v gotovini Leto UD. štev. Zli V UuMioni, v ponefelieb 16, septembra 19Z9. Cena Din 1' - Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2J50, vee*ji inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru. Ineeratni davek posebej. >Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 800.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Hale telefonske številke so; 3122, 3123, 3124, 8125 in 3126. Delavstvo za ohranitev socialne zakonodaje Na včerajšnji anketi delavskih organizacij v Zagrebu se je delavstvo izjavilo proti vsaki reviziji sopiatofi zakonodaje ki h pomenila poslabšanje sedanieaa stanja iMm izvedbo obstoječih zakonov Zagreb, 16. septembra. Kakor že jav* Ijeno, se je ministrstvo socijalne poli* tike na inicijativo delodajalskih orga« nizacij odločilo, da pristopi k reviziji delavske zakonodaje. Zato je v poseb* ni okrožnici pozvalo vse delavske zbornice, naj zaradi pravilne in pravic« ne rešitve tega vprašanja podajo svoje menje in sporoče svoje zahteve. Delavska zbornica za Hrvatsko in Slavonijo je zaradi tega sklicala vče* raj anketo, ki so se je udeležili tudi delegati iz Beograda, Sarajeva in Skop* lja, zastopniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, zastopniki vseh Okrožnih uradov, delegati borze dela, inspekcije dela, zastopniki zveze za* sebnih nameščencev, rudarskih in že* lezničarskih organizacij ter raznih drugih strokovnih korporacij. Anketo je o tvoril tajnik zagrebške zbornice g. Pfeifer. V svojem uvod* nem^ govoru je obrazložil stališče de* lodajalcev, ki ga smatra za tako dolgo nepravilnega, dokler se določbe soci* jalne zakonodaje v praksi docela ne izvedejo in preizkusijo. Tudi delavske organizacije z mnogimi določbami socijalne zakonodaje niso zadovoljne, vendar pa zaradi tega niso zahtevajo takoj revizije, marveč so se vedno zavzemale za to, da se pozitivni zakoni v polnem obsegu izvedejo. S tem pa seveda Delavske zbornice ne odklanjajo poziva ministrstva za socijalno politiko in se ne stavijo načeloma proti vsaki reviziji. Delavstvo pa more pristati samo na tako revizijo, ki bi v zaščiti delavstva pomenila ko-rak naprej in ki iz obstoječih zakonov ne bo brisala onih določb, ki so delavstvu v korist Labko se brez pretiravanja trdi, da so dosteo doseženi rezultati obstoječih socialnih zaikonov reUativno še najboljši od vseh ostalih. Poleg vseh hib socijalnih zakonov, ki jih delavstvo samo pozna pač najbolje, niti ena druga panoga državne administracije v zadnjih letih ne more dokazati večjih m boljših rezultatov. Delavstvo zahteva načeloma unifikacijo socijalne zakonodaje. Splošni princip delavske zaščite, delavskega zavarovanja, inspekcije in higijene dela mora biti fiksiran v splošnih zakonih, ki morajo veljati za vse kategorije delavcev in nameščencev tako v privatnih kakor v javnih podjetjih. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja bi moralo biti ceratrail-ni državni organ za zaščito delavcev rn nameščencev vseh kategorij. V tem po-srlediu mora prenehati pristojnost drugih specialnih mimstetev. To velja zlasti za prometno ministrstvo in za ministrstvo za šume in rude, ki je še danes glede socijalne zaščite svojega osobja izven okvira ministrstva socijalne politike. Kar se tiče zakona o zaščiti delavcev, se izjavlja v načelu za ohranitev tega zakona, v katerem pa bi se morale popraviti vse nejasnosti glede nočnega dela in krčenja 8-ur-nega delavnika. Delavski zaupniki so v dosedanjih zakonih zelo slabo zaščiteni. Predvsem glede odpuščanja in redukcij. Za borze dela dosedaj sploh niso predvideni državni krediti. V večjih mestih so se zaradi tega osnovale nekake paritetne borze dela, ki so s svojim delom kljub vsem pomanjkljivostim in pomanjkanju finančnih sredstev pokazale zelo dobre rezultate. Zato je pač treba vsaj tem borzam dela zasigurati subvencijo državnih in samoupravnih oblasti. Tudi obstoječi zakon o inspekciji dela je v glavnem dober. Nesreča je samo v tem, da so inspekcije dela brez vsakih finančnih Sredstev. Potrebno bi bilo povečati število inšpekcij in uvesti inspekcije tudi za mornarje, rudarje in železničarje. Odloki inspekcije dela bi morali biti obvezni in okrepljeni s primernimi eksekutivnimi ukrepi. Delavsko zavarovanje je neobhodna potreba ne samo za 700.000 delavcev pri osred- njem uradu za zavarovanje delavcev, marveč potreba celokupnega našega narodnega gospodarstva. Pri tem je zainteresiranih nad 2 milijona delavcev in njihovih rodbin, kar predstavlja eno šestino vsega prebivalstva. Sedanje forme zavarovanja so nevzdržne, ker mora bolezensko zavarovanje nositi tudi velik del bremen za one, ki sicer niso bolni, toda so onemogli in ostareli in jim nudi bolniško zavarovanje še edino zaščito. Novo zavarovanje za starost, onemoglost in za primer smrti pa se ne more izvesti samo s prispevki zavarovancev brez državne subvencije. Glede na ogromno socialno važnost tega zavarovanja pa delavstvo izjavlja, da je pripravljeno doprinesti svoj delež finančnih bremen, ki bi naj znašali približno \Wk Naš končni sklep je torej, da se mora obstoječa socialna zakonodaja z vsemi svojimi ustanovami v glavnem ohraniti in izvesti. V imenu posameznih organizacij so nato podali slične izjave navzoči za-stopn.ki, ki so navajali številne primere iz prakse in se zavzemali za dosledno izvedbo obstoječih zakonov. Vsi pa so soglašali z načeli, ki jih je v svojem govoru orisal prvi govornik ter pooblastili delavske zbornice, da v tem smislu sporoče svoje stališče ministrstvu socialne politike. Kako nastajajo bolgarske vesti o obmejnih incidentih Razkrinkane izmišljotine o zadnjem »incidentu« na jugosloven- sko-bolgarski meji Sofija, 16. septembra. »Slobodna Reč« objavlja opis nekega dogodka ob meji, ki ie zelo značilen in ki potrjuje na izrazit način absolutno zlobotnost v lansiranju gotovih poročil sofijskega tiska. Vsi bolgarski listi so namreč pred dvema dnevoma objavili vest o neki dozdevni emigrantski tolpi, ki je baje prešla z jugosIovensKega ozemlja na bolgarsko ter napadla pri nekem selu nedaleč od meje bolgarskega seljaka Velčeva, ki je bil pri tem ranjen v nogo. »Slobodna Reč« objavila danes posebno poročilo, ki pojasnjuje vso tajinstve- nost tega dogodka. List pravi, da je sa~n Velčev izjavil pred pričami, da so ga napadle neznane osebe, ki so bili do njegovih trditvah bržkone emigranti. Zdrav-.ik. pa so ugotovili, da ie njegova poškodba nastala od strela iz neposredne bližine :r da se je sam ranil. Pozneie je izpovedal, da so ga ranili vpadli emigranti, ker ]e apfe, da bo dobil ngarado. Ta slučaj najbjljs dokazuje, kako se od bolgarske strani telo iz službenin krogov neresnično predstavljajo in izmišljujejo dogodki, ki iih sploh ni bilo. Atentatorska preiskava zaključena Atentati v Nemčiji so delo desničarskih radikalno - aktivistič-nih krogov — 30 aretirane ev bo izročenih sodišču — Hamburg, 16. septembra. Poizvedovanja o bombnih atentatih so do gotove meje zaključena. Izkazalo se je, da ie treba razne atentate pripisati enotnemu političnemu pokretu deSničarsko-ra-dikalnih aktivističnih krogov. Kot središče pokreta ie treba po vSei priliki smatrati Berlin. Izmed 11 oseb, ki so bile prijete v Berlinu, bo hitri sedem osumljencev izročenih pristojnim sodiščem. Štiri osebe so bile tekom nedelje izpuščene na svobodo, ker ni bilo dovolj obtežilnesa materijala. Izmed 24 oSeb. ki iih drži policija v AI toni h v zaporih, je 23 oSeb tako težko obremenjenih, da ie bilo izdano za nje zaporno povelje. Tardieu proti godrn jacem in zabavljačem Nova generacija se mora vzgojiti v veri v zmago francoskega duha — Pretirali pesimizem ni na mestu Pariz, 16. septembra. AA. V svojem govoru, ki ga je imel v Dellu, je notranji minister Tardieu grajal malodušnost onih, ki pravijo, da ni Franciji ničesar ostalo od zmage v poslednji vojni. Navajal je, da je smatrati za uspeh zmage zopetno pridobitev Alzaške in Lorene, in poleg trojne zveze tudi grupiranje držav v obnovljeni Evropi okoli Francije, kakor Češkoslovaške, Rumunije, Jugoslavije, Poljske in Grške. Povdarjal je nenavadno velik gopodarski in trgovinski razvoj ter napadal one, ki sistematično ovirajo delo za mir in zbližanje narodov. Grajal je pretirano strankarsko borbo, ki največ uničuje sadove izvrženih naporov ter omenjal povojne francoske vlade, ki so bile vržene od svojih večin. Napadal je socialiste, ker so se združili s komunisti, ter je dejal, da je treba francoske socijaliste žigosati, dočim zaslužijo socijalisti v Berlinu, da bi se jih nagradilo. Ob koncu svojega govora je minister Tardieu naglašal potrebo, da sedanje pokoljenje, ki je izšlo iz onih, ki so vojno dobili, teži po delu za omiljenje strankarskih vrlin, časti in poštenja, vse v znaku spoštovanja do zmag, ki jih je odnesla francoska republika. Strahovlada grških razbojnikov Roparska tolpa razbojnika Čačasa je pobegnila in odvedla vse ujetnike — Venizelos se boji blamaže Atene, 16. septembra, številni zastopniki rodbin, Sijih ela.no je odvedel roparski glavar čačas, so odšli z zahtevano odškodnino v kraje, ki jih je označil glavar, Tendar so zaman iskali tolpo. Kakor se zdi, so se roparji umaknili, ker se boje, da jih ne bi obkolile čete, ki jih je poslala vlada za njimi. Beograd, 16. septembra. Iz Aten poročajo o velikem paničnem strahu med prebivalstvom zaradi izvršenih razbojništev. Razbojniki o katerih se v zadnjih dneh mnogo piše, so odpeljali svoje ujetnike ter izginili brez sledu. Ministrski predsednik Venizelos je iz Ženeve grški vladi poslal brzojavko, v kateri kategorično zahteva, da ee morajo razbojniki na vsak način prijeti, da bi grška vlada ne ostala pred vsem kulturnim svetom blamirana ter morala priznati zmago razbojnikov. Anglija za evropsko