Stev. 224.
Posamezna številka 0 vinarjev.
p])AN“ Izhaja vsa’ dan — tud! ob nedeljah in
Svaznlkih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob . url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu meaečGS) K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, Četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. -• Zn inozemstvo celoletno K 80 —.— Naročnina 86 pošilja npravnlštvu.	:a
V Ljubljani, ponedeljek dne 12. avgusta 1912.
Leto I.
t::
»a
Jk
Telefon Številka 118.
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
at	Uredništvo In upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In cahvale vrata 3.0 v. Pri večkratnem oglašanju po« n pust ~ Za odgovor je priložiti znamko, tu
•••
•••
Telefon fitevllka 118.
Pristaši in odpadniki.
V	petek je prinesi »Slovenec« uvodnik, ki jc vreden premišljevanja in odgovora. Zato pišemo o njem.
»Slovenec« piše pod naslovom: »Čemu se čudite«:
Ne pride dan, da ne bi človek naletel po naših liberalnih časopisih na notico sledeče vsebine: »A. B. svoječasno navdušen Triglavan, je začel vsak dan hoditi k izpovedi« ali »X. Y., prej naroden naprednjak z dušo in telesom, zdaj pridno pritiska kljuke v farovžu« ali: »Kdo bi si bil mislil, da bo Z. U., nekdaj vnet svobodomislec, kar naenkrat začel za žive in mrtve agitirati za S. L. S.?« Seveda so v liberalnih očeh vsi ti sami izdajalci, neznačajneži hinavci in koristolovci.
Če bi pa hoteli naši liberalci ta zanji, vsekakor žalostni pojav trezneje in hladneje prc-
^ sc nf.d, fem »e čudili tako. kakor se čudijo. Spoznali b. namreč, da je čisto naravno,
^?nu3, ko,ikor 'iC »i Prestopilo v soc. demokraški tabor, čedalje bolj nagiba k S. L. S. uvideli bj pa tudi, da ni temu dejstvu iskati vzroka zgolj v motivih nižje vrste. Tisto peščico liberalcev, ki očita svojim bivšim somišljenikom egoizem in koristolovstvo, ker so se njisi stranki približali ali so popolnoma vanjo prestopili, drži pri narodno-napredni stranki večinoma tudi samb lastni interes, čeprav sc tega vselej ne zavedajo. Pravih svobodomisel-cev jc prav malo. Veliko jih pa pri liberalni stranki vztraja le vsled lenobe mišljenja.
K temu dodajamo nekaj času primernih opomb. Tako zvanih uskokov je bilo zadnja leta res dosti, ker jc v nas mnogo Črtomirovske nature, in naši bojevniki so radi »Narobc-Ka-toni.« Pa o tein se je več ko dovolj pisalo. Kdor se danes bori v narodno naprednih vrstah, sc bori gotovo iz idealizma, iz ljubezni do slovenske stvari in vsled svojega naprednega prepričanja. Zato je večina naših kulturnih delavcev — naj delajo žc na tem ali onem polju — napredna.
Nasprotno pa je resnica, da odpadniki ne *lenkaJ?e,n yi idealizma, ampak iz ko-SI0r!V;a-,:^l0venec« sam Priznava, da je ^rM<*m-»ekai takih ljudi, mi lahko
V	V ,e '- a vcuna, Posebno fcaj se ti-ee inteligence je več. ko jasno,, da nikogar ne vabi k klerikalcem njih verski program — ampak pred vsem koristolovstvo. To se vidi pij Slomškarjih, pri študentih itd. Enkrat za vselej lahko pribijemo resnico: kineta drži v S.L. S. farovško nasilje in verska agitacija, inteli-genta pa varnost in udobnost.
Značilno pa je, kaj navaja »Slovenec« kot vzroke odpadništva: »Slovenec« pravi:
,..Pa P°iagoma izvršil preobrat h katoliški ali k soc. demokraški struji, je kriva edino liberalna stranka. Njeni nazori niso pognali giobokih korenin, ker se je 1. preokreni! duh časa, 2. ker jc njeno »kulturno« delovanje vstajalo vedno le na površju, 3. ker ni eosoo-darsko in politično nič delala.
Nam sc zdi, da je to prazno očitanje.
IJiih časa se je res preokrenil, toda ne klerikalcem v korist.
Da so bili oni deležni odpadnikov nar. napredne stranke, temu vzrok je bilo pač to, ker so klerikalci šli na kmete, ker so dobili tam svojo moč in slabotni ljudje so iz strahu pred »zmagovalci« prestopili: saj terorizma je bilo dovolj.
O	kulturnem, gospodarskem iti političnem delu nar. napr. stranke se ne more kratko ma-
   --------------------------
lo trditi, da ni nič delala. Ni naša dolžnost, da bi to dokazovali. Važno pa se nam zdi povedati sledeče:
Tek časa je prinese! s seboj nove stranke, oziroma nastala je dlierencijacija strank.
Narodne stranke so imele v boju za narodno stvar veliko nalogo, ki so jo vsaj deloma izpolnile. Imele so hud boj proti vladi, poleg tega so se morale bojevati proti dvema Internacionalnima smerema: proti klerikalizmu in proti soc. demokraciji. Klerikalizem je dobil trdnih tal na deželi, soc. demokracija je pridobivala zase delavske mase. Zato so meščanske M-predne in svobodomiselne stranke izgubljale ’ svojo moč, ker niso imele mas... ,
Socialna demokracija je zmagovala s svojim socialnim delavskim programom, kierikali-^ zem pa s kmečkim ali agrarnim programom^ :
Ker pa je s . tem nastala za male narOde] nevarnost, da se na eni strani delavstvo pq~ , sebno .v obmejnih mestih potujčuje, na‘ drugi strani pa ljudstvo trpi pod jarmom/klCr rikalizma, sta nastali dve narodni smeri, ki sta skušali delavstvo reSlti iz internacionale, kmeta pa iz klerikalizma: nastala jc t. zv. narodno-so-cialna stranka, in pa agrarna stranka. Tako je bil delavec socialist, lahko naroden, in kmet s svojim kmečkim programom je bil lahka napreden.	•	i
Obe dve smeri nar. socialna in agrarna sta zavzeli svoj delokrog, ena V mestih, druga na deželi, Naravno je, da sta dobili tudi mandate
—	in sicer one. ki jih je prej imela narodna stranka — seveda je treba pomisliti, da brbili ti mandati brez teli dveh strank padli v roke ali delavski soc. dem. stranki, ali pa klerikalni kmečki stranki, lako so n. pr. na Češkem do bili nar. socialisti mnogo mladočeškib manda' tov v mestih, agrarci pa so jih dobili skoraj? vse po deželi, Na videz je torej narodna skalna velika stranka izgubila, toda — delo se ie' detf lo in naVodna stvar je pridobila ■	. v
Boj stanov je danes resničen in treba le z njim računati. Lahko sc reče: narodna stranka lahko zastopa vse sloje, enotna straiika-lahko doseže velike uspehe ~ toda nasprotstvo jc resnično, da se interesi meščana in kineta po* gosto križajo, da je pogosto slabo n. pr. za kmeta« kar je. ugodno za delavca itd.To je-prinesel čas s seboj in s tem. je Ueba.-računati.
Jo ,smo morali povedati, ker se pri nas vss*k pojav 'Sinatra'kot »vstaja in razdor«.iu se vedno misli, da gotovi ljudje take stvari inscenkajn proti nar. napr. stranki.
lako se je pri nas pojavila.pred par leti nekaka kmečka ali gospodarska stranka — in takoj je bil ogenj v strehi. Iti vendar bi mogla, s tako stranko narodna in napredna stvar na deželi le pridobiti. Ravno tak halo je nastal zaradi narodnih socialistov. Koliko nepotrebnega preklanja: Priznajmo odkrito: ljudje so tu. imajo svoje prepričanje, čeinu jih ubijate? - Zapisali smo nekoč, da vlada pri nas sovraštvo mesto ljubezni in se je zaradi tega nas napadalo, pa brez potrebe: ali mora res v celem našem javnem življenju vladati le sovraštvo in pobijanje. Ali ne moremo iz ljubezni do skupne narodne stvari spoštovati tudi onih, ki hodijo svoja pota? Zakaj moramo gledati na vse s stališča konkurence? Ozkosrčnost v tem oziru je bila pogosto kriva, da so ljudje odpadali.
Kar se tiče nar. socialnega gibanja bi opozarjali na Trst. Kakega pomena za nas vse je narodno delavstvo v Trstu. Ali naj bomo proti temu delavstvu — ako ni narodno napredno«? In če dobi delavstvo prijateljev in bratov svojega stanu v sredini v Ljubljani, ali je to vstaja
in razdor? Ali ne vidimo, kakega pomena nastane za nas, ki smo delavski narod — ako se naše delavstvo združi na narodni in socialni podlagi? Koliko našega delavstva propada po našjh obmejnih mestih, ker ni skupne narodne delavske.organizacije!
K sklepu še nekaj. Pri vsaki priliki, ko nastane tak ali tak boj — je navada, da sc plane na osebe. In sicer pred vsem na take, ki se jim more. škodovati., Kakor da ubijemo idejo, če ubijemo človeka. Namesto da bi bili veseli ljudi, ki hočejoiti na delo — pa lop! po njih. Kakor bi rekel: če nočeš delati na moji njivi in v mojo korist — pa sploh ne delaj. Dela je povsod dovolj in. deli te v dela je potrebna: čeniu potem ubijati ljudi?
Nam se je zadnje čase očitalo, da motimo slogo itd. Zato se je nam zdelo potrebno vse to povedati. -Mi/nismo hoteli-nikakih vstaj in razdorov .— .take stvari nastanejo, same po sebi — nismo pa imeli vzroka, da bi ne podpirali narodno socialno gibanje med delavstvom ji)" da-smo dajali prostora glasovom, ki so prihajali iž Trsta in pd drugod. To bomo delali tudi naprej v svesti ši.-da izpolnjujemo svojo dolžnost in da služimo skupni narodni stvari.
Delegacije, tr^alizem in naša narodna ideja.
