Proti Avstriji«, je pravkar izš!a že šesta knjiga »Zeleni odred«, kjer popisuje dr. Pivko v isti živahnosti svoje življenje in dogodke in delovanje med do-brovoljcl v Italiji. Kn-jigo diči zopet isti fini papir, lep, jasen tisk, 1 karta Planote Sedmih Občin po kobariškem porazu ter 12 slik s fotografijo avtorja dr. Pivka v uniformi jugoslovenskega dobrovoljca, Staneta Vidmarja, ki vodi proste vaje dobrovofj-cev in več drugih zgodovinsko važnih slik iz našega dobrovoljskega življenja. Knjigo je dobiti pri založniku -»Klubu dobrovol.icev« v Mariboru. Stane 20 Din in poštnino, dobiva pa se v Mariboru tudi v podružnici »Jutra« Barvarska ulica 1 in po vseh knjigarnah. Naznanilo Da se omogoči nakup najboljših in naj« cenejših «Voika» čevljev in nogavic, tudi onim slojem, ki so ob delavnih urah zapo» sleni, bo vsako soboto prodajalna * Volka*, Ljubljana, Krekov trg 10, nepretrgoma od« prta od 8. zjutraj do 7. zvečer. 1523 * Zdravljenje kačjega pika. Ker se večkrat pripeti, da osebe, ki jih je pičila strupena kača, zaradi brezbrižnosti plačajo to s svojim življenjem, ker niso iskali zdravniške pomoči, je ministrstvo za narodno zdravje potom svojih inšpektoratov or> zo-rrio, da se more serum proti kačjemu piku nabaviti na epidemioloških postajah in da je zdravljenje brezplačno. * Zoper mole najboljše sredstvo »Tarmoi« izdeluje Chemotechna, Mestni trg 10 * Najdeno. Na poti iz Kredarice do Aljaževega doma so se našla očala; lastnik jih dobi nazaj v pisarni Slov. plan. društva v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-2 med uradnimi ura ni od 8. do 11. in od 15. do 18. * Posurovela mladina. Pišejo nam: Ko so se dne 18. t. m. zvečer delavke iz Domžal vračale iz tovarne platnenih izdelkov v Jaršah, sta jih napadla dva moška, ki sta ležala sredi ceste. Eno dekle sta vrgla na tla in se je hotela tudi dejansko lotiti, vendar pa se jima je k sreči iztrgala. Ostala dekleta so zbežala. Napadalca sta stekla za njimi ter jih napodila na neko bodečo žično ograjo, kjer so si skoro vse raztrgale obleko, dve pa sta dobili od zarjavele žice tudi občutne telesne poškodbe. Napadalca, 20 letnega Feliksa Novaka in 19 letnega Mihaela Zalokarja iz Rodič pri Domžalah so orožniki aretirali in vtaknili na hladno, da se jima ohladi prevroča ljubezen do deklet. * Strela ubila deklico. V seiu Prevjesa v Dalmaciji je sttela ubila osemnajstletno deklico Anko Vujinovičevo. Poleg nje je stal njen brat, ki je ostal nepoškodovan. * Tragična smrt dijaka. V Našicah je pretekli torek dimnikarski vajenec Josip Mayer s Robertovo puško streljal na go!obe. Pri tem pa je ustrelil 13 letnega Dragotina Vego, učenca tamkajšnje meščanske šole. Ker se puška ni takoj sprožila, ie Mayer nekaj popravljal, Vega pa ie stal pred puško. Nenadoma se je puška sprožila in krogla je Vego zadela v srce. Ostal je na mestu mrtev. Vajenec je iz strahu pobegnil v gozd in se ni več vrnil. * Čebele umorile dva konja. V Bos. Ko-stajnici se je zgodil te dni nenavaden dogodek. Kočijaž Čirrtič je peljal z dvema konjema voz sena. Nič hudega sluteč se je na poti ustavil z vozom pred nekim čebelnjakom in odšel v bližnjo gostilno, da se malo pokrepča. Kmalu nato je začutil peketanje konjskih kopit. Odhite! je takoj na prosto, kjer se mu je nudil strašen prizor. 17 rojev čebel je navalilo na njegova konja. Vsi poskusi, da bi konja rešili so bili brezuspešni. Ko se je gostilničarja hotela konjema približati, so čebele navalile tudi na njo in se je komaj rešila v hišo. Ze čez nekaj ur sta konja vsled silnih p+kov poginila. * Vlom v Črešnjevcih. V noči na soboto so neznani u zrno vrči vlomili v delavnico kjučavničarskega mojstra Iv. Majcena v Črešnjevcih. Tatovi so mu odnesli 1500 Din vredno dvokolo znamke »Turist« in več ključavničarskega orodja. Skupna škoda znaša 3240 Din. * Tatvine pri sv. Nikolaju. V poštni urad Sv. Nikolaja pri Ormožu se je splazi! v pondeljek neznan uzmovič in ukradel poštni pečat, več pisemskih znamk in pa v predalu se naitajajočo štampiljko gostilničarske zadruge v Ormožu. V isti noči je v Kajžarju in Vuzenotincah raznim posestnikom zmanjkalo okrog 25 kokoši Zasledovanje za tatovi je ostalo brezuspešno. * V Zagrebu okradena ljubljanska nataka. rica. V sredo popoldne je prispela med drugimi potniki v Zagreb tudi natakarica V. G iz Ljubljane. Na glavnem kolodvoru je vprašala nekega mladeniča, kje bi mogla v Zagrebu mirno prenočiti. Mladenič ji je obljubil, da jo spremi, poprej pa jo je še vprašal, ali ima tudi dovolj denarja za hotel. Opozarjata se, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) nklju£tt traja kakor Štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brež Žiga .ključ« so ponarejene. 93-10 Ko mu je odgovorila, da ima pri sebi 450 Din jo je vodil nekaj časa po zagrebških ulicah, nato pa jo pričel nadlegovati. Ker je natakarica njegovo zahtevo odločno odklonila, ji je iztrgal iz rok denarnico, vzel iz nje 450 Din, ji vrge! potem prazno denarnico v obraz ter izginil. Policija je zlikovct« že na sledu. * Maščevanje v obupu. Kakor smo že včeraj poročali, je 31 letni Miha Zorko bivš' rudniški delavec iz Rifengozda pri Laškem zažgal svojim sorodnikom šest poslopij ki so pogorela do tal. Skoda znaša nad pol milijona dinarjev Po celonočnem beganju se je požigalec predvčerajšnjim javil orožnikom v Laškem, ki so ga odpeljali v celjske sodne zapore. Zorko je orožnikom izjavil, da je v času svetovne vojne moral služiti na fronti. Doto, ki so mu jo starši zapustili so njegovi varuhi v vo.nem času spremeniti v vojno posojilo, za katero ni mogel dobiti niti vinarja. Vsled rudarske krize so ga nedavno odpustili iz siužbe pri rudniku. V jezi nad svojimi sorodniki, ki so ga baje spravi!: ob njegovo do:o je postal požigalec. Iz Ljubljane u— Šentjakobski sejem v šotorih. Vsako leto romajo ob priliki cerkvenega proščenja v šentjakobski fari množiee občinstva v ta naš del mesta. Je to stara častitljiva navada ki je v veljavi še vedno kljub vsem novota-rijam in katere ne namerava nihče in tudi mi ne odpravljati. Letos je ta slavni dan 26. julija in naši Šentjakobčani ga praznujejo v najveselejšem razpoloženju na okrašenem sokolskem telovadišču na Prulah v Šotorih ob zvokih vojaške godbe, s plesom, petjem in raznimi muhastimi porednostimi ln vabijo nanj prav od srca vse svoje sosede, ki so radi dobre volje. Pijača in jed najboljša ter po solidnih sejmskih cenah, vstopnina 5 Din, začetek ob 4. popoldne. u— Mestna Orjuna Ljubljana poziva vse člane in članice, ki hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeležijo sestanka v soboto dne 25. julija ob 20. uri v društvenih prostorih na Dunajski cesti. 