NAS »ZA« - ZA SREČO OTROK Zavedajoč se potrebe in nujnosti nadaljnjega programskega razvoja osnovnega šolstva in krajevnih cest v občini, izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Laško POZIVA delovne in druge organizacije, društva, samoupravne skupnosti, vodstva krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti ter občane občine Laško, naj akcijsko in politično pomagajo in podpro skupno akcijo za izvedbo referenduma o samoprispevku. Občane krajevnih skupnosti Jur-kloštra, Rimskih Toplic in Sedraža vabi naj 27. FEBRUARJA 1972, občani krajevnih skupnosti Breze, Laško, Marijagradec, Rečica in Vrh pa 12. MARCA 1972 polnoštevilno glasujejo za uvedbo samoprispevka. Izvršni odbor je prepričan, da je podpora naših občanov v prizade- vanju za nadaljnjo izgradnjo šol in cest popolna in pričakuje potrditev tega prepričanja, z glasovanjem »za« samoprispevek. Izvršni odbor verjame v predanost občanov svoji politični organizaciji — Socialistični zvezi, njeni politiki in akciji, zato tudi pričakuje uspešno izvedbo referenduma. Izvršni odbor ne dvomi, da bodo naši občani tudi v tej akciji podprli Socialistično zvezo tako, kot so nekoč v svojem in družbenem interesu podpirali akcije in politiko OF. SPOŠTOVANI OBČANI, SAMOUPRAVLJAVCI, PROIZVAJALCI VOLIVCI — SPOŠTOVANI ČLANI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA! Vodstvo občinske konference SZDL Laško se obrača na vas s popolnim zaupanjem v vašo podporo referendumu. Smo pred pomembnim političnim dejanjem, ko se bomo z našim »za« sami po svojem lastnem prepričanju in zavestno odločili za svoj lastni prispevek našim skupnim interesom. Na dan referenduma bo sleherni volivec pred odločitvijo naj gre ali naj ne gre na volišče. Pa tudi na volišču bo pred volivcem odločitev: glasovati »za« ali »proti« uvedbi samoprispevka. SPOŠTOVANI VOLIVCI! Če boste pomišljali ali bi ali ne bi šli na volišče in ali bi glasovali za ali proti uvedbi samoprispevka, pomislite, da je od vaše odločitve odvisen uspeh, za katerega nam bodo hvaležni naši naj dražji — naši otroci. Vsakdo si želi lepše življenje, se za dosego tega trudi in žrtvuje, še močnejša je človekova želja, da lepše življenje ustvarja svojim otrokom, svojim potomcem. V tej želji in težnji, ki je osnova napredka, se mora človek združevati in skupaj z drugimi reševati skupne družbene interese. Že dolgo vemo, da nas skupni družbeni interesi medsebojno akcijsko in politično združujejo v izgradnji naše družbene skupnosti. Vemo tudi, da bo ta naša družbena skupnost taka, kakršno si bomo sami ustvarili, če bomo našo družbeno skupnost z ljubeznijo in požrtvovalno gradili, bomo v njej hitreje ustvarjali naš cilj po lepšem življenju. Tudi glasovanje za uvedbo samoprispevka je odraz naše ljubezni do naše družbene skupnosti, je pa tudi zavestno sprejemanje žrtve in obremenitve s samoprispevkom. Žrtev vsakega posameznega občana ne bo velika, skupni prispevek vseh pa bo zagotovil v bližnji bodočnosti našim otrokom možnosti za boljše šolanje, boljšo izobrazbo in tudi boljše življenje — torej to, kar vsi našim otrokom najbolj želimo. KO PRIDE DAN TE NAŠE ODLOČITVE, NE OKLEVAJMO VEČ IN NE ČAKAJMO, AMPAK POJDIMO NA VOLIŠČE VSI TER ENOTNO GLASUJMO ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA — ZA BOLJŠO BODOČNOST IN SREČO NAŠIH OTROK! OBČINSKA KONFERENCA SZDL LAŠKO M REFERENDUM ROMO GLASOVALI V krajevnih skupnostih: RIMSKE TOPLICE, SEDRAŽ in JURKLOŠTER 27. FEBRUARJA V krajevnih skupnostih: LAŠKO MARIJA GRADEC RECICA VRH NAD LAŠKIM in BREZE 12. Dobre napovedi občana iz Lokavca Sredi februarja so bili zaključeni na širšem območju Rimskih Toplic, ki obsega krajevne skupnosti Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter ter naselja Zabrež, Konc in Lažiše iz Krajevne skupnosti Marija Gradec, zbori volivcev. Na njih smo se dodobra pogovorili o predlogu odloka o uvedbi 1,5 % krajevnega samoprispevka, ki bi ga skozi pet let plačevali občani tega območja počenši od 1. aprila 1972 dalje za sofinanciranje izgradnje nove šole v Rimskih Toplicah, za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest na celotnem območju ter za gradnjo žalnice v Rimskih Toplicah. dum zaradi njih 27. februarja ne bi uspel. Če vemo, da bo za objekt nove šole v Rimskih Toplicah, ko bo dokončan, treba odšteti domala 7,000.000 dinarjev, česar iz prispevkov delovnih organizacij in občinskega proračuna ne bo mogoče zagotoviti ; — če vemo, da postaja spričo vedno bolj goste naseljenosti in urbanizacije Rimskih Toplic potreba ipo zgraditvi dostojne žalnice nujna in neodložljiva; — če vemo, da naše lokalne ceste kličejo po obnovi in ureditvi in jih je treba usposobiti, da bodo tudi li in če bomo pri glasovanju sleherno sebičnost podredili skupnim interesom, potem referendum mora u-speti. Zlasti pa mora uspeti, ker ni najbrž nikogar med nami, ki ne bi želel, da bi sleherni otrok na tem območju, pa najsi je iz Lokavca, Jur-kloštra, Sedraža ali Henine ali od-koderkoli že, ne imel vseh možnosti za izobraževanje, kakršnega jim bo omogočala naša nova šola. Bolj ko se bližamo 27. februarju — dnevu našega referenduma — bolj živo in glasno mi zvenijo besede občana na zboru volivcev v Lokavcu, ko1 je ob sklepu zbora povzel in rekel: Na teh zborih, ko smo razpravljali tudi o krajevni problematiki, smo neposredno iz ust občanov zvedeli za njihove potrebe in skrbi, ki jih žulijo in tarejo. Slišali smo njihove dobronamerne pripombe, določeno kritiko, predvsem pa smo v živahni razpravi ali bolje povedano v prostem pogovoru iz oči v oči skupaj izluščili koristne predloge in dragocene pobude. Te nam bodo in morajo biti kažipot za nadaljnje delo ter skupne akcije v naši osnovni samoupravni skupnosti. Beseda na teh zborih je torej tekla o vsem, kar je zanimalo občane okoli samoupravnega sporazuma, pred leti oddanih obveznic za Skopje za potrebe šolstva, davkov, žalnice, slabih cest, prešolanja in prevoza otrok in še in še vprašanj brez konca in kraja. Zato ocenjujemo, da so ti zbori volivcev na vsem širšem območju Rimskih Toplic, zlasti pa naše skupnosti resnično bili v pravem pomenu besede tribuna občanov. Njihova samoupravna pravica je na teh zborih prišla polno do izraza, zato z zadovoljstvom ugotavljamo, da so ti zbori uspeli. Uspeli pa so zlasti še zato, ker so se občani, ko smo se o vsem pogovorili, brez pomišljanja in s polnim razumevanjem za akcijo, ki je v teku, izrekli, da so za uvedbo samoprispevka in da bodo zanj tudi glasovali! Še več! Njihova pripravljenost za to skupno akcijo je šla še dalj. Občani sami, zlasti tisti, ki bi bili po odloku o uvedbi samoprispevka plačevanja oproščeni, so samoiniciativno predlagali, da bi 0,5 %> samoprispevek, namenjen za ceste, pa vendarle plačevali. Nad to značilno in edinstveno pobudo te skupine občanov, ki so morda v naši skupni akciji dobili občutek manjvrednosti, da v njej kakor vsi drugi ne bi sodelovali, se je vredno zamisliti. Gre namreč za občudovanja vredne pobude in za vzgled ter vzpodbudo tistim, ki morda še oklevajo in še niso doumeli pomena in važnosti te akcije ter se še niso zavedli posledic, če referen- V TAKSNIH POGOJIH DELAJO V SEDANJI STARI SOLI V SMARJETI bolj oddaljena naselja prometno povezana s središči v občini, in — če končno vemo, da so sredstva občinskega proračuna do skrajnosti angažirana za potrebe družbenih služb (za šolstvo, prosveto in kulturo, zdravstvo in socialno varstvo ter vrsto drugih z zakoni določenih obveznosti), potem, če vse to vemo in želimo, da bi imeli, potem je v primerjavi s tako velikimi investicijami, katerih se lotevamo, samoprispevek občanov le skromen delež za razbremenitev proračuna, vendar pa pomemben moralnopolitični delež, da bodo načrtovane investicije hitreje realizirane. 27. februarja se bomo torej občani širšega območja Rimskih Toplic odločali za samoprispevek. Na tem referendumu bomo z oddano glasovnico izpovedali, ali smo pripravljeni s svojim prispevkom pomagati k hitrejšemu reševanju problemov vzgoje in izobraževanja naših otrok ter drugih komunalnih zadev. Ker sem prepričan, da si vsi vse to želimo, da bi vse to čimprej ime- »Mi bomo dali, vendar se nas spomnite v drugih naših potrebah. Nikoli niste bili nad nami razočarani in tudi sedaj ne boste!