jeto III., štev. 263 V LJubiJanf, sobota dne ff. novembra 1922 Poštnina pavšalen. Posamezna Stev. stane 1 Oln laehala ob * zlutraf. Stane mesečno tO— Din za inozemstvo 20-— m Oglas) po tarifo. Uredništvo: M'"klošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72. .A i k ti Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UpravnEštvo; Ljubljana. Prešernov« ul. št 54. Telel it. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ali ca št. L TeL št. 22. Celje, Aleksandf. eeata. Račun prt pošta, čekor. zavoda štev. 11.642. Ljubljana, 10. novembra. Na občnem zboru »Kmetske zveze*, ki se je vršil v Ljubljani pretekli torek. je govoril tudi šef klerikalne stranke dr. Anton Korošec. Bil ie nenavadno mil in skoraj resigniran. Ves njegov govor o notranji politiki je bil posvečen zagovoru dosedanje opozici-jonalne politike »Jugoslovanskega kluba* ter opravičilo napram oni jaki struji v SLS. ki je nezadovoljna z ne-gativizmom klerikalnega parlamentarnega zastopstva in bi rada videla svoje mandatarje za vladno mizo. Nekako v tolažbo in v strašilo ne-sadovoljnežev v klerikalni stranki je priobčil »Slovenec* baš oni del dr. Ko-roščevega govora s prav debelimi črkami. ki govori o sodelovanju klerikalcev na vladi. »Pot v vlado nam je bila vedno odprta in nam je še vsak dan odprta.* »Toda z vstopom v vlado bi morali prodati svojo avtonomijo ter ogoljufati ljudstvo za program, na katerega nas je volilo » »Sedaj, ko se bliža polagoma avtonomija, bi bilo nedopustno. zajadrati v vladne vode in podpreti centralizem.» Tako gospod šef klerikalne stranke. Malkontenti SLS sedaj znajo, da gre lahko gosp. Korošec v vlado vsak dan. Niti to ne smatra za zadržek, da se je stranka kompromitirala po kompromisu s komunisti. Zanimiv je ta pasus Koroščevega govora tudi zato, ker ne izključuje, da bi gospodje komunisti lepega dne ne postali scčlani vladne stranke. Argumenti gospoda Korošca, da napreduje njegova avtonomistična akcija. so zelo. zelo šibki. Govornik je na vajal. da ie bila klerikalna stranka v .ustavotvorni skupščini edina stranka, ki je zahtevala zakonodajne avtonomije in velike pokrajine. »Šteli smo 33 glasov in to je daleč od večine,* pravi dr. Korošec. Od takrat se je po navedbi voditelja klerikalne stranke avtionomistično stremljenje pojačilo s Protičein ter z dvema narodno - soci-jalnima poslancema. Seda? šteje torej njegova avtonomija 31 poslancev. Radič ni avtonomist. on zahteva konfederacijo. Ce pa danes ali jutri odide v Beograd, se prav gotovo ne bo vezal s Korošcem. Edini up. na katerega z vso resnostjo stavi dr. Korošec svoje račr.me je Demokratska stranka. On meni. da je nemogoče, da bi se dolgo ča=a držala. Čudimo se naivnosti resnega politika, da tudi še po dogodkih, ki so sVediii zagrebškemu kongresu, zida vse svoje politične gradove na razdor v demokratski stranki Gospod Korošec je prišel na ljubljanski shod iz Beograda, kjer lahko vsak dan znova vidi, Vako enotna in trdna je baš po likvidaciji zagrebškega incidenta politika io taktika Demokratskega kluba Gosp. Korošec to v ostalem dobro ve. on F.e drugače govori, da ne bi vzbudil prevelikih nad pa vendar prividoma dostavlja, da se bo sedanji vladni sistem« držal, dokler bo vlada imela kvoruni in vsai par glasov večine. Tako je' Za kvorum je potrebno 125 glasov, za večino v parlamentu pa največ 185 poslancev. Ker imajo demokrati radiksr.lci. muslimani in SKS, ki tvori'0 sedaf- vladno koalicijo, dale-ko čez 200 gliisov. bi go«n. Korošec lahko izračunal da tudi, če bi prišel Radie v Beograd in bi šla njegova stranka kompaktno s klerikalci, še vedno ni dana možnost