1511 u— Najnovejše bluze, otroške In damske obleke, priporoča Krlštoflč-Bučar. u— Izposoievanje modnih listov je z današnjim dnem vpeljala Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg U. 1525 u— Orjuna Sv. Jakob - Krakovo - Trnovo ima danes ob 8. uri zvečer pri Kavčiču, Pri-voz 4, plenarni sestanek svojega članstva. Ker so na dnevnem redu važne in nujne zadeve, prosimo polnoštevilne udeležbe. Zdravo! — Odbor. u— Državna borza dela v Ljubljani. Od 5. do 11. Julija je bilo v Državni borzi dela razpisanih 70 službenih mest 151 oseb je iskalo dela, v 39 slučajih Je borza posredovala z uspehom in 50 je odpotovalo. Od 1. januarja do 11. Julija je bilo skupaj razpisanih 3092 prostih mest, 4607 oseb je iskalo delo, v 1989 slučajih je borza posredovala z uspehom in 1472 oseb je odpotovalo. u— Umrli v LJubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Amalija Bogataj, žena mizarskega pomočnika, 31 let. — Fran Bremšak, čevljar, 46 let. — Helena Pavlič, posestnikova vdova, 68 let. — Josip Šubic, posestnik, 63 let — Marija Padar, čevljarjeva žena. 75 let u— Nesreča ob Ljubljanici. Ko so se v sredo zvečer na Sv. Petra nasipu, v bližini hiše št. 53, igrali otroci ,je padel 5-letni sin cestnega pometača Žontarja v Ljublianično strugo. Na vpitje otrok je prihitel I2-letni sin železničarja Josipa Cepina, ki je takoj =kočil v vodo in rešil otroka sigurne smrti. Čast mlademu junaku! u— Nesreča v cerkvi. V stolni cerkvi ie prišlo v sredo dopoldne Josipini Jakopin nenadoma slabo. Hipoma se le zrušila na klop in padla na tla. Zadela jo je kap. Nesrečni-ca je bila prepeljana z rešilnim vozom v iavno bolnico. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 1 po-pad psa, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 3 prestopki obrtnega reda in 1 prestopek kršenja fjjakarskega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 in sicer: 1 radi suma tatvine in 1 radi postopanja. u— Mlado seme. Kleparski vajenec F. M. ter njegov prijatelj zidarski vajenec F. I. sta pokradla z neke nove stavbe v Sveber-jih več cinkaste pločevine. Ker sta zvedela, da se tako stvar dobro proda v Ljubijan!, sta jo zanesla v sredo popoldne v trgovino Breznik in Fritsch v Stritarjevi ulici. Trgovec pa obema navihancema n! zaupal, marveč ju je prijavil stražniku, kl Je odvedel M. na policijo, kjer je tatvino priznal Ukradeno blago je bilo vrnjeno lastniku, mlada pokvarjenca pa bosta Imela že zgodaj priliko seznaniti se s sodiščem. u— Ukradena raca. Na dvorišče hiše št 12 v Slomškovi ulici Je prišel ponoč' neznan tat. Ker ni naše! ničesar pripravnejšega. se je lotil 70 Din vredne race, last Berte Korn, jo ujel in odnesel U Maribora a— Delegat praške Češk^sl - Jugsl lige v Maribora Propagandno delo praške ČJL je smntreno in trajno. Včeraj je poslala centrala ČJ Lig iz Prage svojegn tiskovnega referenta g. Kroupo v Maribor, da prouči na študijskem potovanju skozi Jugoslavijo naše razmere, zlasti časopisje v svrho točnih informacij v češkoslovaških listih o naših prilikah. G. Kroupa je včeraj v spremstvu odbornikov mariborske Lige obiska! zlasti uredništva lokalnih in ljubljanskih dnevnikov, si ogledal razne važneiše kulturne naprave v mestu ter popoldne prisostvoval seji odbora JČL, zvečer pa Češkega kluba. Od praške Lige Je prinesel s seboj tudi 20 čeških knjig za češki oddelek Ljudske knjižnice v Narodnem domu. katera pa bn po njem poslala StrossmayerJevl knjižnici v Pragi slovenske knjige v zameno V Mariboru ostane g. Kroupa tri dni, da natanko prouči mesto in bližnjo okolico, nakar se odpelje v iste svrhe v Ljubljano ter se udeleži dne 2. avgusta liginih prireditev v Ro- gaški Slatini, odkoder bo nadaljeval svoje študijsko potovanje v Zagreb, Beograd, Sarajevo in na morje. Smotreno delo bratske Lige v Pragi nas iskreno veseli, radi česar je bil g. Kroupa v mariborskih krogih z veseljem in bratsko sprejet. a— Utopil se je pri kopanju v ribniku pri Sv. Miklavžu gostilničar Ivan Fon. a— Prosta stojnica. Jutri od 7. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču pri mest ni klavnici prodalo ca. 90 kg zmrznjene br-žole (Beirlede) in pljučne pečenke po ceni 10 Din za 1 kg. Prodaja samo na konzu-mente po 1 do 2 kg. a— Boj za visoke cene. Po vzgledu LJubljane je čutiti tudi v Mariboru močno gibanje konzumentov za znižanje cen, zlasti glede hrane v gostilnah. Žal da klerikalni župan mariborski noče poseči vmes. Pač pa je pozval veliki župan Gostilničarsko zadrugo, da regulira cene odgovarjajoče splošnemu padanju cen na trgu. Na tozadevnem zborovanju gostilničarjev pa ni bilo mogoče doseči sporazuma, ker nekateri gostilničarji, *'ssti Nemci, trdovratno vztrajajo pri dosedanjih cenah, kl so v mnogem višje nego v Ljubljani. Proti takšnim ljudem bo treba pač uporabiti zakon. Iz Celia e— Gledališka občina. V novinah čitamo, da so sprožili gledališki uslužbenci na Dunaju, kjer tudi pešajo gledališča, misel za usta novitev tkzv. gledališke občine, ki bi naj osi gurala obstoj teatru. Taka občina bi štela 100.000 oseb, ki bi se vse zavezale abonirati se na sedež v gledališču, ki bi stal povprečno en šiling in 80 grošev. Predstave bi se po tem načrtu vršile opetovano, da bi jih bil deležen vsak nbčinar. Kakor izgleda, ide ja ni slaba. Kazalo bi nemara ustanoviti tudi pri nas tako občino primernega obsega. S tem načinom bi si gledališče zasiguralo svoje stalne obiskovalce. Zdi se, da bi šlo tako laže nego z dosedanjim načinom aboniranja B!-!i ne bilo umestno, da merodajni krogi o tem razmišljajo? e— MalverzacIJa poštnega uslužbenca. 2e dalje Časa so opazovali, da mora biti na ooštnem uradu v Brežicah krt, ki stalno ru-Je po pisemski pošti, zlasti po inozemski, o kateri se da slutiti, da krije kake vrednote. Opetovano je Izginila kaka stvar iz pisem in tudi pisma sama. Zadnje čase, ko so se te poneverbe češče dogajale, je postal sumljiv neki mlad uslužbenec. Ko so ga prijeli, je takoj priznal, da je v teku časa odprl in zatajil kakih 100 pisem, v katerih je bila pogosto kaka novčanica. Mnogo pisem so tudi res našli v njegovem stanovanju. Nezvestega služabnika so spravili v Celje za zidovje okrožnega sodišča. e— Vojaška godba? Neki list beleži govorico, da bi imel naš celjski 39. pešadijskl polk dobiti svojo lastno godbo. Ne moremo točno beležiti, kako daleč je zadeva uspela, a gotovo je, da bi bila godba ze!o umestna in potrebna. Zaposlenja bi jej v Celju in po b'ižnjih krajih ne manjkalo ne pozimi ne poleti tu iii/uiCij t— Zopet prijeti krošnjarji Pretekle dni sta bila prijeta krošnjarja Franjo Herak in Florijai) Belačič, po domače Ovčariček, oba iz krapinskega sreza. ker sta po delavskih revirjih prodajala od hiše do hiše porcela« nasto posodo, kakor lončke za kavo, k roža nike itd., ne da bi imela predpisane krošnjsr ske knjižice oz. pritrdila srezkega glavarstva v Laškem. Ko sta bila prijeta, sta se izgo« varjala, da nista vedela, da je v trboveljski občini prepovedano krošnjariti. Herak je tudi še povedal, da krošniari tudi njegov oče Gašpar, ki se je odpeljal v Zagreb po novo robo, ker so v Hrastniku prodali sko« raj vse. t— Neosno\'ane go\'orice. Po revirjih so se pričele širiti z vso trdovrstnostjo govori« ce, da gre denar, ki ga plačujejo kaznovani rudarji, v razgledni fond rudniških podurad« nikov in nič več v podporni fond za one« mogle delavce. Vplačanih da je bilo v raz« meroma kratkem času preko 30.000 Din, s katerimi se vozijo poduradniki na izlete. Radi teh govoric smo se obrnili na pristej« no mesto in zvedeli, da so gladko izmišljene Izrazilo se je začudenje, kako morejo raz« širjati take tatarske vesti delavci, ki imajo v odhoru bolniške blagajne svoje zastopni« ke kakor Vinka Grabnarja, Rudolfa Pcrso« glija in druge, in so o celi zadevi