« Zaupam v občane naše krajevne skupnosti in v občane s širšega območja Rimskih Toplic, ko se združujemo v tej skupni akciji. Verujem in zaupam jim! Da bi se uresničile napovedi občana iz Lokavca! LEV TIČAR NA REFERENDUMU BO NAŠ 7 * GLAS VSI OBfANI naj bi sodelovali PRI DOGRADITVI ŠOLE V RIMSKIH TOPLICAH Gradnja šole je v polnem teku. Kljub zimi dela zaenkrat zadovoljivo napredujejo. Investitor Skupščina občine Laško — Sklad za financiranje družbene dejavnosti pa stoji pred odgovorno nalogo, kako in odkod zagotoviti potrebna finančna sredstva za realizacijo investicije v celoti, da bo lahko zadostil svojim obveznostim po gradbeni pogodbi v določenih rokih. Celotni objekt se bo občutno podražil ter bo tako presežena predračunska pogodbena vrednost del predvsem zaradi neumirjenega trga in cen, spremenjenega tečaja dinarja za uvoženo opremo, obračuna zvišanja življenjskih stroškov in do- datnih del na objektu, ki se bodo izvršila na predlog investitorja zaradi boljše funkcionalnosti in kvalitete objekta. Da bi se vsaj delno ublažila težka finančna situacija, se je Skupščina občine Laško odločila, da predlaga občanom, naj se odločijo za samoprispevek, ki je v sedanjem trenutku edini izhod iz situacije. Ob tej priliki nforamo poudariti, da je v zadnjih letih občinska skupščina dala na razpolago velik del občinskega proračuna za investicije v osnovnem šolstvu. Prav zaradi tega so nekatera druga dela v občini ostala ob strani. Delovne organizacije v občini so prav tako pokazale veliko razume- vanja za realizacijo investicij v osnovnem šolstvu. Vsem občanom so dobro znane prostorske in učne razmere na sedanji šoli in gotovo si želite, da bi se vrata na stari šoli čimprej zaprla in da se učenci »preselijo« v sodobno šolo, kjer se bodo mladi ljudje usposabljali in lažje pridobivali delovne navade za poznejše življenje. Boljši, kvalitetnejši in resnično posodobljeni pouk in več dobre volje za učenje bo garancija za boljše uspehe in lažje vključevanje učencev v srednje, strokovne in ostale šole. V novi šoli so nekateri prostori večnamenski, in bodo po potrebi na razpolago drugim organizacijam. Spoštovani občani, ko se zopet obračamo na vas — kot smo se med NOV in v mnogih primerih povojne izgradnje — ste vedno pokazali visoko zavest in razumevanje. Ko se bomo 27. februarja odločali za samoprispevek bo naš »da« pomenil, da smo se tudi tokrat odločili prispevati predvideni odstotek naših osebnih dohodkov za boljše in srečnejše življenje naših otrok, za hitrejše pridobivanje učno-vzgojnih rezultatov. SREDI OGESKIH POLJ RASTE NOV OBJEKT OSNOVNE SOLE ANTONA AŠKERCA V RIMSKIH TOPLICAH Ta odločitev bo za enega manjša za drugega večja žrtev, ki se nam bo v bližnji prihodnosti bogato obrestovala. Zgraditev šole je torej v interesu naših otrok, v interesu vsakega posameznega občana na našem področju in v interesu celotne družbe. Zato 27. februarja vsi na volišča — vsi za samoprispevek. LEOPOLD OžEK REFERENDUM V RADEČAH- NAŠ PONOS IN VSEM ZA VZOR Samo dober mesec dni so trajale priprave za izvedbo referenduma o samoprispevku občanov za prepotrebno razširitev osnovne šole v Radečah. Res kratek čas, ki pa je bil ves prežet z intenzivnim in organiziranim delom ter veliko voljo, da ta prizadevanja uspešno zaključimo. In vse to vrenje v teh dneh, ki ga je bilo močno občutiti na področjih vseh štirih krajevnih skupnosti: Jagnjenici — Svibno, Radeče, Vrhovo in Zidani most — je bilo okronano z velikim uspehom na sam dan referenduma — 19. decembra 1971. Rezultati so presegli vsa pričakovanja. Od 3796 vpisanih je prišlo na volišča 3496 volivcev, kar predstavlja 92,1 % udeležbo. To poprečje celotnega območja je od 14 volišč preseglo kar 11, od teh pa sta dve zaključili volitve 100 % že ob 9. uri dopoldne, njima pa sta se pozneje s prav tako udeležbo pridružili še dve volišči. Tako velika volivna udeležba zgovorno priča, da so naši občani močno zainteresirani za probleme, ki jih bodisi neposredno ali posredno zadevajo. Hkrati pa dokazuje, da se čedalje bolj zavedajo, da urejanje življenjskih problemov v določeni sredini ne more in ne sme več mimo ljudi, ki v tej sredini živijo in delajo. Še močneje pa vse doslej povedano potrjuje število glasov, s katerimi so se občani odločili za uvedbo samoprispevka. Od 3496 oddanih glasovnic jih je bilo za samoprispevek 3051, 393 jih je bilo proti, 52 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Ce to spremenimo v odstotke, pomeni, da se je kar 80% vseh volivcev odločilo »za« in samo 10 % jih je bilo »proti«. Ta uspeh pa kaže na zavestno odločanje občanov, v katerem ni mogoče zaslediti ne pritiskov, ne groženj in ne priganjanja. Jasno pa izhaja iz tega tudi dejstvo, da je bilo potrebno občanom prej ustvariti pogoje za tako zavestno odločitev. Pokazati jim je bilo treba problem v njegovi celovitosti, z vsemi vzroki in posledicami, mu ga približati in ga osvetliti od vseh strani. Tako je sleherni občan lahko o njem razmišljal, tehtal argumente, ki govorijo »za« in »proti«, iskal in dobival še dodatna pojasnila, nato pa se odločil, kakor sta mu velevala njegova vest in zavest. In ker je šlo za naše otroke ali njih otroke, za njihovo boljšo prihodnost, ni bilo kaj dosti oklevati. Ce se povrnemo v čas priprav, potem lahko ugotovimo, da so bile le-te pravilno zastavljene, ker so v prvo vrsto postavljale seznanjanje občanov s problemom, o katerem bodo odločali. Vse akcije, vsa prizadevanja, vsi napori so bili podrejeni temu cilju. Rezultati so pokazali, da smo pravilno ocenjevali in ocenili položaj ter zato uspeli. Prof. PEŠEC JANEZ ZAKAJ GREMO A A KOLIKO SREDSTEV ZA NOVO ŠOLO V RIMSKIH TOPLICAH Predračunska vrednost nove šole v Rimskih Toplicah je bila izračunana na 5,800.000,00 dinarjev. Po sklenjenih pogodbah, ki jih je doslej upravni odbor sklada za financiranje družbenih dejavnosti občine sklenil z izvajalci, pa izhaja, da bodo celotni stroški presegli predračunsko vsoto. Za vsa dela, ki vključujejo gradbena in obrtniška dela, inštalacije, zunanjo ureditev, notranjo opremo in potrebne priključke, bo namreč potrebnih najmanj 6.450.000. 00 dinarjev. Vse kaže, da bodo celotni stroški dosegli domala 7.000. 000.00 dinarjev. To pa praktično pomeni, da bo primanjkovalo najmanj 1,000.000,00 dinarjev ali še več. Iz teh ugotovitev sledi, da sklad za financiranje družbenih dejavnosti na osnovi sklenjenih dogovorov z delovnimi organizacijami in s prispevkom proračuna ne bo imel na razpolago dovolj sredstev, da bi realiziral to investicijo v celoti. Zaradi tega je občinska skupščina na predlog predstavnikov družbeno političnega življenja na območju krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter sklenila, da se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Po predlogu odloka za glasovanje na referendumu, ki bo 27. februarja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka na območjih krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter ter naselij Zabrež, Konc in Lažiše iz Krajevne skupnosti Marija Gradec bo z 1 % samoprispevkom s tega območja zbrano v 5 letih okrog 850.000. 00 oziroma največ 882.200,00 dinarjev. Ta sredstva bodo v petih letih vplačali: ' dinarjev — zaposleni 816.700,00 — kmetje 24.800,00 — obrtniki 7.400,00 — upokojenci 33.300,00 Vsi skupaj torej 882.200,00 S temi sredstvi bo v glavnem mogoče pokriti manjkajočo razliko za to investicijo, ker bi sicer lahko prišlo do zastojev pri gradnji in bi se vselitev v nove šolske prostore utegnila zavleči na nedoločen čas. Zato je odgovornost vseh občanov-volivcev tega območja ali bo referendum uspel ali ne, tako zelo velika! ZA KAKŠNE NOVE ŠOLSKE OBJEKTE GRE V LAŠKEM? Gradnja prve etape osnovne šole v Laškem je bila zaključena jeseni 1969. Šola Laško je takrat dobila nov trakt, v katerem je 12 učilnic s potrebnimi kabineti, sanitarijami, garderobami in prostorom za zobozdravstveno ambulanto. V celoti je bila obnovljena tudi stara šola. Kljub doseženemu napredku se na šoli že čuti pomanjkanje prostorov, uveden je pouk v dveh izmenah. Zelo močno pa je prisotna potreba po telovadnici, ki bi naj bila locirana v neposredni bližini same šole. Nadaljnji razvoj osnovnega šolstva v tem delu naše občine zahteva, da se čimprej pristopi k realizaciji druge etape gradnje šole v Laškem: — nov trakt z 12 učilnicami, z ustreznim večnamenskim prostorom in učilnicami za glasbeno šolo in — prepotrebno telovadnico. spevki delovnih organizacij, tretjino pa bi prispeval občinski proračun. Od občanov zbrana sredstva bi skozi pet let vplačali na širšem območju Laškega (občani krajevnih skupnosti: Laško, Marijagradec, Rečica, Vrh nad Laškim in Breze): dinarjev — zaposleni 2,024.000,00 — kmetje 50.000,00 — obrtniki 44.500,00 — upokojenci 80.000,00 Vsi skupaj torej 2,198.500,00 Če torej vemo, da šolski prostori osnovne šole v Laškem kljub dograditvi novega trakta v prvi etapi, danes že postajajo pretesni in da je telovadnica poseben problem, ker je pri šolskem objektu praktično ni in da je pri vsem tem sedanja uporaba velike dvorane v domu Dušana Poženela vezana na vrsto nevšečnosti na Šolskem igrišču v- laškem — sicer pa so brez telovadnice Po izračunih z ozirom na površino in veljavne gradbene cene bi vrednost te investicije znašala okrog 6.000. 000.00 dinarjev. V tem znesku so všteta tudi potrebna finančna sredstva za nabavo avtobusa, katerega bo nujno treba nabaviti že letos in tako omogočiti sodoben prevoz otrok s področij podružničnih šol v šolo v Laškem. - Spričo takšne situacije bi se naj tudi na tem področju pobiral 1 % samoprispevek za financiranje izgradnje šolskega poslopja v Laškem, ki bi prinesel okrog 2.200.000. 