nove vladne koalicije. Abstrafnramo pri tem računu docela, da jo nemogoče postaviti tako različne frakcije na skupno platformo in tudi ne upoštevamo, da goso. Korošec nikdar ng bo dočakal, da bi se našel zadosten kader srbiianst-ih politikov, ki bi horteli, ali mosrb' služiti gospodu Korošcu in gospodu Radiču za nakovalo. Br€*z tecra pa sam dr. Korošec pove, da je njegova avtonomistična akcija čista brezupna. Dr. Korošec sam aa sebe ni kratkoviden politik, zato menimo, da pome-nja navzlic obširnemu dokazilnemu materijalu, ki ga navaja v svojem Tovoru v prilog avtonoinistični politiki, njegov ekspose vendarle pripravo na politično pregrupacijo SLS Težišče vseh izvajanj gospoda Korošca leži na njegovi trditvi, cla je kiferikalcem pot v vlado vedno in š« vsak dan odprta. Za svojo osebo je gotovo pripravljen izvršiti revizijo avtonomističnega programa SLS. ' Zato pa kaže pristašem široko otvorjena »zlata vrata*, skozi katera, ie vstop mogoč la. če pustijo klerikalci svojo avtonomistično bisago zunaj. Iz dr. Koroščevih izvtriar.j zveni ona tiha želja, ki io godejo že mnogi klerikalci: Fantje, vrnimo se k pametni politiki. Vedno znova pa strastno sovraštvo klerikalizma proti nacijonalni ideji in narodni državi in besna jeza. da je v Jugoslaviji za vedno odklenkalo klerikalni samovladi, prevrne vse. bežne orendarke. V drugem delu svoiera so- Sfambolifski v avdijenci pri kralju DINE PRI G. PAŠIČU. — STAMBOLIJSKI ODPOTOVAL V ŽENEVO. UGODEN VTIS NJEGOVEGA BIVANJA V BEOGRADU. Beograd, 10. novembra, (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je bil danes ob pol 1. popoldne sprejet od kralja Aleksandra v daljši avdijenci. Ob 1. je dal ministrski predsednik Pašič Stambolijskemu na čast v »Grand hotelu* diner. ki so se ga udeležili razven bolgarskega ministrskega predsednika z delegacijo tudi vsi ministri, predsednik narodne skupščine dr. Lukinič in klubovi načelniki. Popoldne .je bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todorov priredil na bolgarskem poslaništvu čajanko, na katero je bilo povabljenih tudi več poslancev. Zvečer je ministrski predsednik Stambolijski nadaljeval svoje potovanje v Ženevo in Pariz. Vsi beograjski listi naglašajo, da je bil včerajšnji razgovor novinarjev s Stambolijskim. (o katerem poročamo na drugi strani. Ur.), zelo prostodušen in tla je napravil dober utis. Stambolijski ie kot novinar prosil naše novinarje, naj delujejo vsi za zbližanje obeh narodov. Splošno prevladuje mnenje, da znači roset Stambolijskega mejnik v razvoju naših odnošajev napram Bolgariji in da ho v najkrajšem času omogočeno iskreno zbližanje med^ Jugoslavijo in Bolgarijo, ako bo bolgarska poiitika hodila po potih, kakor jih je začrtal njen voditelj v svojih izvajanjih. Ta preobrat v javnem mnenju se opaža v vsem beograjskem časopisju, ki piše danes že precej drugače o Bolgariji, kakor je pisalo še včeraj. Finančni odbor odobril kredite za armado KLERIKALCI NA DUNAJU IN V BEOGRADU. Beograd, 10. novembra. (Izv.) V finančnem odobru je bil danes zakonski načrt o 800 milijonskem kreditu za armado sprejet v podrobni razpravi z ogromno večino. Proti so glasovali samo klerikalci. Sledila je razprava o vprašanju, v katerem roku naj se izplačajo boni. Finančni minister je zahteval, naj se rok ne stavi v zakon, finančni odbor pa je z večino glasov določil triletni rok. Za poročevalca v skupščini je bil določen dr. Srskič. Zakon se glasi: I. Ministrski svet se pooblašča, da more izvršiti nabavke za vojsko za 800 milijonov dinarjev. II. Za izplačilo nabavk v znesku S00 milijonov dinarjev izda finančno ministrstvo državne