zelo do« bro informirani t— Tatvina iz dolgega črna Na dnev. nem kopu Neža je izmaknila 201etna L. H. iz Lok Mariji Gorobinki, rudarjevi ženi, 100 Din. Denar je vzela iz njenega jopiča, ko se je Gorobinka nedaleč odstranila H. je tat« vino spočetka tajila, potem jo pa priznala, vendar z izgovorom, da ji je bilo dolgčas in se ji je zahotelo šale t— Na m slov trboveljske policije. Prejeli smo: Nočni mir se morda tr ier tako nc kali kakor v Trbovljah n. Policija naj priči ne malo bolj paziti na različne razgrajače, ki se vračajo z bližnjih gor ip iz Gaberske« ga v Trbovlje in delajo takšen šunder poz« no po 10. zvečer in po polnoči, da ni mogo« če zatisniti oči Proti ubranemu petju nima nihče nič, pač pa proti kravalu, ki ga upri« zarjajo vinski bratci, misleči, da je ves svet njihov. Iz Primer ia * V valovih Soče so ..ašli te dni tniplo 60!etnega Ivana Kneza iz Stcverjana, ki so ga že nekaj dni pogrešali. Baje je stari mož v pijanosti padel v vodo. * Spominske slavnosti na Kalvariji. V nedeljo so sc vršile v hlifini Gorice dve spo minski svečanosti. Na Kalvariji so se spr>* minjali julijski dobro%-oljci svojih dne 19 julija 1915. padlih tovarišev. Slavnosti so se udeležili razen julijskih dobrovoljcev za« stopniki civilnih in voiaških oblasti. Med temi je bil navzoč tudi tržaški prefekt in tržaški župan, furlanski prefekt. goriški pod prefekt in goriški podžupan. Ob tej priliki je ime! velik spominski govor g. Illcsi iz Tr« sta. Na pokopališču v Mossi pa so se tudi v nedeljo spominjali aktivni in rezervni ka« rabinjerji svojih dne 19. juliia 1915. padlih tovarišev. • Drvarjeva nezgoda. Te dni je Komat Josip iz Sv. Lucije prenašal debele drevesu hlode, a eden izmed hlodov mu je padel n, nogo ter mu jo popolnoma zmečkal. Ku. marja so prepeljali v goriško bolnico, a ob stoja resna nevarnost, da bo popolnoma nogo. • Tujci v Gorici. V zadnjem času je opn žati po goriških ulicah obilo tujcev, večin; ma Čehov in Nemcev, ki se vračajo, iz raz nih primorskih kopališč, odkoder jih priganja slabo vreme. • Preiskava za preiskavo. Goriška kvestu ra je izvršila v torek hišno preiskavo pri, g. Zorku Jelinčiču, tajniku Zveze prosvet, nih društev ter pri Albertu Rejcu, tajniku političnega društva LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja druge ponudbe in v oklepajih kupčljski zaključki. Vrednote: 7% pos. 67.50—O, Vojna škoda 244—246, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225—245, Merkantikia 101—104, Praštediona 800— 810, Kreditni zavod 175—185, Strojne 105— 130, Trbovlje 344—355. Vevče 100—109, Niha g 0—42, Stavbna družba 165—180, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—0. kom zadolžnice Kranjske dež. banke 20—0. — B l a g o: 1 e s: brastove vo-zovne deščice 43 mm 2.65, 53 mm 2.85 m, fco meja 12o0—0; smrekove deske, monte, 25, 30 mm, fco meja 0—500; antene, fco meja 0—630; bukova drva. 1 m dolž.. suha, fco naklad, postaja, 4 vagoni (19); poljski pridelki: pšenica: Hardvvinter II., fco Postojna trans. 0—405. bačka, nova 76-77 kg par. Sombor 0—305; turščica bačka, par. Ljubljana 1 vagon (230): zobata, ico Postojna trans. 414 vagona (238); la-neno seme Ia, par. Ljubljana 555—0; Ječmen domači, fco Ljubljana 200—0. ZAGREB. Na efektnem tržišču beležijo zlasti bančne vrednote nekaj večji promet in so posamezni papirji poskočili. Od industrijskih vrednot je zabeležila večji promet Eksploatacija. katere tečaj se je precej okrepi!. Vojna škoda per kasa se je trgovala po 245—249, a proti koncu sestanka se je iskalo blago po 250. Za december je bila zaključena po 260. — D i n a r je bil v Curihu dalje nespremenjen. Tržišče se je v Zagrebu začelo z zelo slabo tendenco, ki je trajala do konca sestanka. Zaključni tečaji deviz niso beležili večjih sprememb; le de-viza na Italijo je zaradi ponovne mednarodne oslabitve padla tudi v Zagrebu na 2C8.5. Pariz se je okrepil. Blaga dovolj. Intervencije ni bilo. Skupn; promet je dosegel 7.8 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 797—809, Berlin 1351.5—1366.5, Italija izplačilo 207.05— 210.05, London Izplačilo 275.5—278.5, Nevyork ček 56.60—57.40, Pariz 263.75—26S.75, Praga 167.9—170.3, ček 167.9—170.3, Švica 1104—1114; valute: šilingi 802—810, Kč. 166.8—169.2, mK 0.079 —0.CS1; efekti: bančni: Litorale 40—50, Trgo 9—10, Hrvatska 30—32.5, Eskomptna 107—108, Kreditna Zagreb 106— '.09, Hipo 57.5—5S. Jugo 97.5—98.5, Ljubljanska kredit na 235 —250, Obrtna 65—68, Praštediona 812.5—815, Slavenska 67—68. Srpska 130— 131; industrijski: Eksploatacija 55—60, Du-brovačka 5S0—600, Šečerana Osijek 500— 510, Nihag 42—43, Gutmanr. 400—410, Sla-veks 130—135, Slavonija 46—47. Trbovlje 0—350, Vagon Osijek 87.5—90, Vevče 100— 1C5; državni: 7% posojilo 66, agrarne 38—0, Vojna škoda 249—250. BEOGRAD. Vse devize so nazadovale, predvsem Italija in tudi Pariz. Narodna banka je Intervenirala močneje v devizi na London. Ostalo povpraševanje ie bilo pokrito s strani zasebnih bank na bazi 9.25. Notirale so devize: Dunaj 803—804, Budimpešta 0.0802—0.08035. Bukarešta 27— 28.5, Italija 208—208.5, London 276.75-277, Newyork 56.9—56.95, ParU 268—268.5, Praga 168.75—169.16, Švica 1108—1109. CURIH: Beograd 9.05, Newyork 515, Lon don 25.03. Pariz 24.15, Milan 18.75, Praga 15.25, Budimpešta 0.007235, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55, Berlin 1.2260. TRST: efekti: Obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 308, Assicurazioni Genera.« li 7850, Riunione Adriatica A 3450, Riunio. ne Adriatica B 3580, Cosulich 307, Dalmazia 290, Libera 500, Llovd 5000, Oceania 186, Tripcovich 425, Dalmazia Cement 610, Split Cement 460, Krka 410: devize: Beograd 48.10 — 48.40, Dunaj 390 — 400, Budimpe. šta 0.00385 — 0.00400, Praga 81 — 82, New. vork 27.35 — 27.55, Curih 530 — 533: valute: dinarji 47.75 — 48.25, 20 zlatih frankov 105 — 110, zlata lira 524.54. DUNAJ: devize: Beograd 12.4275 — 12.4675, Berlin 168.76 — 169.36, Budimpešta 99.(39 _ 100.09, Bukarešta 3.62 — 3.64, Lon. don 34.495 — 34.595, Milan 25.86 — 25.98, Newvork 709.35 — 711.85, Pariz 33.34 — 33.50." Praga 21.0225 — 21.1015, Varšava 134.50 — 135. Sofija 5.1275 — 6.1675, Curih 137.75 — 138.25, valute: dinarji 12.39 — 12.45. PRAGA: Beograd 59.125, Dunaj 475.50, Berlin 804.50, Rim 123, Newyork 33.75, Cu. rih 656.50. BERLIN: Beograd 7.36, Dunaj 59.062, Mi* lan 15.31, Praga 12 43, Curih 81.45. LONDON. (Ob 10.15) Beograd 277, Italija 133, Newyork 4S6.06, Švica 25.03. župnega zleta na Taboru priredimo na čast Sokolstvu na predvečer v soboto dne 1. avgusta pozdravni večerni koncert na Gradu ob 9. uri zvečer. Koncert izvaja godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čeri-na. Po mestu šetajočemu cenj. občinstvu bo ta v nočnem hladu izvajani koncert nudil gotovo zadovoljiv užitek. Zdravo! 1528 Sokolska društva v Ljubljani In okolici. Povodom župnega zleta se ustanovi »Redni župni rediteljski zbor«. V ta zbor pošljejo ljubljanska sokolska društva po 5 zastopnikov, društva iz ljubljanske neposredne okolice pa po dva zastopnika. Naročamo bratom starostam, da imenujejo od svojih rediteljev osebe v ta zbor in jim naroče, da se javijo v soboto dne 25. julija ob 8. uri zvečer na Taboru, kjer se vrši prvi tozadevni sestanek. Sestava zbora je poverjena III. podstarosti Sokola I. Zdravo! — 2uo-no starešinstvo. 