00 dinarjev. To pa predstavlja nekako 33 % ali 1/3 od vseh potrebnih finančnih sredstev, medtem ko bi tretjino sredstev zbrali s pri- tako za vzgojitelje kot za otroke, potem je kakršnokoli oklevanje, ko še bomo 12. marca 1972 odločali za samoprispevek, odveč. Odgovornost občanov s širšega območja Laškega kako bo referendum uspel, ni zato prav nič manjša od odgovornosti občanov s širšega območja Rimskih Toplic, kjer objekt vidno raste, je že tu, je pred našimi očmi in ga moramo dograditi in izročiti svojemu namenu ob začetku novega šolskega leta. GLASUJTE ZA SAMOPRISPEVEK REFERENDUM? ZA KAJ IN KAKO BO UPORABLJEN 0,5 °/o SAMOPRISPEVEK? Za razliko od radeškega področja so občani s širšega območja Laškega in Rimskih Toplic predlagali, da se na njihovem področju poleg 1 % samoprispevka namenjenega za izgradnjo šolskih objektov uvede še 0,5 % samoprispevek za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest, v Rimskih Toplicah pa tudi za gradnjo žalnice. Na širšem območju Laškega, ki obsega območja krajevnih skupnosti: Laško, Breze, Marijagradec, Vrh nad Laškim in Rečico bi se naj sredstva zbrana z 0,5 % samoprispevkom od občanov tj. 1,099.000,00 dinarjev uporabila za rekonstrukcijo naslednjih odsekov cest: LAŠKO—MARIJAGRADEC—VRH rekonstrukcija in asfaltiranje od železniškega prelaza v Laškem do mostu na vrhu klanca v Marijagradcu ter rekonstrukcija in razširitev v makadamski izvedbi z usposobitvijo ceste za avtobusni prevoz na relaciji Marijagradec—Tevče—Vrh. LAŠKO—REČICA rekonstrukcija in asfaltiranje od uprave rudnika do gasilskega doma v Hudi jami ter razširitev in usposobitev v makadamski izvedbi za avtobusni prevoz od gasilskega doma v Hudi jami do osnovne šole v Zgornji Rečici. LAŠKO—BREZE NAD LAŠKIM Rekonstrukcija celotnega klanca od bivše mlekarne do cerkve oziroma šole v Brezi in razširitev ter usposobitev za avtobusni prevoz kakor tudi rekonstrukcija celotne relacije od Tevč do bivše mlekarne ter usposobitev tega dela za normalni avtobusni promet. Od skupnih zbranih sredstev iz 0,5 % samoprispevka bi bilo uporabljeno za cesto Laško—Marijagradec —Vrh in za cesto Laško—Rečica po 35 %, za cesto Laško—Breze pa 30 % s tem, da bi občina seveda najela ustrezne kredite in omogočila, da bi bil ta program realiziran v letih 1972 in 1973. IN KAKŠEN JE PROGRAM ZA RIMSKE TOPLICE? Na širšem območju Rimskih Toplic, ki obsega območja krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter bo za komunalne zadeve in za lokalne ceste iz 0,5 % samoprispevka v petih letih zbrano 441.100,00 dinarjev. : Od teh sredstev bo v smislu predloga odloka o uvedbi samoprispevka dobila: dinarjev KS Rimske Topl40 % ali 176.440,00 KS Jurklošter 30 % ali 132.330,00 KS Sedraž 30 % ali 132.330,00 Krajevna skupnost Sedraž in Jurklošter bo vsaka na svojem območju ta -del zbranih sredstev razporedila vsako leto s finančnim načrtom za obnovo in ureditev svojih lokalnih cest in drugih komunalnih zadev. KRAJEVNA SKUPNOST RIMSKE TOPLICE pa bo od 176.440,00 dinarjev 1/3 zbranih sredstev vsako leto s finančnim načrtom razporedila za rekonstrukcijo in ureditev lokalnih cest, ostali 2/3 pa uporabila za grad- Očka, mamica, — hvala za vajin glas! njo žalnice z dvema mrliškima vežicama v Rimskih Toplicah. Seveda bo tudi za to gradnjo poleg teh s samoprispevkom zbranih sredstev treba zagotoviti še dodatna sredstva iz drugih virov, da bi bila žalnica že letos, najpozneje pa prihodnje leto zgrajena in usposobljena za uporabo. SITUACIJA BODOČE ŠOLE V LAŠKEM !ZZ3OS5ToJ£C( objekti §=l Bopoa oejEKTl M* 1! 100Q NEPOSREDNO POLEG NOVEGA TRAKTA OSNOVNE SOLE PRIMOŽA TRUBARJA V LAŠKEM NAJ BI BILA TUDI PREPOTREBNA TELOVADNICA Vsekakor smo vsi veseli, da bomo končno v Rimskih Toplicah' imeli telovadnico, da bomo na šoli imeli prepotrebno veliko in zdravo kuhinjo, kjer bodo lahko imeli socialno ogroženi in drugi učenci tudi kosila, da bomo imeli večnamenski prostor, knjižnico, 8 kabinetnih učilnic in 4 razredne učilnice, s čimer bo zagotovljeno varstvo in podaljšano bivanje učencev, prepotrebni krožki in druge oblike svobodnih aktivnosti, kjer se bodo otroci vsestransko razvijali. USPEH REFERENDUMA POMENI TOREJ SREČNO PRIHODNOST MLADIH GENERACIJ, POMENI RIMSKO POMLAD! MILKO VAHČIČ SEDANJA SOLA TIK OB CESTI II. REDA CELJE—ZIDANI MOST Z ŽIVAHNIM PROMETOM PREDSTAVLJA STALNO NEVARNOST ZA OTROKE ŠOLA V RIMSKIH TOPLICAH SPOMLADI M V JESENI visna usoda gradnje in da se bo ob neuspelem izidu referenduma gradnja prav gotovo ustavila! To bi pomenilo, da se posledic večina obča- stavlja neprecenljivo pridobitev zlasti za podeželske otroke, ki so bili doslej v tem pogledu v marsičem prikrajšani. NOVA ŠOLA V RIMSKIH TOPLICAH TAKSNA, KAKRŠNA JE PRED NAMI DANES I Zadnji objekt, ki ga gradimo v naši občini za šolske namene pred referendumom za samoprispevek, je nova osnovna šola Rimske Toplice. Na gradbišče je veselje gledati, saj gradnja vidno napreduje. Starši, ki dobro poznajo higienske in zdravstvene razmere na sedanji šoli, otroci in učitelji vse teže čakajo na preselitev ter na normalno delo in življenje. O higienskih in zdravstvenih razmerah, o nevzdržnih delovnih pogojih na stari šoli je bilo že veliko po-11 vedanega na raznih posvetovanjih, j.j prav toliko je bilo tudi člankov v j, raznih časopisih, zato sem prepričan, da del tega ve vsak občan, zlasti pa oni na širšem področju Rimskih Toplic. Prav zaradi takih razmer in prepričljivega boja je občina uspela 1 1 dobiti tudi kredit za novo gradnjo. Ponovno pa je potrebno opozoriti, da so stroški nove gradnje preveliki in M da z denarjem našega sklada in krediti šole ni mogoče dograditi, vsaj v I celoti ne, ker bo sama oprema ve- ,, Ijala verjetno kar 100 starih milijo- nov. Te bo potrebno zbrati v petih letih v obliki samoprispevka, to se pravi, da bomo s samoprispevkom vrnili skladu le tisti del, ki je potreben za opremo nove šole. V primerjavi s tem, kar bomo pridobili z novo šolo, je sedanje delovanje šole daleč pod normalo. Če pedagoško delo do neke mere normalno poteka, potem je vendarle resnica, da so otroci zdravstveno in celo življenjsko na sedanji šoli ogroženi. Zato ne gre za nobeno demagogijo, če poudarjam, da bi neuspeh na referendumu pomenil nezrelost, neodgovornost in brezbrižnost staršev in drugih občanov za usodo otrok, ki rastejo in bodo rasli na našem področju. i v Starši in sosedje, ki še nimate šoloobveznih otrok! Preden boste oddali svoj glas, preden se boste za karkoli odločili, zavedajte se, da je od vašega glasu od- nov ne zaveda. Z negativnim izidom glasovanja bi prav gotovo ista večina dokazala tudi to, kako malo ve o pomembnosti takšne šole, ki jo gradimo, kako malo ji je do mladine in njene prihodnosti in končno, kako malo ji je do sodobne in moderne šole, v kateri bodo otroci zdravi in varni. Ker zaupamo v visoko zavest in smisel za odgovornost naših občanov, menim, da so ti pomisleki povsem odveč. Kakšno šolo bomo imeli in kakšno izgubili, če referendum ne bo uspel? Vsekakor bo to moderna in sodobna šola, vendar pa ne razkošna, saj je vsak prostor racionalno zamišljen v skladu s potrebami. Čeravno torej razkošja in komoditete ne bo, bo pa vendarle zares moderna šola, z vsemi potrebnimi učili, ki bodo omogočila sodoben pouk, nudila enakopravne delovne in učne pogoje za vse učence, kar vse pred- VAŠ DA ZA SAMOPRISPEVEK STROKOVNA OCENA PROJEKTA OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA V RIMSKIH TOPLICAH Ni namen tega sestavka podati strokovno oceno projekta strogo v skladu z naslovom (ker so to naredile revizijske komisije), temveč bolj popularen prikaz bodoče šole in strokovno mišljenje avtorja prispevka. Dan pričetka gradnje novega šolskega objekta je za prebivalce Rimskih Toplic pomenil začetek realizacije želja, pričakovanj in upanj, starih nekaj let. Nič čudnega potem, zakaj takšno zanimanje, ogledovanje in skrb za potek gradnje. Vprašanj je še in še, mogoče pa bo kak odgovor tudi v tem prispevku. Projekt Osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, delo arhitektov ing. Milivoje Lapuha in ing. nim učilnicam za nižje oddelke, ki imajo svoj poseben vhod iz severozahodne fasade. Tretji trakt, ločili bi ga na dva dela in sicer: telovadnica v sredini celotnega objekta šole, ter ostali pomožni prostori po jugo- in severozahodnem obodu, kot so: zbornica, pisarne, jedilnica in kuhinja, podkletene s kurilnico in shrambo ozimnice. Predvidena je tudi možnost za dozidavo še dveh učilnic v podaljšku trakta nižjih oddelkov. Treba je poudariti eno posebno prednost zasnove objekta: telovadnica je glede na osnovni multi nivo (pritličje) poglobljena za 85 cm, s čimer je omogočena tudi funkcija telovadnice kot avditorija, a sosednje Sola v mozirju. — taksna bo nova Sola v rimskih toplicah, ki jo ISTEM NACRTU GRADIMO PO Jane Stabej iz Projekting biroja Ljubljana, je tipski projekt, vendar ne dobesedno, temveč tipski samo načelno, v konceptu. Drugače se obdeluje in dela kompleten projekt za vsak konkreten primer posebej, upoštevajoč vsakokratne posebnosti, zahtevano kapaciteto ter mikrokonfigu-racijo terena. Bodoča osnovna šola, ki leži ob lokalni cesti Smarjeta—Ogeče in projektirani cesti Ogeče—Rimske Toplice in z dvema fasadama ponuja razgled na krasno panoramo zelenih hribčkov obrežja Ogeče, je