bone do 200 milijonov, ki jih more eskomtirati z obrestmi, a ne nad 1 in pol odstotka. Vsako leto se vnesejo v proračun potrebne vsote. Rok za izplačila je 3 leta. III. Zakon stopi v veljavo, kadar ga podpiše kralj in ko bo objavljen v »Službenih Novinah*. V razpravi so govorili poslanci Gjono-vič, Kukovec in Grgin. Klerikalcem so upravičeno očitali, da si pač upajo glasovati proti kreditom za našo jugoslovansko armado, da pa so svoj čas na Du- • Italijanski poraz v Tripolitanifi USPEŠNA USTAJA ARABSKIH PLEMEN. - ITALIJANI POTISNJENI NA MORSKO OBREŽJE. — VLADA NAPOVEDUJE OBŠIRNE PROTI- ODREDEE. Rim, 10. povembra. (Izv.) V Trip> litaniji je prišlo do novega, zelo -azšir-jenega upora proti Italijanom. Vsi važnejši kraji in tržišča v notranjosti dežele so v rokah upornih Arabcev, ki so izvrstno oboroženi in vojaški organizirani. Italijanske posadke so bile večinoma pobite, ostanek je v je t in le redki begunci sc se rešili ter dospeli intervencijo ne samo vse čmopoite eritrefeke vojske, marveč vsaj tudi eno divizijo domače vojske z artilje-rijo in vso potrebno opremo, da *e arabski uporniki zopet preženejo. Italijansko časopisje ramo^žuie najnovejši italijanski kolonialni poraz, kljub temu pa je morala vlada v oficijoznih i glasilih izdati danes pomirljivo izjavo, v ona štiri mesta na morski obali, ki j v kateri priznava, da je položaj v Ci-se še nahajajo v italijanskih rokah in renaiei jako težaven in da bodo po-po-3 zaščito brodovja. Italijanski kolo- irebni izvanredni ukrepi, nisti v Tripolitaniji zahtevajo takojšno | Poincare o francoski orifentski politiki naju brez debate privolili vsak kredit za protinarodno avstroogrsko armado in to ne glede na to, katera vlada je kredite zahtevala. Poročilo za skupščino je odbor sprejel s 17 glasovi. Poročilo je bilo predloženo na popoldanski seji narodne skupščine ter bo prišb na jutrajšnji seji na glasovanje, na kateri bo podal ob tej priliki zunanji minister dr. Ninčič svoj eks-poze o zunanjepolitičnem položaju. Aracdni krediti pred skupščino, j Beograd, 10. novembra. (Izv.) Popoldne ob 17.30 je bila otvorjena seja narodne skupščine. Po opravljenih formalnostih je predsednik skupščine dr. Lukinič objavil, da je preiel poročilo fimnč-nega odbora o popolnitvah glede zakonskega predloga za posojilo 800 milijonov dinarjev za vojaške nabavke. Odbor ie predlagal, da se sprejme čl. 1 z dodatkom, da se v zaupnem pismu točno specificira, kaj naj se s tem posojilom nabavi, da se na ta način zagotovi poraba kredita v one svrlie, za katere je namenjen. Seja je bila zaključena ob 19.50 ter je prihodnja odrejena za jutri popoldne ob 16. uri. FRANCIJA HOČE POSTOPATI Pariz, 10. novembra, (Izv.) Današnja j interpelacijska debata v zbornici se je j pričela z govorom Poincare ja o splošni politiki vlade. Govoril je najprej o notranji politiki. Nato je govoril o zunanji politiki, v prvi vrsti o vprašanju Orienta. obrazložil je dosedanjo politiko Francije, čije edini cilj je vzpostavitev miru. Poudarjal je. da je Francija sporazumna z Anglijo glede jamstev, ki so potrebna za osiguranje svobode morskih ožin. Opravičeval je, zakaj so se francoske čete umaknile iz Čamaka. Francija ne zasluži očitka, da je pustila svo.ie zaveznike na cedilu. Nadaljeval je, da težkoee v Orientn še niso končane. Kemalisti ne kažejo več onega mišljenja kakor pri sklepu angorskega dogovora. Domišljajo si, da so premagali Anglijo, ker so porazili Grčijo, katero je Anglija podpirala. Po njegovem mnenju je zadnji čas, da se sestane lausann- SKUPNO Z ANGLIJO. »ka konferenca, ki bo morala rešiti težke probleme, predvsem