’V »Zori«, glasilu-srbske in hrvatske nacionalno radikalne omladine, je izšel članek pod ..zgornjim naslovom, ki. ga prinašamo došlov-j no, ker nam kaže mnenje na jugu naše države j in pojasnjuje nekatera za nas važna vprašanja.
I -.Hrvatska še vedno vzdihuje pod jarmom ^absolutizma. Otrovana jabolka, s katero jc Du-■; naj, obdaril verni in mili hrvatski narod, mu lahko zastrupi dušo in izkrvavi telo. Neomejena I moč. dana navadnemu feldveblu, da vlada na | flrvatskem kakor ‘hoče, da mami. ruši in preganja, je zelo pogubnega‘in hazardnega značaja! Vsa&a batina ima dva konca, ako ne ubijti, sc , lahko menjajo uloge, tako da slednjič začnejo deliti batine oni, ki so jih preje prejemali. Boj bo tedaj nastal na nekaterih mestih, ker ne bo časa, da se z obilico darov, s celo vrsto preureditev prepreči oni,naravni proces, ki sicer preti svoji volji, 'toda pod pritiskom neusmljeMr usode pospešuje ravno ono, kar bodo tirani najbolj Občutili: zaradi tega ni srečno zamišljena njih Velemodra osnova, temveč je tako prozorna in jednostaviia, da je ne moremo imenovati niti zviti. Pieračunjena nada. da bo,ono, kar ne bo mogel Čuvaj podkupiti,in Svvarzenbcrg omamiti, izdahnilo, ali se vsaj iztreznilo pod udarci kraljevega komisarja, se bo mnogim izjalovila. Hrbet naše stare opozacionalne inteligence, če tudi je maloštevilna, jc pod poslednjimi udarci dovolj otrpnil, dokler se mlajši naraščaj tako ne utrdi, da ne prepreči samo pokupovanja in omamljenja in da onemogoči Kosutice, Na-stiče in Cihlafe. temveč da tudi na batine odgovori z batinami. Glavno pa je to, da je naš narod kmetskega rodu, vedrega in ponosnega čela, čistega in neskaljenega značaja, a zelo skromen. Po Khucnu, Rauchti in Tomašiču, po procesih, aumaturah in železnih batinah je tudi bič nehal biti strašilo; a mogle bi nam škodovati sladke Švvarzenbergove obljube, ki se nam neprestano servirajo potom škofov, generalov ali aristokratov, zdaj direktno zdaj indirektno, noseč na sebi vedno etiketo poznane kuhinje na dunajskem Belvedcru. ali tudi te začenjajo biti hvala bogu nenevarne, ker jih naš kmetski želodec lahko prebavi...
ProŠlega meseca so tudi delegacije sp?e* govorile o našem vprašanju. Vsa avstrijska delegacija je govorila proti Madžarom, nekateri iz simpatij napram našemu narodu, a nekateri iz same mržnje do Madžarov. Tu sc je pokazal posebno knez Švvarcenberg, ki je zopet zelo toplo zagovarjal trijalizem. Ker jc eden del naše politične javnosti prepričan, da so zadnje dele-gacijske razprave prvi glasovi, ki nam naznanjajo zoro novega dneva, se hočemo tudi mi ozreti na ta »veseli« pojav, a v prvi vrsti na kneza S\varcenberga in na njegov tako razupit trializem. Kaj hoče s svojimi nastopi knez Šwarcenberg. katerega sicer smatrajo za tolmača idej bodočega vladarja, ker je osebni iri intimni prijatelj nadvojvode prestolonaslednika? Ali nas liočc uveriti, kako on kot stari federalist trdno veruje v trijalizem kakor tudi v.provedljiv preustroj monarhije, in za tem teže tudi njegovi intimni prijatelji, ali pa on sain ne veruje v tako preustrojstvo, pa vendat; nastopa za trijalizem v prepričanju, da s svojimi nastopi budi razne prazne nade, a to tem lažje, ker se smatra splošno za tolmača idej bodočega vladarja? Kal znači trijalizem?
Današnji ustroj države, ki sloni na tako-zvanetn dualizmu, bi se naj zamenjal z novim trialističpim ustrojeni, v katerem bi bili trije istopravni deli: Češka, Moravska, Šlezija; Galicija, Spodnja in Gornja Avstrija, Salcburška, prctežtii deli Koroške in Štajerske kot prvi, kraljevina Ogrska kot drugi, a zjedinjene jugoslovanske dežele in kraljevine: Hrvatska in Slavonija, Bošna in Hercegovina, Dalmacija, avstrijsko Primorje. Kranjsko in južni deli Štajerske in Koroško kot tretji državni del. Tako gia ,všži} tolmači dr. Šušteršič, vodja S. L:S.i in glavni predstaviteli trijaiistične ideje na slov. jugu...Tako preustrojstvo monarhije bi se dalo izpeljati	ustavnim, neustavnim	ali revolucio-
narnim potom. Zastopniki trijalizma se nikdar niso izjavili, na kateri način b! se nai trijalizem izvedel, kot da bi način njegove izvedbe ne'bi-
lo	prvo vprašanje! Zato hočemo o tem vprašanju sami razpravljati.
Naiprej morata	odločevati	parlamenta	na
I Dunaju	in v Peštl.
I T.o	v uaiboljem	slučaj^, ker nam se 'zdi,	da
bi se zaradi komplicirane ustave morali b pfe-niembi ustave izh»viti tudi-deželni zbori,, vsa j y toliko kolikortje treba, da prilagodijo spremeiif-bo clelokroga iti lastnih odriošajev napratn een-tialnini i)£frl£imciTtom. V slučaju, da bi v tern odločevala oba parlamenta, dvomimo, da bi se mogla na Hrvatskem najti le ena normalna Rjava, ki bi prčakovala, da se bo peštanski parlament, pa naj si bo pod katerimkoli pritiskom, odločil za tako preustrojitev monarhije, ki bi zadala Ogrski in hegemoniji Madžarov smrtonosni udarec. Ako se uvažuje, da bi se s tem morala Ogrska odreči svoji madžarski državni ideji, vseh svojih imperialističnih snovanj, vsakega nadaljnega upliva na Hrvatsko in Bosno, da bi s tem z lastno roko zadala svoji trgovini tako težak udarec, ker Ogrska vodi napram Hrvatski in Bosni kolonijalno politiko s svojimi tarifami, refakcijami, premijami in subvencijami, da bi se ona izpostavila riziku, da močna in kompaktna Hrvatska reoindicira pravico do Reke in Medžimurja, s čimer bi izgubila še ono malo morja, v katerem vidi edino predpogoj bodočega svojega procvitanja in bodoče .velikosti. ako se uvažuje, da bi se Ogrska s tem odrekla vsakemu uplivu na železnici in na ostala prometna sredstva, tem glavnim žilam madžarske trgovine in industrije, temu glavnemu pionirju iu propagatprju madžarske državne
I. E. R.
LISTEK.
Zvestoba.
Ona. Oddala jc telegram in je pospravljala svoje stvari za na pot. Bila je poročena šesti mesec in že celo leto ga ni videla. Sedaj se je peljala k svojemu možu, ki se mu je bolezen poslabšala in jo je prosil, naj se nemudoma pri-pelja k njemu. Spotoma je hotela videti tudi njega, ki ga jc prej tako ljubila.
On. Prejel je telegram in se je zelo razveselil. »Pričakuj me ob treh popolnoči na ko-lodvoru.« Zopet in zopet je čital besede, ki so toliko obetale. Nestrpno je čakal šeste ure. da je mogel oditi iz urada. Odšel je naravnost k svojemu prijatelju in ga je prosil naj mu posodi' samovar. »Vidiš«, je rekel, »ob treh pride neka dama in jo moram sprejeti v svoji sobi. Skuhala bova čaj in potem...« Prijatelj mu je ; posodil ’samovar. Odšel je na to v prodajalne in je nakupi! vsega, kar je bilo potreba. •
Ona. Vozila se je po vlaku in je mislila rinnj. Vlak je drdral drzno, veselo v enakomernih udarih. Štela je postaje, gledala jc na uro in je nestrpno pričakovala konca. Preračunala je natančno koliko minut bo vlak sta na kolodvoru. Kaj si moreta vse povedati > v teh minutah. Mogoče si kupi karto in jo spremi. Boljše bi bilo, da je ne spremi. Dva gospoda sta se vozila v kupeju. Kdo ve. ali izstopita, ali se bodeta vozila naprej? Boljše je,, da.... On bo srečen, da jo vidi, da izpregovori z njo ne-
kaj besed. In potem se zopet dolgo ne bodeta videla. Kakšen je? Ali se je kaj izpremenil? Kaj bo rekel?
On. Šel je v gostilno in sc jc navečerjal. Kupil je nekaj buteljk in jih je poslal na svoje stanovanje. Ura je potekala ričasi. Mislil si je vse. kako bo. Ona bo izstopila, vzameta si iz-voščeka in se odpeljeta domov. Pravili so mu. da je njen mož bolan in da se ni poročila iz ljubezni. »Lahko ostane pri meni ccl dan in jutri odide,« si je mislil. O polnoči je odšel v kavarno, prečital^ je časopise in potem je brez zanimanja poslušal cigansko godbo. Mislil je samo na njo. Ali je še tako lepa, mlada, vesela? Ob pol treh je odšel na kolodvor.
Predzadnja postaja. Vlak sc pomika« hiti, beži. lam se že kažejo mestne luči. Stopila je k oknu in je gledala. Popravila si je lase in šal okolu vratu. Kolesa že skačejo po prvih menjalnikih. Ob oknih švigajo kolodvorske svetilke. Stopila je k vratom, da bi ne izgubila časa. Vlak je obstal.
• O”. Stopal je nemirno po peronu in čaka!, vjledal je na kolodvorsko uro in primerja! s svojo UjemaH sta se za par minut. Pogledal je na tablo, kjer so naznanjeni vlaki; tam ni bila naznačena nikaka zamuda. »Ali ima vlak kaj zamude.« je vprašal vratarja. Odgovoril mu je, da ne. Zvonec je oznanil prihod. Potnikov m mnogo čakalo. Stopil je v ospredje, da bi jo takoj zagledal, ko bo izstopila. Vratar je klical z zaspanim glasom. Vlak je prihajal.