1526 Sokof I. Vse bivše člane rediteljskegn zbora in one, ki žele na novo vstopiti, bratsko vabimo, da se danes v petek ob 8. uri zvečer udeleže sestanka na Taboru v pisarni. Zdravo! Zborov predsednik. 1525 Bratska sokolska društva, ki se udeleže dne 2. avgusta župnega zleta na Taboru v Ljubljani, opozarjamo, da si pravočasno preskrbe legitimacije za polovično vožnjo po železnicah. Društva ali posamezni člani, ki bi želeli prenočišča, naj nam to naznan'jo. Glede opoldanskih obedov pn svetujemo, da se posamezna društva sama dogovore naravnost z našimi gostilničarji. Priporočamo pri tej priliki vse ljubljanske napredne gostilne, zlasti še one v okolišu Tabora. Na Taboru pa se bo dobilo tndi kaj malega gor-kega ves dan. Zdravo! Župno starešinstvo. Šport Službene objave LLAP. (Iz seje uprav, odbora, dne 21. VII. 1925.) Glasom § 12. točke 16. podsaveznih in sa. veznih pravil se razrešujeta odborniške funkcije gg. ing. Bloudek, ing. Hribernik in St. Podboj. Na mesto tehničnega referenta se kooptira g. S. Sancin. Isti poda ostavko kot odbornik upravnega odbora. G. Baltesarju se radi nedelavnosti izrek« nezaupnico. Tajnik I. g. Letnar odstopa radi prezaposlenosti. Tajnik L Službene objave LNP. Prvenstvena tek. ma Slovan : Ptuj se vrši v nedeljo 26. t. m. ob 17.30 na igrišču Ilirije. Slovan mora po. staviti 8 rediteljev z odznaki Blagajno vodi g. Buljevič. Službujoča odbornika sta gg. Cimperman in Boštjančič. Čitajo se s pra. vom nastopa kot sledi naslednji igrači: za Celje: Toplak Josip, Gril Josip 29. VII.: za Ptuj: Kopčič Fric, Erhartič Leon 25. VII., glede Oberlintner Romana pravo nastopa 15. VII. ne 20. XII.; za Maribor: Vračko Alojzij, Turk Rajko, Škrabar Ernest s ta« kojšnjim nastopom. — Tajnik II. LLAP. Seja tehničnega odbora se vrši danes ob 19.30 v kavarni Emoni. Ker stoji, mo pred izrednim občnim zborom, je ude. ležba zelo nujna. — Predsednik. Naši lahkoatletični reprezentanti na Du> naju. Dunajski »Šport Tagblatt® poroča, da pošlje naš lahkoatletični savez k mednarod, nim lahkoatletičnim tekmam, ki se bodo vr» šile dne 25. in 26. t. m. na Dunaju sledeče tekmovalce: za tek na 100 m: Sencsi, dr. Perpar; 200 m Valtrič; 400 ra: Valtrič in Bencze; 800 m: Ferkovič, Miškovič; 110 m z zaprekami: Jakupič in Jamnicky; skok v višino: Zgaga in Jakupič; skok v daljavo: Ferkovič, Zgaga; metanje kopja: Gašpar in Orehek; metanje diska Ambroži, Jovano. vič; štafeta 100 X 200 X 300 X 400 Senczi, dr. Perpar, Bencze, Valtrič; štafeta 100 X 200 X 400 X 800 Sencsi, dr. Perpar, Valtrič, Ferkovič. Upamo, da nas bo reprezentanca, ki je sicer nekoliko izpremenjena, na Du. naju pri mednarodni konkurenci častno za. stopala. Glavna skupščina Splitskega nogomet, nega podsr.veza. V nedeljo 19. t. m. je bila v Splitu glavna skupščina SNP, na kateri je bilo prisotnih 12 delegatov, ki so zasto. pali 17 klubov, Na skupščini je bil izvoljen za predsednika Doležal, za podpredsednika dr. ZavoTeo in za tajnika inž. Dobrič. Pod« savez je ob tej priliki sklenil, da vloži na glavni skupščini JNS oster protest proti ve« rifikaciji lanske tekme za kraljev pokal, pri kateri je bil Hajduk poražen. Propagandni lahkoatletični miting za dame. V nedeljo 20. t. m. se vrši v Zagrebu na igrišču «Viktorije» propagandni lahko, atletični miting za dame. Tekmovanje ima zgolj propagandni namen da se pri občin, stvu vzbudi zanimanje tudi za ženski šport. Pri tekmovanju lahko nastopijo vse atleti, nje ne glede na verifikacijo in tudi brez vsake prijavnine. Tekmovalo se bo v sle. dečih disciplinah: tek, skok v višino, skok v daljavo, metanje krogle in metanje diska. Pri tekmah bo startalo mnogo klubov. Vasas v Zagrebu. Gradjanskemu se je posrečilo angažirati za soboto in nedeljo znano madžarsko prvorazredno moštvo Va. sas. Moštvo spada med najboljša budimpe. štanska moštva in je že lansko leto gosto, valo v Zagrebu ter takrat podleglo Gradjan skemu z 2 : 1. V soboto igra Vasas proti Hašku, v nedeljo pa proti Gradjanskemu. Krakov : Budimpešta 0 : 0. Medmestna tekma med reprezentancama Krakova in Budimpešte, ki se je vršila v pondeljek v Krakovu, je ostala neodločena z 0 : 0. Ma* džari so igrali slabo in so zlasti pred golom odpovedali. Tekmo je sodil znani praški sod nik g. Cejnar. Francijo : Holandija 4 : 1. V sredo 22. t. m. se je odigrala zadnja tenis.tekma za Davisov cup med Francijo in Holandijo. Dasi je nastopila Francija brez svojega pr. vaka Borotreja, je vendar sigurno zmagala z 4 : 1 .Francozi igrajo sedaj v finalni tek. mi z Ameriko. Prvi športni vseučiliški profesor. Vse. učilišče v Lipskem je ustanovilo stolico za gimnastiko in šport ter je bil imenovan na to mesto kot izredni profesor dr. Altrocka iz Berlina. Lahkoatletične tekme za prvenstvo An> glije. Pretekli teden so se vršila v Londonu mednarodna lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Anglije. Pri tekmah so bili dose. ženi nastopni rezultati: 110 jardov Murchi. son (Amerika) 9 sekund: 220 jardov Mur« ehison 21.6: 440 jardov Satllard (Anglija) 50: 880 jardov Griffith (Anglija) 1:57.1: 1 milja Macdonald (Anglija) 4:18.2: 4 milje Blevritt (Anglija) 19:54.6; 120 jardov z za« prekami Gabv (Anglija) 15.2 : 440 jardov z zaprekami Rilev (Amerika) 57.8; skok v vi. šino Oshorne (Amerika) 1:93 m; skok ob palici Jones (Amerika) 350 m: metanje kopja Szepes (Madžarska) 53.92 m: metanje diska Bermingham (Anglija) 42.27 m (nov angleški rekord); skok v daljavo Hertzog (Anglija) 730; troskok Somfai (Madžarska) 14.29 m. Iz teh rezultatov jc razviden, da so bili zlasti pri skoku doseženi zelo slabi uspehi. Vremensko poročilo Liubljana, 23. julija 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Liubliana . . 7. 763-0 200 Ljubljana . . 14. 7604 29 0 Ljubljana , . 21. 759 4 224 Zagieb . . . 7. 7616 230 Beograd . . 7. 762-8 240 Dunaj . . . 7. Pra*a . . . 7. 762-7 20-0 Ir.omost . . • 7. Veter brezv. zap. vzhod • brezv. vzhod Oblačno 0—10 jas. več. jas. jas. Padav ne mm Solnce vzhaja ob 4 34, zahaja ob 19-37, luna "zhaia ob 6-49, zahaja ob 21 * 10. Barometer nižji, temperatura visoka. Dunajska vremenska napoved za 24 t. m,: Trenutne nevihta Koncertna turneja ^Slovenskega kvarteta" po Prekmnrju ra. V soparnih opoldanskih urah smo v četrtek 16. t. m. nadaljevali po prisrčnem slovesu od ljutomerskih prijateljev svojo pot v Mursko Soboto. Kratka blagodejna popoldanska nevihta, za njo prijeten, hladen večer. Ko sta nam naša vrla aranžerja gg. Gregorc in Nišelvicer naznanila, da je dvorana zasedena, smo nastopili v sijajnem razpoloženju pred mnogoštevilno slovensko in tudi madžarsko publiko. Koncert v lepi, akustični restavracijski dvorani pri Do-brayu, pri pogrnjenih mizah, a ob vzorni koncertni disciplini poslušalcev. Pohiteli smo s programom, a zahtevali so še ta še. Prvič so se slovenske koncertne prireditve udeležili tudi mnogi madžarski domačini, ki so se divili lepoti naše pesmi, zakaj bila jim ie doslej neznana kakor jim je precej tuje vse kulturno življenje jugoslovenskih »prišlekov«. — Še uro v prijetni družbi, potem pa počivat, ker naši plakati v Radgoni to>ajo