sestavljena iz treh manj ali več povezanih traktov. Jugovzhodni trakt ima v svojem pritličju in nadstropju osem učilnic s pripadajočimi kabineti za pouk višjih oddelkov, po metodi kabinetnega pouka. Severovzhodni del objekta pripada štirim nizkopritlič- višje učilnice za glasbeni pouk kot odra. Nad hodnikom ob telovadnici je galerija za gledalce. Tak koncept omogoča, da šola lahko služi tudi kot kulturni center naselja. Poleg telovadnice je tudi jedilnica dvonamenski prostor: lahko ima funkcijo razstavnega prostora, predavalnice in podobno. Garderobe in umivalnice ob telovadnici z ločenim dostopom od zunaj služijo učencem tudi ob udejstvovanju na zunanjih športnih igriščih, omogočajo pa tudi uporabo telovadnice odraslim v času, ko ni pouka. Se nekaj o izgledu, materialih in konstrukcijah objekta: Čelne fasade so ometane na način teranove, stranske so obložene z lesenim borovim opažem, od strehe do temeljnih podstavkov. Prvotno je bi- lo mišljeno, da so ti fasadni elementi premazani s sadolinsom v barvi oreha, kar da precej teman ton. Gradbeni odbor in ostali predstavniki investitorja so podali zahtevo za spremembo in bo verjetno fasada v niansi teaka ali bora. Strehe so delno iz salonitne kritine naklona 13°, delno pa ravne. Nekaj stropnih površin je ometanih, večina je obložena z opažem iz borovih letvic. Sam konstruktivni sistem zgradbe je. škatlast, z betonskimi stenami (zaradi visoke potresne stopnje področja). Izvajalec je predlagal spremembo na skeletni sistem z zidanimi stenami, s čimer bi se izognili neugodnemu efektu v prostorih, ki nastaja zaradi preveč direktne refleksije zvočnih valovanj od neobdelanih betonskih sten. Predlog ni bil sprejet iz finančnih razlogov. Konstrukcija zunanjih lesenih stenskih elementov je bila prvotno mišljena kot tako imenovani sendvič parapet, vendar je na predlog izvajalca spremenjen na zidani del z materialom siporex 20, ter zunanjo leseno oblogo. Za novo šolo lahko rečemo, da je ne samo nov, temveč tudi sodoben objekt. Ali mu kaj manjka? Skoraj vsi moderni tovrstni objekti imajo tudi bazen. Zakaj ga nima šola »Anton Aškerc«, je verjetno vsem znano. Če bo tudi v bodoče enaka situacija, je težko odgovoriti, vendar upamo, da bo čez nekaj let tudi ta faza aktualna. Če pa kdo pomisli na uporabnost obstoječega bazena, se mu lahko v hipu odgovori, da nikakor ne ustreza tovrstnim zahtevam. Kakorkoli že, Rimske Toplice bodo z novim objektom veliko pridobile. Pridobitev je ne samo arhitektonsko-urbanistično-panoramna, temveč tudi funkcionalna, družbena in moralno politična. Akcija okrog izgradnje nove šole, kakor tudi ostale podobne akcije samo še potrjuje enotnost delovnih ljudi, združenih okrog skupnih ciljev. Dejstvo, da širok krog ljudi, od predsednika občinske skupščine, preko krajevnih funkcionarjev do upokojencev, aktivno sodeluje pri kreiranju zastavljenega programa, znova dokazuje moč iniciativnosti, angažiranja in nepretrgane borbe za nove pridobitve. To pa daje veliko upanja za naprej. Ing. MILAN RANKOVIČ X j Otroci vas vabijo \ na volišče 4 MNENJA OBČANOV KAJ POMENI ZMAGA NA REFERENDUMI) ZA SEDRAŽ... ODGOVARJA PREDSEDNIK KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL SEDRAŽ ZLATKO PAVČNIK Zmaga na referendumu pomeni tudi za Sedraž in njegove občane veliko. Na eni strani bomo pridobili na ta način sredstva, s katerimi bomo pomagali graditi šolo v Rimskih Toplicah in v okviru naše krajevne skupnosti reševali nekatera pereča vprašanja, na drugi strani pa s tem dokazujemo našo zavest, pripadnost tej naši družbi in politično aktivnost vseh organizacij in društev v našem kraju. Ce takšno splošno ugotovitev malo razčlenim, potem moram reči naslednje: Tudi Sedražani se v celoti zavedamo, kaj pomeni urejena šola za kvalitetno vzgojo in izobraževanje otrok. Ne samo zato, ker bi hoteli starejši iz zgolj sentimentalnih razlogov zagotoviti našim otrokom boljše pogoje za pridobivanje znanja, kot smo jih imeli mi, temveč predvsem zato, ker smo globoko prepričani, da je naš nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj odvisen predvsem od pravilno vzgojenih in dobro izobraženih ljudi. Zato smo za usodo šole v Rimskih Toplicah, kamor se naši otroci po končanem 4. razredu pre-šolajo, pa tudi za druge, zelo zainteresirani. Takšen naš interes pa bomo potrdili samo z zmago na referendumu. Čeprav je osrednje vprašanje, ki ga z uvedbo samoprispevka rešujemo, zgraditev šole v Rimskih Topli- ZA ŠOLSKO KUHINJO SO KLETNI PROSTORI V TAKEM STANJU NEPRIMERNI cah, pa pomeni zmaga na referendumu tudi pomembno pridobitev za cel naš kraj. Naša krajevna skupnost bi namreč dobila na ta način sorazmerno večja sredstva, s katerimi bi se lahko lotili načrtnega reševanja nekaterih odprtih problemov v našem kraju. V mislih imam predvsem telefon in ureditev ceste. Menim namreč, da mora biti Sedraž v tem času svojega razvoja povezan z drugimi kraji, zlasti pa s središči v občini. Te povezave brez telefona vsekakor ni. Praktično nimamo sedaj nobene možnosti niti v najnujnejših primerih, kot so bolezen, požar itd., stopiti hitro v stik z ustreznimi službami v Laškem ali drugih mestih. Drug problem so vsekakor ceste. Te imamo, kljub vsej prizadevnosti krajevne skupnosti in nekaterim doseženim rezultatom, vendarle še vedno dokaj neurejene. To pride še posebej do izraza pozimi in ob slabem vremenu, ko je v Sedraž skorajda nemogoče priti z avtom. Niso redki primeri, da v Sedraž ne pride niti rešilni, niti gasilski avto, da ne govorimo o avtomobilih, ki prevažajo prehrambene artikle in drug material, kruh itd. Zato bi zmaga na referendumu omogočila, da ta problem če ne v celoti pa vsaj v veliki meri v naslednjih letih rešimo. Končno velja omeniti, da smo bili Sedražani v vsem povojnem času enkrat bolj drugič malo manj, aktivni ob vseh pomembnejših akcijah občine ali širše družbene skupnosti. To smo najbrž dokazali tako ob volitvah kot ob drugih prilikah. Menim, da bo zmaga na referendumu takšno ugotovitev potrdila. Poleg tega pa bo zmaga pomenila tudi zadoščenje vsem tistim — in teh v Sedražu ni malo — ki se tako ali drugače zelo aktivno ukvarjajo z reševanjem različnih gospodarskih in političnih problemov v našem kraju, bodisi v okviru krajevne skupnosti, bodisi v okviru SZDL, ali v drugih organizacijah in društvih. Zmaga na referendumu prinaša torej Sedražu na eni strani možnost, da rešimo nekatere najbolj pereče lastne probleme, na drugi strani, da prispevamo svoj delež k skupnim naporom pri gradnji šole v Rimskih Toplicah in tretje, da ponovno politično afirmiramo naš kraj, za katerega je vendarle značilno, da je iz njega izšlo že precejšnje število izobraženih ljudi: od profesorjev, agronomov, inženirjev raznih strok, do učiteljev, tehnikov itd., ki na različnih mestih po vsej Sloveniji uspešno opravljajo svoj poklic in se še vedno radi vračajo v svoj kraj. ...KAJ ZA JURKLOŠTER IN HENINO... Za nerazvito področje, kamor se uvršča tudi KS Jurklošter, velja, da poleg splošne zaostalosti vseh gospodarskih dejavnosti, prometnih zvez itd., vidno zaostaja tudi šolstvo, ker otroci teh krajev nimajo možnosti, da bi si pridobili tisto osnovno znanje, ki jim je potrebno za nadaljnji študij in usposabljanje za poklic mladega človeka. Da bi se tudi otrokom odmaknjenih krajev približala možnost pridobivanja znanja po sodobnih učnih metodah, se po skoraj vseh večjih krajih gradijo nove šole, ki so kadrovsko in tehnično sposobne nuditi otrokom učno snov po novih in kvalitetnih metodah in ponazarjenih razlagah. Takšen novi šolski center v Rimskih Toplicah že postaja stvarnost tudi za nas. Ta nova šola bo sprejela v svoje okrilje tudi učence od IV. razreda dalje iz nepopolnih osnovnih šol Jur-kloštra in Hertine. Otroci teh dveh krajev se bodo v novo šolo vozili s svojim šolskim avtobusom, pod pogojem seveda, da bo cesta Henina— Jurklošter—Rimske Toplice vedno in ob vsakem vremenu omogočala siguren in varen prevoz. Za otroke bo to sicer pomenilo večji fizični napor, vendar pa bo neprecenljive vrednosti prav to, da bodo pogoji za pridobitev osnovnega znanja izenačeni z ostalimi sovrstniki z gospodarsko razvitih območij. Do sedaj so namreč redki od staršev iz teh krajev lahko omogočili svojemu otroku študij na višji šoli, ker je pač bila poleg gmotnih razmer tudi ta ovira, da otroci iz nepopolnih osnovnih šol niso bili dovolj pripravljeni iri usposobljeni za nadaljnji študij. To v bodoče naj ne bi bila več resna ovira. Naša optimistična gledanja pa so seveda odvisna od ogromnih finančnih sredstev, ki jih družba v’tako kratkem času ne more zbrati. Zato je tudi pri tej akciji nujno potrebna naša moralna in finančna pomoč, za katero se odločamo na predstojećem referendumu. Kot poznavalec kraja in ljudi smelo trdim, da so med nami redki tisti posamezniki, ki ne bi želeli svojemu otroku ali otroku svojega bližnjega svetlejše prihodnosti in lepšega življenja, kakor je bilo naše. To svojo izpoved pa bomo naj-iskreneje potrdili 27. februarja 1972 z našim enoglasnim — ZA. Janko LESKOVŠEK O SAMOPRISPEVKU ...IN KAJ ZA MARIJA