Ona. Odprla je Vrata in se ozrla po ljudeh, ki so hiteli k vozovom. Spoznala ga je takoj. Zaklicala ie njegovo ime in mu pomigala z roko.	..
On Prihitel je k nji in ji poljubil roko. Vspel se je na stopnice in jo je hotel poljubiti na ustna. Ona se je umaknila. »Ali ne izstopiš?« je vprašal.
Ona. Pogledala ga je nezaupno. »Ne«, ie odgovorila in obšlo jo je neprijetno čustvo. »Peljem se k možu. Hotela sem te samo videti in govoriti s teboj. Nič se nisi izpremenil. Ali nisi vesel, da sc vidiva?«
On. Bil je nezadovoljen. Zmračil jc obraz m je zmignil z ramami. »Kako; ti je ljubo,« je reke. »hotel sem. da bi ostala z menoj. Pripravil sem vse in jutri bi se peljala naprej. Ako bi bil vedel...
Dna. Čutila je, da je užaljen. Tudi ona je bila užaljena. »Kdaj si dobil telegram?« je vprašala, ko ni vedela, kaj bi govorila. v On. Molčal je in jo je ogledoval. Bila je se vedno lepa. mlada. »Prišel je ob štirih popoldne.« je rekel, »zelo sem se razveselil. Mislil sem...«
Ona. Opazovala je njegov obraz iu se ji jc zdelo, da vidi njegove misli. Bil je še vedno, kakor prej in tudi njegova nezadovoljnost se mu jc pridala. Silil jo jc skoraj smeh. »Meni se zdi,« je rekla, »da bi ne bil prišel, ko bi vedel, da bo tako. Oprosti, nisem te hotela motiti; hotela sem te videti in ti prijateljsko podati roko. Oprosti.« Podajala mu jc roko.
On. Iskal je besedi, da bi povedal svojo misel. Ni je hotel razžaliti, ampak zdelo se mu je, da se je hotela poigrati z njim. »Zdi se mi.« je rekel* »da ni ženske na svetu, da bi jo hodil ob treh ponoči gledat na vlak.« Čutil je. da je bila beseda hujša, nego misel. »To je igranje s čustvi in jaz nečem biti...»
Ona. Zabolelo jo je v duO srca. Hotela mu je reči nekaj zelo ljubeznivega, toda čutila je, da so ji solze zalile oči in glas jc ostal v grlu. »Oprosti, nisem mislila tako... pazi, vlak žvižga.« Podala mu je roko ki jo jc on hladno prijel iu izpustil. Hotela je še trenutek, en hip, da bi mu vse povedala. Objela bi ga in poljubila. samo da bi ne mislil krivo o nji. Vlak sc je začel pomikati.
On. Stopil jc s stopnic in se je ozrl na sprevodnika, ki sc je jezil nad njim. »Oprosti, je rekel. »nisem te hotel žaliti, ampak tak sem.postal.« Vzel je robec v roko, pomaha! ji je v slovo in je odšel s perona, predno jc ona, izginila izpred oči.
Ona. Komaj je slišala zadnje besede. Zdelo se ji je. da jih ni prav razumela. Obstala je pri odprtem oknu in mu je z roko migaja v slovo. »Z bogom« je klicala in jc hotela zaklicati njegovo ime. Videla je. kako se je obrni! in je odšel s kolodvora predno mu je mogla zadnjič mahniti v slovo.
On. Odšel ie domov po praznih ulicah in težko, motno čustvo je sili « iz srca. Bilo mu je žal. da se je to zgodilo. »Sanjal bi bil naprej in ljubih sedaj pa je vse končano,« je mislil. Mimo gre njena pot iu ne srečava sc več.
Ona. Sedela je v kupeju in je poslušala, kako ropoče vlak skozi noč. Solze so jj, silile v oči. Bilo ji je žal, da mu je naznanila svoj prihod. Minili so časi, ko so bili veseli drug drugega, ako so se videli. Takrat niso zahtevali drugega nego prijazno besedo, ljubezniv pogled, sedaj se je vse izpremenilo. »Drugam gre njegova pot,« si je mislila, »in nc srečava se nikdar več. /
ideje, temu najuspešnejšemu sredstvu za po-madžarjenje Hrvatske in Slavonije, konečno da bi s tem dopustila, da njene »provincije in kolonije« ne postanejo samo z njo jednakopravni faktor, temveč celo močnejše od »matere zemlje«, ki bi jo lahko prisilile da preide iz prej uspešne ofenzive v slabo defenzivo, ako se vse to Uvažuje, tedaj se lahko mirne duše trdi, da bo peštanski parlament sprejel tako preustroj-stvO samo takrat, ko ne bo v parlamentu in na Ogfskem več nobenega Madžara.
Ako se oziramo na to, da si je ta nart' po Vilagošu znal priboriti svobodo in ohraniti narodno hegemonijo, četudi sc je Dunaj zelo branil, darovati jim svoje največje dobrotnike m rešitelje, je lahko uvideti, da so danes preveč močni, da bi izpregli, a kaj še, da bi drage volje dovolili tako piv.. ..rojitev monarhije.
Dvomimo, da bi se na Ilrvatskem našla !e ena normalna glava, ki bi to pričakovala od 'dunajskega parlamenta. Danes so v dunajskem parlamentu zastopani razen nas Nemci, Poljaki. Cehi, Rusini, Slovenci, Lahi in Rumuni. Radi bi vedeli od gospodov trijalistov, na katere narodnosti da računajo. Ne smemo tudi pozabiti, da bi morala biti za tako preustrojitev monarhije ne samo večina od dveh tretjin, nego da bi ne smela manjšina niti oponirati niti ob-štruirati. Ali morda računajo na Nemce, ki bi se morali v prvi vrsti odreči južni Koroški in Štajerski?
Ali bodo oni opustili idejo velike Nemčije, kateri tako verno služi vsak Nemec, pa naj si je dinast ali antidinast, naj si je iz Reicha ali iz Avstrije? Komu na ljubo se bodo oni odrekli svojih ciljev, ki jih po malem ustvarjajo z ži-
!avim in vstrajnim drangom? Ali bodo Nemci lopustili, da z nami dele upliv na krono in na' zunanjo politiko, isti Nemci, ki se s Čehi in ostalimi Slovani tako trdovratno bore za vsako mesta sodnega pristava, za eno mesto v upravi avstro-ogrske banke, za vsako najmanjšo gospodarsko pozicijo!
Ali računajo na Čehe? Ali bo najkultur-nejši narod v Avstriji dopustil, da bo napram nam narod tretje vrste? Čehi se ravno sedaj bore za popolno jednakopravnost z Nemci celo
V	tem dualističnem ustroju in zaradi njihove žilave borbe Stoji danes cel državni stroj! Niso
li	oni inkarnirani boritelji za ideje federativne Avstrije na temelju historičnega državnega prava?
Ali računajo na Poljake? Ti danes dobro vedo, če tudi so politični analfabeti, da v av-stro-ogrski monarhiji že davno vlada trijali-zem, toda trijalizem Nemcev, Madžarov in Poljakov. Ali res noče nobeden pomisliti, da bodo Poljaki, da obdrže to važno pozicijo, pozabili tudi na največje udarce na svoj lastni narod in da ne bodo nikdar prepustili svojega mesta Hrvatom in Srbom, ker bi tako postali narod druge vrste!
Lahov niti ne omenimo, ker je vsakemu znano, da bi se borili na življenje in smrt proti taki preustrojitvi monarhije, ki bi jih utopila v jugoslovanskem morju, in kar bi značilo v najboljšem slučaju njihovo gospodarsko smrt. In če bi ne bile vzete v kombinacijo dežele, pripadajoče Lahom in Slovencem, vprašamo, kateri Slovenec bi dopustil tako preustrojitev, ki bi in-.volvirala njegovo nacionalno smrt, ako ne upoštevamo dejstva, da je vsa neklerikalna slovenska inteligenca proti vsaki preustrojitvi, upoštevajoč samo narodno idejo konfederacije, upoštevamo še tudi to, da je vsaka posamezna narodnost za to, da prepreči tako preustrojitev, tedaj je tudi slepcu jasno, da je preustrojitev monarhije ustavnim potom nemogoča!
Ali pa je mogoče izpeljati trijalizem neu-Itavnhn potom?
Prvi in glavni predpogoj bi bilo suspendiranje ustave v celi monarhiji. Kdor malo politično misli, vidi takoj monstruoznost take Ideje. Danes v dvajsetem stoletju, v dobi, ko je samo socialna demokracija zmožna, da to prepreči, danes, ko demokratizem in narodna zavest rušita ustavne forme, ker ne zadostujejo narodnim potrebam, danes, ko je nacionalna zavest tako močna, da polagoma prodira v armado, danes, ko neustavno stanje na Hrvat-skem izziva največjo nezadovoljnost pri Hrvatih samih, pri narodu torej, ki je do sedaj pokala! najmanj nacionalnega odpora, v časih, ko vladar raje odstopi, kakor da sprejme tako resolucijo, ker si ne upa javno prekršiti zakonov .Ogrske, ker dobro po^ia Madžare in njihovo •narodno zavest, v takih časih misliti na suspendiranje ustave z izrazito tendenco, naperjeno proti interesom ne samo Madžarov temveč proti vsem ostalim narodom, kulturno in gospodarsko močnih, a nacionalno zavednih, to j|e absurdum, s katerim ne moremo prevariti ni-M navadnega butca! In menda mi Hrvati in Srbi hismo po tolikih Izkušnjah neumnejši od naj-navadnejšega butca!