jutrajšnji datum. Naj omenim kar so povedali znanci: Z gostovanjem ljubljanske drame, ki je dala kratko pred nami tudi v M. Soboti vrsto predstav, so bili izredno zadovoljni. V vseh krajih smo slišali samo hvalo, vsepovsod se z veliko hvaležnostjo spominjajo gostovanja te umetniške družine, ne ogrevajo se pa za obiske raznih drugih gledaliških druž-blc, ki prihajajo s »šlagerji«. Zarana v Gor. Radgono. Naš impresarlo g. Ljubo Dremelj, ki nam je prejšnji teden tekom dveh dni sijajno pripravil pot, pač ne bo hud, da mu je na poti Sobota-Radgona delal hudo konkurenco ljubljanski g. Sever. A zgubili smo ga, kakor hitro se ie pojavil g. učitelj Kovačec, požrtvovalni aranžer našega koncerta. — Sprehod, obiski, nato pa zlet v Avstrijo na čašo izbornega piva. Nekam zapuščena, mrtva se nam je zdela ta nemška Radgona, vse več življenja je tam onkraj Mure. V nas pa razigranost, smeh. — Zadnji oficijelni turnejski koncert smo odpeli v dvorani posojilnice ki je bila skoraj prepolna. Prisrčni aplavzi, ponavljanja, šopki, venec, pri »Doberdobu« solze, po narodnih navdušenje, z neke strani po koroških ka-r preburno. In po koncertu zopet imenitna, gostoljubna, zabavna družba, v kateri smo se pomudili nekoliko dalje, saj je bilo za nami šest koncertnih dni, a pred nami prosto sobota. Menda dvajsetkrat je zvonil od torka do petka telefon iz Središča ob Dravi v Čako-vec, Ljutomer, Radgono in Ormož in odločili smo se za nedeljski koncert, ki mu je bil IniciatoT središlci grajščak g. Fr. Kočevar. Hoteli smo kar v soboto zjutraj tja, a zastavili so nam pot Ormožani in nas povabili v goste. Ako bi mimo Ivanjkovcev ravno ne lovili Završana pri predrznem »bcTa-iču«, bi nas potegnil že tam iz zagrnjenega %upeia g. Lovro Petovar in nas odpeljal v ieruzalemske gorice. Prišel ie zato popoldne ra nami. V Ormožu so nam v preprtjazni gostoljubnosti posveitUl gg. župafl Veselic, ravn. Grivec, sodni svet. Zemljič, žel. uradnik Pisanski in drugi kar ves dan, popoldne smo bili v županovih goricah, kjer smo med potjo uživali divni razgled po bogatem Lit-merku, na vrhu pa... Da, tii je dobro biti in kar prehitro smo morali na vlak v Ivamj-kovce in nazaj v Ormož, kjer smo bili še gostje g. Kuhariča. Prekrasni kraji, zlati ljudje! V zameno smo jim dali svojo pesem, a seboj smo vzeli prelepe spomine. V nedeljo samo postajo dalje in v Središču nas je pozdravil g. Kočevar, ž njim g. Čulek, pevovodja središčkega pevskega zbora. Ni mogoče popisati vse razkošne gostoljubnosti, ki nam jo je nudila zadnji dan naše turneje prijazna Kočevarjeva hiša, lepih ur, ki smo jih prebili v njegovi duhoviti družbi in pa v vili ge Minke Miklove. — Središče, že od nekdaj znana nacionalna trdnjava v mejnem kotu med bivšo Madžarsko in Hrvatsko, si je postavilo Sokolski dom, kakor jih je pri nas malo. V njegovi veliki dvorani smo zvečer odpeli svoj sedmi in zadnji koncert, nebeško razpoloženi, glasovno povsem čili, v prisrčnem kontaktu z mnogoštevilno publiko, med katero smo opazili zopet g. Vargazona in veliko število Čakovčanov, ki so nas hoteli zopet slišati. Proti jutru smo stopili v ljubljanski vlak. Bil je pevski film, odigran v tempo vigo-roso, posvečen propagandi naše pesmi. Videli smo, kako silno naš narod to pesem ljubi, opazili smo. s kako resnim spoštovanjem so jo sprejeli tuici ki so (o morda prvič slišali s koncertne"? n-^a. a videli smo tudi, da je treba še trnnvn dela. morda več sličnih turnej, da ii """"'-mo- do pravega spoznavanja, poseb"'1 tr~\ kjer ni domačega pevskega zbora. Nnrodne pesmi pač ugajajo povsod, tudi urr-etne starejšega sloga, za količkaj težje ali že nekaj moderne je pa razumevanje v splošnem majhno. Mnogo hvaležnega, čeprav ne prelahkega dela čaka naše pevce tam v Prekmurju. Samo volje je treba in idealnega hotenja. Sp. KAMNIK. V nedeljo je priredila tkzv. ekspozitura Orla pri nas svojo celodnevno prireditev. Sprevod skozi mesto, v katerem so bile tri godbe, 30 konjenikov, 15 praporov, 340 članov in 200 članov v kroju in nekal narodnih noš, je bil sprejet hladno in brez navdušenja. Kljub pritisku na napredne ljudi le bilo razobešenih nekaj nad 30 zastav. Biv ši nadzornik smodnišnice, ki na noben držav ni praznik ne razobesi zastave, pa je razobe sil kar dve. Govorniki so se spodtikall nad tem, ker jim cbčina ni dovolila za tabor javnega trga. Nehote se pri tem spominjamo na dejstvo, da je pred leti tedanji klerikalni mestni zastop kljub ponovnim prošnjam odklonil Sokolu uporabo mestnega parka. Popoldne se je vršila javna telovadba. Dasi so bile vaje zelo enostavne, je bilo kritje in skladnost slaba, izvedba mrtva in brez temperamenta. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vrste na bradlji, ena je ostala izven telovadišča. Sledile so tri vrste na drogu, ki pa so pokazale svojo spretnost v tem, 'da so vse tri podrle droge. Telovadbo je zaključil stafetni tek. Po telovadbi le trajalo krokanje dolgo v noč. Izzivanja, razen zverinskega vpitja ob odhodu večernega vlaka nI bilo. HRASTNIK. Na svoji turneji po Sloveniji so nas obiskali v soboto dne 18. julija član! mariborskega narodnega gledališča (gg. Ras berger, Zeleznik In gdč. Kovačičeva) ter nam podali lep gledališki večer z izredno pestrim ln zabavnim sporedom. Isti Je obsegal 9 točk, ki so se stopnjevale od dobrega do najboljšega. Nimamo namena pisati ocene saj gre glas o marljivosti in zmožnosti mariborskih igralcev širom naše domovine. Omeniti pa moramo vsekakor, da Je zgo raj omenjeni trio rešil svojo nalogo povsem častno in nam nudil izreden užitek. Nekaj točk je sestavil g. Rasbergcr sam, za kar zasluži še posebno priznanje. Dcbro bi bilo, da jih pusti natisniti, ker bi slične stvari prav dobro služile tudi podeželskim odrom. Dragim gostom želimo na nadaljni poti mno go uspeha in upamo, da njih poset pri nas ni bil zadnji. — Dne 2. avgusta prirede narodna kulturna društva v Hrastniku v vseh prostorih Narodnega doma in na »Pintarje-vih bajerjihi veliko veselico. Tega dne pribite med nas tudi vsa sokolska društva gornje - posavskega okrožja. Ob 3. uri popoldne bo Javna telovadba, nato pa ljudska veselica z najrazličnejšim sporedom. Pri prireditvi bo svirala polnoštcvilna rudniška godba iz Trbovelj pod vodstvom g. kapelni-ka Drakslerja. ŠOŠTANJ. Gasilno društvo Rečica na Pa-ki Je priredilo prošlo nedeljo na sokolskem odru v Šoštanju Ganglovo dramo »Sin*. Igralci, večinoma početniki iz kmetskih vrst so pokazali mnogo dobre volje, marsikdo ce lo očividen talent, ki bi se pod ugodnimi pogoji gotovo razvil dalje. Naj jim bo to skromno priznanje pobuda za nadaljne delo po geslu *Iz naroda za narod!