kontrolo nad morskimi ožinami. Povabilo Rusije na to konferenco še ne pomeni priznanj« sovjetske vlade. Herriot je naprosil Poincareja, naj pri rešitvi vprašanja morskih ožin vpošte-va njih pomen za Rusijo, ki nima nobene luke. ki pozimi ne bi zmrznila, Poincare je odgovoril, da so se zavezniki od vsega početka strinjali v tem, da se Rusija pozove na pogajanja. Tudi Bolgarija je bila povabljena. Poincare je končal svoj govor z izjavo. da ee Francija trudi vzdržati tesen kontakt z zavezniki. Vendar pa svoje politike ne more brezpogojno podr»-diti politiki zaveznikov. Debata se je nato odgodila do petka. Poincare bo še enkrat govoril, in sic«r o reparacijskem vprašanju. Mussolinifeva vlada proti Kemalu INTERVENCIJA V ANGORL - ITALIJA BO PODPIRALA BOLGARIJO. - PESIMIZEM V LONDONU. Ss^rsa imenovania v Slovenlii Beograd, io. novembra. (Izv.) Justič-ni minister je podpisa! vrsto imenovanj v sodnijski službi za Slovenijo in Dalmacijo ter za Hrvatsko in Slavonijo. V Sloveniji so imenovani odnosno premeščeni sledeči gospodje: Fran Pečnik iz Šmarja v Maribor, dr. Janko Sernec iz Šoštanja v Maribor. Za sodne svetnike so imenovani sodniki dr. A. Pernat v Laškem, dr. Fran Kalan v Velikih Laščah, dr. Fran Kovča v Murski Soboti in dr. Milko Kranjc v Kranjiki gori. Za sodne predstojnike so imenovani v Šmarju dr. J. Šašelj iz Prevalj, za Šoštanj dr. Anton Potočnik iz Ormoža, v Gornjo Radgono dr. Tomo Turatl. Za okrajna sodnika sta imenovana dr. Milan Jenko v Litiji in Ivan Vrabl v Mariboru. Za soduike z določenimi službenimi mesti so imenovani: dr. Lev Mastek in B. Kenko za višje dež. sodišče v Ljub-!iar\ Josip Vainar v Maribor, dr. Luka Kravina v Mursko Soboto, Valentin Eržen z Krško, dr. Jereb Peter v Maribor. dr. Josip Šmid v Laško, Čerček Janko v Metliko, dr. Petelin Bogdan, dr. Viktor Vovk, Maks Juvanc in dr. Fra-njo Macarol v Ljubljano, Karel Ivancc v Mursko Soboto, dr. Franc Muhič v Ormož. dr. Ivan Mak v Mursko Soboto, Franc Cešark v Črnomelj, Franc Orožen v Sevnico, Josip Baričevič v Cerknico, Vladimir Velušček v Litijo, Anton Radej na Vransko, Artur Mrevlje v Kozje, Avgust Kabermut v Gornjo Radgono in av-skultanta Stanko Bregar za Ribnico ter j Franc Farkaš v Mursko Soboto. Za sod- j nika sta imenovana avskultanta Rajko i Lederhas in dr. Ernest Rozina. Sodnik Franc Strlžič je premeščen iz Murske Sobote v Ptuj. NAČRT ZAKONA O DRŽAVLJANSTVU. BeGgrad, 10- novembra. (Izv.) Danes popoldne je imel pododobr zakonodajnega odbora sejo, na kateri se je pretresal novi načrt zakona o državljanstvu. Zakon je bil sprejet v načelih. Poslanec dr. Spa-ho je zahteval, da dobijo naše državljanstvo oni pripadniki, iz Bosne in Hercegovine, ki so v času okupacije zapustili Bosno in Hercegovino. Pododbor bo imel še eno sejo, na kateri se bo zakonski načrt pretresal v posameznostih. ZADEVA KOKOSCHINEGGOVIH HIŠ. Beograd. 10. novembra. (Izv.) Na včerajšnji seji finančnega odbora se je nadaljevala razprava o nakupu Kokoschi-neggovih hiš v Mariboru za uradne prostore mariborske oblasti Poslanec Ko-run ni mogel predložiti obljubljenih dokazov, da so hiše predrage, nakar je finančni odbor z 19 : 9 glasovi odobril izdatek en in pol milijona dinarjev za nakup teh hiš. vora je dr Korošec razpravljal o zunanji politiki. Njegova izvajanja se blagodejno razlikujejo od divjeroman-tičnih pogledov, ki jih razvija klerikalno časopisje. V glavnem lahko njegove besede podpiše vsak trezen politik. Dr. Korošec odobrava evropejsko politiko vlade. Povsem pravilno opozarja na mnoge opasnosti. ki grozijo naši državi. Zahteva od naše strani sposobno in krepko politiko. Instrumenta take politike sta dobra diplomacija in dobro opremljena armada. Klerikalni klub je bil danes v položaju, da potegne konsekvence iz nazorov svojega voditelja. Ako hočemo v kritičnih ča sih biti faktor evropejske politike.