Toda ne oziraje se na ta predpogoj, da bi 5e vendar mogla dinastija spustiti v boj z vsemi Harodi in riskirati svoje življenjske interese Samo za ljubav Hrvatom in Srbom, vprašamo, kje Je bila ta ljubezen leta 1849., ko so nas obdarili za vso vernost in za prelito kri z najhujšim absolutizmom, kje je bila ta ljubezen, ko So nas prodali na milost in nemilost Madžarom, Onim Madžarom, ki so I. 1848. odstavili habsburško dinastijo, nas, ki smo jo izgubljeno s krvjo in junaštvom lili prestolu, kje je bila ta ljubezen 1. 1883., ko so nam poslali komisarja Ramberga, da bi nas s silo ukrotil, ko smo si hoteli ohraniti še ono malo narodnih pravic; kje je bila ta ljubezen, ko smo celih 20 let vzdihovali pod tiranstvom Khuena-Hedervarya; kje |e bila ta ljubezen, ko so dovolili, da so nam Madžari vzeli najsvetejše pravice našega jetika; kje je bila ta ljubezen, ko so nam poslali L 1907. Raucha in Tomašiča, da sta napolnila leče z našimi najboljšimi ljudmi, da nas z bi-Cem in kaznijo prisilita, da opustimo še one ostanke naših pravic; kje je bila ta ljubezen, ko so nam poslali Čuvaja in so nas z eno potezo
{peresa oropali še one mizerne ustave, ki nnm e še vsaj dovoljevala vzdigniti glavo; kie je lanes ta ljubezen, ko dovoljujejo, da verni hr-
vatski in srbski naroa ne more mirno prespati noči, da ga drugega dne ne čakajo batine in madžarski krvnik Bally?
DOPISI.
Iz Trsta. Večina našega naroda — nižji sloji seveda — govori, da tukaj ni pravo življenje. da na tem svetu živimo le, da si zasluži™ nebesa na drugem svetu. No da, ta nauk učijo ljudje ki bi brez tega nauka sploh ne mogli živeti, ako bi ne delali. Ta nauk je njihovo orožje, in s tem orožjem izkoriščajo oni nezavedno ljudstvo. Ljudstvo tega še dozdaj ni spoznalo, ker ti, ki učijo ta nauk. pač skrbijo tudi zato, da ljudstvo ne vidi resnice. Na roko temu gre vse; klerikalizem z vero in kapitalizem. ki sta združena med seboj tako, da se v splošnem imenujeta tlačitelja. In tlačitelj pomeni imeti pod seboj sužnje, kateremu morajo biti pokorni, ako ne! Oba sta škodljivi človeškemu življenju, škodljiva pravi človeški sreči. Povzročata vse zlo in delata na to, da ne vživamo vsi pravega, človeškega življenja na zemlji. Moramo biti torej pokorni tlačite-ljici! Jaz pa pravim, da ne! Vsi imamo pravico do življenja. Zatorej mladina! Čas je. da začnemo. Ne bodimo sanjavi kakor otroci, am-Pak delavci! Združimo se vsi v eno organizacijo. in ta je: Narodna socialna mladinska organizacija. Le tedaj, ako bodemo združeni vsi v eni organizaciji, nam bode omogočeno delo. Le ako bodemo vsi v eni organizaciji, se bomo mogli izobraževati. Z našo izobrazbo, bodemo potem izobraževali trpine. V nas je velika moč, mi smo bodoči vojščaki. Zato se že poprej pripravljamo, da bodemo potem čim bojevitejše se mogli bojevati. Treba je rešiti narod suž-nosti, kajti stari možje s starimi idejami, ga gotovo ne bodo. Oni so bili za enkrat dobri, ne pa danes več. Nasproti nam režijo neštevilni sovražniki, toda mi se jih ne bojimo! Več žrtev ko bode, temveč sadov. Tržaška mladina! Na delo torej za Narodno-soclalno idejo! Na delo za mladinsko organizacijo! Poglejmo mladino drugih narodov, ko imajo velike mladinske organizacije. Poglejmo na brate Čehe, ko šteje njihova organizacija tisoče in tisoče članov. In pri nas še vsega tega ničesar! Zato pa zdaj začnimo s tem večjo vnemo! Mladina vstani, dan se že svita...!	Jugov.
Veliko zborovanje naprednega slovenskega učiteljstva.
Celje 11. avgusta.
V času in pod pritiskom najhujšega terorizma od vseh strani je manifestiralo slovensko napredno učiteljstvo za svoje ideje. V Celju je zborovala »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«.
Zborovanje se je pričelo že v soboto ob
8.	uri zjutraj v »Narodnem domu«, kjer je imel upravni odbor posvetovanje.
V tem času so se zbirali napredni slovenski učitelji in učiteljice iz vseh krajev slovenske domovine in se pripravljali na dvodnevno zborovanje. Udeležba je bila naravnost ogromna. Lahko trdimo, da ga ni bilo večjega kraja na Slovenskem, ki bi ne bil zastopan po naprednemu učitelju ali učiteljici.
V Celju se je sestala arrrnda učiteljstva, da si sestavi načrt in nače. znamenju katerih se bode spustilo z agitačno silo po vsi slovenski domovini.
Delegacija
V soboto popoldne je zborovala delegacija. Zborovanje se je pričelo ob 2. uri in je trajalo nepretrgoma štiri ure.
Udeležba delegatov je bila polnoštevilna. Izmed 113 priglašenih delegatov je bilo udeleženih 103.
Delegacija je rešila po temeljitih razpravah vse notranje zadeve in vprašanja učiteljstva. Med drugim so bila sprejeta z nekaj iz-premembami tudi nova pravila, ki bodo prinesla učiteljstvu prerojenega življenja in slovenskemu narodu novih pojavov v njega korist.
Z velikim navdušenjem se je vzelo na znanje poročilo tajnika Rusa, da se vrste naprednega učiteljstva niso zmanjšale, temveč so se v celoti
zopet pomnožile.
Častnim članom »Zaveze« se je. izvolil za velike zasluge za šolstvo na Goriškem bivši nadzornik g. Fr. F i n ž g e r.
Slavnostno bode praznovalo drugo leto učiteljstvo 251etnico »Zaveze«. Slavnostno zborovanje se vrši dne 14. in 15. avgusta 1913. leta, tik pred vsesokolskim zletom v Ljubljani.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, do potrditve novih pravil, le mesto umrlega štajerskega zastopnika je bil izvoljen g. B r i n e r.
Koncert.
Zvečer ob 8. uri je bil v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert, na čast zborovalcem.
Koncert je priredilo štajersko učiteljstvo. Na koncertu so nastopali solisti, zbor in orhe-ster. Dvorana in galerije so bile nabito polne.
V	mnogobroinem številu je posetilo koncert občinstvo iz Celja in okolice.
Le eno sodbo izrekamo: Slovensko napredno učiteljstvo druži v sebi toliko glas-bei.u darjenih moči, da je le škoda, da se te moči ne združijo v glasbeno celoto. — po uzorcu moravskih učiteljev.
Koncert je izpadel izborno.
»Jubilejska samopomoč«.
V nedeljo ob 8.	aj	se je vršilo zbo-
rovanje rfmštva »Jubilejna samopomoč«. Obilo udeležen5 Člani so se spominjali izgube ne-»imorr*ip«ra umrlega predsednika Fr. Ks. Trošta. 7a novega predsednika le bil izvoljen učitelj Ivan Schmeidek iz Rov-Krtine
Društvo vrlo uspeva in se je tudi letos na članih pomnožilo.
Glavno zborovanje.
Pri ogromni navzočnosti 300 udeležencev učiteljstva in drugega občinstva je predsednik »Zaveze« g. Jelenc otvoril ob 9. uri glavno zborovanje.
Zborovanje je izpadlo naravnost impozantno. Učiteljstvo je bilo pozdravljeno od zastopnikov vseh slojev. Na zborovanju je vladalo navdušenje in odločno razpoloženje.
Predsednik g. Jelenc se je v pozdravnem govoru spominjal odločnega stanovskega naraščaja, učiteljstva, ki se je v teh burnih časih v tako mnogobrojnem številu odzvalo pozivu vodstva in udeležencem iz slovenske javnosti, ki so z udeležbo izkazali prijateljstvo do učiteljstva. Spominjal se je tekom leta umrlega pesnika A. Aškerca in odbornika »Zaveze« Ignacija Šijanca iz Štajerske, katerih spominu je občinstvo zaklicalo trikratni »Slava«.
Zborovanje so ustno pozdravili:
V imenu »Učiteljskega društva za Celje in okolico« g. B r i n a r; za narodno-napredno stranko za Štajersko g. dr. K u k o v e c; v imenu češkega učiteljstva na Moravskem učitelj g. Turi n; za »Slov. Matico« g. ravnatelj S c hr e in er; za narodno socialno stranko v Ljubljani — zahvaljujoč se učiteljstvu za koristno delo v prid delavstva — g. A. F i a 1 a.
Vsi govorniki so bili burno pozdravljeni.
Nato so podali temeljite razprave referenti: g. K. Kveder: »Naš položaj in šolstvo«; g. M. Rismal: »Stalno nameščenje okr. šol. nadzornikov«; g. dr. Ivan Lah:	»Jan Jacques
Rousseau« (ob dvestoletnici).
Pri drugi razpravi so se zborovalci izrekli zoper definitivno nameščenje nadzornikov.
Pismeni pozdravi:
Praga: »Zveza slovanskega učiteljstva v^ Avstriji«, češki učitelj Heiny; »Zveza meščanskega učiteljstva na Češkem in Moravskem«, P. Skalicky.
Hrudim na Češkem: učitelj Šustr.
Steyr: Češka učitelja Bayger in Stej-
skal.
B e 1 g r a d, »Učiteljsko udruženje v kraljevini Srbiji«, Blagojevič in Jovanevič.
Zagreb:	»Zveza hrvatskih učiteljskih
društev«.
Split: Za »Učiteljsko udruženje v Dalmaciji«, Radila.
Iz Koroške: Za društvo »Korotan« učitelj Dobršek.
Ljubljana:	Akademično	fer.	društvo
»Prosveta«; A. Pesek, urednik »Slov. Ilustro-vanega Tednika«.
Prosek pri Trstu:	Pevsko društvo
»Hajdrih«.