federacijo London, 16. septembra. Amery, ki je bil v Baldwinov] vladi kolonijami minister, je izjavil v nekem govoru, da bi Anglija z veseljem pozdravila federacijo evropskih držav. Pristavil pa je takoi, da bi gotovo ne sodelovala, če bi to privedlo do združitve med Kanado in Ameriko. Slovenija dobi skupno umobolnico za obe oblasti Načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar na dr. Žer-javovem grobu — Ogled raznih zdravstvenih zavodov V soboto dopoldne je prispel načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar iz Zagreba v Slovenijo. Na kolodvoru v Krškem ga je pričakoval direktor Higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire, s katerim se je z avtomobilom odpeljal v Cerklje. Dr. Štampar si je ogledal tamošnji Zdravstveni dom in se je zelo pohvalno izrazil zlasti glede velike udeležbe kopanja v ljudskem kopališču. Iz velike frekvence je razvidno, kako zelo je bila potrebna ta ustanova. Po polurnem ogledu Zdravstvenega doma in kraja se je načelnik dr. štampar odpeljal v Ljubljano, kamor je prispel ob 11. dopoldne. Kosil je v Lnionu, nakar se je ob pol 3 popoldne udeležil skupne seje ljubljanskega in mariborskega oblastnega ixibo-ra. Navzoča sta bila med drugimi oba komisarja in zdravstvena referenta obeh oblasti. Kakor izvemo, je bil dosežen glede umobolnice v Radečah med obema oblastima sporazum tako, da pride do ustanovitve umobolnice ▼ Radečah za ljubljansko in mariborsko oblast Po skupni seji obeh oblastnih odborov se je dr. Štampar odpeljal v spremstvu dr. Pirca v Tržič in si ogledal tamošnji Zdravstveni dom. Tudi o tem domu se je zelo pohvalno izrazil. Ob 18. 6e je dr. Štampar vrnil z avtomobilom v Ljubljano in se je skupno z dr. Pircem odpeljal na pokopališče k Sv. Križu na grob dr. Žerjava. S pokopališča se je odpeljal v splošno bolnico, kjer ga je sprejel direktor zavoda primarij dr. Gerlovie, zatem pa v žensko bolnico, kjer ga je *.prr-jel direktor prof dr. Zalokar. Dr. štampar se je ob tej priliki informiral o babiški Soli, ki je nekako med dvema stoloma, ker mma pravega proračuna. Babiška SoLa bi morala biti, kakor znano, državna. Po ogledu obeh bolnic odšel je dr. štampar na kolodvor, kjer je večerjal in se odpeljal z večernim brzovlakom v Beogra.l. Z ogledom vseh zdravstvenih zavodov je bil dr. štampar prav zadovoljen. Izrazil je svoje zadovoljstvo zlasti nad Čistoto in redom. Tudi Ljubljana sama mu je zelo ugajala. Vendar je pa dejal, da bi bilo dobro, da se zavaruje pred oblaki prahu, ki napravijo na vsakega tujca zelo slab vtis. Junak noža v Višnji gori Dirrnikar Ivan Pere je včeraj z nožem obdelal posestnikovega sina Alojza Ovna, ki se bori s smrtjo Višnja gora, 15. septembič.. Snači okoli 21. je bil izvršen pri Višnji gori strašen zločin, kakršnega v teh krajih že dolgo ne pomnijo. Žrtev podivjanost dimnikarskega mojstra, okoli 40 let starega Ivana Pe r c a , je postal posestnikov sin, komaj ZOletni Alojz Ove n iz Stranske vasi pri Višnji gori, ki ie bil zaradi svojega mirnega in prikupljivega značaj3 kot vzoren mladenič povsod priljubljen. Alojz Oven se ie peljal s kolesom iz Višnje gore domov. Ker ie bila noč jasna, ni prižgal luči. Usoda ie hotela, da mu te prišel naproti močno vinjen dimnikarski mojster Ivan Pere, ki je na glasu kot zelo bojevit mož. Brez vsakega povoda je ustavil Ovna sredi ceste z razprostrtimi roka mi, češ, brez luči se- ne boš vozil, takoi skoči s kolesa. Oven je nadležneža zavrnil češ, pusti me pri miru, saj ne rabim luči. Skoči! ie s kolesa in da bi se ubranil Pe> ca. ki ie začel mahati proti niemu z roka mi, se je sklonil k bližnjemu skladu drv Tedaj je Pere potegnil iz žepa nož in ga zasadil Ovnu v pleča tako globoko, da mu je ranil pljuča. To pa pobesnelemu Percu še ni bilo dovolj. Ko se ie Oven težko ranjen vzravnal in se hotel postaviti v bran. je Pere še enkrat zamahnil in mu z nožen, odrezal kos brade ter mu ranil goltane^ Odlikovanje nadškofa dr. Bauerja Beograd, 16. septembra. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o odlikovanju zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Ukaz se glasi: »2eleč dati dokaza svoji kraljevski naklonjenosti, odlikujemo z redom dvoglavega Belega Orla 1. stopnje di. Ante Bauerja, nadškofa v Zagrebu. Naš kancelar naj izvrši ta ukaz.< Iz policijske kronike Ljubljana, 16. septembra. Včerajšnja nedeljo je bila v mestu zelo burna. Na vseh koncih in krajih so se ste-pli, povsod je prišlo do krvavih pobojev. Dežurni uradnik na policiji je imel danes obilo posla. Pretepači in tepeni so se vrstili drug za drugim. Nekateri so bili pisani in marogasti kakor bi bili v najhujši bitki, dva sta mela obvezani glavi, tretji je pa prišel na policijo z globoko rano na glavi. — Kje ste jo pa vi skupili? ga je vprašal dežurni. — TJ—u—u Rožni do—do—lini, je za-jecljal. Na—na—padli so nas brez po—povoda. — Oh, vi ste sploh vedno nedolžni, je pripomnil dežurni smeje. Pred dežurnega so stopili včeraj tudi trije prekmurski zidarji in sicer France Tivadar, Štefan Pešr in Karol Kerčmar hi mu potožili svojo nenavadno nesrečo. Delali so pri zidarskem mojstru Franu N. \ Ljubljani. Pridno so delali in garali, a ko so hoteli v soboto, kakor običaino, po plačilo, ni bilo o mojstru duha ne sluha. Vzela ga ie noč. N dolguje Tivadarju na zaslužku 1800 Din. Pešru 1000 Din. Kerčmarju pa 980 Din. Baje ie mojster iz Ljubljane pobegnil. Za beg govori tudi deistvo, da ie baje v Ljubljani oškodoval več tvrdk, ki so mu dobavljale blago. Ostal je vsem dolžan in kakor zatrjujejo vsi triie delavci, in prerezal žilo dovodnico. Slučajno ie baš v tem trenutku prišel m!mo hlapec Ivana Potokarja iz Višnie gore. Ko je zagledal Ovna krvavega, mu lw prispočil na pomoč in zaklical napadalcu: Pusti ga pri miru! Perca je to tako razburilo, da je napadel še alapca in mu zadal lažjo okoli 3 cm dolgo rano v pleča. Hlapec je iz strahu pred zločincem pobe*-nil in si stem morda rešil življenje. Težko ranjeni Oven se je komaj priplazil do hiše trgovca Mihe Omahna in za.ee-Ijal r Dimnikar Pere me Je zabodel. Oma-hen je težko ranjenega odpelial takoj k zdravniku dr. Fedranu v Stično, ki je obvezal Ovnove rane m ugotovil, da so težke in da je malo upanja, da bi okreval. Ove* se bori s smrtjo. Zločinec je po napadu odšel domov In se umil. Bil je namreč po rokah ves okrvavljen. V trenutni zbeganosti ie pa pozabil v žepu okrvavljen nož. s katerim ie ranil Ovna in z njim je odšel v gostilno. Med tem so bili o zločinu obevščeni že orožniki, ki so Perca prijeli. Mož ie pa odločno tajil zločin in šele, ko so orožniki preiskali njegov suknjič in našli v žepu okrvavljen nož. je dejanje priznal. Ivan Pere. ki rad strahuje svoio okolico, je oženjen in oče enega otroka. je pobegnil z najmanj 60 tisočaki iz Ljubljane. Sedaj poizveduje za mojstrom policija. Policiji so bih prijavljeni pretepi v Rožni dolini, v KolezUi, na Vidovdanski cesti in še iz raznih drugih okrajev, zlasti pa iz bližnje okolice. Več pretepačev je bilo aretiranih, pri enem je policija zaplenila okrvavljen nož. VeČina pretepačev je morala v zapor, tepeni pa pred policijskega zdravnika, da jim je napisal zdravniška izpričevala in izvide o poškodbah. Te dni je policiia v nekem prenočišču prijela že dolgo iskanega Jakoba Hartma-na, rodom z Jesenic, ki je na Jesenicah iz. vršil več sleparij, osumljen je pa tudi številnih tatvin. Zasleduje ga s tiralico radi Hudodelstva tatvine tudi ljubljansko st>-dišče. Policija ga je prijela, ker se ii ie zdelo sumljivo ime, pod katerim se je vpisal v hotelsko knjigo. Vpisal se ie namreč za Jakoba Mosresa Gospod Jaka ie moral hotelsko sobo zamenjati s sodnimi zapori. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 22.805, Berlin 13.53 — 13.56 (13.545). Bruselj 7.9068, Budimpešta 9.9304. Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). Dunaj 8.011. London 275.35 — 276.15 (275.75), Newyork 56.69 - 56.89 (56.79), Pariz 222.55, Praga 167.98 — 168.78 (168.38). Trst 296.45 — 298.45 (297.45). Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 855 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d.. Ruše 250 - 260, Stavbna 50 d., šešir 105 d ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275 35—276.15, Kew-vork 56.69—56.89. Pariz 22155—22355. Milan 296318—298318. Curih 1094.4-1097.4, Amsterdam 22 775—22.835, Dunaj 799.60— 802.60. Praga 168.08—168.88. Budimpešta 002 34—995.34. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.16, Newyork 519.15125, Pariz 20.305, Milan 27.145. Madrid 7655, Berlin 123.60. Dunaj 73.08, Beocrad 9 1 275. Praga 15.36, Bukare&a 3.06, Budimpešta 90.625. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD, dne 16. septembra 1929. -u-\ 2H Železnica - hudičevo delo Kako so pred 80 leti pri frančiškanih pridigali proti železnici in kakšna imena so dajali viden Ljubljena, 16. septembra. Kakor smo že v sobotni Številki pisali, je imela železnica v začetku in rudi še cela desetletja pozneje ogromno nasprotnikov, zlasti pa med vozniki in goatilnttarji ter trgovci ob velikih cestah, ki 10 se upravičeno borili za svoj zaslužek. Da se Je oglasila tudi duhovlčtna, vedno dobra prijateljica premožnih slojev, je torej čisto naravno. V Ljubljani je že spomladi 1. 