^ ako hočemo, da bo nas interes v Mali an- tanti imel dovolj jako zaslombo. potem se ne smemo odtegniti dolžnosti, da svojo armado opremimo, kakor je potrebno. To je danes spoznal cel parlament, le pri klerikalcih je strast premagala razum in dejanje je dementira-lo trezno besedo. S tem pa so se klerikalci znova diskvalificirali. Država ne sme biti izročena strankam, ki bi jo postavile . C. Četrtek, 16.: »Triptyhon». D. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: »Carmen*. A. Šentjakobski gledališki oder. Sobota, 11.: Mladost. Nedelja, 12.: Mladost. • Mariborsko gledališče: Sobota, 11.: »Dnevi našega življenja*. C in kuponi. Nedelja, 12.: »Baron Trenk*. Izven in kuponi. Torek, 14.: »Dnevi našega življenja*. B. * Opozarjamo ponovno na nedeljski koncert »Lisinskega® v Ljubljani v Uni-onovi dvorani. »Lisinski* bo izvajal sloviti ciklus dr. Sirole na tekste hrvatske renesančne in baročne poezije Za poduk su kratek čas Informacije o Demokratski stranki črpa »Slov. Narod* iz raznih beog.rajskih, zagrebških in, če ie sila celo i? kočev-skih velenovin. Najljubši viri so mu beograjska »Epoha* (last zagrebškega blo-kaša Demetroviča ter sestra »Jjitr. lista*, naklada 1500), »Sloboana Tfibuna* in podobni. Rad citira tudi «Stra?io> in kakor rečeno mu tudi kočevski »Radikal* včasih prav pride. V najnovejšem času je našel novega izvrstnega informatorja o dogodkih v Demokratskem klubu. To ie neki »Radnički Dnevnik*, iz katerega re-producira »Narod* natančna opisane prizore iz debat v Demokrrdskem klubu. Sedaj šele vemo, kaj vse jre povedal gospod Angjelič g. Pribičevičri in kako strašno sta se ta dva gospoda udarila! Častivrednemu »Sloven. Narodu*, ki nič ne zna, bi lahko povedali, dji je g. Angjelič sicer »dober čiča*, vendar ga je Demokratski klub radi njegovfln raznih naivnih političnih eksperimentov postavil nekoli-j ko v ozadje in gg. Drnidovič ter Pribi-i čevič sta složno glasovala, da se ga ne --------------------- - j CCVli: aia ilUtuu vi" e,- broviiiSkih pesnikov Hektorovida. Nalje- < pu5£a vef na važna oiesta. Klub ga ie xl.Mr-,'/(fl in ni on h Trsi ir 1 F) in 1 h. F t O- ; , . i _ j i___j : -i _ .. ti««ii.*. soglasno izločil od kandidature v finančni odbor, kojega član je dosedaj bil. Pa vrnimo se nazaj. Razgovor, ki ga reproducira »Slov. Narod- ni popoln. Po-slancc Angjelič narareč ministru Pribi- čeviču ni le očital, da mani zna nego škoviča in drugih, vsi iz 15. in 16. stoletja. V duhu te stare narodne poezije je stvoril Širola muziko, ki odgovarja tekstu in je skoz in skoz naša, četudi ne porablja izrecno narodnih motivov. Vstopnic« se dobivajo v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Koncert «Zveze godbenikov za Slovenijo*, ki s« je vršil sinoči v veliki dvorani hotela Union, je zaslužil boljši obisk. čeprav ni bil ravno prazen. G. Ma-tačič je izvajal po eno Smetanovo, Caj-kovskega, Wagnerjcvo delo in Bruck-nerjevo einfonijo v D-molu, ki je tvorila višek programa. Skladbe bo bile vest- ----- no naštudirane in izrazito podane — jevega uredništva. Požrl je ostanek klo-boljše izvedbe si paS skoro ne moremo | bas6i ki ml! j0 j^ odnesel rdeči_maček ter želeti, kakor Matačičeve. Občinstvo je se je moral pctf.ati v sanatorii vsak vaški žnpan v« Sumadiji, temveč .ie zahteval da Demokratski klub takoj pozove zaiedničarje f:: Ljubljane, da razči-! stijo situacijo. Pri tem so se