Nadalje so skupščino pismeno pozdravili slovenski učitelji: Stupica, Merljak, P. Flere, A. Urbančič, Matelič, Miklavič, Bogataj, Kalan, Gruntar, Basa in Čenčič.
Po triurnem zborovanju je predsednik z navdušenim pritrjevanjem občinstva zaključil izborno uspelo zborovanje.
V ponedeljek, 12. avgusta — če bode lepo vreme — napravi učiteljstvo izlet v »Savinske planine«.
V tem učiteljstvu je bodočnost naroda!
DNEVNI PREGLED.
Organizacijski odbor jugoslovanske na-rodno-socialne stranke izdaja sledeči komunike: Na zaupnem sestanku, ki ga je sklical za soboto dne 10. t. m. zvečer v »Nar. domu« v Ljubljani g. Juvan se je očitalo, da baje pripravljajo 141etni fantiči »vstajo« v narodno-napredni stranki in da je bilo domenjeno s če-škimškim poslancem Chocem, da se ustanovi škim poslancem Chocem, da se ustanovi oslabi narodno-napredna, da bi pri prihodnjih volitvah v občinski svet ljubljanski ne dobila več absolutne, temveč le relativne večine. Ker nam ni dana prilika, da bi bili kar na shodu zavrnili te nesmiselne trditve, ker se je shod zaključil predčasno z določitvijo, da se nadaljuje v torek zvečer istotam in ker ne sniemo pustiti. da bi uplivale na javnost take neosno-vane trditve, izjavljamo: 1. Nismo » nobeni zvezi s posl. Chocom temveč obsojamo njegovo postopanje tu kar najodločneje in smo to izrazili že v resoluciji, ki se je sprejela v petek dne 9. t. m. in ki jo je objavil »Dan« v soboto zjutraj. Torej smo že prej obsodili postopanje posl. Choca, da je bil gost dr. Šušteršiča. kakor pa se je vršil shod, ki ga je sklical g. Juvan in kjer so pale one obdolžitve. 2. Ni-lcdo s Češkega niti od kod drugod, in tudi ne g. Radešček tu nas ni pozval ne direktno in ne indirektno, ne pismeno in ne ustno, da naj ustanovimo novo stranko in tudi ne. da bi povzročili »vstajo« v nar. napredni stranki, temveč do koraka, da smo sklicali resne pristaše narodne socialiste v Ljubljani, za petek dne
9.	t. m. na zaupen sestanek, kjer se je temeljito jn vsestransko pretresel položaj na Slovenskem sploh in v Ljubljani še posebej, se končno izvolil or., mza ps-,i odbor in sprejele v »Danu« in drugod ob a jc. io rcsolucije, nas ie spontano in biez I- a ’*• ičeka privedlo edino le obsojanja vredno postopanje gospodov okrog »Slov. Nitfo h« in vodilnih krogov Nar. napredne stivnk-* o priliki poseta naših bratov in sester s Češ. iti pa nepobitno dejstvo, ki se je tako izra/ito pokazalo zopet na ponesrečenem ustanovnem shodu N. S. Z. dne 5. t. m« da vodilni krogi nar. napredne stranke itočclo zamoriti v k?li .v<sAo narodno-so:ulno gibanje naprednih delavce*-* in sploh »nUj.iu *!<*tev in širših plasti slov e***-'* «, ga nstroda. N*ni**to. da bi podpirali tako Vr»:»vo potrebni podret v širših plasteh, prepuščajo nar. napredni krogi, da ugrabljajo na eni strani klerikalci in na drugi socialni demokratje vse, a vsako samostojno gibanje delavstva zatirajo, če ne izjavi že vnaprej, da hoče pod meščansko liberalno kura-telo. 3. Na zaupnem shodu pristašev narodnih
socialistov v petek dne 9. t. m. niso bili 14-letni fantin, temveč so bili razim enega, ki pa je že tudi 23 let star, sami polnoletni resni in zreli možje. Zbrali so se iz svoje lastne iniciative zavedajoč se. da tako ne sme dalje ostati. 4. Ideja narodnega socializma je prevzvišena in presveta in delo za njo prepotrebno in se ne sme razmerje g. Radeščeka do gg. eksponentov nar.-napredne stranke v pripravljalnem odboru N. S. Z. izrabljati zoper njo, zoper idejo narodnega socializma. 5. Vse jadikovanje
0 nepotrebnosti »nove« stranke in o pogubnosti »vstaje« v nar. napredni stranki, kakor tudi tisto sentimentalno vzdihovanje, da na Kranjskem ni tal za narodni socializem in da so razmere tukaj drugačne kakor pa drugod, ne spravi s sveta dejstva, da se narodno socialna ideja na slovanskem jugu sploh in tudi na Kranjskem širi in se število njenih pristašev množi, če tudi, niso povsod organizirani. Če hočete, upoštevajte to; če nočete, pa bomo šli brez vas — in če nam bodete nasprotovali, pa bomo šli preko vas naprej po začrtani poti.
Cenjeni gg. tov. učitelji. Na Viču je umrl tovariš Anton Stres, nadučitelj v Cerknem na Goriškem. Danes, dne 12. t. m. popoldne ob 6. bo pogreb na viško pokopališče. Tovariši! pokažimo tovarišu sotrpinu, ki je umrl v naši deželi poslednjo čast in udeležimo se pogreba. Gg. pevce vabim, da bi mu zapeli nagrobnico.
—	Iv. Kiferle. pokojnikov sošolec.
Kaj je z dostavljenjem pošte v Birčni vasi?
V	nekdaj iz vnanjega prometa izključeni Birčni vasi pod Gorjanci je postal vsled zgradbe nove železnice promet jako živahen. Tu bo prva večja postaja od Novega mesta dalje proti Belo Krajini. Ker je do bližnje pošte v, Kandijo skoro 2 uri, se je še pred začetkom železniške zgradbe zaprosilo, naj bi poštna uprava preskrbela primerno poštno zvezo. Ministrstvo je tej prošnji res in že pred 2 mesecema ugodilo, toda o kaki poštni zvezi v ta prometni kraj še danes ni duha ne sluha. Umevno je, da pri tolikem prometu samih vnanjcev prihaja vsak dan mnogo pošte ter tudi časopisov. Vsa ta pošta se oddaja ob priložnostih. Iz svoje skušnje vemo, da naročniki dnevnih listov včasi celi teden ne dobe; potem pride pa vse skupaj, a treba je poslati po nje dve uri daleč, Ker smo tudi sami intere-sirani pri tem poštnem prometu, smo se za stvar zanimali ter zasledovali kje leži stari poštni birokratski šimelj zadrgnjen za vrat. da ne more naprej. Izvedli smo, da revček leži še vedno pri naši slavni poštni direkciji v Trstu. Tam so zdaj gospodje večinoma na počitnicah in oni. ki so doma, so tako preobloženi z delom, da nimajo časa misliti na revno Birčno vas tam doli vznožju Gorjancev. Tudi poslanec tega okraja profesor Jarc, ki je pred volitvami tako rad zahajal med pobožne Birčničane, zdaj nima časa nanje misliti. Poštni upravi je tudi zmanjkalo poštnih nabiralnikov, zato ne more ugoditi prošnji, ki leži že dve leti pri poštni upravi. Prepričani, da zeo trpi ne samo zasebna pisemska pošta, temveč tudi trgovina in Obrt, sploh Ves poštni promet namenjen r.h te kraje, prosimo tiste gospode pri tržaški direkciji, ki se zdaj vračajo s svojih počitnic, naj vzbude zaspanega birokrata-šimeljna, da jo bo vsaj trikrat na teden primahal iz Kandije v Birčno vas.
Umazanost židovskega kapitalista. Dolenjci imajo posebno veselje do naseljevanja ju-dov in menihov. Najlepši del zemlje je v rokah obeh teh iz drugih držav pregnanih pijavk. Tako je pred več leti kupil najlepšo graščino na Dolenjskem Žid Schesinger. K tej graščini spada ves južni del novomeškega okraja, Gorjanci so njegovi in njegov je ves svet do kočevske meje. Zid je tukaj sprevidel, s kakimi ljudmi bo imel opraviti. Dal se je prekrstiti; iz Žida Schlesingerja je naenkrat postal bolj krščansko in obenem bolj domače zvoneče ime Gorianv, torej po sedaj njegovih Gorjancih. V gozdih je zapela sekira, prišli so Italijani iz države, si razdelili z graščakom smetano lepega dobička, domačini pa so gledali skozi prste. Mož je imel dalekesežne cilje izkoristiti dolenjsko nevednost in nemarnost. Vsaj je znano, da je bit Go-riany po Šukljejevi zaslugi eden glavnih očetov pri spočetju belokranjske železnice. Tukaj je obviselo še mnogo nejasnega. Toliko pa sta oba uplivna moža dosegla, da gre nrtjvečii del belokranjske železnice tostran Gorjancev po Goriany-evem svetu, ki ga je dobro prodal železnici. Zato je sicer tako vplivni knez Auersperg propadel s svojim načrtom, ki so ga podpirali tudi celi kraji najbolj pa dolenjske Toplice, namreč, da bi se bila nova proga P°_ daljšala od Straže naprej mimo [opise m nadalje po romantični deloma kočevski uo.ini (mimo Črmošnjic) po preseki sedla Gorjančevi v Belo Krajino. Ta varijanta bi bila veliko ceneje krajevno pomembnejša m lepša, četudi nekoliko dalja. Gorianv je s to vanpuito napravil velikanski dobiček. Ali pa mislite, da se mož kaže hvaležnega zato napram železnici, ali domačinom? Pripovedujejo, da prodaia mleko oddelku zgradbe liter po 25 vin. tedaj 7 vin. dražje, kakor je običajno cena mleku vi teh krajih. Še bolj umazano kupčijo pa je pričel z malinami na Gorjancih. lam so domačini od pamtiveka in ko še žid Schlesitiger m bil Goriany, prosto nabirail maline, ki so jirt potem spravili na trg ali jih uporabili doma. Gorianv pa je poželel tudi iz tega napraviti dobiček. Vsak, ki hoče nabirati maline, mora naiureje gotovo mero odrajtati njemu, alt pa namesto malin plačati 1 K. Da se to radikalno izvede, je nastavil po Gorjancih posebno stražo, ki pazi, da mu ja nobeden nabiralec no uide. To umazano, za takega kapitalista malenkostno izkoriščanje je sedaj Dolenjcem vendafl odprlo oči — ko je že prepozno.