1850 zaropotala nrižnica v frančiškanski cerkvi, po odmevih v »Novicah« in v »Sloveniji« pa lahko konstatiramo, da je bila naša posvetna inteligenca vendar za napredek, ki ga je ielernica obetala prinesti deželi. Sam konservativni oče Blelweis je tekel preplašen k vladi poročat o strašnem nezakonitem, — morebiti pa samo za to, ker je šlo za nezakonitost — In se je upal patra za tedanje čase nenavadno vehementno napasti celo v svojih »Novicah«, čeprav je bila s tem člankom gotovo zadeta tudi duhovščina na deželi. Vprašanje je danes pač le to, ali je mož, ki je skoval geslo »vse za vero, dom, cesarja«, po nalogu cesarja-vlade nahrulil glasnika vere, ali je pa svobodni duh 1848. leta vplival tudi na njega. Članki so pa zanimivi tudi zato, ker vidimo, da je bilo »po-pravkanje« ter strahopetno preklicovanje pri gotovem stanu že pred 80. leti kaj priljubljeno. Dne 6. marca 1850. so »Novice« poročale: »Cela Ljubljana je polna neke popoldanske pridige pri frančiskanarjih v Ljubljani, v kteri je pridigar železnico »hudičevo delo« imenoval. Čc se je pridigar v pravični jezi razsrdil čez nakladanje blaga v nedeljah in praznikih, bi se ne bil smel tako daleč pozabiti, de je celo napravo »hudičevo delo« imenoval. Ali g. pridigar ni pomislil, koliko nesreče bi znalo iz tega vstati, če bi kak človek po ti pridigi zapeljan, skusil na eno ali drugo vižo to »hudičevo delo« pokončati, misleč, de dobro delo stori?! Taki očitni napčnesti se očitno zoperstaviti je naša dolžnost, in nadjamo se, da naš škof, operaje se na ministrski ukaz, ki prepove, de se pridigarji ne vtiktijejo v politiške reči, so že ojstro prepovedali gospodu nikdar več v take nevarne reči se vtikovati. Ni še vse »hudičevo delo«, kar se enima »hudičevo delo« zdi!« Pri frančiškanih so dolgo premišljevali, dokler ni napadeni pridigar šele 17. marca svojo pridigo na prižnici preklical in popravil, »Novicam« pa poslal popravek, ki so ga priobčile 20. marca 1850. s pripombo, da so po zakonu prisiljene priobčiti ga, kar nam dokazuje, da jc pater železnico res napadel, črlanek se glasi: »Vrednfstvo 7>Novic« je dobilo naslednji sestavek za natis v »Novice«. Že po tiskanih postavah se ne moremo braniti, razjašnjenje gesp. patri v »Novice« djati: še raj-še ga pa zato vzamemo, ker ta govor kaže, de je pridigar pretečeno nedeljo (17. marca) v*e bolj prepričan bil od velike dobrote železne ceste, in je to clo očitno izgovoril. Pismo, ki smo ga od nekiga česti vrednlga gospoda prijeli, se takole glasi: Ker so »Novice« hvale vredno vselej očitno hvalile, očitne napčnosti pa tudi očitno grajale, vedno pa za resnico se potegovale, ne bojo branile razjašnjenje zastran tiste pridige, od katere so poslednjikrat povedale, da je neki pater pri frančiškanarjih Železnico »hudičevo delo« imenoval. Pridigar je pretečeno nedeljo v očitnem govoru to reč takole razjasnil: »Preden danes kerščanski nauk začnem, se mi potrebno zdi, se enkrat od železne ceste v mifćl vzeti Pričakoval sim sicer, de so bo od toga morebiti mnogo govorilo; (zakaj? —) vendar pa nisim mislil, de se bodo moje besede napak za s topi le in obračale. Ker se je pa to zgodilo, kar mi zlo težko de, in so mi clo Ljubljanski slovenski časniki besede podtaknili, ki jih nisem govoril, za svojo dolžnost spoznam, zavoljo hudiga, ki bi iz tega utegnilo priti, na to odgovor dati. Ni res, kar vi ljubi poslušavci, ki ste me zvesto poslušali vsi lahko spričate, de bi bil jez rekel, kakor ljubljanski časnik »Slovenija* pravi, de je Bog hudiča v Eng-lond poslal, de je ljudem v misel dal železno cesto narediti, ampak le to sim rekel, de so jo na Angleškem znajdli. Ravno tako tudi ni res, kar »Novice« pišejo, de bi bil jez železnico hudičevo delo imenoval, ko bi bil pa vender kdo moje besede od hudiča, kterimu je bog dal oblast Jona skušati (Job in železnica?! — opom. uredništva »Novic«) z železnico združil in jo za hudičevo delo imel in bi morebiti potim takim clo. kakor »Novice« prav opomnijo, mislil, de bi železnico brez greha poškodovati smel, takimu krive misli odvzeti, očitno (danes) rečem: de je železnica imenitna in od več strani koristna znajdba človeškiga uma in nje poškodovati bi bila velika pregreha zoper cesarsko, cerkveno in božjo zapoved.« »Novice« so se torej nerade dale preveriti, v naprednejši »Sloveniji« je pa Matevž Cigale ponatisnil »Novice« in udaril še enkrat tako-le: Tako smo jih mnogo, mnogo pripovedovati čuli, djali so namreč, da je pridigar d jal: Kakor je v starem testamentu bog hudiča k Jobu poslal in mu oblast dal itd. ravnotako ga je tudi itd. — Torej na tem vender le nekaj resnice mora biti. Sicer pa pridgarju ne moremo in ne smemo več na perste stopati, ker je svoje besede sam očitno preklical.* Torej: ne moremo in ne smemo . . . » Uren kovač Slovenskih besed « Železnica je narod silno razburila, najbolj je pa spravila v zadrego tedanje jezikoslovce. In jezikoslovec je bil tedaj vsak Slovenec in narodnjak. Nova pridobitev dežele je zahtevala polno novih besed. To je bilo tuhtanja, slovničarenja in dlakocepstva! Čitajmo, kako so težko nalogo reševali v »Novicah-, ki 60 31. oktobra 1849. objavile pod gornjim naslovom članek: »Ko siin uni dan ravno na cestni dvor (Banhof) šel, da bi se do predora ali jjrero-va (Tunel) pri Poganiku (Ko so »Novice« to pisale, je bil tudi most Čez Savo pri Poganiku, ki je sedaj železen, še lesen.) peljal, zadenem iz mesta gredoč na eniga prijatla, od kateriga mi je znano, de včasih hitro kako slovensko skuje. Temu povem, de grem na železnico in mu rečem, de naj mi hitro pove, kako se train (to je tista cela rajda voz, ki se obenim po železnici peljejo) po Slovensko imenuje? Vod peljaj — odgovori hitro in na perste našteva — vlak, pogon, tečaj, derdraj itd. itd. Kako pa, mu rečem daljej — lokomotiv (to je tisti voz s kotlom, ki vse druge za seboj vleče)? Odgovori: pravzaprav, ni natanko po latinskem imenu: krajogibnik, tode po duhu slovenskega jezika boljši z eno besedo: gibon, gibač, gibavs, gibavnik, gibalo, pa tudi vozilnik, vozilo, vo-zarnik, pihavnik, tekavnik, hlapon, vlačon. Kakor vidim — mu odgovorim — ti si uren Slovenski kovač ti imaš dvanajstico (Du-tzend) domačih! — Zato so pa tudi poceni, ml odgovori smehljaje, in nič ne de, če tudi ktera v Savo pade. — E no! mu rečem, kdor ni preveč kočljiv, si bo vendar utegnil kte-ro odbrati, če tudi drugp Savn odnese. K reformi zakona o zavarovan]« delavcev Odgovor ravnatelja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na spomenico predstavništva gospodarskih organizacij mariborske oblasti »Slovenski Narod« je v zadnjih številkah priobčil spomenico »predstavništva gospodarskih organizacij mariborske oblasti«, katera vsebuje mišljenja in predloge teh krogov k reformi socialne zakonodaje, pred vsem zakona o zavarovanju delavcev. V interesu splošnega slovenskega ugleda, ki je dosedaj nam Še vedno dajal pečat resnosti in solidnosti pri gledanju na vsa javna vprašanja, je, da moram k spomenici napisati nekaj pripomb. To se mi zdi potrebno tudi radi tega, da ne napravimo tam doli na jugu vtisa, da s spomenico soglašamo. S spomenico ne more soglašati niti naše gospodarstvo samo, ker je ono po svojih predstavnikih v obeh "oblastih že pogosto prav krepko podčrtalo prav nasprotna naziranja. Na gosodarskih sestankih in konferencah so govorjene besede o naši socialni zakonodaji vedno vendarle Imele tudi neko razumevanje za socialne potrebe delavstva. Spomenica pa negira vsak smisel za socialne potrebe in zavrača vsako materijelno sodelovanje gospodarstva pri našem socialnem zavarovanju. Nikdar in nikier iz vrst gospodarstva ni prišla zahteva, »naj zavarovalne prispevke plačuje zavarovanec sem«. Kljub teg zahtevi pa predstavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti zahteva, naj se »poslovanje v okrožnih uradih vrši pod vodstvom iz vseh vrst delojemalcev in delodajalcev izvoljenega ravnateljstva«. Milo rečeno: ta zahteva Je zelo krepka brca delavstvu, katero naj prispevke plačuje samo, o uporabi prispevkov pa naj soodlo-čuje tudi oni, ki ni ničesar plačal. Taka zahteva ne more nikjer napraviti vtisa resnosti. Ista je tudi v ostrem nasprotju ne samo s splošnimi in po celem svetu priznanimi socialnimi načeli, ampak tudi v nasprotju z vso socialno tendenco sedanjega režima. S to zahtevo je predstavništvo izreklo svoj popolen desinteresement na zdravju našega delavstva, in s tem tudi na zdravju naroda sploh, kakor da bi moglo naše gospodarstvo napredovati brez krepkega zdravja delavstva. Nikdar, odkar se v svetu vsaj malo uveljavljajo kulturna in demokratična načela, ni iz vrst gospodarstva še prišel glas, da gospodarstvo na uredbi socialnega zavarovanja sploh noče materijelno sodelovati. Vedno je šlo le za intenziteto tega sodelovanja. Spomenica hoče iz obveznega zavarovanja za slučaj nezgode izvzeti tudi one stroke, »v katerih se nezgode sploh ne dogajajo ali le skrajno redko«. Po logiki spomenice naj se zavarovanje omeji Ie na konkretno povsem gotove nesreče, t. i. zavarovanje naj obsega Ie nevarne rizike. Pustimo ob strani vse nelogičnosti, ki iz te zahteve izirajo, podčrtam le eno: nezgode nikdar nfe počivajo in če v obratu deset, dvajset let ni bilo nezgode, prinese enajsto, enaindvajseto leto prav težke nezgodne slučaje O tem nas praksa uči. Kdo jih bo kril? Spomenica prezre osnovno jedro vsakega zavarovanja, zlasti socialnega. Ono more biti le takrat poceni, ako sloni na najširši rizikovi vzajemnosti. Prav je imel dr. VVindischer, ko je na proslavi zagrebške trgovske zbornice tožil o pomanjkanju čuta solidarnosti v našem gospodarskem svetu. Spomenica ne prizna niti za nezgodno zavarovanje dolžnosti gospodarstva, da bi Isto nosilo premije samo: tudi te pre- mije naj plača delavec sam, potem ko smo mu vzeli tudi vsak dober riziko. Naše gospodarstvo sicer stroje zavaruje in plačuje tozadevne premije samo, življenja ljudi, ki iz mrtvih strojev trgajo gospodarske dobrine, pa ni pripravljeno zavarovati! Proti takim naziranjem se mora dvigniti vse, kar hoče, da doma in v tujini veljamo kot kulturni narod! Skozi spomenico se vleče rdeča nit tožbe, da Je danes uprava zavarovanja predraga Kljub tej zavesti Pa spomenica hoče upravljanje zavarovanja še bolj podraiiti: hoče imeti več okrožnih uradov, poleg tega zahteva posebne upravne odbore pri poslovalnicah, katere naj na svojem področju predstavljajo samostojno rizikovo skupnost (in to kljub raznim predpostavkam), spomenica zahteva ustanovitev posebnh samostojnih zavodov za izvajanje zavarovanja za slučaj bolezni, posebne zavode za nezgodno zavarovanje in še posebne zavode za starostno in onemoglostno zavarovanje. Te zahteve pomenilo, da bi se zavarovanje najmanj petkrat podražilo! Spomenica je tudi drugače polna zmot. Socialno zavarovanje Je tako važna in resna stvar, da na predpostavki zmot dobre reforme ne bomo dosegli. Spomenica n. pr. trdi, »da so prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje eno največjih bremen za pridobitnike« Analiza dohodkov in izdatkov dokazuje nasprotno: gospodarstvo ima od zavarovanja mnogo več koristi, kakor znašajo bremena. To analizo bo okrožni urad podrobno predoči! v letošnjem letnem poročilu, katero je že v tisku. Spomenica noče videti razbremenitve v dejstvu, da sme gospodarstvo del prispevkov prevaliti na delojemalca, ker mora za to plačevati višje mezde«. Povprečna mezJa v Sloveniji znaša samo Din 25.