GRADEC? S tem ko nam je reforma šolstva omogočila, da osvojijo naši otroci čimveč znanja, je z uvedbo predmetnega pouka nastala hkrati na vseh naših šolah potreba za večjim številom učilnic in kabinetov za praktični pouk. S prešolanjem višjih razredov s podružničnih šol na popolne osemletke, se je problem učilnic začel še bolj zaostrovati, tako da skupščini občine ni preostalo drugega, da kljub neugodnemu finančnemu stanju, začne akcijo za gradnjo novih učilnic pri osnovni šoli v Radečah, v Laškem in v Rimskih Toplicah. Vse dosedanje gradnje šolskih prostorov je skupščina občine izvedla le s prispevki delovnih organizacij, z vrednostjo darovanih obveznic in s sredstvi občinskega proračuna. Spričo tega, da znaša predračunska vrednost predvidenih gradenj šolskih prostorov preko ene milijarde 950 milijonov S-din, je sredstva v navedeni višini nemogoče zagotoviti samo iz sredstev proračuna, niti ne bi mogle ta sredstva zagotoviti same delovne organizacije. V tej zvezi je bil na posvetovanju predstavnikov krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov delovnih kolektivov sprejet predlog, da Skupščina občine Laško razpiše referendum o samoprispevku. To vprašanje je že zadovoljivo rešeno za šolski okoliš v Radečah, kjer je bil že v decembru preteklega leta izveden referendum in se je ob tej priložnosti večina tamkajšnjih volivcev izrekla za samoprispevek. Preostane še izvedba referenduma za šolski okoliš Rimske Toplice in Laško. Kot predstavnik Krajevne skupnosti Marija Gradec želim, da bi vprašanje zbiranja finančnih sredstev za namene gradnje šolskih prostorov rešili tako zadovoljivo, kot so to storili občani v Radečah. Ce želimo našim otrokom lepše življenje, potem jim privoščimo čin» več znanja, da bo prišel do večjega izraza pregovor, ki pravi: »Kolikor znaš, toliko veljaš«. Da bi v doglednem času prišli do potrebnega števila učilnic, je treba v ta namen zagotoviti potrebna finančna sredstva. Le ta pa bodo pritekla v sklad za gradnjo šolskih prostorov, če bo na referendumu osvojen samoprispevek. Preko omenjenega referenduma zagotavljamo hkrati tudi sredstva za popravilo oz. za rekonstrukcijo pomembnejših občinskih cest, zato s predstoječim referendumom rešujemo hkrati kar dva problema, ki sta trenutno najbolj aktualna in se z rešitvijo teh ne da več odlagati. Iz Jurkloštra smo se vračali po dolini Gračnice mimo Lokavca v Rimske Toplice. Na ostrem ovinku smo ob pol osmih zvečer srečali kombi, ki se nam je previdno umaknil. Ustavili smo se. Skozi okno kombija je pokukal tovariš PAVLIČ RUDI, šofer Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, ki vozi otroke v šolo in domov. — Tovariš Pavlič, smo navezali pogovor, vidimo, da imate v kombiju otroke. Pozna ura je že. Ali ste vedno tako kasni? »Vedno. Saj hitreje s kombijem vseh otrok ni mogoče zvoziti.« — Koliko voženj naredite vsak dan? »Kar po 16 jih je. Ta je zadnja.« — Pa so te vaše vožnje varne? »Do zdaj je še šlo po sreči. Trudim in prizadevam si, da bi bile varne, vsekakor pa niso povsem zakonite. Če bi vozil redno po predpisih — po 8 otrok — potem bi prevoz s kombijem onemogočil pouk, ker bi otroci zamujali več kakor eno uro.« — In kaj mislite kot šofer kombija o novi šoli? »Nova šola bo po mojem mnenju ogromna pridobitev za oddaljene otroke, ki se vozijo v šolo. Z novo šolo kombi ne bo več prišel v poštev. Otrok bo gotovo še več, kot jih je sedaj. Veste, včasih se mi nekateri kar smilijo. Nekateri imajo še do Lokavca daleč in ker imam prvo jutranjo vožnjo prav iz Lokavca, morajo otroci vstajati že kmalu po četrti uri zjutraj.« — Če kombi ne bo ustrezal, kaj potem? »Šolski avtobus. Ta bo lahko iz lo-kavške strani pripeljal otroke z eno vožnjo.« — Imate v zvezi z novo šolo kot šolski šofer kakšno posebno željo? »Kakor bo avtobus edina rešitev Če želimo otrokom, da se bodo šolali v boljših pogojih, kot smo se mi, in če nam je pri srcu gospodarski in družbeni razvoj občine, potem se bomo na referendumu odločili za samoprispevek in obkrožiti glasovalni listek z DA. TONE KNEZ Predsednik Krajevne skupnosti Marija Gradec za otroke, tako bo zame razočaranje. Zato v tej situaciji želim samo to, da bi si pridobil dovoljenje za šoferja avtobusa.« — Upamo, da se vam bo ta želja uresničila. Pa še nekaj! Tovariš Pavlič, vi ste predsednik podružnice SZDL v Lokavcu. Kako ocenjujete pomen nove šole v Rimskih Toplicah za Lokavec? »Z novo šolo se bo razlika med otroci iz razvitejših Rimskih Toplic in zaostalega Lokavca še bolj zabrisala. Zlasti oddaljeni otroci bodo v moderni šoli še več pridobili. S šolo bodo Rimske Toplice dobile še lepšo podobo in postale zares središče našega šolskega področja. Nova šola pomeni lepšo življenjsko perspektivo za vse otroke brez izjeme — zlasti za tiste iz Lažiš, Lokavca in drugod.« — Kaj lahko uspešen izid referenduma še drugače pomeni za Lokavec? »Na referendumu bomo dali svoj glas tudi za cesto. Okolica ob sedanji cesti je res izredno slikovita in romantična, vendar je cesta zaradi svoje ozkosti, ovinkov in povečanega prometa postala nevarna. Po uspešnem referendumu jo bomo morali vsekakor usposobiti za sodoben promet, usposobiti za varen prevoz otrok in drugih potnikov, ki žive na območju Lokavca in Jurkloštra. Nov most čez Gračnico pri Blatniku, ki je bil zgrajen lani, pomeni za to področje pomembno pridobitev. Zdaj bomo morali naprej. Menim, da brez večjih zemeljskih del in izravnave tako imenovanega »Ajnšnita« ne bo šlo. Samo z modernizirano cesto od Rimskih Toplic do Jurkloštra in dalj se bo tudi našemu področju odprlo okno v svet. S takšnimi pogledi v prihodnost bomo svojo pripravljenost za sodelovanje tudi Lokavčani potrdili s svojim »DA« na referendumu 27. februarja letos.« —Tako je prav, smo mu pritrdili. Na hitro smo se morali posloviti. — Srečno, šofer iz Lokavca! JAZ! TI! ON! MI! VSI bomo odgovorni, če na referendumu ne bi glasovali ZA! NAŠ RAZGOVOR V LOKAVCU TELESNA VZGOJA V NOVIH POGOJIH Verjetno niso neutemeljene trditve, da so potretmi za učinkovito fizično in umsko delo zdravi, odporni in vzdržljivi ljudje. Latinski pregovor »zdrav duh v zdravem telesu« je bil dobro znan že starim Rimljanom in Grkom in so zato gojili najrazličnejše športne dejavnosti, prirejali razna športna tekmovanja in vsestransko skrbeli, da so vzgojili zdrave državljane. Ce so se tega zavedali že v davnini napredni narodi, katerih kulturo še danes občudujemo, po katerih še danes prirejamo olimpijske igre, potem danes vprašanja prave in zadostne telesne vzgoje ne smemo zapostavljati. Telesno kulturo je treba uvrstiti med tiste dejavnosti, ki so osnovni pogoj za naš hitrejši razvoj, ki usposabljajo naše občane v zdrave, delovne, sposobne ljudi, ki bodo kos fizičnim in umskim naporom. Načrti investicij v osnovno šolstvo v občini Laško potrjujejo, da se danes tega tudi v laški občini dobro zavedamo, saj je predviđeno, da bodo zgrajene nove telovadnice v Rimskih Toplicah in v Laškem. Oba kraja jih tudi brez dvoma nujno potrebujeta. V Rimskih Toplicah ni bilo nikoli u-streznih pogojev za razvoj telesne vzgoje niti za učence osnovne šole, niti za ostale občane tega območja. Šola v Rim- SKROMEN REKVIZIT ZA TELESNO VZGOJO NA PROSTEM PRI ŠOLI V ŠMARJETI skih Toplicah ni nikoli imela telovadnice pa tudi sam kraj ne. Telovadba je bila lahko za učence ob neugodnih vremenskih razmerah le v učilnicah, sicer pa prosto v naravi. Da je takšen pouk telesne vzgoje pomanjkljiv in nezadosten, da tudi ni varen glede na starost šolskega poslopja, da se obvezni učni program lahko izvaja le minimalno, niti ni treba posebej poudarjati. Posledica tega je, da se otroci tudi telesno ne morejo tako razvijati, kot bi se morali. Okolica šole je za telesno vzgojo več ali manj neprimerna, saj je v bližini cesta, zemljipöe liribovitcy improvizirano telovadišče pa makadamsko in prašno. Zato učencem ni mogoče nuditi prave telesne vzgoje. Hkrati pa ugotavljamo, da so vse bolj pogoste telesne okvare in razne telesne hibe kot posledica današnjega tempa življenja in nezadostnega koriščenja telesne vzgoje. Dajmo zato učencem možnost, pravzaprav smo to dolžni storiti, da bodo ostali vzdržljivi in zdravi, saj bodo tako tudi umsko hitreje napredovali. Velikokrat smo že slišali ali čitali, da si Društvo za telesno vzgojo »Partizan« v Rimskih Toplicah prizadeva, da bi po svojih možnostih nudilo mladini in ostalim občanom kar največ možnosti, da bi se lahko ukvarjali s telesno vzgojo in športom. Ker telovadnice ni, so vezani le na dejavnosti, ki jih lahko gojijo na prostem. To pa je plavanje, košarka In odbojka poleti, pozimi pa smučanje. Vse te dejavnosti se lahko razvijajo le sezonsko In ob ugodnih vremenskih razmerah. Takšen način dela, ki ni kontinuiran, pa je seveda zelo enostranski, vendar pa bolje kot nič. Verjetno se bo še marsikdo spomnil prizidka pri Novi pošti, ki je nekoč služil gostinskim namenom, nekako v letih 1950—1956 pa ga je s pridom uporabljal tudi Partizan. Ob delavnikih je bila ta dvoranica vedno polna in zasedena, v njej se je odvijala redna telovadba, delo