Kaj topHSkl gost vsa lahko doživi. Poslušajte in si to zapomnite, kadar greste v Toplice. Jakob Avguštin, trgovski sluga v LJublaJni je imel hud revmatizem v nogah. Kar šepal je inl moral je iti v Toplice. Tam se le nastanil pri županu Ivanu Sitarju. Z mesarjem Korenča-
1 nom sta imela skupno sobo. Seboj Je prinesel
115 K denarja, med kuro pa je prejel še 20 K po pošti. Namenil se je ostati 13 dni v Toplicah. Zgodilo Da se je nekega dne. da je županu iz zasebne sobe zmanjkala srebrna ura. V tem času pa pride med tem ko sta bila Avguštin in Korenčan v kopelji, neki neznanec v gostilno; vprašal je natakarici če stanuje Avguštin tam in ko mu je pritrdila, je rekel, da ima neko pismo pri Avguštinu. Natakarica se za to ni brigala in je tujca pustila iti v sobo, ki tisto jutro ni bila zaklenjena. Ko prideta iz kopelji, je natakarica že čakala Avguština, da mu pove o obisku neznanca. On pa ji je rekel, češ, imam že smolo, dnes sem ob 20 K. Po njegovem zatrdilu je pustil denarnico pod posteljno blazino.
V	denarnici sta bila dva bankovca po 20 K in en zlatnik za 10 K. Denarnica je bila premak-ijena in iz nje vzet en 20 K bankovec. Zdaj se e šlo pa za to. kdo bi to škodo trpel. Avguštin |e bil mnenja, naj jo trpita natakarica in gospodar ter da naj se 20 K odvračuna od hrane, sicer je dejal, da pride stvar v časopise. Tega so se seveda zbali. Prosilo se ga je, naj gre k orožnikom ter pokaže dozdevno okradeni bankovec, ki se je med tem časom našel. Avguštin je to res storil. Stvar o okradenem bankovcu pa je šla v časopise toda brez Avguštinove vednosti, kakor on zatrjuje. No. gospodom okoli »postave« se je cela ta historija o enkrat ukradenem in zopet najdenem bankovcu {dela sumljiva. Zaradi teh 20 K so vročih počitnicah napravili dolgo klobaso preiskav in za-tliševanj. Konec vsega tega pa je bil. da se sodišče ni moglo prepričati, da bi bil Avguštin to tatvino fingiral z namenom, se na ta način okoristiti pri računu za hrano in stanovanje. Novomeški sodnik je izrekel oprostilno sodbo »vsled nedostajanja zadostnih dokazov.«
Iz svojega stanovanja ga smeš vreči vun. O zasebnici Ani Lepic iz Novega mesta je iinano, da ne varčuje preveč z udom. ki ji je
Eriraščen koncem ust. Z Ano Kondričevo pri ateri je že stanovala, sta napravila neko kupčijo na — puf. Lepic je hodila Kondričevo terjat Tako je prišla nekoč opoldne v njeno stanovanje. kjer je spal mali otrok. Kondričeva jo |e opozorila naj jo radi spečega otroka pusti pri miru, ostali dolg pa da ji bo že plačala. S tem pa Ana Lepic ni bila zadovoljna. Tisti ud na koncu ust se ji je vedno bolj premikal in dajal za spečega otroka neprijetne glasove od sebe. Ker tega le ni hotelo biti konec, jo je Kondričeva prijela za roko in jo po domače rečeno, vrgla iz hiše. To je pa bilo za Ano Le pic preveč. Ves tisti dogodek lepo opisan in okrašen* z udarci po obrazu, ki jih pa razen nje, ni nihče videl, je izročila modremu sodniku v roke. Tam pred njim sta obe ženski praktično ponovile oni dogodek v sobi. 2e po tej sliki je modri sodnik prišel do prepričanja, da je Ana Lepic pravzaprav le našla to. kar je iskala, vsled česar je Kondričevo oprostil.
Novo kapniško jamo. Pri razstrelitvi pečin na železniški progi v Prelogah so našli novo jamo, v kateri se nahajajo krasni kapniki. Pod jetništvo je poskrbelo, da se je jama fotografi rala in da se zabrani ropanje, kakor je to pri nas v navadi. Na teni delu proge, potem med Rožnim dolom ter Lazom so našli že več iam.
Svojgea otroka pustila na cesti je zakonska Gornik iz Rateža, ker je bila radi razža-Ijenja časti pri novomeškem sodišču obsojena na 3 dni zapora. Tožil jo je neki posestnik, s katerim je imela otroka, medtem ko je bil mož v Ameriki.
Okuženo vodo kot pristno, vodo hočejo spraviti na bodoči kolodvor v Črnomlju. Vodo nameravajo izpeljati iz Dubličanke in Lahinje, o katerih je notorično, da sta okuženi po le-garju, oziroma da voda iz teh potokov vsebuje in povzroča legarjeve bacile. Da bi to ne bilo res. temu ne more nihče ugovarjati, kajti to je opetovano uradno konstatirano in nam je na razpolago, da povemo tudi številko dotičnega akta. Gre se zdaj le za to, ali bo železniška uprava res izvedla ta načrt, po katerem naj se Dubličanka izrabi tudi kot pitno vodo na kolodvoru, ki bo imel velik osebni promet. To vprašanje bomo obdržali v evidenci.
Cavallerla rusticana. Pred porotno klopjo v Avellinu se je zadnje dni končala krvava drama, ki ima za seboj celo vrsto bajnih scenerij. Leta 1906. sta se zgodila v neznatni kam-panski gorski vasici Senerchia skoro isto časno dva žalostna dogodka. Mlada kmetica Marija Oliva Bracco, krasna vaška lepotica ciganskega tipa, je medtem ko je njen mož odpotoval v Ameriko, uganjala doma vsakovrstne ljubznjivosti z različnimi moškimi osebami, tako da ji je njena svakinja resno zagrozila, da odkrije njene razmere odsotnemu možu. Zenski sta se začeli vsled tega prepirati in ko nec prepira je bil ta. da je mlada žena nekega dne v silni razburjenosti pograbila sekiro in težko ranila z njo svojo svakinjo. — Junak druge krvave drame je bil Donato Guarnaccia. Tudi on je odpotoval za delom v Ameriko, osta-vivši doma mlado ženo, mater in očeta. V novem svetu je pa neprestano dobival od svoje matere poročila, da ji je življenje v njegovi odsotnosti pravi pekel, ker da mlada žena živi v javnem ljubezenskem razmerju z njegovim očetom. Donato le odpotoval s prvim parnikom v domovino in se nenadoma prikazal v rojstni hiši. Pazil je skrivaj na očeta in ženo in ko se je na svoje oči prepričal, da je mati pisala resnico, je ustrelil ženo in očeta. Bil je 5 let v preiskovalnem zaporu, a nato so ga porotniki oprostili, ker je dejanje izvršil v taki razburjenosti, da ga niso mogli spoznati krivega. Medtem je prišla iz 51etne ječe Marija Bracco. Duševno sorodstvo obeh ubijalskih junakov Marije Bracco in Donata Guarnaccia je na brutalni naravi tako vplivalo, da sta se le-ta strastno zaljubila in sta pričela pod krvavo aureolo nadaljevati zločin svojih sorodnikov. Marijina mati pa ni mogla te sramote prenašati in je sklenila mladega ljubovnika ubiti. Neko nedeljo ga je med službo božjo udarila S sekiro, a njen najmlaiši sin je ustrelil vanj s samokresom Žensko so zaprli, a ratren^a Guarnaccia nesli domov, kjer so ga pustili misleč, da bo vsakčas izdihnil. On je pa že čez
nekaj dni okreval in je izginil z ljubljenko Marijo Bracco. Cez par mesecev se je povrnil pust in teman, a Marije Bracco ni bilo več v domovino. Prišel je iz Amerike njen mož Vincenzo. Spočetka sta se držala tekmeca ravnodušno, a polagoma se je pričelo med njima sovraštvo, prerekanje in zmerjanje. Nekega dne so našli par kilometrov od vasi truplo Guarnaccia obdelano z udarci in vbodljaji. Vincenzo se je sam prijavil sodniji, da je ubil tekmeca.
Skrivnostna smrt bančnega uradnika. V
Neuheimu so našli v nekem gozdu truplo mladega moža. Pri natančnejšem preiskanju je bilo dognano, da ima prestreljeno levo stran prsi. Očividno je bil izvršen umor. Umorjeni je bil bančni uradnik v Kolnu. Poslan je bil z nekim drugim bančnim uradnikom v Štrasburg, da tja poneseta denarja 70.000 mark. V kopališču Neuheim sta oba izstopila, da si ogledata mesto. Pri tem je pa eden od njiju izginil in z njim denar. Drugi je oni. ki so ga našli v gozdu. Ni še dognano, je li izvršil samomor ali pa je bil umorjen.
1881et stara ženska. V mestu Tir novo na Bolgarskem je umrla v petek kmetica Palan-cov v starosti 188 let. Omožila se je 1. 1750 Leta 1802. ji je umrl mož v starosti 82 let. Od tega časa, to je celih 110 let je živela kot vdova. Imela je skupno 16 otrok, ki so ji vsi že pomrli. Res skoro neverjetna starost, a med Bolgari, kjer silno mnogo ljudi živi nad 100 let, čist® mogoča.
Lastno hčer umorila in zakopala v klet. V Rakovcih je bila aretirana kmetica Satona z vso družino. Na sumu je namreč, da je umorila svojo najstarejšo hčer in jo potem zakopala v klet. Truplo umorjenke so našli v kleti. Umor se je dogodil v februarju tekočega leta. Truplo umorjenke je le deloma nagnito.