—. Kako more pri tem znesku biti utemeljena trditev, da bi bila brez zavarovanja ta mezda še nižja! Le nasprotno je res! Spomenica tudi na problem upravnih stroškov ne gleda pravilno. Podrobna analiza upravnih stroškov bo istotako podana v letnem poročilu. Tu bo razvidno, da je uprava okrožnega urada skrajno ekonomizirana in da urad posluje z najnižjimi realnimi upravnimi stroški. Uprava ne odgovarja za to, ako ima za osnovo svojih dohodkov samo Din 25.— dnevne delavčeve plače in ako tako nizka osnova tvori primerjalni kriterij za odstotek režijskih stroškov. Uprava tudi ne more za to, ako pri nas ni velikih industrij s koncentriranim velikim številom delavstva; pri nas odpadejo na enega poslodavca le 4 zavarovanci. Taka struktura gospodarstva zahteva pač dražjo upravo, kar je jasno. Da bi imel pri nas npr. avstrijske mezde i:i kompaktnost delavstva, bi upravni stroški ne znašali 12%, kar spomenica kencedira, ampak manj kakor 10%. Prav je, ako o problemih zavarovanja govorimo in pišemo. To, kar rečemo, pa mora biti stvarno, izgovorjeno na podlagi temeljitega poznanja stvari same. Vse drugo je stvari le v škodo — nam pa ne v čast. Dr J. Bohinjec. Lep praznik sokofskega dela Zlet Ljubljanske sokolske župe na Viču — Impozantna povorka Sokolstva in vojske — Veličasten nastop na telovadišču Ljubljana, 16. septembra. Ob izredno lepem vremenu ee je vršil včeraj II. zlet Ljubljanske sokolske župe na Viču, v proslavo 20letnice tamošnjega Sokola in sokolske župe Ljubljana. Viski Sokol, pod katerega vodstvom so se vršile priprave za župni zlet, je bil docela kos svoji nalogi v vsakem pogledu. Lepo in okusno okrašeno telovadišče in veselični prostor sta napravila na vse poeetnike najugodnejši vtis, za kar gre priznanje vsemu članstvu, ki je sodelovalo pti pripravah pod vodstvom neumornega br. Lipeta Kosca. Župni zlet je bil celodneven z župuimi tekmami, povorko in javno telovadbo. Ze v soboto zvečer so prihajali tekmovalci in tekmovalke iz oddaljenejših društev, da se udeleže tekem v nedeljo zjutraj. Tekme so ee pričele tečno ob 6. zjutraj pod vodstvom župnega načelnika br. Stane Vidmarja iu s sodelovanjem župnega tehn. odbora. Tekem 60 se udeležila društva v dokaj častnem šte- ] vilu, pogrešali pa smo nekatera, o katerih vemo, da imajo zelo debre tekmovalce ozir. tekmovalke. Tekme so v splošnem uspele zelo dobro, v dobri disciplini in moremo biti z doseženimi rezultati zadovoljni. Po tekmah so se izvršile skušnje za popoldanski nastop, ki so uspele zelo dobro. Povorka Sokolstva in vojske je bila določena za popoldne ter so se kmalu po 13. pričela zbirati pred Mestnim domom posamezna župna društva in vojaštvo 16. art. polka. Točno ob 14. je dal župni načelnik br. Stane Vidmar znak za pohod, nakar se je razvila izpred Mestnega doma impozantna povorka, ki je vzbudila po Ljubljani občo pozornost. Na čelu povorke je jezdila sok. konjenica a svojim praporom, sledila je godba »Slogam, savezni prapor z starešinstvom JSS in sokolske župe Ljubljana, vojaki (10Q) 16. art. polka v polni bojni opremi, nato So-kolstvo po društvih s svojimi prapori. V povorki je korakalo nad 360 članov v kroju z 20 prapori. Povorko je zaključila baterija gorskih topov. Po vseh ulicah, koder je šla povorka, se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki se je priključilo povorki na Vič. V vzornem redu je prišla povorka kmalu po pol 3. pop. do vhoda v viško občino, kjer je bil prirejen Sokolstvu in vojski veličasten sprejem. Pri krasnem slavoloku v Rožni dolini je čakal goste viSki Sokol s praporom in mnogoštevilnim občinstvom. Vojsko in Sokole so obsuli s cvetjem. V imenu viškega Sokola je pozdravil goste starosta br. M e-6 e e, zahvalil pa se je za prisrčen sprejem župni starosta br. M a r 011. Članice v okusnih narodnih nošah so okrasile vse prapore z venci, nakar je povorka med pokanjem topicev in viharnimi cvacijami Sokolstvu in naši junaški vojski krenila po Rožni dolini in Glincah, ki so bile vse okrašene z državnimi in narodnimi zastavami, pred viški Sokolski dom, kjer je bil razhod. Medtem se je pričelo polniti obširno telovadišče, ki je bilo mahoma zasedeno do zad-nega kotička. Gledalčev ee je zbralo nad 3000. Na severni strani telovadišča je bila postavljena okusno okrašena Častna tribuna, na kateri so zavzeli svoja mesta komandant dravske divizije div. general Sava Trilković, zastopnik vel. župana vi. svetnik dr. »vetek, predsednik višjega deželnega sodišča dr* Rogina, zastopnik žel. dir. inspektor Zupani?, za mestno občino ljubljansko dr. Rupnik, komandant 16. art. polka polkovnik Jovanori*, komandant 52. peš. polka polkovnik Bulic, zastopnik JSS podetarOsta Kajielj, tajnik dr. Fux, načelnik dr. Murnik, predsednik JNU Stanko Virant, vi§ki Župan Petrov«*, častni in ustanovni član viškega Sokola br. Praprotnik in mnogi drugi odlični gostje. Točno ob pol 4. je dal župni načelnik br. Vidmar znamenje za pričetek javne telovadbe. Prvi so prikorakali na telovadišče burno pozdravljeni člani (nad 150), ki so prav dobro, v lepem kritju in skladno izvedli dr. Murnikove proste vaj« za vsesokolski tlet v Beogradu. Dasi so bili svoječasno izneseni pomisleki proti dr. Murnikovim vajam, da so pretežke, so dosegle pri javni telovadbi popoln uspeh. Po Slanih je nastopila moška deca (140), ki je predpisane Župne prost* vaje izvedla prav dobro, skladno in uravnano, še boljši pa je bil nastop Ženske dece (9$) z župnimi prostimi vajami. ObClnstvo je oboji deci priredilo živahne ovacije. Pri orodni telovadbi je nastopilo 10 vrst in vrsta moškega naraščaja Sokola II. v >Odbojki~. Vse vrste so pokazale lep napredek, zlasti sta se odlikovali vrsta Ljubljanskega Sokola na drogu in vrsta Sokola II. na krogih. Toplo pozdravljena je bila ludi vrsta sokolskih veteranov iz Ribnice, ki je pred častno tribuno nastopila v skokih čez kozo. Po orodni telovadbi je ženski naraščaj (96) izvedel proste vaje za leto 1930 zelo gracijozno in skladno ter žel zasluženo pohvalo, enako Častno =e je odrezal moški naraščaj (96) z zletnimi prostimi vajami za Beograd. Oba naraščaja sta bila predmet viharnega odobravanja. Burno pozdravljena in aklamirana je nastopila naša junaška vojska. V polni bojni opremi je pod vodstvom podpor, br. Habjaniča izvedlo 100 vojakov 16. art. polka tri vaje s puško na Štetje strumno in skladno, ki so zadivile vse občinstvo. Po vajah je vojaštvo defiliralo pred občinstvom in dostojanstveniki, kar je zneva navdušilo množice ter ovacije naši hrabri vojski kar niso hotele prenehati. Po vojaštvu je nastopilo 134 članic, ki so zletne proste vaje izvedle skoro brezhibno, nakar so zopet burno pozdravljeni nastopili člani nad 260 s tremi župnimi prostimi vajami, ki so izpadle zelo dobro. Na telovadišče so nato prikorakale Članice in naraščaj, nakar je raz načelniške tribune pozdravil zbrano Sokolstvo in občinstvo župni starosta br. Nande Marolt. V zanosnem govoru je kratko orisal delo Ljublj. sokolske župe v njenem 201etnem obstoju pred in po vojni, bodril je Sokolstvo k nadaljnemu še intenzivnejšemu delu za prospeh naroda in človeštva, zahvalil se je junaški vojski za sodelovanje povdarjajoč, da pojde Sokolstvo vedno ramo ob rami z našo vojsko. Z vzklikom na najvišjega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je zaključil br. starosta svoj govor, nakar je godba zaigrala državno himno, ki jo je vse občinstvo stoje poslušalo. Sledila je najlepša točka obširnega programa, simbolična scena >Mrtva baterija«, ki so jo izvedli vojaki 16. art. polka pod vodstvom svojega komandirja por. br. Pileriea, Scena, ki predstavlja junaško borbo naše vojske do zadnje kaplje krvi, je napravila na vse zelo globok vtis. V skrajni tišini in napetosti je pričakovalo občinstvo pričetek scene. Po razdelitvi posameznih vojaških odredov je dal por. Piletić znamenje za pričetek. Zagrmeli so topovi, strojne puške, eksplodirale so bombe, petarde in rakete, pričel se je boj. V gostem dimu se je v streljačkem stroju pomikal sovražnik proti bateriji, katere se je hotel za vsako ceno polastiti. Junaško se je držala baterija, po bojnem polju leži že večina mrtvih borcev, a branitelji baterije kljubujejo do konca. Mnogo močnejši sovražnik jo po napornem jurišu premaga. Poslednji branitelji omagajo in obleže ranjeni in mrtvi na bojnem polju Boj je končan, ranjene vojake pobirajo bolničarji, samo mrtvi ostanejo na polju. Tedaj pa se pojavi ranjeni vojak (por. br. Piletić) s težko rano na glavi, brez desnice, opiraje se z levico na puško. Milo in sočutno