« Udejstvova-nje na odru budi v dušah igralcev vse dobre in plemenite misli, ki najdejo odziv tudi v srcu naroda. Zdravo! SLOVENJGRADEC. Ne v svrho osebnega zagovora kogarkoil, temveč resnici na ljubo se moramo baviti s kupom laži, ki jih je prinesla »Cillier Zcitung« iz Slovcnjgrad-ca pod naslovom: »Hausfriedensbruch«. Jav nosti je znano, da je po prevratu oblast razpustila nemško pevsko društvo »Liederta-fel», znana je pa tudi javna tajnost, da društvo še vedno deluje. Hvaležni smo »Cillier Zeitung* za edino resnico, ki jo vsebuje sicer dolgovezni dopis «Hausfriedensbruch», namreč: «Im Gasthofe des H. Schuller wa-ren Sanger und Sangerinnen zu der ge-wohnlichen Singprobe zusammengekommen. Das ist der Rest unserer ehemaligen alten «Lledertafel», die nach dem Umsturze von der BehSrde aufgel5st \vurde* itd. To priznanje Je zopet dokaz, kako očitno prezirajo naši Nemci pod Schullerjevim vodstvom naše državne zakone in odredbe politične oblasti. S tem pa niso zadovoljni ln še nesramno izzivajo. Dne 9. t. m., ko se Je vršil v Slovenjgradcu sestanek članstva in javno predavanje domače Orjune, se je izredno iz zivalno Sulo nemško petje skozi odprta okna hotelske dvorane. Poudarjamo, da se vrše redne pevske vaje »ostankov društva Liedertafel» v hotelski dvorani, ne pa v privatnem stanovanju g. Schullerja. Prostor, kjer sede včasih gostje, ki Jim streže gostilniško osobje proti plačilu z jedjo in pijačo, se pri nas ne imenuje «del privatnega stanovanja«. Ostale laži, nakopičene v «Cil-lier Zeitung» so prebedaste, da bi se resen človek bavil z njimi. Ovreči jih na pristojnem mestu, prizadetim ne bo težavno. Mi bi jih mogli obravnavati v razvedrilo javnosti pod naslovom: «Strah ima velike oči» ali pa »Kako nastane iz 8 neoboroženih nacionalistov 2 + 20 + 10, torej 32 od nog do glave oboroženih četnikov*. ROGAŠKA SLATINA. V nedeljo dne 2. avgusta se vrši tukaj okrožni sokolski zlet. Ker se isti dan zbere tudi C.iL k izrednemu zborovanju, je pričakovati, da se bosta obe prireditvi združili v lepo nacijonalno manifestacijo, ki bo privabila vse zavedne kroge iz velikega dela mariborske oblasti, a tudi posamezne udeležence iz cele Slovenije in sosedne Hrvatske. Polovična vožnja Je dovoljena po vseh progah, s posebnim vlakom se bo omogočil povratek udeležencem še isti dan na vse strani. Na to opozarjamo vse ČJL in Sokolu naklonjene posameznike in društva, slednja tudi s prošnjo, da na ta dan ne določijo svojih prireditev. Podrobnosti o programu in prometnih zvezah bomo objavili pravočasno. PTUJSKA GORA. Izmed učiteljev, ki so zadniih 40 let službovali v našem kraju, zasluži največ priznanja in resnične hvaležnost! g. Domicijan Serajnik. Bil je prvi, ki je med nam! deloval v duhu mladoslovenskega pokreta in prvi. ki je začel razširjati med naše ljudi napredne in koristne nauke na gospodarskem polju. Generacija, ki io ie vzgojil, mu ie ostala hvaležna! Kot skromen znak te hvaležnosti se bo vršila dne 2. avgusta na Ptujski gori »Serajnikova slavnost«, ko-je čisti dobiček je namenjen bodoči zgradbi »Prosvetnega doma*, da se na ta nač:n Se-rajnikovo kulturno delo uspešno nadaljuje! Spored slavnosti: popoldne rb 14. uri v šoli diletantska predstava Petrovičeve «PIolie»; po predstavi velika veselica s pestrim programom na trgu pred gostilno in v gostilni Kletnenčič. Poskrbljeno bo za prleške giban-ce, haloško vino in kranjske klobase. Na predvečer dne 1. avgusta se bo vršil slavnostni banket! Udeležence, ki reflektirajo na vozove iz postaje Sv. Lovrenc n. dr. p. prosimo, da to pravočasno javijo na naslov: »Odbor za Serajnikovo slavnost* na Ptujski gori. Za Ptujčane bo priskrbljen avto. LJUTOMER. Deset gasilskih društev v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 26. Julija povodom blagoslov-Ijenja nove gasilske zastave veliko slavnost. V soboto ob 21. uri bo podoknica kumici Katici Osterc, bakljada in mirozov, v nedeljo ob 4 uri zjutraj budnica, ob 7. sprejem gasilcev, ob 10. maša, ob 11. blagoslovljenje nove zastave in odlikovanje 17 gasilcev z zlatimi ln srebrnimi kolajnami, ob 12. obhod in mimohod pred civilnim !n gasilskim starešinstvom, nato ljudski tabor, ob 3. popol- OBLEKE 283 kupite najceneje pri Josip Hoitaa, Mu&SJana. dne Javna gasilska vežba m tekma z briZJ galkami ter nagovor tov. Vengusta iz Ccljai ob 4. popoldne v Slomškovi dvorani pr- j stava »Divji lovec. Prazgodovinska mesta V bližini otoka Jerbe ob severoafrišk! obali so pred kratkim slučajno našli na dnu morja neznano mesto starih Feniča-nov. Arabski ribiči, ki iščejo ribe in druge morske živali pod vodo, so opazili blizu morskega dna veliko mesto in prinesli na dan razne stvari, za katere se arheologi izredno zanimajo. Francozi nameravajo sedaj znanstveno preiskati to tajinstveno podmorsko mesto. Na svetu je mnogo takih prastarih ču. dovitih mest, ki čakajo, da človeštvo preišče njihove razvaline. V Južni in Srednji Ameriki je več takih razvalin, ki jih je pa treba še natančno preiskati. Njihov obstoj je znan, ne ve se pa za njihovo natančno lego. Zlasti zadnje čase prihajajo vesti, da tu in tam nalete na take razvaline in pri izkopavanju so odkrili naravnost velikanska mesta. — Mnogo je še krajev v teh delih sveta, kamor še ni stopila noga belokožca. Prvi potniki, ki so prodrli v te pragozdove, so našli veličastna mesta iz časa pred odkritjem Amerike. Obstoja in razsežnosti teh naselbin izumrlih kulturnih narodov doslej nismo niti slutili. Dobro znane so razvaline Zimbave v južni Rodeziji v Afriki, toda tudi te še niso znanstveno raziskane. — Nekateri domnevajo, da je treba tu iskati bajeslovni Ofir. ki ga omer.ja sveto pismo in kamor je pošiljal kralj Salomon iskat zlato za gradbo templja v Jeruzalemu. V okolici teh ponosnih razvalin so našli ostanke starih rudnikov, toda nikakega zlata. Na severni strani reke Zambozi v Ju?, ni Afriki so še danes večje razvaline, ki jih doslej še niso izkopali. Morda so ta velikanska mesta, kjer so v davnih časih prebivali ljudje s precej razvito kulturo, sezidali Feničani. veliki trgovci in naselniki starega veka. Natančneje o vsem tem se bo dalo dognati šele tedaj, ko se bo tod sistematično kopalo. V bližini mesta Kerki pri Buhari v Turkestanu, nedaleč od afganistanske meje, je deloma podzemsko mesto, ki je dobesedno izklesano iz skale. V gostih pragozdovih Indije in Anama so skrite razvaline tako ogromne obsežnosti, da bi bile poleg njih neznatne celo piramide starega Egipta. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij * Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk r Nar od ne tiskarne» v Ljubljani Mati oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmsnjSI znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t-Najmanjši znesek Din 10-—t Zahtevajte pokalice (K r a c h e r 1) z zajamčeno pristnim sladkorjem. katere izdeluje EMIL MORE, Eodavičar, Kette - Murnova (Martinova) cesta štev. 11. 17035 (dofee* Trg. pomočnika felezničarja. ki je dobe* prodajalec ter popolnoma vešč srbohrvatskega jezi-k?.. iSJe veliko trgovsko podjetje v Slavoniji. — Ponudbe na opravo .Jutra, pod »Veliko podjetje*. 17136 Dve pletilki »možni vseh del, se sprejmeta. Hrana io stanovanje v hiši. Služba stalna. — Zglasiti se je osebno v r.pr. «Jutra» v soboto med 14. in 15. uro. 17075 Kontorlst smožen slovenščine in nemščine v Rovoru in pisavi ter GtenosTafije, ki ima vsaj par let prakse v kaki večji tovarni, se sprejme v tovarno ne dnleč od Ljubljano. Ponudb") pod »Stalna služba S> na upr. »Jutra*. 17016 Kontoristinja možna vseh pisarn, del — predvsem pa nemška steno-gzafije in italijanščine ali francoščine, se sprejme v tovarno na deželi. — Ponudbe pod 6ifro »Avgust* na upravo »Jutra*. 