Zastrupljen. Potnik Roggl je predno se je odpeljal v Lvov, zavžil na kolodvoru zajtrk. Takoj ko je vstopil v vlak se je čutil že slabega. Kmalu je omedlel in nato umrl. Domneva se, da je bil zastrupljen.
Ena lepa historija,
ki se je zgodila v Ljubljani 4. avgusta I 1912 ^ko Je prišel brat Choc na slovanski jug. ’
Tam na Bledu, krasnem Bledu. je prišel poseben vlak, čudokrasnemu pogledu se je čudil gostov vsak.
»Nazdar, hrabri rod Libuše« v prsih je kipelo vsem —
ni je bilo žive duše k bratom Cehom na vsprejem.
Tam v gostilni pa pri pivu tam posedal Choc je, brat, on odzval se je pozivu — in prišel pričakovat...
Pa ni šel do kolodvora, da bi brate tam vprejel,
»Človek tudi piti mora —« take misli je imel.
Tako gostje so hodili sami z Bleda na Lesce v zemlji bratski so čutili se zelo — osamljene.
Zvedel Šušteršič v Ljubljani, kaj na Bledu se godi, — mislil si je ptiček znani.
»To le za nas dobro ni...«
V	»Slovenca« brž telefonira:
»Lep napišite pozdrav,
Choc naj š brat se titulira. pišite, da vse bo prav.«
So v »Slovencu« se čudili »Kaj? Saj Choc je ateist« — • Šušteršič; »On v vsaki sili nam v veliko je korist...«
»Zdaj študenti klerikalni so za nas postranska stvar — Bratje narodno-socialni —
Choc je nam prijatelj star.« —
So v »Slovencu« napisali, kakor rekel je glavar:
Brata Clioca pozdravljali —	j
gostom klicali: Nazdar!	$
Šušteršič pokliče slugo — vsede se v avtomobil, rabil uro je poldrugo in je že na Bledu bil.
»Živio Choc«. — »O, Nazdar, brate« »Kaj ti tu?« — »V Ljubljano grem.«
— »Je že prenočašče zate« —
»Jaz doslej še nič ne vem.«
»Pojdi z manoj, tam v Ljubljani boš pri meni gost in drug.«
Choc se temu nič ne brani —
'dober je prihranek vsak...
Šušteršič ga pelje s sabo in prav dobro pogosti, pri glavarju res ni slabo, tiobro vsem se tam godi.
Choc je tam sedel na zofi in prav dobro se gostil:
— juha in pečenka, krofi — zraven pa je vino pil.
»Slišal sem, da shod imate« mu je rekel Šušteršič.
»»To so prazne marnje, brate saj iz tega ne bo nič..
»No seveda,« Choc je-rekel,
»To je le mimogrede,« vsak
saj to proti vam ne gre.. .*
Šušteršič si roke mane in nalije kupico —	?
na junaške noge vstane, govori napitnico.
Šušteršiča Choc objema Bratovsko mu pravi brat »Tako bratskega sprejema, kdo bi ne doživel rad? ...«
Šele v pozno uro težko šel je v posteljo brat Choc, Šušteršič pa prav po češko mu želi: »Brat, dobro noč.«
Cehi pa so sred Ljubljane gledali Slovencev dom.
Peli so si: »Hej Slovane, nas ne vniči peklo, grom.«
Drugi dan pa tam v areni, bil je grom, prepir, vihar •padla tam je v uri eni — narodno socialna stvar...
To storili so objemi, ki jih Choc je bil sprejel, toda nihče več za temi jih ne bo nikoli vzel.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ODSTOP ADMIRALA MONTECUCCOLIJA.
Dunaj, 11. avgusta. Tu se razširja vest. da hoče vrhovni poveljnik avstrijske mornarice, admiral grof Montecirecoli takoj po delegacij-skem zasedanju odstopiti. Kot njegov naslednik se imenuje podadmiral pl. Krauss.
DELEGACIJI:.
Dunaj, 11. avgusta. Po dosedanjih poročilih se snidejo delegacije dne 23. septembra k zasedanju. Istočasno bodo zborovali tudi nekateri deželni zbori, da rešijo najnujnejše stvari. Delegacije bodo letos zborovale na Dunaju. Takoj po zasedanju delegacij bo sklicana poslanska zbornica, ki bo pričela zborovali 2c ze prve dni oktobra meseca.
SRBIJA.
Belgrad, 11. avgusta. Kralj Peter je odšel v zdravilišče Arandjelovac.
Belgrad, 11. avgusta. Kakor poročajo listi, se bo Nikola Pasič takoj po končani kuri v Marijinih varih vrnil v Belgrad in prevzel sestavo novega kabineta. Novi kabinet bo sestavljen še preje preden se snide skupščina, t. j. pred 18. septembrom.
TURŠKO-ČRNOGORSKI KONFLIKT.
Carigrad, 11. avgusta. Boji na turško-črno-gorski meji se nadaljujejo.
Cetinje, 11. avgusta. Turške Čete neprestano napadajo črnogorske obmejne straž:-. Včeraj se je vršil pri Veliki cel dan hud bo5, v katerem so bili Turki popolnoma poraženi. Ljudstvo energično zahteva, da se napravi red. Položaj je zelo nevaren. Malisori stoje na strani Črnogorcev in se skupno ž njimi bojujejo proti Turkom. Črnogorska vlada pripravlja na VS3 evropske velevlasti okrožnico, v kateri jih bo prosila za posvetovanje. V nasprotnem slučaju odklanja Črnagora vsako odgovornost.
POTRES V TURČIJI.
Carigrad, 11. avgusta. Potres je povzročil v Solunu veliko škodo. Telefonska proga je uničena. Mnogo hiš se je podrlo.
Carigrad. 11. avgusta. Vsled potresa je v Čorlu izbruhnil požar in uničil okolu 300 hiš. Požar še vedno traja.
Carigrad, 11. avgusta. Iz vseh krajev Turčije prihajajo poročila o velikih potresih, ki so povzročili strašno škodo. Splošno se domneva, središče potresa Marniarsko morje. Brzojavna zveza med Dardanelami in Carigradom je pretrgana. Potres je bil zlasti hud Kanosu. Kori, Miriofolli in v drugih evropskih mestih na obrežju Marmarskega morja.
Carigrad, II. avgusta. Potres je povzročil v Dardanelah veliko škodo. Grško poslamštv > ie dobilo od turskega brodovja brzojavko, da se je zrušilo grško konzularno poslopje.
Carigrad, 11. avgusta. Iz Dardanel prihajajoče ladije poročajo o strašnih katastrofa’), katere je povzročil potres na rumelskem obrežju Marmarskega morja. Pri Gauosu je zgorro okolo 15 vasi. Telegrafična postaja Čordu zgorela s 300 hišami. Mnogo ljudi je bilo ubitih.
Odgovorni urednik Radivof Koreni*
1a«d in tisk »UčUeHskff tUkarne«.
_ 696 -
valno motrila divjega^ vojvodo. Burgundec se jc zavedel svojega Čina- Zarinil je zobe v spodnjo ustnico, da so zdrsele kaplje krvi po bradi in oči so se pokrile s kalno, krvavo mreno. Igra je bila popolnoma zaigrana, njegovo življenje na pajčevinasti nitki. En klic in dvorana bi se napolnila s stražami... Blazen strah in skrajna upornost sta odsevala iz njegovega obraza in bil je p^-loben mrjascu, ki pričakuje napada steklih psov. Predstavljal je višek poosebljene nasilnosti,
— Kaj čakate? j? siknil in izdrl meč iz nožnice. Idite in pokličite armanjaške pse. da namočim svoj meč v njih krvi. predno poginem...	_
Pa kraljica se ni ganila. Čakala je, da se Vojvoda pomiri. V kotih ustnic ji je trepetal padovoljen smehljaj, zakaj ljubila je poglede na pobesnele može. Upirala je vanj svoje lesketajoče oči, ki so bile pol°e niiru in tajne bolesti. [Trenutki so pretekali in smrtna sovražnika sta se motrila, kakor zamaknjena drug v drugega.
Šepetoma ie končno spregovorila kraljica:
— Vojvoda rekli ste: umrje naj! Še ie Čas. da se premislite. • • Recite ...
Mehki, žametni njen glas je dosegel voj-iVodova ušesa in učinkoval nanj kakor glas iz nebes. Telo ga je skeleče zapeklo in strt ie omahnil preko mize. Prsti so sc mu zarili v razmršene lase in v presekanih, tihih stavkih ie ogovarjal:
— Umre naj... kaj mi do nje. Vi ste, ki vas ljubim. Od trenutka, ko sem vas spoznal. Zastonj skrivam izviti se vašem objetju, varati vas... Ljubim vas 1« vas sovražim ... Poslu-
— 693
nutku. ko iztegnete roko po kroni, vas stisne za vrat Žc1r?n1 obroč krvnikov. Z njeno smrtjo pa postanem vaša ljubica. Vaša žena postanem. Genij, ki vas bo vodil v blesteče višave, kamor še ni stopila noga zemeljskega vladarja. Ivan Burgundski, sedaj govorite!
Presenečen, zmešan, popaden od strahu, toccte in strasti, je poslušal vojvoda Burgundski kakor v sanlah monotono govorico kraljičino, sladko in strahotno obenem, brez poudarka, brez grožnje ... Ničesar ni bilo v njenem glasu in vse... Ničesar na svetu se ni moglo ustavljati temu načinu njenega obtoženja...
Vojvoda je bil uničen od grozne resničnosti in odkritosrčnosti njenih besedi. Ce zadobi nevihta in zarjove v svoji strašni razjarjenosti nad našimi glavami in švigajo ognjene strele po nebesih, se prepodeni klonimo pred veliko silo narave, pa v naših srcih živi prijeten občutek veličine in trdnega prepričanja, da zopet posije solnce ih se pokaže sinje nebo. Ce pa vzraste pred nami nema, jeklena, pošastna sila, črne. nepremagljive nesreče in se preračunano srušča na nas. da v trepetu pričakujemo trenutka. ko nas zmane, kaj nam preostaja takrat, kaj čutimo takrat v svoji notranjosti?