pregleduje svoje mrtve tovariše, ustavi se pri enem, pri katerem najde pismo, v katerem ga mati bodri, da junaško pade za domovino. Ranjeni vojak se skloni k njemu, ga poljubi in mu želi sladki pokoj v domači grudi, nakar zapusti bojišče. Scena je bila med viharnimi ovacijami zaključena. Javna telovadba, ki je trajala nad dve uri, je pokazala, da je sok. župa Ljubljana v vsakem pogledu v zadnjem času mnogo napredovala, ves obširni program se je izvršil točno v vzornem redu in dobri disciplini, ki ni bila nikjer kršena. Zupi in Sokolu na Viču iskreno čestitamo! Po javni telovadbi se je vršila ob ogromni udeležbi velika narodna veselica, ki je v splošno zadovoljstvo potekla do poznih večernih ur. ... t. V restavraciji. — Gospod plačilni, naročil sem biftek k la mode. Toda ta le ni a la mode. — Kako to? — Tale las v njem je dolg, a zdaj So v modi kratki lasj** KOLFDAR Dj;'cs: PoaedsJjtk, 16, septembra l'O^. KatOličaad: Ljudmila, pravoslavni: 3. septembra, Joaniki it DANAŠNJE PRIKLOITVL Kino Matica: Potočnik Njenega Vu I stva (SvetiiJav Petrovič). Kino Ideta/« Oni, ki fhrt <«A ulice. DK2URNE LKKARNE Danes: Bahovec, Kongrcaoi trg. 1'stur Sv,. Petra cc^ta, Hočevar. > odttja Si*ka. Turistom, šolam, avtobusom, gostilničarjem in drugim bi bilo zelo v prid, ako izide moj VIII., doslej največji v slovenskem jeziku tiskani vodnik: Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. Knjiga bi obsegala okrog 160—180 drobno tiskanih strani z opisom najlepših m najzanimivejših naših izletnih krajev, priložena bi ji bila lepa pregledna kart.. SI -venije (1:750.000- v petih barvah ter — ako najdem dovolj umevanja — tudi: Pregled avtobusnih prog in zelo praktičen Gostilničarskl adresar t. j. seznam priporočljivih hotelov, gostilen, penzijonov, kava-ren itd. z najvažnejšimi podatki, ki zanimajo popotnike, iz vseh krajev, ki iih opisuje in omenja vodnik. Ker sem prisiljen izdati ta vodnik v samozaložbi in zahteva vsaka tiskarna dttM -lo garancijo, predno bi pričela tiskati, zato vljudno vabim p. t. turiste. Šolska vodsua ter drugo občinstvo, ki bi hoteli naročiti vodnik (In se še niso vpisali v nabiralno polo), da mi blagovolijo sporočiti njih obvezno naročilo po dopisnici s točnim, čitljivim naslovom, da se vem ravnati: aH morem vsaj deloma pokriti ogromne tiskovne stroške i. dr. režije, ali pa moram vsled nezadostnih sredstev svoj namen opustiti. V subskripciji znaša znižana cena vodniku za vezan z vod Din 50, za boširan izvod pa Din 45. Naročila naj se naslovi na avtorja: Rud. Badjura, Ljubljana, veliko županstvo. Na izdaji omenjenega vodnika pa niso interesiram zgolj turisti, temveč v veliki meri tudi avtobusna podjetja ter hotelirji in gostilničarji, ki bodo imeli od vodnika največ gmotnih koristi, saj Jim bo ta vodnik privabljal sleherno leto več izletnikov. Vljudno jih torej prosim: ne odklanjajte vabil na naročbo malih oglasov, da bosta oba seznama, tako Avtobusni pregled kakor tudi Gostiiničarskl adresar čim popolnejša. S skromnimi prispevki si v tej knjigi lahko omogočite uspešno reklamo, ne protivite ve torej vašim lastnim koristim! Ako pojde vse po sreči, izide vodnik še letos. Avtor. — Posojila na drž. vrednostne papirje daje podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani vsem interesentom in sicer na obveznice 7% investicijskega posojila, 2}<% ratne Štete in 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Vsakdo lahko dobi posojilo na poljubno število obveznic, vendar je treba za posojilo na več kot 100 obveznic vložiti nekolkovano prošnjo na upravo podružnice Poštne hranilnice, ki pa je v par dnevih rešena. Na 1 obveznico 2J4% ratne štete daje Pofctna hranilnica 800 Din posojila, na 1 obveznico 7% investicii-sega posojila v nomin. vrednosti 100 Din daj> 70, na 1 obveznico 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnoSajev v Bosni in Hercegovini pa 40 Din. Posojilo je kratkoročno, t i. dovoljuje se za dobo 3 mesecev, vendar se lahko po preteku te dobe zopet podaljša. Obresti, ki se plačujejo za vsake 3 mesece v naprej, znašajo 7% na leto; razen teh je treha plačati še provizije na 3 mesece, tako da znašajo faktično stroški za posojilo skupaj &% na. leto. Kolkovina na zastavne liste se plača po lestvici samo enkrat ob izdaji posojila in znaša n. pr. za 1200 Din potajila le 2 Din. Kaznovana. Sosedovi so bili letos na rrviieri in zavifli so tuđi v r®railnioo v Monaku. — Postasiim svok> srečo in stavim na svoja leta, — je dejala gospa. Stavila je na 24, zadala je pa Številka -VI. — Praiv se t! godi, je zagodrnial gospod, — oe bi bila stavila res n:i svoja leta, bi bila morda dobila. Izpričevalo. Gospodinja nariše sJuikinji izpričevalo: Vodila ie pri nas gospodstvo, tkinj'ige im razuzdano življenje. Nadomestilo. — Povozil sem va&o mačko, gospa, in prihajam, da vam k) nadomestim. — Hvala, toda dvomim, da znate loviti misn. Zapravljiva Američanka. — Čudim se, da; ti daje mož vedno denar. Kafko naprajviŠ to? — Zelo enostavno. Kadar mi zrna ujka denarja, mu zagrozim, da se vrnem v Ameriko k mamici 'n takoj mi da denar za potne stroške. Na letovišču. — Gospodična, prisegam, da vas bom večno ljubil. — To bo težko, ker se vrneva z mamico že jutri domov. V kopališču. — Vi ste učitelj plavanja? — Da, gospod. Želite, da naučim tudi vas? — Za vsako uro se plača vnaprej 30 Din. — Zaikaij pa vnaprej? — Zato, ker bi urtegmlli utoniti. Stev 2 M •SLOVENSKI NAROD, dne 16. MpjMftjj 1933. Stran 3 Dnevne vesti. — Kongres narodnega delavstva v Kranju. Kakor smo že poročali, se vrši v nedeljo 6. oktobra v Kranju kongres narodnega delavstva, katerega priredi Narodno strokovna zveza, ki bo imela dan preje istotam delegatsko zborovanje. Za kongres se vršijo velike predpriprave. Udeležbo na tem kongresu so obljubili zastopniki Československe obec delnicke v Kra-gi, zastopniki Organizacije nacionalnega delavstva iz Splita in drugih krajev. Na kongresu bosta dva prav zanimiva referata in sicer bo poročal dr. Joža Bohinjec o starostnem in brezposelnem zavarovanju in Ivan Tavčar o sedanjem stanju delavstva in njegovih zahtevah. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze bo te dni razposlal vabila in izkaznice za polovično vožnjo. Ce bi kdo vabila ne prejel, naj se obrne na tajništvo NSZ, palača Delavske zbornice. Narodno delavstvo pozivamo, da se v velikem številu udeleži svojega kongresa. — Razpisana učna mesta. Gimnazijski kuratorlj privatnih viš. razredov na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti razpisuje za šolsko leto 1929-30 šest učnih mest. Gre za predmete, ki se poučujejo v višjih razredih realne gimnazije. Prosilci naj vlože prošnje nemudoma pri ravnateljstvu realne gimnazije v Murski Soboti. Zajamčeni so službeni prejemki 1. kategorije. — Iz odvetniške službe. V imenik odvetniška zbornice za Slovenijo v Ljubljani je bil vpisan Josip 2mavec s sedežem v Ljutometu. — Češkoslovaški konzul v Zagreba dr. J. Andrial je premeščen v zunanje ministrstvo. Kdo pride na njegovo mesto, še ni znano. — Nov list v Beogradu. V soboto je začel izhajati v Beogradu tednik »The Balkan Times«. To je prvi list v angleščini na Balkanu. Lastnik in urednik je M. Kozma. — Iz carinske službe. Premeščeni so iz Maribora v Kotoribo carinik Vekoslav Sla-vič, iz Ljubljane v Kotonbo carinik Vlado Kramer, iz. Gor. Radgone v Metković carinik Vitko Brolih, iz Zagreba v PranovO carinik Josip Jevnikar, iz Raba v Gornjo Radgono carinik Božidar Klobučar, iz Koprivnice v Gornjo Radgono carinik Josip Ivančan; v višjo skupino so pomaknjeni cariniki Anton Berlot v Beogradu, Anton Pezclj v Dubrovniku, Bogomir Jarc v Zagrebu, Milorad Storf v Ljubljani, Mirko Kogej v Mariboru, Alojz Jarc v Splitu, Franjo Žic v Subotiei, Adolf Ponlkvar na Sušaku, Viktor Kobal v Virovitici in Franc Vidic v Kotoribi. — Izenačenje češkoslovaških legionar* jev v Jugoslaviji z našimi dobrovoljci. Združene organizacije v Jugoslaviji biva-jočili češkoslovaških Ilegionarjev so se obrnile na vojno ministrstvo s DroŠnjo, da bi bili češkosolvaški legionarji izenačeni z našimi dobrovoljci. Te dni se 1e zglasila pri ministrstvu vojske in mornarice legionarska deputacija, kateri je minister izjavil, da bo prošnji češkoslovaških legionar-jev ugodeno. Češkoslovaškim legionarjem bodo priznane iste pravice, kakor jih imajo naši dobrovoljci. — Iz državne službe. Za profesorja na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je imenovan profesor na državni trgovski akademiji v Ljubljani Ivan Gruden. — Svetovaclavske svečanosti v Pragi. češkoslovaški narod se pripravlja na pro* slavo tisočlernice sv. Vaclava, ki se bo vršila od 22. do 30. t. m. Inozemski udeleženci svetovaclavskih svečanosti v Pragi imajo polovično vožnjo na železnican od češkoslovaške meje do Prage in nazaj. Za obisk drugih svečanosti na ozemlju CR imajo udeleženci poleg te ugodnosti še 33 odstotni popust na železnicah. Legitimacije se dobe pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani. — Nov kazenski zagovornik. V imenik kazenskih zagovornikov za območje viš. dež. sodišča v Ljubljani je bil vpisan notarski namestnik v Gornji Radgoni Makso Menhart. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo so biii vpisani zdravnik zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani dr. Mu-stafa Mujbegović, zdravnik Higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Karel Petrič, zdravnica za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani dr. Anča Konvalinka in zdravnik splošne bolnice v Ljubljani dr. Maks Kremžar. — Razpust društva. Olepševalno društvo v Konjicah je razpuščeno. ker nima pogojev za pravni obstoj. — Nova lekarna v Mariboru. Javna splošna bolnica v Mariboru ie zaprosila, naj se ji podeli koncesija za obratovanje zavodske lekarne s stajališcem v javni bolnici v Mariboru za kritje lastnin lekarniških potreb. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 22. do 31. avgusta je bilo v ljubljanski oblasti 17 slučajev tifuznih bolezni, 4 griže, 70 Škrlatinke, 2 ošpic. 27 davice, 7 dušljivega kašlja, 5 šena, 2 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 2. do 8. t. m. Ie bilo v ljubljanski oblasti 9 slučajev mehur-castega izpuščaj goved, 21 svinjske kuge, 39 svinjske rdečice, 6 perutninske kolere in 1 luŽtavca; v mariborski oblasti je bilo 9. t. m. 54 slučajev svinjske kuge, 24 svinjske rdečice, 3 čebeme gnilobe. 1 vranične-ga prisada in 1 šuštavca. — Iz »Službenih Novln«. »Službene Novine« št. 215 t dne 14. t. m. objavljajo v posebni prilogi izpremembe In dopolnitve v trošarinskem pravilniku. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 92 z dne 14. t. m. objavlja zakon o dr« žavnem nadzorstvu nad poslovanjem lir* validskih družb. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države več ali manj oblačno. V Sarajevu in Skoplju je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Beo* gradu 28.3, v Splitu 28, v Zagrebu in Sarajevu 25, v Ljubljani 24.1, v Mariboru 22, v Skoplju 21 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.5 mm. temperatura je znašala 11.5. — Brezvestno početje. Te dni se je vračal neki ljubljanski motociklist ponoči iz Kamnika proti Ljubljani. Na cesti med Kamnikom in Motnikom je ležal po širini čez cesto debel hlod. V zadnjem hipu se je posrečilo motociklistu motor ustaviti in preprečiti nesrečo. Ker se je na omenjeni cesti pripetilo Že več takih slučajev, opozarjamo orožniško komando, naj se pobriga in izsledi nevarne zlikovce, ki že dolgo nemoteno ogrožajo motocikliste in avtomo-biliste. — S kolom po glavi. Ko se je snoči vračal Primož Dolinšek iz Kokre iz gostilne domov, ga je nekdo počakal v zasedi in ga večkrat udaril s kolom po glavi. Dolinska so s precej težkimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnico, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki — Dve nesreči. Steklar Vinko Poš iz Hrastnika Je med vožnjo v vlaku tako nerodno ravnal, da je zašel z roko med dva vagona in si jo zlomil. Prepeljali so ga v bolnico. — V bolnico je morala tudi Pranja Presen iz Šenčurja nad Kranjem, katero je na paši podrl In težko poškodoval konj. — Poskusen samomor Ljubljančanke v Varaždinu. V petek zvečer je našla Marija Zidaričeva v drevoredu blizu glasbenega paviljona v Varaždinu na klopi ležečo neznano mladenko, ki se je zvijala v krče* vitih mukah. Bilo je jasno, da gre za poskusen samomor. Slučajno je prišel mimo zdravnik dr. Aleksander Ernst, ki je odredil, da so mladenko takoj prepeljali v njegovo ambulanto, pozneje pa v bolnico. Tam so ugotovili, da gre za Ano Kraiger-jevo, rodom iz Ljubljane. Mladenka je žrtev brezvestnosti nezvestega ljubimca, ki jo je zapustil z otrokom vred. Dekle je v obupu pilo lizol. V bolnici so ji izprali želodec in je Že izven nevarnosti. — Ljubavni roman mlade vdove. Pred subotiškim sodiščem se je te dni vršila senzacijonalna razprava. 271etna vdova Etelka Molnar se je morala zagovarjati radi izsiljevanja in poskušenega atentata na dr. Singerja. Pri razpravi je mlada vdova, ki je pri dr. Singerju služila kot bolničarka, izpovedala, da jo je zdravnik okužil in da je zahtevala od njega 5000 Din za le-čenje. Ker ji denarja ni hotel dati in ji tudi ni hotel izplačati plače, je streljala nanj. Samokresa ni namerila nanj, ker ga je hotela samo prestrašiti. Vdova tudi zatrjuje, da jo je hotel zdravnik ubiti. Obtoženi zdravnik dr. Singer zanika vsa očitana mu dejanja. Zanimiva razprava se nadaljuje, ker mora sodišče zaslišati več prič. — Pet let ječe radi uboja. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je te dni vršila razprava proti delavcu Bošku Devetlaku iz Binejeveža, ki je v noči od 3. na 4. julija udaril s kamnom po glavi nočnega čuvaja Barunove Žage Rašida Huremoviča in oddal tri strele nanj. Huremović* ie poškodbam podlegel. Devetlak ie hotel krasti deske na dvorišču, čuvaj ga je pa zasačil in da ga prestraši, ie oddal par strelov v zrak. Devetlak se pa ni ustrašil, marveč je skočil k čuvaju, mu vzel samokres in streljal nanj. Sodišče je Devetlaka zaradi zločina uboja obsodilo na 5 let ječe, državni pravdnik je pa radi prenizko odmerjene kazni vložil priziv. — Svinja iigrizla otroka, V hiši Mare Mendina, seljaka v Gabajevi gredi pri Koprivnici, so ostali v petek otroci sami doma. Najmlajši otrok, 5mesečna Jovanka, je ležala na podu. V sobo je prišla 6vinja in je otroku izgrizla obraz. Odgriznila je otroku zgornjo ustnico in ga težko poškodovala. Malo Jovanko so prepeljali v bolnico. — Pijanec utonil v morju. Pri Šibeniku so te dni potegnili iz morja 341etnega Boža Digica. Komisija je ugotovila, da gre za nesrečo, kajti na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. Nekatere priče eo izpovedale, da je Digič pregloboko pogledal v kozarček. Tudi v petek eo ga videli pijanega. — Uboj radi dekleta. V mostarskem selu Dragomanoviči je bila te dni cerkvena proslava, na kateri sta se sprla seljaka Ivan Solde in Ante Cigić radi dekleta. Oba sta namreč zalezovala eno dekle, ki pa je bilo bolj naklonjeno Cigiću. Solda je bil na tekmeca zelo ljubosumen in na cerkveni proslavi je namenoma izval prepir. Med prepirom je nenadoma potegnil nož in sunil nasprotnika v prsa. Nesrečni Cigič je kmalu poškodbi podlegel, Soldo pa so orožniki aretirali. Cevapčiči in arabske plesalke. -Jugoslovanski liste poroča, da je te dni prispela v Sarajevo večja družba Švicarjev iz Curiha, ki so si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Zvečer jih je Putnikov zastopnik vodil po mestu. Tujci so hoteli videti tudi arabske plese. Zastopnik Putnika jih je vodil po ratnih lokalih, domov grede pa so se ustavili pred lokalom z napisom »čevapčičk. Dejali eo, da bi radi zavili tudi v dotični lokal. Bili so pa razočarani. Zastopnik Putnika jih je vprašal, zakaj jim lokal ne ugaja. Švicarji so mu odgovorili, da so bili prepričani, da eo cevapčiči arabske plesalke. — Pri slabosti Je naravna »Frani Josef- ova grenčicac prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz-Josef-ove vode«, ki ie zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. Dobi se v vsen lekarnah, drogeriiah in spec. trgovinah. 1-L Iz Ljubljane —lj Glavna skupščina Srpske pravo« slavne cerkvene občine v Ljubljani. Včeraj je imela ljubljanska Srpska pravoslavna cerkvena občina svojo skupščino, ki se je vršila ob pol 11. dopoldne v dvorani Kazine. Skupščino je otvoril in vodil podpredsednik glavnega odbora g. Emil Do* brič. Po poročilih funkcionarjev glavnega odbora je skupščina odobrila računski zaključek, ki izkazuje 318.350.47 Din premoženja občine, ki je razdeljeno v različna njene fonde, od katerih je največji oni za gradnjo cerkve. Po poročilu nadzorstva je skupščina izrazila blagajniku občine g. Severju svojo zanvalo in podala absolu-terji. Odbornik g. ing. Otahal je podal zanimivo poročilo o predpripravah za grad-bo cerkve. Z navdušenjem in zahvalnostjo je vzela skupščina na znanje sklep mestnega občinskega zastopa Ljubljane, da se podari občini zemljišče v Trubarievem parku za zgradbo cerkve. Ing. Otihal je poročal dalje, da je občina prejela od ministrstva pravde več osnutkov cerkva, med katerimi ima izbrati osnutek za svoio cerkev. Skupščina In glavni odbor sta soglasno osvojila osnutek beograjskega arhitekta Korurtoviča, ker ie njegov osnutek najboljši in najbolj odgovarja zahtevam občine, da bodi cerkev zidana v bizantinsko-srbskem stilu. Skupščina je z zahvalo vzela na znanje mnenja Kluba arhitektov In Udruženja jugoslovenskin inženlera I arhitekta, sekcije Ljubljana, v pogledu osvojitve enega izmed doposlanih osnutkov cerkva . Po referatu g. ing. Otahala je skupščina z navdušenjem osvoiila predlog glavnega odbora, da bodi ljubljanska pravoslavna cerkev posvečena slovanskim apostolom sv. Cirilu rn Metodu in spominu blagopokojnega velikega kralja Petra Osvoboditelja. Tudi je skupščina soglasno osvojila predlog glavnega odbora, da se naprosi za pokrovitelja odbora za gradbo cerkve Nj. Vis. princ Andrej. Končno je skupščina izbrala novo upravo in soglasno izvolila za predsednika ljubljanskega proto g. Dimitrija Sv. Jankoviča. katerega izvolitev so skupŠčinarji sprejeli z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Emil Dobrič, trgovec v Ljubljani in 12 članov glavnega odbora. Skupščina je bila ob 12. uri zaključena. —lj Tovorne vožnje mestnega magistrata za prihodnje leto. Mestna občina ljubljanska razpisuje tovorne vozni e mestnega magistrata za leto 1930, v kolikor bi ne zadoščala priprega mestne pristave. Ponudbe je treba vložiti pri mestnem gradbenem uradu najkasneje do 18. t. m. do 11. ure. NUDIMO KREDIT VSAKOMUR! Manufaktura J o a i p Plan kar, Ljubljana Otresite se predsodkov in zahtevajte neobvezen ogled nate bogate kolekcije! ___-ada "^H Bav —lj Zaključek Jesenskega porotnega zasedanja. V soboto popoldne je bila končana zadnja obravnava jesenskega porotnega zasedanja. Obravnaval se je uboj v Si- * vasi lasje postanejo lahko tako lepi, da jih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti mehki kot svila in se ne smejo sprijemati, imeti morajo lesk svile, ki ga imajo običajno zdravi lasje. Uporabljajte tudi Vi Elida Shampoo, kakor to delajo druge negovane žene. Eficfa Shampoo naredi lase veliko bolj košate fn meMce kot svila, da jim lep moten lesk in nežen duh. ELIDA SHAMPOO ški. Porotniki so vsa prašanja glede krivde zavrnili In obdolženec Ivan R. ie bil oproščen. V decembru se bo vršilo še zimsko zasedanje, ki bo zadnje