17014 Krajevne zastopnike za Orno, Mežico, Prevalje, Guštanj, Dravograd in Vu-zenico. sprejme stara zavarovalnica. Zglasijo naj se le tamoinji" domačini. — Pojasnila daia g. Oswald, Prevalje. 17168 Prodajalka Zanesljiva, starejša moč, ki je vešča tudi knjigovodstva, se sprejme takoj ali l. avgusta. Prednost imajo one, ki imajo veselje do trgovine na deželi. Upoštevajo se le ponudbe z natančno označbo starosti in dosedanjega službovanja. — Sadov pove npr«v» »Jutra* UMI Brivski pomočnik dobi takoj stalno mesto pOBlovodje. — Albin Šinkovec, brivec, Ljubljana-Vi8. 17192 Kuharica starejša moč. samo ta čez dan. se sprejme takoj pod dobrimi pogoji, k ma fhni družini. Ponudbe pod šifro c Kuharica št. 111» na upr. »Jutra*. 17217 Kontoristinja absolventinja trgovsko Sole, z dvoletno prakso, ki obvlada popolnoma slovenščino in nemščino, deloma srbohrvaščino, zmožna strojepisja, slovensko in nemške stenografije in vseh dru?ih pisarniških del, išče primerno mesto. Dopise^ se prosi pod šifro »Zanesljiva 8455» na upravo «Jutra*. 17139 Podjetja, veletrgovcl In industrijalci — pozor! Knjigovodja prvovrsten in popolnoma samostojen, korespondent za slovenski, srbohrv., nemški in italijanski jezik, dober organizator — z večletno prakso, sprejme primemo mesto. Ponudbe pod Šifro »Točna in ja?na uprava« Da upravo «Jutra». 16720 Iščemo službo z znanjem knjigovodstva, stenografije, strojepisja — srbohrvaščine in vseh pisarniških del. Vložim brezobrestno 3000 Din. Ponudbe pod »Ljubljana 8472» na upravo »Jutra*. 17196 Potnik špecerijske in žitne stroke, iŠČe nameščenja. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Vpeljan 8463». 17154 Potnik po rsej državi dobro uveden, išče zastopstva v ple-tilni stroki. Ponudbe pod »Pletilna stroka« ca upravo ♦Jutra*. 17224 Boljše dekle izučena Šivilja, želi mesto natakarice. — Cenjene ponudbe na opravo «Jutra» pod tttr* »A. V2St Malinovec pristen in naraven, z najboljšim sladkorjem vkuhnn t steklenicah in sodčklb na drobno in veliko nudi lekarna dr. O. Piccoli v Ljubljani. 223 Motorno kolo lahko, v najboljSom stanju. so radi odpotovanja proda za 4200 Din. 0»leda se lahko pri Ivanu Kobalu Bevško 49, Trbovlje. 17126 Moško kolo novo, se radi preselitve ugodno proda. Ogleda se ga v trafiki Blaž Dunajska cesta št. 12. Dvovprežnl voz (Sommerlandauer) črn, pokrit, dobro ohranjen, prvovrstno delo Iz mirnega časa in črna prsna oprema za par konj, se u-odno proda Ponudbe na upravo .jutra, pod »Voz». 17099 Čevlje na obroke dobite proti jamstvu pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana Sv Petra cesta 6 15S85 Lepa vrtna uta solidno izdelana, pripravna tudi za trafiko, se rroda. Ogleda se jo na Gospo-svetskl cesti 3. 16694 Otroška posteljica masivna, t predalom, pisalna miza, stelažoa in pe-trolejska peč. naprodaj — Naslov pove uprava «Jutra» 17188 «Novlce» 1843. 1847-49. 1858-61, 1864 in .Cottische Klassi-ker-Bib!iotek» (100 zvezkov), vse vezano in lepo ohranjeno, prodam. Naslov pove upr. «Jutra«. 17194 šivalni stroj «Singer». dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra>. 17212 Prazne vreče ca. 200, se poceni prodajo. Naslov pove uprava «Jutra» 17207 Kopalna banja za sedeti, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 17208 Kompl. kopalnica se proda Naslov pove upr. «Jutra». 17187 Fotoaparat 6X9, kurim. — Ponudbe pod •Anastigmat 8477» na upravo . — Jacinta. 17193 Tovarnar dobro situiran, dostojen iu značajen mož. čedne postave, želi znanja v svrho ženitve s pošteno in dobrosrčno damo. staro do 40 let, čedne vnanjosti, katera poseduje vsaj 60.000 Din gotovine. Ozira »e le na resne dopise s polnim naslovom, pod Šifro »Zakonska sreča 43» na upravo »Jutra*. 17166 Kranjske klobase najboljše, se dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje. 325 |0l0B0l0l'0il0a0l0l0IQ»0»0S0IC;il ■B ■ R Coster-Debeljak, Ulenspiegel. Roman. Bro5. 60 Din, vez. 70 Din, Pošt. 3 Din Fogazzaro-Budal, Svetnik. Broš. 64 Din, vez. 72 Din, pošt. 2-50 Din. Barbusse-Debeljak, Oge??j. Roman, Broš. 30 Din, vez. 38 Din. pošt 2'50 Din. Hurban Vajanski-Albrecht, LeteCe sence. Broš. 22 Din, vez. 28 Din, pošt. 1-50 Din. Sienkiewicz-MoIe, Z ognjem in mečem. BrOš» 106 Din, vez. 120 Din, pošt. 5 50 Din. Izdaja jih Tiskovna zadruga y Ijuhijani Prešernova uHca 54. 0 s 0 K 0 B 0 v 1CP B C? H CD V CD B CD g CD B CD g CD B CD B CD S CD 81 CD e CD 0 ®F=\ El Cel E m rr% registrovana posojilna In gospodarska zadruga z o. z. m 'Ji V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Aneta !W>. Amara. Banka 35, Alpe 7930. Cas je slato, Coasolator, Dopust 7634, Lrobro srce 600, Dobre ob- v. Petra sprejema vloge na hranilno Kaflžico in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi) poroštvu in zastavitvi. m rn GO BI m Dr. Ivo Šorlii intikrist v Trsteni Sicer pa ne govorimo o neskladju takih tihih, samotnih dni. To bi bil prenesel — saj pravim, da nisem norec! — to neskladje dvo» trogovorov. Naposled tu še vedno sam odločaš, jih li hočeš ali ne, sam si izbereš človeka in čas. Moje pravo trpljenje je začelo, ko sem se še sam poročil in radi nje, ženske iz odlične hiše, prav moral v veliko šumno družbo. Oj, te premnoge in predolge ure, ko sem se čutil s tem svojim brezmejnim hrepenenjem po sorodnosti mišljenja in čutenja v srcu pribitega na križ, ko je bil celo učinek pijače, kolikor sem je navzlic odporu mogel spraviti vase, samo ta, da so mi v taki poltreznosti postali le tem bolj bolestno občutljivi moji živci, vsa moja duševna čutila. Iščem, kaj bi poveda1 bolj «konkretnega». Ali kako je kdaj kdo sedel h klavirju, drugi vzel gosli, tretji zapel, a je prišla koj za najizbornejšo glasbo poulična popevka in jim je bilo prav tudi to? Ali kako je kdo omenil zadnjo gledališko predstavo in se je že razvil lep pogovor o delu samem, izvajalcih, pa smo bili na mah pri — protagonistinem ljubčku? Toda, ko izgovoriš, že občutiš, kako so primeri strašno banalni. Oh, s^j je najbolj značilno, da ti ostane le nekak splošen gnus v spominu — subtilnosti, ki so ti prizadejale vse tisto trpljenje, se skoraj še spomniti ne moreš več, čeprav je trajalo toliko let. Da, skoraj osem let sem prenašal to življenje. Nenadoma sem spoznal, da nima smisla. Vem, ženi povzročim nekaj neprilik, morda celo težkih ur, toda v enem, dveh mesecih bom pozabljen. In pred ljudmi bo njen zagovor celo lahak; čudak sem vedno bil in po čudaSko sem končal. En vzrok, da sem šel, bo pač tudi moja ljubosumnost. Upra= vičena? Ne vem. Vsekakor nisem človek, ki bi s kom tekmo* vaL Ah, le preveč mi jih je kazala teh sijajnih .vzgledov', jaz pa se Ie preveč zavedal, kako globoko so pod menoj. Kako sem živel po svojem prebegu v Prago, sam dobro veš. Ti vsaj se me nisi izogibal. ,Intimna' si nisva postala, to je res — zdrav človek v teh letih tudi ne čuti potrebe — ali razumela sva se v mnogočem. Ni mi kajpak ušlo, kako si skrbel, da nisva ostala skoraj nikoli sama; ali ti si vesel človek in ti je pogovor v petih ljubši od pomenka v dveh. Hočem reči, da se me nisi čudaka naravnost bal. O, čuidak! Da vsaj sem! Potem bi mi morebiti ne bilo že sedaj, po nekolikih tednih, tako strašno — dolg čas... Da, ne pomaga vse nič: ta grozna praznota često petih, šestih in še več ur po vrsti, ta občutek, da se je še zrak razredčil do popolne votlosti in da vso to zeli« kakor ogromno žrelo vate, ne more biti drugega, nego tisto, kar ljudje imenujejo dolg čas. (Pomisli, da celo — dnevnik pišem!) Tako vidim, da sem tudi jaz podvržen zakonom, ki veljajo za dru^e ljudi. In torej samo zato zunaj v svetu nisem občutil praz* note v sebi, ker je bilo polno okrog mene? In je moj beg od ljudi celo samo zabloda, pred vsem neumno precenjevanje samega sebe, svojih .filozofskih moči'?» Vprav, ko je Bogataj dospel do te besede, je ob ograji nekaj zašumelo. Vzdignil je glavo in zagledal še mlado žensko, zagorelega obraza, velikih, čudno zelenih oči, drznega nosa, polnih, rdečih ustnic in postave kakor jelka na gori. «Oprostite, gospod, kod in kako se pride k vam,» je vprašal glas, ki se mu je zazdel čudovito topel in sladak. «Tam zadaj je zaprto. In tukaj?...» «Tudi! Toda, če ste tako prijazni, lepa gospodična ali gospa, izvolite se vrniti k zadnjim vratom — takoj vam odprem ta edini dohod do mojega doma in srca!