z mladino je bilo organizirano in neprekinjeno. Se takrat, ko je že razpadala, ko so v tleh že manjkale posamezne deske, smo z vso vztrajnostjo obiskovali ta naš »telovadni dom«. Bili smo zadovoljni in srečni, da smo lahko nekje pokazali svoje moči in sposobnosti. Gostilne in gostišča nas zato niso zanimala. Ker je bilo treba ta objekt zaradi dotrajanosti, predvsem pa zaradi nepreglednega ovinka odstraniti, je bilo tega veselja konec, delo na področju telesne vzgoje je postalo sezonsko, število mladine, ki se je bavila s športom, pa se je zmanjšalo. Z gradnjo nove šole v Rimskih Toplicah se gradi tudi telovadnica. Niso samo otroci tisti, ki pogrešajo telovadbo, šport, je tudi precej starejših občanov, ki so že velikokrat rekli, da bi se radi nekje »razmigali«. Bojazni, da člani Partizana ali drugi ljubitelji športa ne bi imeli vstopa v telovadnico nove šole, so odveč. Treba bo seveda zagotoviti red in disciplino, kar se pri Partizanu dobro zavedajo. Da je temu tako, je neizpodbiten dokaz v tem, da vodstvo osnovne šole v Rimskih Toplicah članom Partizana že sedaj omogoča, da ob sobotah in nedeljah, ko šola nima pouka, v eni izmed učilnic igrajo namizni tenis. Pogoji za telesno vzgojo v Laškem so le nekoliko boljši. Boljši v tem, da imajo pri šoli urejena igrišča, vendar brez atletskih naprav ter da imajo dvorano, ki pa je od šole zelo oddaljena ter namenjena najrazličnejšim uporabnikom, tj. javnim prireditvam kot so gledališke predstave, pevski koncerti, javne proslave itd. Koristnikov je veliko in se vsi verjetno niti ne morejo zvrstiti, ker zdrava telesna vzgoja zahteva določeno čistočo, ki pa je ob tako vsestranski u-porabi dvorane ni mogoče zagotoviti in so nujno zato določene dejavnosti prikrajšane. Ure telesne vzgoje so zaradi velike oddaljenosti telovadnice do šole tudi brez dvoma okrnjene, saj porabijo učenci že za hojo precej časa, nato je treba uro še predčasno končati, da ni okrnjen drugi pouk. Takšen pouk telesne vzgoje tudi ni povsem na mestu, zato ker morajo razgreti učenci In telovadci po končani telesni vzgoji iz toplega pro-tsora na sveži zrak, da lahko pridejo v svoje učilnice na šoli. Vsi ti momenti kažejo na to, da tudi z gradnjo telovadnice neposredno pri šoli ne kaže odlašati. Koristi bodo vsestranske. Učencem bomo zagotovili takšno telesno vzgojo, kot jo zahtevajo današnji učni načrti in zahteve današ-njega človeka dvorano v domu Dušana Poženela pa bomo razbremenili in jo bodo lahko koristili tudi vsi tisti, ki do danes niso nikjer mogli najti svojega življenjskega prostora. Pa tudi ostali ljubitelji telesne vzgoje se bi lahko preselili v nove prostore, saj bodo pogoji za zdravo telovadbo tukaj še najboljši, ker bo telovadnica namenjena izključno le za telesno vzgojo. Pogoji za primerno in zadostno telesno vzgojo in šport učencev osnovnih šol in ostalih občanov so ob sedanjem sta-: nju telesnovzgojniih naprav nezadosthi in neprimerni. Zato je prav, da akcijo v zvezi z gradnjo osnovnih šol in telovadnic podpremo vsi, ki nam je pri srcu zdrav otrok, zdrav človek. Želimo le, da bise tega res zavedali vsi občani, da bi privoščili, če že ne samim sebi pa vsaj našim najmljašim, da bodo zdravi in srečni, za kar jim bodo hvaležni skozi vse življenje. PAVLE AJDNIK dipl. oec. I SMUČARSKI TEČAJ V JURKLOŠTRU Med zimskimi počitnicami je Osnovna šola »Anton Aškerc« Rimske Toplice organizirala 5-dnevni smučarski tečaj v Jurkloštru. Tečaja se je udeležilo 35 otrok iz Rimskih Toplic, Sedraža, Lokavca, Zidanega mosta in Jurkloštra. Otroci so z minimalnimi prispevki 10 din preživeli 5 dni na snegu in so se pri tem veliko naučili. Med njimi je bilo veliko začetnikov in so prve smučarske korake napravili prav na tem tečaju. Ob zaključku tečaja smo nameravali izvesti pregledne tekme med tečajniki v veleslalomu, a je to tekmovanje žal odpadlo zaradi slabega vremena. Slavko KOKOT ZADNJI ZBORI VOLIVCEV Zbori volivcev, na katerih bo tekla razprava o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šolskega poslopja v Laškem ter za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest in o krajevni problematiki, bodo v prihodnjih dneh: Za naselja Zbor bo Kraj zbora dne ura Doblatina, Požnica 27/2 9 Bezgovšek—Doblatina Strmca, Udmat, Bukovca 22/2 19 gostilna Šuhel, Strmca Šmihel, Kuretno 23/2 19 »Drnovšek«, Šmihel Marijagradec, Stopče, Harje, Radoblje, Plazovje, Gaberno, Lahomšek 27/2 9 v gostilni Knez, Marijagradec ŽIVLJENJE IN ŠOLA - NEKOČ IN DANES Da so te vrstice nastale, je bilo treba mnogo moledovanja, ker preprosta podeželska žena mnogo raje dela, kot pa se predstavlja javnosti ali »celo prime za svinčnik. In vendar! V želji, da bi referendum uspel, je bila premagana ta ovira in njen predsodek. Sedla je in napisala nekaj utrinkov iz svojih trpkih otroških in šolskih let. Da, zares, življenje in šola — nekoč in danes. Časi se spreminjajo in mi z njimi, ko hitimo novim ciljem naproti. Takole je zapisala ob obujanju spominov. OTROCI PIŠEJO... JOOM&,Cb XWflftOVhf/ Aoßb TJ 'Ju/ilzloA'toL i ]/ yio£o-fioctuwv «(Av ju&flro /e itelcy aclcLcl . $cr Wn.(Ww &UO fMVO dahe- $r ßuywetAu' MAtovni /0E1 (n At füddcc fiiadcifyeviib' Aotot/^j'^ hl oii Jifo /na, /0&: [L(b /iocCaJm cUHoakl^ 6t’ /i R.eMa jvoitatt. /&oc. dda/irha- Sfciaia, /kcu /4&*w ( da,je (WCUft/ Aold /ti cict LUX/wci &l!un/ /06 ^ 'iu/xjotr i) /fftaiv ( ill/i ji/**, {tnOMj žui, 04^1ow£' pva> A£.^uAvdav*vj fetTo' / A&fmcr. (Oavw^oaC’ /Cv»*v iJnejiMcr do^oohtur /Ucvt Xo\ TfeiV f*cuiu»tV> /sca Jrttw* Mu j* oJLaijM Laj-*o « Jfc. 0WÜO” /oter. (i /Wt jta taolt oLu^i' fdyC0Mif k' *** **** b*r , gornja *«. to- «x'ueßb, Om let ^ ,***.•* |iCč 'JajuIC l&e^A' (wi/nw jcto’/edaj'k. ^lvvvvc^ ^iA?5jovje)t) S>. wekouve, /^uaMoaJowc Zimski dan je, pust in temačen. Nebo je zastrto z nizkimi temnimi oblaki. Kosilo je pripravljeno, pričakujem še hčerko, ki bi morala priti vsak čas iz šole. Medtem- se že od-pro kuhinjska vrata in otrok mi že takoj po pozdravni besedi razigrano pove: »Mamica, danes nam je tovarišica dala za domačo nalogo napisati spis — Kakšno si želimo novo šolo. Lepo kajne, o tem bom lahko mnogo napisala.« Pritrdilno sem ji odgovorila in pohvalila njeno zavzetost. Potem sva se zatopili vsaka v svoje delo. Razmišljajočo tišino je prekinila hčerka z vzklikom: »Mamica, končala sem, prosim poglej, kako sem napisala!« Sklonila sem se k nji in njeni nalogi. »Zares čudovito!« sem ji odgovorila, »samo, če se bodo tvoje sanje o takšni novi šoli tudi uresničile.« »Bodo se, bodo,« je odgovorila hčerka, »saj nam je tovarišica povedala, naj razložimo staršem, da bodo na referendumu te naše želje potrdili.« Tako upajočega otroškega odgovora vsekakor nisem pričakovala. Nisem še v mislih našla ustreznega odgovora, ko je že bila pred mano nova otrokova želja. »Mamica, ali se smem iti sedaj malo sankati?« Tako iskreni otrokovi želji ni bilo mogoče odreči. V hipu je bila napravljena in tudi že sredi vaške otročadi na zasneženem pobočju. Moj pogled je šinil mednje skozi okno. Veseli otroški vrisk se je slišal daleč naokoli in njegov odmev se je vračal od sosednjih hribov. Otroškemu veselju se je za hip umaknil še velik temen oblak in pustil pramen sončnih žarkov, da so obsijali zasneženo ravan z otročad-jo. V tem trenutku so moje misli, kakor že tolikokrat, zaplavale v preteklost mojih otroških let. Mbja ne-rožnata mladost je bila zopet v hipu pred mano, kakor nezaželjena slika grenkih spominov. Bila sem otrok številne družine. Oče je bil delavec-rudar, mati pa se je pehala z obdelovanjem skromnih krp neradodarne zemlje, ki je dajala za naporno delo bore malo sadu. Kruha smo imeli malo, pa še to le ob največjih praznikih. V šolo smo hodili po štirje naenkrat, doma je bilo še toliko manjših. Do šole smo imeli uro daleč. Oblečeni smo bili skromno in brez toplega perila in nogavic. Obuvala so nam bila vedno pretesna in skoraj nikoli takšna, da ne bi puščala. To gorje nas je pestilo vsako in vso dolgo zimo. Imam občutek, da so bile včasih zime mnogo daljše in hujše, kakor so sedaj. Na poti v šolo smo gazili visok sneg in prišli včasih do pasu premo- • (Nadaljevanje na 12. strani) ŽIVLJENJE IN ŠOLA— NEKOČ IN DANES (Nadaljevanje z 11. strani) ceni, v noge pa seveda obvezno vsak dan. V šoli se nismo preobuvali v copate, kakor je to dandanašnji, ampak smo se revnejši vse dopoldne gubali v klobčič ob neprijetnem počutju in še celo razredi so bili včasih slabo ogrevani. O toplih šolskih malicah nismo niti sanjali. Srečni bi bili, če bi našli v cekarju košček suhega koruznega kruha ali posušenih krhljev, pa saj to tudi iskali nismo, ker smo vedeli, da je zaman. Pa tudi s šolskimi potrebščinami so bile večne težave. Niti za en edini zvezek in svinčnik ni bilo denarja ali morda tudi razumevanja; na barvice pa revnejši sploh misliti nismo smeli. Takšnih in podobnih tegob je bilo še in še. Toda otroci smo že takrat kaj dobro občutili socialno razlikovanje, kajti v razredu nismo bili vsi enaki. Sin trgovca, hčerki gostilničarja in otroci premožnejših posestnikov niso poznali bede. Bili so toplo