v Ljubljani, kajti po novem zakonu bo porota v naši državi sploh odpravljena. —lj Ljubljanski gledališki abonma. Za novo gledališko sezono 1929-30 se ie priglasilo veliko število starih, pa tudi mnogo novih abonentov, kar kaže veliko zanimanje ljubljanske publike za novo sezono. Po predpripravah in po skrbno izbranem repertoarju sodeč bo nova sezona tako v drami kakor v operi v resnici prav dobra. S pestrim repertoarjem hoče uprava zadovoljiti vse prijatelje našega gledališča. Ker je še nekaj parternih, balkonskih in galerijskih sedežev, predvsem pa lož na razpolago, vabimo P. n. občinstvo, da se posluži ugodnosti gledališkega abonmaja te» se abonira na sedeže ln lože. Amonma se sprejema še cel ta teden v blagajni Narodnega gledališča v dramskema poslopju. —lj Dramska otvoritvena predstava bo v soboto 21. t m. Vprizori se eno največjih del svetovne literature, Goethejev ,Eaust', ki stavi na igralce in na celokupni te.inični aparat največje zahteve. V tei drami je zaposlen ves naš dramski ansambel, balet pod vodstvom g. Golovina. večie število statistov ter zbor in orkester železničar-skega glasbenega društva Sloga pod vodstvom kapelnika Svetla Vsa režija je \ rokah prof. O. Šesta. Glavne vloge nosijo, ga. Nablocka, g. Levar in g. Skrbinšek. Premijera »Fausta« bo izven gledališkega abonmaja. Gospod, trenutek prosi Umetniško - bohemski večer gledaliških igralcev je privabil v Union vse, ki v veseli družbi radi pozabijo na vsakdanje skrbi je sanjal že vei te- Lfubljana, 16. septembra. Dvoje prireditev Udruženja gledaliških igralcev: akademija in umetniško bohemski večer pri pogrnjenih mizah. Akademija je imela slab obisk: komaj par sto ljudi je bilo zbranih v veliki dvorani Uniona, kjer je prostora za ved tisoč ljudi. Zato pa je prisostvovala prireditvi ljubljanska elita: ljudje, ki se udeležujejo vseh kulturnih prireditev. O izvajanju glasbenih točk ne bom govoril. Govori naj glasbeni kritik. Kljub temu naj omenim, da je dosegel novi tenorist Gostič izmed vseh nastopajočih pevcev največji uspeh. Občinstvo ni hotelo prenehati z viharnim ploskanjem. Gostič je moral dodati eno pesem in za njo še drugo. — Saj to je Gostičev večer! — Zakaj bi mu ne ploskali? Sijajen pevec je! In krasno se bo še razvil! — Kako čist glas ima in vrh tega še tako čustven, da človeka čisto prevzame! — je rekel bivti minister. — Kot nalašč je ustvarjen za ljubavne vloge! Bil je zares lep večer. Potrudili so se vsi: od moškega in ženskega zbora do opernega direktorja Poliča. Kajpak tudi članov naše drame ne smemo prezreti: Avguste Danilove, Vide Juvanove in Jana. — Jutri bomo imeli boljši obisk! In res je bila zastopana na umetniško* bohemskem večeru skoro vse Ljubljana — v malem seveda. Večino je tvorila zopet mladina. Brez nje bi bila prireditev kaj pusta. — Le zakaj niso priredili ti preklicani »šavšpilerjl« tudi že včeraj umetniško-bo-hemskega večera! Preveč je lepih deklet za kratko noč! — Ali si prišel samo rad! deklet.« — Pa menda ne misliš, da radi česa drugega. — Kaj pa spored? — NT0 da, bil je zabaven! Toda človeka vendarle ne prevzame tako, kakor Če plete s partnerico, o kateri den! Opera in drama sta se tudi snoči potrudili, da razvnameta Ljubljančane in Ljubljančanke. Ko je napovedal papa Danilo parado konkurentk za naslov »miss Talija«, je dosegla nervoznost skoroda višek. Toda občinstvo se je urezalo — prav prijetno, kajti smeha ni bilo konca ne kraja, ko je spoznalo v »lepoticah« m istra Povheta in Pečka. In sta improvizirala čudovito imeniten pogovor! Glede klenosti in nevem še česa, kar je bistvenega pomena za umetnost in za slovenskost, naj se skrije pred njim Levstikov »Martin Krpan«! Bila je sicer proza, kar smo čuli, a je postajala radi verne slike resničnega življenja visoka pesem. Balet nam je vsem zelo pri srcu. Prtv je, da nam je že zopet nudil vpogled v doslej še malo raziskani svet. Najbolj je seveda užgal akrobatski ples. Oba: plesalka in plesalec sta bila viharno eplavdirana. Nato zabava pri pogrnjenih mizah in v sosedni dvorani ples. »Tajni« policija gledaliških igralcev je vzx>rno poslovala. Glasovnice za volitev »mlsa Tallje« so bile ena, dve. tri razdeljene. Vsak je hotel voliti. — Gospod Gregorin, ali bi bili tako lju-beznjivi in poizvedeli, kako se piše tista dama?... — Takoj zvem. — Gospod Jan!... Tajni policisti so imeli polne roke dela. Maraikateri »lovec«, ki je imel dosedaj smolo, je prišel na svoj račun. V dvorani so se pojavili »kibici«. Od mize do mize so hodili in so agitirali za miss, ki bodi izvoljena. Pobiranje glasovnic je trajalo od pol 11. do pol 1. ponoči. Kibici so postajali nervozni, občinstvo tudi. Rečeno je bilo. da bo razglašen izid volitev opolnoči, pa še vedno ni bilo nič . .. — Pretendentki za miss Talijo manjka 50 glasov do veČine, glasovnic je manjkalo in zdaj tuhtajo, kako bi našli izhod i? segate, je pripovedoval zaupno »dobro poučeni vir«. Ob Yi na 1. je bilo konec dvomov, fanfara je zatrobila in g. Betetto, obkrožen od članov skrutinija, je razglasil izid volitev. — Za miss Talijo je 1« volj ena ga. SIsvka Sever, por. Scherbaum! I>obila je 991 glasov. Z galerije se je vsulo cvetje na belo oblečeno miss. Gledališki igralci so ji poklanjali rože, g. Betetto ji je izročil izkaznico za enoletni gledališki abonma, o. Sancin pa je bral med splošnim tumultom. — Za go. Severjevo je dobila največ glasov, 730, gdč. Hela Svetek. — Ta bi morala biti miss Talija! je za-klical nekdo. — Kuš! Severjeva je! — Gdč. Nives Novy 173, gdč. Uta Bam-bergova 142, gdč. Lidija Vizjakova 135. gdč Olga Reichova 122.. . Kdo bo poslušal naprej! Muzika je zaigrala, ples se je nadaljeval. Oni, ki se niso dobro počutili na zabavišču, so odhajali v kavarno. Med njimi tudi ljubavni parčki, da bodo bolj sami. — Gospod, trenutek, prosim! — Izvolite! — Ne tukaj! Zunaj! — Ampak prosim te! Zakaj hoče« ven? — Te nič ne briga! Zunaj kavarne se je začulo razburjeno kričanje: — Mojo ženo pustite pri miru, pa imen! — Danes se je sklenilo mnogo novih poznanstev. Prireditev je v vsakem oziru lepo uspela, je trdil »izvedenec«. — Ljubček, samo še en poljub! — Če boš pridna! Danilo se je že, ko je izginil za oglom zadnji parček. — Tako norih žensk še nisem videl, je siknil cinik, ko je truden legefc —k Akademija in bohemski večer UGI Udruženje zledafcškJh icrak*v j« priredilo v UsšOSM v soboto zvečer akademijo, v nedefto zvečer pa umetniško - bohemski večer. Akademi-ja z i/v onstran vsporedom se le oddajal« tudi po mifcroonu to j« morda to vz*rok, da oi bala obiskana tato, kakor je zaslužila. OPvoril o je name>to oboleJega upravnika g. Betetto, ns kar je sJedida uvertura is VVrmfcergarjeve opere »šivanda dudak. Izvaja jo Je operni orkester pod vodstvom ravoateJda Polica. »Svauda dudak«, opera čefikeea komponista W«4tocrrerja. ki Je bil« v poslednjem času z na)ve«č(Un uspeh« :n le izvajana na vseh zname nitet&h opernih odrah Evrope, pride letos tuda na nas" repertoar in je jadno izvajana njer.a uvertura dokazala, da čaka raso publiko velik umetniški dogodek. Za uve»-turo so sledile recitacije, soJospevi in nastopi opernega zbora .Sodelovali to: Vida Juvanova. L. Kovač, 6. Jan, A. Španova, P. Qrba, v drugem delu operni moAki zbor s solistoma V. Jankom in Sp. Ramiakovo, za. Danilova (mordt n&jtaspeJej&a točka večera z re. racijo »Procese« P. Oolie, pri kateri Je knprovz ral pri klavirja M. Ko*«). J. Kri£a 5-trrtof, Lipov še k. SveteJ in Netfat. Menda se Je ževabni en res dobre poereeeea bohermki večer pri pteea Is zabavi kseieumrfl v prav tako jutro in orni da painditeiitm pobarfo s« sađiijei stočna prireditve, ki bodo gotovo čsrndalje bo*J privlačne in obiskane. —č. S tras i »SLOVENSKI NAROD, dne 16. septembra 1929. Stev 2 H Jšlanche: 1 135 SVa valovih strasti cRoman ixrv. Uiimet-mnarn! — kriče od vseh strani. — Prizanesite \isemu, Ika.r se ne -da nadomestiti. Doprsni kip Dudivika Filipa je edino, kar se razleti na d-robne kose. Dvajset krogel zadene ttoralijev kip. S tem hoče •S5u1dfstvo -prikazati, da je prestol padel. Pač pa ljudstvo «ne prizanaša mehkim perr-cam in ^tajskemu porcelanu. Dragoceno pohištvo mečejo skozi okna. A prestol, kraljev prestol? Je že ■razbit na d'roibne koščke in sežigajo ga na Virn®eC'lsikem 'trgu. Napol nage postave se grejejo pri tem d«rageni ognili. — Aha! Mobo! Haba! kriče, poskakujejo in ploskajo, čim sf.rči naslanjač aH kaj drugega skered seboj razkošje, kakršnega še svoj živ dan ni videl. Toda fcmaiu se privadi in pozabi, koe je. Pogumno plane v galerijo in mnogi d-rve za njim. — Aha. kava! — zakliče in sede v Isti naslanjač, v katerem ne sedel malo T>re; kralj. Smetana in sladkor in sladki prigrizki. — Pojdite sem, goldbčki, razume se, da je to pripravljeno za nas. Na, vzemi PascaJ, in ne bodi tako rahločuten, mar- več se zahvali nebesom, kar si pretrpel od udarca moje .roke... Bodi mož, sicer te zatoža-m tvoji Ksamtipi, da si po-ljubdjai markizo, bivoli nerodni. — Sedite, d>ragi ^rajate^i, — prigovarja ludi drugim tovarišem. — Kava je dobra, čeprarv je mrzla ... vidim, da so hoJteli peti ledeno kavo. Bog poplačaj kralju Ludviku njegovo sikrb za reveže! — Kje so pa dvomi lakaji, — je nadaljeval Bek Medved, — zdaj naš: lakaji? Zakaj ne strežejo veličanstvu naroda? Aha! — je pripomnil in se ozrl na visok, pozlačen senčnik, ped katerim je bil opazil noge v svilenih nogavicah in lakastiih čevljih. — Aha! Prestopite, monsiemr, sicer vam slečem te nogavice, ne da 'bi vam jih potegnil z neg- JVestraseni k/kaj zleze izpod španske stene bled ko zid. — Še eno kavo, natakar! — 'kriči Beli »Medved, — in več sladkorja in te-lečoo pečenko. Kaj nimate telečje pečenke, nesrečnež: Pa prinesite kaj diru-igega. Ludvik Filip je sit veličanstvo