« In hiteč k vhodu je Bogataj premišljeval: «Kaj hoče ženska pri meni? Toda naj hoče karkoli, lepa je, da komaj verjamem očem!» VIII. «Torej, ljuba gospodična ali gospa ...» «Gospa, če že hočete, a ljubše mi je kar Neža.» «Dobro, gospa Nežika!« se je prijazno nasmehnil Bogataj, sedeč v pletenem stolu, dočim je obiskovalko posadil na še bolj širok in udoben naslanjač. «Kaj vas je dovedlo tako visoko sem gor k meni?« «Najprej sem vas hotela vprašati, ali res ne potrebujete nobene postrežbe, sami kakor ste. Pa ne mislite, da mi je radi zaslužka, prosim! Nisem bogata, a česar mi je treba, imam hvala Bogu vsega dovolj. Poglejte, tista bela hiša poleg velike na voglu je najina, moja in mojega moža.» «0, ta hiša je vaša? S cveticami po vseh oknih, tako redkimi za te 'kraje? Kar nagledati se zadnjič nisem mogel! Hm, pa vas je torej nagnilo name... samo nekakšno usmiljenje do mene?» je počasi pristavil. «Ne vem, gospod, kako bi rekla... Usmiljenja, tistega pravega usmiljenja vam gotovo ni treba... Toda, saj pravim, tako sami ste in ženska ima že takšno srce... Poleg tega me je gnala še skrb...» «Kakšna skrb, gospa Nežika?® «Oh. kako bi povedala, da ne bi zamerili? Saj veste, v nedeljo so binkošti...» «0, da... res. Vem, vem.» «No, in če bi se mogli odločiti, da bi prišli k maši? Tako čakajo na to ...» «Kdo čaka? Ljudje?« «Tudi... Ampak prav za prav gospod župnik... Pravi, da se bo zdaj pokazalo... In če vas ne bo, bo taka jeza. Da, takšno preganjanje se začne! Zato, ako se vam je mogoče izogniti vsemu temu... da boste živeli v miru, ko je videti, da vam je toliko na tem...» , . i i «Tak... tako... tako?» je zarrtrmral Bogataj m giedal nekaj časa molče pred se. Nenadoma so se mu razširile oči in je naglo zaprašal: «Pa vas je morda gespod župnik poslal k meni?» »Gospod župnik? Oh. ne... On bi bil... Moj Bog, grdo je izreči, a vse se zdi, da bi bil prej vesel, če vas ne bo. In prav zato ...» «Aha!» je zapel Bogataj. In v hipu je razumel: župnik plete proti njemu nekakšne spletke, on pa ima v vasi — kdo ve zakaj in kdo ve kako — nekaj prijateljev. Ali pa župnik nekaj sovraž. nikov, ki mu ne privoščijo veselja. «Ali so ljudje proti meni?« je pristavil potem. Or. Luce Treo, konkurzni upravnik. S 16/25. 398 7-a V konkurzni zadevi Posojilnice na Velki bo vsled tusodnega sklepa z dne 13. julija 1925 odpravna številka S 16 25/22 dne 13. avgusta 1925 ob pol 12. url dopoldne v pisarni drja. Milana Gorišeka, odvetnika pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah javna dražba železne blagajne štev. 3 tvrdke M. Adiers-fiiigel. Cenilna vrednost je doloJena na 3000'— dinarjev, ponudnikov pod eno tretjino te vrednosti se ne bo vpoštevalo. Ponudek je poravnati takoj, zdražitelj pa sprejme blagajno v posest in uporabo mesec dni po končanem konkurznem postopanju. Blagajna se sme ogledati 13. avgusta 1925 med pol 11. in pol 12. uro v imenovani pisarni. Okrafno sodišče Sv. Le uart v Slov. gor., odd. L, dne 17. juliia 1925. za sprejem gojencev v artil. sotioficirsko šolo v Cupriji. Šola bo sprejela 1. oktobra tega leta 400 mladeničev za gojence. POGOJI: 1. Da so državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokažejo z domovnico ali občinskim potrdilom. 2. Da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstmrn listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov In potrjenim od občinskega urada. 3. Da zna-o dovoljno pisati in čitati, kar se bo dognalo na sprejemnem izpitu. 4. Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom potrjenim od občinskega urada. 5. Da imajo za vstop v šolo roditeljsko ali varuhovo dovoljenje, podpisano od občinskega urada. 6. Da so neoženjeni. kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinskega urada. Za kandidata iz kadra potrebno je razen tega še, da je dovršil rekrutske vežbe, da je priporočen od komande, da je nekaznovan in ne starejši od 23 let. Kandidati oddajo pismene prošnje osebno ali potom pošte Komandantu Artilerijske Podoficirske Šole v Cupriji, v kateri morajo navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«, katere se lahko vidijo pri vsaki vojni komandi ali oblastvu in priložijo dokumente od 1. do 6. Prošnje se kolekujejo s kolekom od 5.— Din, a priloge po 2.— Din. Prošnje se morajo poslati do 15. septembra tega leta. Vsi prijavljeni kandidati morajo biti dne 26. septembra t 1. ob 8. uri v šoli radi zdravniškega pregleda in sprejema v šoli. Komandanti vojnih okrožij izdajo za svoj okraj brezplačne vozne listke vsakemu kandidatu, kateri predloži potrdilo od Ki^man-danta Artileriske Podoficirske Šole, da je uvrščen v vrsto kandidatov. Brezplačno vožnjo nazaj za nesprejete kandidate izdaja Komandant Artileriske Podoficirske Šole. ŠOLA TRAJA DVE LETI. Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot podnaredniki po Artileriskih polkih, kjer služijo za daljnje povišanje. Oni gojenci, ki dovrše šolo z uspehom, lahko postanejo častniki. Gojenci z dovršenim 6 razredom gimnazije ali realke Imajo pravico oglasiti se za sprejem v Vojno Akademijo. Iz pisarne Štaba Artileriske Podoficirske Šole v Cupriji št. 3097 od 30. maja 1925. Kdor Še nima v svoji knjižnici Sienkiewiezevega romana Z ognjem in mečem naj si ga takoj kupi. Bros Din io5—, vez. Din iao - brez poštnine. DobiSe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte, j CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD S CD D CD a CD U CD ■ CD U CD 13 CD B CD 1 CD ■ CD H C^ "331 Ustanov. 1.1842. Specijafno Električni cbrat. imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka Ma M Ul HE [If S 0). li. Z 0. z. Ulju Igriška ulica 6 (poleg dramskega gledališča). a n m m s ef 20.008 m2 mimii in lepe debelosti, 2 uri od Mozirja napis]. Resne ponudbe pod „ Veleposestvo pri Mozirju" na unravništvo .Jutra*. GOsa&oioioiioioioGOBaEOiioiiotoEaEaiaiosc^ . —t. i HJL JLLpjuariacpp «Jutrov» roman izvnime tukamka oeiavv$aki^\oIis XI l\ ilCFR URADhE TUkOVISE CE VIKE KUVERTE RAČU\E HRAMLSE l\ZADRUŽ: SE KNJIŽICE POROČKA \AI\A\ILAVABI-lACIRKULARJEV*TOr\ICt ETIKE! EUR: TXAiKAKAl\X\llAlAVITKF KA$OPIf£ IS VJAV TISK4«JKO i FROKO %PAOAJOČA DElKOKUtNO IS CtNO* * HAMKILA tPREJEMATUOI>\\RDD\A KVJIGARMV PR£iER\0*A '