Pogubo, neizogibno pogubo...
In v takem stanju se je nahajal v tistem trenutku vojvoda Ivan Neustrašni.
Izabela je molčala. Rekla je bila vse. Opazovala je nasprotnika s sigurnostjo usode, ki ji nc more ničesr uiti...
Po dolgem prestanku se je posrečilo vojvodi zbrati toliko moči. da je zašepetal:
— Odločil sem se...
Hiša Saint-Pol	147
itn ft vin.•	!	Učenka
0.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
po 6 vin.:
V Gorici: Karol Schmelzer. lužni kolodvor
Ter. Leban. Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9,
U. Likar, državni kolodvor. — X Kranju: Adamič. Glavni trg;	i
Rant;
Šifrer na kolodvoru.	,	,
Na Bledu: Pretnar in A. \Vblfling.
V Bohiniski Bistrici: M. Grobotelc.
V Radovljici: Oton Homan,
V Škofji Loki: M. Žigon.
V Idriji: tiskarnar Sax.
V Cerknici: K. VVerli
Na Rakeku: A. DomicelJ.
V Gor, Logatcu: Josip Rus.
V Postojni: 1. Marinčič.
V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzer.
V Novem Mestu: Josip Kos.
V Opatiji' A. Tomašič.
V Reki* j. Trbojevič.
V Divači: K. Schmelzer.
V Komnu: A. Komel.
V Nabrežjni: K. Schmelzer.
Na Zidanem mostu: M. Pcterman.
V Celju: Zvezna trgovina.
V Mariboru: Vilko Weixl.
katera ima resno veselje do modne trgovine, se takoj sprejme. Kondicije ugodne.
Ponudbe pod »Bodoča prihodnjost 1912“, poštno ležeče, Ljubljana.	536
Ženitna ponudba.
Tovarniški delavec, star 28 let, ki zasluži na teden 18 do 20 K, se želi seznaniti s pridno, pošteno šiviljo ali kuharico v starosti 20 - 26 let, ki bi imela nekaj premoženja. Naslov v »Prvi anon-čni pisarni.	541
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in
dove šolske družbe!
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska uica štev. 8
jc namodernejc urejena in opremljena za tisk vsakovrstnili tiskovin: knjig, brošur, ^ urad. tiskovin, not, /' lepakov, vizitk,
, v	in kuvert.
/
• 0 ;,***■
Litografija. - Sterečtipija. - Najmodernejše črke in ok iaski.
Tisk v različnih barvali. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna f . postrežba. V
TT
-r
Krojaštvo
Ivan Kersn č
v Ljubljani 249
St. Pelra cesta št. 32,1. nad.
(poleg kavarne .Avstrija*)
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR,
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica, DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Maiije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta, ZUPANCI C, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica, ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica, STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta, UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška,
WISIAK, Gosposka ulica. ' KUŠTRIN, Breg.	f
TENENTE, Gradaška uliclj VELKAVRH, Sv. Jakoba SITAR, Floiianska ulic&j t BLAZNIK, Stari trg. 2~' NAGODE, Mestni trg. f KANC, Sv. Petra cesta: TREO, Sv. Petra cesta, W KUŠAR, Sv. Petra cesta.' PODBOJ, Sv. Petra cesta. J ELSNER, Kopitarjeva ulici; BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama, SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. ^ JEZERŠEK, Zaloška cesta,’ LIKAR, Glince.
STRKOVlC, Dunajska cesta ŠTRAVS, Škofja ulica, TULACH, Dolenjska cesta.
i
Glavno zastopstvo dunajske družbe
za pio centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom
v Ljubljani, Nova ulica štev. 3
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.	”	>/;'	j
A. SEAZA,
glavni Zastopnik za Kranjsko m Primorsko.
■■p—:'-
„Angleško	sklad
O. Bernaiovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5
naznanja
do letnih oblek in slamnikov za gospele in dečke, ter dolet ne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. - -	,
I v v .v. .v					
			v.	- ' i iv ’.v- tl -	j t •
• • • '	' * - *• v			•d1 			
M Bi O LQ BI	S	c		Prihod vlakov ti				Ljubljano iz:					
	c	/-»< in m	Dunaja	• t «	12*55	3*2!	42	5*2	9-M	12*«	6«	8*2	5*”
	n <	r-H 2. Imb ■	Trsta .	• • • •	12*2*	4*2	9*M	11**'	2**1	6*51	9*2	11«	
N< C	tn Al		Trbiža .	• • •	7* M	9.M	U*m	4**®	7*2	8*55	11*2		
“O Bi	•Hk w'	(A ?c- OJ	Kamnika		6-«	1J.00	2.4I	6*2	io:*				
3 <A xr	A OJ -v trt		Rudolfovega .		g.R«	3.0«	9*2						
rr	vr Al	rt-	Kočevja		8*“	3‘°°	9*2						
S5‘	Ou o ftj	(A 7?	j Vrhnike	•		16,S*	7. »s						
Q-			1 • Uncovlak.	M \ <»*i	5I> rodelJ*li In ■ prosnllilli.								
n c trs	X" c trt 3' O	CJ ""T ’	1	Odhod vlakov iz				Ljubljane proti:					
3r		Mii 01 ■ -	1 Dunaju		121	12*51	4*2	7.™	ii**	3*"	6*5.	9*2	102
s... 3 Cl. 5r	st		| Trstu .		1*2	ris.	.Vi5	e*0?	10*.« . .»v	1*	5. M	8*2	
	T3 O M 3 (9	J—	Trbižu .	• • •	t5*n	Q.M	«)•<>*	tl*3*	3*2	«-2	10-2L'		
		n	K . .		»jur»	li-so	3*11	7*55	li:2				
; & M ar o	—t =3 sr ja	o-			7^	j.ii	7*2						
		kM ■ m	r	• \ n f ■ ■:			7.*2				-		
SL 5’	vP a S*	3,			f 7-3t'		8-L						
m		mmmm	l_ ■: -	/1 f>l»	.evlAlfli	'f	lo. ’ ’>	'On ^t.	j cziion.ii 1. JuJiin.				
U se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
694 —
Lagal je, kajti v tistem hipu je bil;nezmožen odločiti se za nekaj. Lc v najtemnejši globini se je porajal upor moža proti ženski, ki je narekovala njegove besede. Vse kar mu je vrgla njegova zaveznica v obraz, je bila resnica in zadelo ga je tako hudo le, ker ga je prehitela. Sam je nameraval presenetiti jo s slično obtožbo. Mari niso bila. dejanja obeh v tesni zvezi,■ nemogoča drugo brez drugega? Bilo mu je, da bi zakričal: deklico, ki zahtevaš njeno življenje od inene, to deklico bom rešil iz tvoje mreže in si j* pridobil za se; kronal jo bom, tebe pa pohodim kakor črva...
Ali mesto tega je padel k njenim nogam ih usta so spregovorila:
Umrje naj, ker ste jo obsodili na smrt!'
Kraljiča je vedela, da se mora vojvoda tako odločiti. Jn v resnici mu tudi ni ničesar, druzega preostajalo. Bila sta si drug drugemu izpopolnilo in med njima se je bil boj . d veli enako silno poudarjenih stremljenj po gospod-štvu. Bila sta nasilna v dejanju, nasilna v] ljubezni. in zadnja nasilnost je bila vzrok potom, ki sta Jih podvzemala vsak zase v tajnostih svojih misli in želja. Pri obeli smo videli, kako se je njiju ljubezen, prekipevajoča v trenutni Strasti razbijala ob veličini Odettine iil Jhfardyjeve ljubezni. V samotnih urah je hrepenela Izabela po Passavantu in srce so ji razjedale divje muke, Ivan Neustrašni pa je gledal v duhu nebeško podobo gospodične Champdivers... Trgala sta se drug od druzega, hotela delati vsak na svojo pest, pa vezi, ki so Ut oklepale dosedaj. so ju lc še tesnejše ©biemale.
w .695 —	.
: f:	'• ...; ’	r, '	V
Izabela je zrla v vojvodo, ki ga je popol-neir»a premagala, ali ni se rado val a-. Skoi’a žalosten smehljaj je ležal na njenih ustnicah. Sklonila se. je počasi, dotaknila sc ga z rokami ih'Je zašepetala.;.
Vstanite ...
Stala sta si nasproti hi sp merila z »čini. Ivan Neustrašni je z,nadčloveško močjo, krotil1 svoje razčiljene živce, ki so hudourno utripali po njem in mu kričali:	Kaj se obotavljaš,
vzdigni peto iti jo stri, v tvoji oblasti je. Bičala te je z besedami in te ponižala. Napravila te ie za krvnika nje, ki jo edino ljubiš.,, Silnejša je od tebe, v svojih naklepih in zločinih, le orodje, brezpomembno orodje si v njenih rokah., Kje imaš zmožnosti, da premeriš njene skrivite globine, da se rešiš njenih pogubnih mrež. Komu boš odgovarjal, če streš kači glavo v tem trenutku? Pariz čaka. vojska ie pripravljena, kralj je v rokah morilcev... Eni sunek in vojvoda burgundski postane Ivan, kralj Francije!...
Vrelo in plesalo mu je PO; žilah, omotični .vrtinci so mu zatemnjevali pogled in telo se mu je stresalo v mreži skušnjavea. In potem je zgubil razsodnost.
Grgrajoče hropenje se je razletelo po dvorani. enako rjovenju na smrt obstreljenega leva.
Vojvoda se je v blaznem pogonu vrgel na kraljico in jo pograbil za rame. Izabela je mrtvaško pobledela, pa hladnokrvnosti ni izgubila. Padla je sunkoma na zemljo in se tako oprostila krčevitega prijema. Kakor mačka se Je pognala za široko, okroglo mizo in zaniče-
„Dan“
„Dan“
Dan“
V
U
Dan“
Dan“
jc edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najpdločnejši neodvisni jutranji list.
je na jcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K '1*70. jc razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nlcam	"•
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino »:	26 vinarjev več :š
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.