ljudsitva je pa lačno. Ta čas, ko Beli Medved kriči in se norčuje iz kralja, priueze iz skrivaJi&oa ilakaj za lakajem 'in vsi so pripravljeni positreči lačnemu veličanstvu ljudstva. Beli Medved izdaoa povelje za poveljem. Lakaji begajo na vse strani in strežejo z vsem, kar je pri rokah, kajti veličanstvo ljudstva je lačno in si briše usta s svilenimi robci, ki so jih pozabile prestrašene princese na mizi. Mnogi sanskilsti so tu že tako udomačeni, da puhajo s pipami v ustih in nogami na mizi oblake dima proti mojstrskimi kipom kerutoinov in svetnikov na stropu. Lahko si mislimo, kako so kerubini in svetniki veseli teh obdaikov. — Vkia! Več vina! — kriči Beli Medved. — Kakšno pa je to gospodinjstvo, da ne morete prinesti več vina? Sem z vinom 'in »ume petit verre«. —Vina. vina! kriče tovariš: Belega Medveda. — In konjaka, konjaka! Kdo pa pije kavo brez *une petit ver-re«? Lakaj zatrjuje, da ni pri rokah več vina, obenem pa pove, da je klet polna piiiače. — Ah! — vzklikne Beli Medved, — pozabil sem. da smo gost: lastnika največjih vinskih kleti v Franciji. Tudi on je bil nesrečen in njegova fiksna ideja je bila krona. Toda to idejo smo mu izbili iz -glave. Vendar je pa moral ne-hvailežnež preliti našo kri. Napoilnimo torej svoje prazne žMe z njegovim vinom! Beli Medved in njegovi tovariši so zapustili kraljevsko mtzo in navalili na tullerijske kleti. Fordov ameriški muzej Stara ameriška vas in kaj bo v nji — Edisonov laboratorij in penzijonat tete Jordanove Ford pa ni sprejel v svojo zbirko samo poslopij, ki pričajo o napredku tehnike, temveč tudi mnoge predmete iz davne preteklosti. Kupil je tipično Staro korito, pri katerem se je nekoč ustavljal čikaški poštni voz. Kupil je tudi staro, dobro ohranjeno trgovino z mešanim blagom iz \Vaterforda v državi Michigan in mnogo drugih zgo? dovinskih znamenitosti. Večina pred* metov za Fordov muzej je še spravljena v zabojih v bivši Fordovi kvvarni trak* torjev v Dearbornu. Ford zbira gradi* vo za ta muzej že več let. Se ko ni bil tako neizmerno bogat, kakor je sedaj, je kupoval starinske predmete vse* vprek. Pravijo, da je začel Ford zbirati gradivo že v svoji prvi hišici v škotski naselbini v Dearbornu. Najprej je zbral vse predmete, katere so vzeli njegovi roditelji s seboj v Dearborn, potem je pa zbiral star porcelan zarja* vele, primitivno izdelane železne glav« nike, sekire itd. Kmalu je imel poln zaboj te ropotije, prvemu zaboju je sledil drugi in zdaj ima njegova zbirka neprecenljivo vrednost. Najnovejša pridobitev Fordove zbirke je star mlin z žago, ki je obratoval nad 100 let v vasi Monrue. Ford ga je kupil in pre* peljal v Dearborn, kjer bo restavriran in postavljen v staroameriški vasi. Ko bo vse zbrano in urejeno, poka* žemo ameriško življenje tako, kakršno je bilo, pravi Ford. Po mojem mnenju je to najboljši način ohraniti potom* stvu vsaj deloma našo zgodovino in naše tradicije. Pogled na stvari, ki so jih rabili naši davni predniki in ki nam kažejo, kako so ti ljudje živeli, da v nekaj urah boljši vpogled v preteklost, nego čitanje debelih zgodovinskih knjig. Napredek in izumi gredo tako hitro svojo pot, da je za mlado poko* lenje pretekolst skoro izgubljena. Mla* demu pokolenju lahko pokažemo pre* teklost samo na ta način, da jo več ali manj točno restavriramo. Ta misel je bila tudi podlaga moje zbirke. čim bolj se lahko ozremo v preteklost tem bolje vidimo tudi v bodoč* nost, — pravi Henrv Ford. Ta misel je vodila avtomobilskega kralja, ko je za* snoval načrt velikega zgodovinskega muzeja ameriškega ljudstva, v katerem j bo zbrano vse gradivo ameriške zgo* ' dovine. Fordov muzej pa ne bo zgodo* vinska orožarna, polna starih pušk in zastav, temveč pregledna slika razvoja vseh koristnih predmetov od najprimi* tivnejših do najbolj kompliciranih. Muzej bo imel tri skupine poslopij. V prvi skupini bo pet upravnih poslopij, spojenih z mostovi in arkadami v pročelju, dolgem 200 m. Za prvo skupino bosta dve drugi skupini poslopij. V srednji skupini bodo predavalnice, v zadnji pa muzej kot tak. Srednja sku* pina bo zgrajena po vzorcu Doma neodvisnosti v Filadelfiji, poslopja na desni in levi strani bodo pa točna ko* pija Congress Halla in Old City Hal* la. Poleg muzeja samega, v katerem bo Fordova zbirka ameriških predmetov, je znamenita zlasti Fordova stara ame* riška vas. Središče te vasi je tipičen novoangleški trg s skupinami hiš in tr* govin iz raznih dob kolonijalnega slo* ga- Ford je kupil v Ameriki mnogo zgo= dovinsko zanimivih poslopij, ki so jih postavili v staroameriški vasi in njeni okolici. Med drugim je Ford kupil tudi prvi Edisonov laboratorij v Menlon Parku v Nevv Jersevu. Ko je dobil ta« krat še skromni poštni uradnik Edison za svoj izum kombiniranih brzojavnih žic 40.000 dolarjev, se je preselil v Menlon Park, kjer se mu je posrečil eden navečjih izumov, električna žar? niča. Edisonovemu laboratoriju je priključen v Fordovi zbirki penzijonat tete Jordanove, dom. ki je bil prvi na svetu opremljen z električno razsvet* ljavo. Mnogo originalnga pohištva iz tega doma se je ohranilo in bilo je prene* šeno v detroitsko predmestje Dearbor* na. Kakor smo že včeraj poročali, pro* slavi Amerika 21. oktobra 50 letnico iz* uma električne žarnice in Edison bo tega dne počival v svojem starem na* slanjaču v Dearbornu. Na pisalni mizi svojega zgodovinskega laboratorija da Edison znak in vsa Amerika bo eno minuto pogreznjena v temo. Šele na drugi Edisonov znak zažare zopet vse električne žarnice v Ameriki in tako se bodo Američani spominjali Edisonove* ga izuma. dimpešto. Mlada zakonca sta se sezna« nila v 2enevi z neko profesorico, ki stj jo povabila v Budimpešto. Dama je te dni res prispela v Budimpešto in pose* tila je svoje znance. Močno papricirana madžarska hrana ji je pokvarila želo« dec in Dunaj ji je prigovarjal, naj se da operirati. Lažni zdravnik je odvedel profeso. rico k svojemu prijatelju Kvralvju in ji ga predstavil kot vseučiliškega asistrn* ta. Kvralv ie začel damo lečiti. Obi lažna zdravnika sta ji pod pretvezo, di ie bolezen zelo težka m nevirm. izva^ bih mnogo denarja. Končno je dami brzojavila svojemu zaročencu v Geno* vo in ta jo je odvedel k znanemu bu* dimpeštanskemu internistu, ki je ugo» tovil. da je postala žrtev mazaštva. Drago mazaštvo Budimpeštanska policija je aretirala dva podjetna mladeniča, Rudolfa Du* naja in Emericha Kvralvja, ker sta se izdajala za zdravnika in opravljala zelo čudno zdravniško prakso. Dunaj se je izdajal v Italiji za zdravnika in v Geno* vi se je poročil s slušateljico univerze, s katero je odpotoval po poroki v Bu* ecAvict KLJUČ Najboljše, najtrajnejše, 13 najcenejšel Aijehin-Bogoljubov Znani ruski šahist Evgen Znosko. Borovski priobčuje v pariških »Posled« njih Novostih« zanimiv članek, v kate* rem izpovedal, kako se vedeta Aljehin in Bogoljubov med šahovskim turnir* jem za svetovno prvenstvo v Wie«» badnu. Opazovati slavna šahista pri igri je zelo zanimivo, pravi Borovski. Aljehin sedi v naslanjaču in je ves zatopljen v igro. Včasih se nasloni nazaj, zadovolj* no pogleda figure in ironični smehljaj priča, da mu je šinila v glavo srečna mi* sel. Po potezi često vstane in začne ho* diti po sobi, včasih se pa ustavi pred svojim nasprotnikom ,kakor da bi ho* tel uganiti njegove misli. V presledkih med poedinimi potezami rad govori, večkrat se pa namenoma izogiblje vsa* kemu pogovoru. Na okroglem zadovolj* nem obrazu mojstra Bogoljubova ni vi* deti sledov težkih misli. Samo če se mu zdi položaj zelo ugoden, ne more skriti veselja in zadovoljstva. Vstane redko, sedi nepremično v visokem naslanjaču, naslonjen na mizo in podoben kipu, ki nima živcev. Za lesen in zimo! angleško in češko blago za obleke, suknje, plašče i. t. d. kupite PRI speč. trgovina ===== sukna JL«FlBIi,JAXA, Kongresni trg 15 najbolje in najceneje. Prepričajte se! Oglejte »i veliko izbiro i Zanesljin pemoček za nego la Z rabo na novo laoajden« francoske poniade »MISEL« sc ostavi Ispadanje in sivin je las, povrnejo se izgubljen: lasje, odstranijo se vsi pojavi, ki tarad Ojih lasje izpadajo ki sive. Uspeb ie zanesljiv pri 60 do 160 sramih. kakor so so It komo dalj Časa siveli tfi izpadal lasje. Cene i dostavitvijo vsakemu naročniku na dom: 60 er 115 Din. SO er. 150 Din. 100 «r 185 Din, 160 rr 200 Din. Vsakemu naročilo priložimo garancijo sa popoki uspeb za ta Ide Za stoCaJ, la bd ne bik> uspeha, vrnemo denar k) poravnamo vse stroške. V tuzemstvo pošilja po povzetju Depo za Jugoslavijo pomada »MIšELm. Beograd. Vasina S. — V Beogradu prodaja lekarna Delini. Knez Mihajlova 1 ttSK Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko i - Na vprašanja brez znamke ne -----■ nrt&nvariamo - Najmanjši o&as Oiii 5-—^. J m Si j Š*£*WV% po^^sod: inteligentne coi&pode m dame, ka naj, g ~ če le mogoč?, rauumeoo todi nemščina, za Hj pismeno delo na domu (tnidJ po-l&z po&Hca). Zaslužek po kakovosti dela vsak dan 150 Din in več v tnalo dedajvnJh irrai Vprašanja na »E. Hundertmark, Abt. N. Berlin . Wefesettsee, Lebderstr. 65. ■ 1045 Lokal v sr&d'uri m&sta i€če>m. Ponudbe na upravo lista pod >Ce»ntTuta, kod banke Ajrarde, Beoffrad, ObiE-6&v venac br. 25. 1943 Posestvo z lepim vinogradom, lepim sadmtoa vrtom, njivami in gozdom, tra č-&trt ure od posta v Ljubljani ali njena okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Dve sestric 1917 Krompirja belega jedilnega, vagonske imnciine nudi po dnevni ceni trgovec z de-leinimi pridelki. Cenj. naročila na M. Zadra/već, posrao ležeCe Križevci pri Ljutomeru. 1941 no in slamo prvovrstno, v balah, v vsaki količini prodaja . pesi-TU&K> !^ubNarodoo Uskvoo*: Fran Jezeršek. — Za upravo ki iaseraitoi del l»ta: Oton Chrisiof. — Vsi v Ljuttjani. -