oblečeni in obuti, dobro prehranjeni in mnogi tudi do nas siromašnih ošabni in nagajivi. Predvsem pa smo občutili svojo bedo v tem, ko smo se med odmori stiskali po kotih lačni, »boljši« pa so se basali z velikimi kosi obloženega kruha ne oziraje se na naše poželjive poglede. Kot otrok si tega takrat nisem znala razlagati, zakaj tako, zakaj ne bi bilo vsem vsaj približno enako. Z leti sem spoznala, da so pač bili to tako težki časi in da je bil delavec samo orodje kapitalista, ki ga je izkoriščal po mili volji. Će pa si je kateri predrznil misliti drugače, je bil na cesti. Eden takšnih je bil tudi moj oče. Zaradi svoje napredne miselnosti je bil mnogokrat brez dela. Sreče in kruha je iskal po rudnikih na tujem, ki pa je zanj tudi tam ni bilo. Pod rodni krov se je vračal vedno zagrenjen, razočaran in nerazpoložen, kar smo tudi mi otroci krepko ob- Bralcem in avtorju se opravičujemo, ker je iz tehničnih razlogov izostalo nadaljevanje prispevka 800 LET JURKLOŠTRA Pravtako se opravičujemo tudi vsem drugim sodelavcem, ki s svojimi prispevki niso prišli na vrsto v tej številki. Vsi njihovi prispevki so že v tisku in jih bomo uvrstili v naslednjo številko, ki izide do sredine marca 1972. čutili. Trdo življenje mu je izpilo življenjske moči in zasula ga je prerana gomila. Danes so povsem drugi časi in mlajši sploh ne morejo razumeti tega, kar smo doživljali mi, njihovi starši. Pa saj končno to tudi ni bistveno, naš življenjski cilj naj bo, da bi življenje naših otrok bilo lepše, srečnejše in v miru, pa bo tudi večer našega življenja lep in srečen. * ROZIKA L. KJE BODO VOLIŠČA 27. FEBRUARJA St. volišča Kraj volišča Volišče obsega naselja 1 Prostori kmetijske zadruge, Marof Mrzlo polje, Marijina vas, Blatni vrh 2 Krajevni urad Jurklošter Mišji dol, Lipni dol, Lahovgraben 3 Osnovna šola Henina Polana 4 Kozmus Alojz, Paneče Paneče 5 Osnovna šola Lažiše Lažiše, Konc, Zabrež, Dol 6 Deželak Matevž, Lože Brstovnica, Lože, Vodiško, Skofce 7 Gostilna Blatnik, Lokavec Lokavec, Brodnice, Gračnica 8 Zadružni dom, Globoko Globoko, Povčeno 9 Dvorana »Stara pošta«, Rimske Toplice Rimske Toplice, Senožete 10 Osnovna šola Smarjeta Ogeče, Smarjeta, Sevce, Strensko 11 Dom »Boris Kidrič«, Sedraž Govce, Klenovo, Sedraž, Trnovo, Trnov hrib 12 Sentjurc, Brezno Brezno, Belovo ...IV KJE 12. MARCA 1 Krajevni urad Breze Breze, Mačkovec 2 Dom strelske družine Breze Mala Breza, Olešče — del 3 Salobir, Trobni dol Trobni dol, Curnovec 4 Osnovna šola Laško Laško — sp. del, levi breg Savinje 5 Posebna osn. šola Laško Laško — gornji del, levi breg Savinje 6 Restavracija »Hum«, Laško Laško — desni breg Savinje 7 Gostilna Suhel, Strmca Strmca 8 Gostilna Drnovšek, Šmihel Šmihel, Kuretno 9 Gostilna Nagode, Udmat Bukovca, Udmat 10 Dvorana Elkov, Debro Debro 11 Topole, Jagoče Jagoče, Brstnik, Rifengozd Tovsto 12 Bezgovšek, Doblatina Doblatina, Povšnica 13 Ojsteršek, Ojstro Ojstro 14 Gostilna Knez, Marijagradec Marijagradec, Radoblje, Plazovje, Modrič 15 Osnovna šola Reka Reka, Olešče — del, Padež 16 Medved Franc, Tevče Tevče 17 Teršek, Harje Lahomno, Harje, Stopče 18 Zelič, Lahomšek Gaberno, Lahomšek, Trojno 19 Osnovna šola Rečica Zgornja Rečica, Šmohor 20 Sindikalni dom, Huda jama Hudajama, Spodnja Rečica — del 21 Gostilna Guček, Sp. Rečica Spodnja Rečica — del, Svibno 22 Osnovna šola Vrh Vrh, Male Grahovše, Selo, Kladje, Žigon in Gozdec 23 Zapušek, Veiike Grahovše Velike Grahovše 24 Gradišnik, Vel. Goreljce Velike Goreljce, Laška vas Na podlagi 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) in 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in 40/69) ter po odločitvi referenduma ki je bil opravljen dne 27. februarja 1972, je Skupščina občine Laško na svoji seji dne 1972 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka na območjih Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Krajevne skupnosti Sedraž, Krajevne skupnosti Jurklo-šter in naselij Zabrež, Konc, Lažiše iz Krajevne skupnosti Marijagradec 1. člen Za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Rimskih Toplicah, za gradnjo ter rekonstrukcijo lokalnih cest na celotnem območju in za izgradnjo žalnice na pokopališču v Rimskih Toplicah se uvaja za območje Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Krajevne skupnosti Sedraž, Krajevne skupnosti Jurklošter in naselij Zabrež, Konc, Lažiše iz Krajevne skupnosti Marij agradec samoprispevek po določilih tega odloka. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za razdobje petih let, in sicer od 1. aprila 1972 do 31. marca 1977. 3. člen Krajevni samoprispevek se plačuje v gotovini. Zbrana sredstva samoprispevka se namenijo: a) 1 % za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Rimskih Topli cah. Predračunska vrednost del je 6.500.000 dinarjev, s krajevnim samoprispevkom pa bo zbrano približno 850.000 dinarjev. Sredstva gredo v sklad za financiranje investicij družbenih dejavnosti pri občinski skupščini; b) 0,5 % za sofinanciranje gradnje in rekonstrukcije lokalnih cest in za gradnjo žalnice v Rimskih Toplicah. Teh sredstev bo zbrano približno 425.000 dinarjev. Sredstva gredo v sklad za gospodarsko in komunalno dejavnost pri občinski skupščini. S sredstvi razpolagajo za izvršitev del odgovorne krajevne skupnosti oziroma delovne organizacije po naslednjem ključu: Krajevna skupnost Rimske Toplice s 40 % zbranih sredstev, Krajevna skupnost Sedraž in Krajevna skupnost Jurklošter pa vsaka s 30 % zbranih sredstev. Za pravilno razdelitev sredstev je odgovoren upravni odbor sklada. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo občani: L ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, od honorarnega in civilnopravnega razmerja, od neto osebnih dohodkov; 2. ki imajo dohodke od pokojnin; 3. ki so zavezanci prispevka iz o-sebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek. 5. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad, priznavalnin, kmetijske oskrbnine, pomoči za opremo novorojenčkov in nagrad dijakov in študentov na praksi, — občani, ki imajo dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 800 din mesečno. — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 800 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu in odloku o prispevkih in davkih občanov, — občani, zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih poklicev za dohodke iz te dejavnosti, katerih dohodek ne presega letno 5.000,00 dinarjev, — občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu in odloku o prispevkih in davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu, — občani od dohodka od stavb, — občani od prispevka v pavšalnem letnem znesku. Krajevnega samoprispevka bi bili na lasten predlog oproščeni tudi ob-. čani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 400 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. O predlogih odloča davčna uprava občine Laško. 6. člen Občinska skupščina, vsako leto s posebnim sklepom valorizira najnižji osebni dohodek in najnižjo pokojnino (5. člen) po poprečni stopnji dviga življenjskih stroškov v SRS v preteklem letu. Valorizacija se opravi tako, da se vzame stopnja dviga življenjskih stroškov, ki jo ugotovi Zavod za statistiko SRS, dobljeni znesek osebnega dohodka oziroma pokojnina, se zaokroži na cele stotice. 7. člen Zavezanci iz 4. člena plačujejo krajevni samoprispevek po naslednjih stopnjah: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, od neto izplačanih o-sebnih dohodkov in pokojnine po stopnji 1,5%, 2. zavezanci prispevka od kmetijstva letno od katastrskega dohodka po stopnji 1,5% s tem, da vplačujejo prispevek v četrtletnih akontacijah, 3. zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 1,5 %. 8. člen Krajevni samoprispevek oseb iz 1. točke 7. člena obračunavajo in vplačujejo v ustrezna sklada izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Krajevni samoprispevek zavezancev iz 2. in 3. točke 7. člena obračuna in pobira davčna uprava Skupščine občine Laško. 9. člen Za izvajanje del je odgovoren poseben odbor, ki ga na predlog krajevnih skupnosti z območja, za katerega se krajevni samoprispevek u-vaja, imenuje občinska skupščina. 10. člen Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka in glede olajšav se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Laško. Številka: /Laško, dne PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN Na podlagi 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) in 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/1969 in 40/1969) ter po odločitvi referenduma, ki je bil opravljen dne 12. marca 1972, je Skupščina občine Laško na svoji seji dne sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka na območjih Krajevne skupnosti Laško, Krajevne skupnosti Marij agra-dec, Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, Krajevne skupnosti Breze in Krajevne skupnosti Rečica za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Laškem in gradnjo ter rekonstrukcijo lokalnih cest L člen Za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Laškem in gradnjo ter rekonstrukcijo lokalnih cest se uvaja za območje Krajevne skupnosti Laško, Krajevne skupnosti Mari-jagradec, Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, Krajevne skupnosti Breze in Krajevne skupnosti Rečica samoprispevek po določilih tega odloka. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje petih let in sicer od L aprila 1972 do 31. marca 1977. 3. člen Krajevni samoprispevek se plačuje v gotovini. Prispevek za gradnjo šolskega poslopja se vplačuje v sklad za financiranje investicij v družbenih dejavnostih, prispevek za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest pa v sklad za gospodarsko in komunalno dejavnost. Predračunska vrednost del po L členu tega odloka je a) za gradnjo šolskega poslopja 6,000.000 dinarjev; b) za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest 2,000.000 dinarjev. S krajevnim samoprispevkom bo zbrano za namene pod a) približno 2,200.000 dinarjev, za namene pod b) približno 1,100.000 dinarjev. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo občani: 1. ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, od honorarnega in civilnopravnega razmerja, od neto osebnih dohodkov; 2. ki imajo dohodke od pokojnin; 3. ki so zavezanci prispevka iz o-sebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek. 5. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad, priznavalnin, kmetijske oskrbnine, pomoči za opremo novorojenčkov in nagrad dijakov in študentov na praksi; — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 800 din mesečno; — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 800 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu in odloku o prispevkih in davkih občanov; ■ — občani, zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih poklicev za dohodke iz te dejavnosti, katerih dohodek ne presega letno 5.000 dinarjev; — občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu in odloku o prispevkih in davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu; — občani od dohodka od stavb; — občani od prispevka v pavšalnem letnem znesku. Krajevnega samoprispveka bi bili na lasten predlog oproščeni tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 400 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. O predlogih odloča davčna uprava občine Laško. 6. člen Občinska skupščina vsako leto s posebnim sklepom valorizira naj nižji osebni dohodek in najnižjo pokojnino (5. člen) po poprečni stopnji dviga življenjskih stroškov v SR Sloveniji v preteklem letu. Valorizacija se opravi tako, da se vzame stopnja dviga življenjskih stroškov, ki jo ugotovi Zavod za statistiko SR Slovenije, dobljeni znesek osebnega dohodka oziroma pokojnine, se zaokroži na cele stotice. 7. člen Zavezanci iz 4. člena plačujejo krajevni samoprispevek po naslednjih stopnjah: L občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, od neto izplačanih o-sebnih dohodkov in pokojnine po stopnji 1,5 %; 2. zavezanci prispevka od kmetijstva letno od katastrskega dohodka po stopnji 1,5 % s tem, da vplačujejo prispevek v četrtletnih akontacijah; 3. zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 1,5 %. 8. člen Sredstva zbrana po prejšnjem členu se namenijo: — 1 % za gradnjo šolskega poslopja v Laškem; — 0,5 % za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest. 9. člen Krajevni samoprispevek oseb iz 1. točke 7. člena obračunavajo in vplačujejo v ustrezna sklada izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Krajevni samoprispevek zavezancev iz 2. in 3. točke 7. člena obračuna in pobira davčna uprava Skupščine občine Laško. 10. člen Za izvajanje del je odgovoren poseben odbor, ki ga na predlog krajevnih skupnosti z območja, za katerega se krajevni samoprispevek uvaja, imenuje občinska skupščina. 11. člen Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka in glede olajšav se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov. 12. člen Če nekatera naselja v krajevni skupnosti spadajo v drug šolski okoliš kot večina naselij krajevne skupnosti, zavezanci teh naselij vplačujejo krajevni samoprispevek za tisto šolo, kamor spadajo po območju šolskega okoliša. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Laško. Številka: Laško, dne PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN VSAK PO SVOJE Občinska zveza prijateljev mladine Laško je 1. decembra 1971 sklicala posvet o praznovanju novoletne jelke. Razen članov ObZPM je na posvet povabila tudi vse predstavnike sindikatov posameznih podjetij z območij Laškega in Rimskih Toplic. Namen posveta je bil, da bi organizirali enotno praznovanje novoletne jelke za šolske in predšolske otroke. Za tak način praznovanja se je ObZPM odločila zato, da bi se izognili socialni diferenciaciji naših otrok. Zgodilo se je, da so bili nekateri otroci obdarjeni v šoli in morda še v dveh podjetjih, kjer delajo njihovi starši, nekateri pa le v šoli, ker drugje nimajo možnosti. To so predvsem otroci z območij naših podružničnih šol. Na posvetu smo se dogovarjali, naj bi podjetja prispevala sredstva, namenjena za praznovanje, v skupni sklad pri Občinski zvezi prijateljev mladine Laško, nato pa bi jih enakomerno porazdelili na vse otroke. S sklepi- posveta smo seznanili vse delovne organizacije v Laškem in Rimskih Toplicah. Le trije delovni kolektivi so pozdravili novo zamisel in bili takoj pripravljeni spremeniti dosedanji način praznovanja. Vsi ostali so se po posvetu odločili, da prispevajo sredstva v skupni sklad, obdržijo pa interna pra- - MA POl POTI znovanja predvsem za predšolske otroke, razen nekaterih, ki so vključili v praznovanje tudi šolske otroke. IZ TEGA JE SLEDILO, DA NISMO PRIPRAVILI CENTRALNEGA PRAZNOVANJA, MARVEČ OSTALI LE NA POL POTI — ŠOLE PO SVOJE, PODJETJA PO SVOJE. V skupni sklad smo zbrali 27.000 din; od tega je prispevala Skupščina občine Laško 10.000 din, delovne organizacije pa 17.000 din. Denar, ki ga je prispevala Skupščina občine Laško, smo porazdelili na šolske otroke celotne občine z razliko, da smo dodelili na učenca z območja Laško in Radeče po 3,00 din, na učenca z območja Rimske Toplice pa po 5,20 din, ker v tem predelu ni industrije. Ostala sredstva smo dodelili tako, da je prišlo na šolskega otroka po 12,00 din. Predšolskih otrok — razen v varstvenih ustanovah — nismo zajeli, saj so bila sredstva še za šolske ortoke zelo pičla. Praznovanje je sicer uspelo, želeli pa bi, da bi v prihodnje le mislili na enoten način praznovanja za vse šolske in predšolske otroke, ne glede na to, v katerem kraju naše občine imajo svoj dom. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LAŠKO NARISAL UČENEC 7. B RAZREDA TE SOLE GREŠAK JOŽE STARA ŠOLA V ŠMARJETI NAČRTI ZA AKCIJO AKADEMSKEGA KLUBA LAŠKO Ob novem letu delamo obračune in preglede opravljenega dela, pa tudi načrte za leto, ki je pred nami. Mnogo načrtov je bilo, ki jih nismo ustvarili, pa vseeno vstopamo v no- vo obdobje s še večjimi načrti in boljšim upanjem za njihovo uresničevanje. Take in podobne misli so nas obhajale, ko smo sredi decembra izvo- ko prebivalce Laškega spomnimo na naš klub. Zato bomo skušali letos večkrat opozoriti na našo prisotnost, predvsem z organizacijo raznih kulturnih prireditev in gostovanj raznih gledaliških skupin. Prav tako bomo skušali realizirati ekskurzijo po Dolenjski, Notranjski in Primorski, ki je preteklo leto zaradi objektivnih težav odpadla. Nadalje moramo letos okrepiti sodelovanje z Občinsko konferenco Zveze mladine. Skušali bomo tudi uresničiti idejo, da bi v okviru Akademskega kluba osnovali nekak biro, ki bo v času letnih počitnic iskal stanovanja za člane kluba v Ljubljani in Mariboru in tako mnogim študentom, predvsem pa brucom prihranil mnogo utrudljivih poti in skrbi. Če k vsemu še dodamo vsakomesečna sre- 27. n. in 12. m. vsi na volišča - vsi ZA Vaš DA na referendumu - za srečo in lepše življenje otrok Kako dolgo še tako? Gornji posnetek nazorno prikazuje enostavno in najcenejšo obliko zimske službe na cesti II. reda št. 330 na odseku Jurklošter—Breg. Če ti partizanski kraji niso DANES vredni toliko, da bi se jim plu-žila cesta, potem jih tudi ni treba vznemirjati s takimi opozorili, ki so jim samo v žalosten »-posmeh in zasmeh«. J?'aže..del0* “baja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, inter-na številka 4 in 6 - Cena za vsako številko ,1 din - Žiro račun pri Službi_ družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje lili novi izvršni odbor Akademskega kluba Laško. Veliko stvari je, ki nas letos še posebej obvezujejo in terjajo od nas še večjo aktivnost kot doslej. Bližamo se dvajseti obletnici kluba in letos organiziramo že petnajsti Akademski ples. Želimo pa, da Akademski ples odslej ne bi bil več edina priložnost, Čanja članov, ki jih bomo letos organizirali tudi za mariborsko vejo kluba, je to že kopica nalog, ki čakajo novi izvršni odbor in člane kluba. Naj izkoristim to priložnost še zato, da se vsem podjetjem in posameznikom še enkrat zahvalim za vso pomoč, ki smo je bili deležni v preteklem letu. Matjaž ARSENJUK V KOVAČNICI