odigravali | pretresljivi prizor,. Klub ie sklenil, da v ! bodoče pred vsakti odločitvijo vpraša za ! mnenje zbor ljubljanskih uskokov. I • Klerikalni zmai se ie izselil iz Sloven. jedničarskega programa so svojim učencem povedali bridko resnico! -r Prevelik optimizem. »Samouprava*. glavno glasilo radikalne straake. je smatrala za potrebno, da napiše cel uvodnik na naslov onega jugoslovanskega časopisja, ki se noče navduševati za fašistični prevrat v ItalijL Ona je nad vse optimistična in trdno prepričana, da se bo spor med našo državo in Italijo sedaj, ko je Mussolini ministrski predsednik v Rimu. hitreje rešil. »Samouprava* piše »Prišel je čas likvidacije vprašanj, ki so že rešena. Gospod Mussolini dela pota, spušča desko čez jezove, osigurava prehode. Potrebno je. da ga tudi mi v vsem tem samo podpiramo. Močan in velik, bo on. veruite, prišel v -codoviiio obeh navdušeno ploskalo koncem vsakega stavka, posebno Wagnerjeva »Smrt Sieg-frieda* je napravila silen vtis. O koncertu spregovorimo še obširnejše. Kvartet Zika na Vrhniki. Kvartet Zika se je odzval povabilu pevskega odseka na Vrhniki, in bo priredil v nedeljo dne 12. novembra ob 8. uri zvečer v Društvenem domu koncert. S tem bo izpolnjena želja vrhniškega občinstva, ki je že lani naprosilo kvartet, da cro6tuje en večer na Vrhniki, pa takrat . -— _ . to ni bilo mogoče. Spored je lepo iz- ; dela večja družba v znani gosti,ni - no bran in obsega dela svetovnih kompo- 1 recimo — »pod hrastom*. Zbijali smo vo-Zanimanje med občinstvom za , lilne šale, na račun Zajednice, zabava, Ki Apel na mrtve. Te dni razpošilja Za-jednica svoje manifeste križem Ljubljane, živim in mrtvim. Poročajo nam. da se je dosedaj javilo že 1247 bbgopokoin.h Ljubljančanov, katere kliče Zaiedmca na pomoč. Gre fu za oflvldno pomoto t o-kojni napredni Ljubljančani so izstopih iz demokratske stranke, ker so morali na drugi svet in protestirajo, da jih nočejo zajedničarji šteti med svoje. Pišejo nam: Predsinočnem nas je se- nistov. ta koncert je splošno. Marijonetno gledališče v Ljubljani igra v nedeljo dne 12. novembra posled-njič v tej sezoni »Zakleti kalif* in Poc-cijevo burko v 1. dejanju »Preizkušnja* Predstave se vrše ob 15. in 18. uri. Pred prodaja vstopnic se vrši pri blagajni marijonetnega gledališča v Mestnem domu vsako soboto od 15. do 17. ure in nedeljo od ia do 12. ure. 1 je sedaj zelo popularna. Zajednica je bila reprezeutirana po svojem kandidatu g. S., ki je bi! jako dobre volie. Naše razlage so j;a tako oduševile, da je pograbi! zajedničarski manifest, ki smo ga ravno komentirali, ga svečano opljuval, raztrgal in vrgel pod mizo. Mi smo temu sim-boličn-emu aktu sledili z velikim zanima-njem. Predstavniki Zajednice morajo že vedeti koliko je vreden njihov manifest. Domače vesti * Ustanovni občni zbor društva Deč-]i in materinski dom kraljice Marije se je vtšH v četrtek, dne 9. novembra popoldne ob 6. v posvetovalnici na mestnem magistratu. Za Dečji in materinski dom v Ljubljani je dal inicijati-vo dr. M. Ambrožič ter je vso akcijo vodi) Slovenski del Narodnega ženskega saveza v Ljubljani. V dobi od S. februarja, ko se je vršil sestanek vseb ženskih društev Slovenije, doslej je ženstvo nabralo 1,241.849 K 56 v. Slasti so marljivo zbirali Klub Primork. Rdeči križ v Ljubljani, Društvo SHS žena za siročad, razne strokovne organizacije, podružnice Kola jugoslovenskih sester v Sloveniji, razne občine, hranilnice, imoviti posamezniki, šolska mladina itd. Zbirka po bankah se doslej se ni obnesla, a je upati, da se tudi te odzovejo. Občni zbor je po primernih popravah sprejel pravila novega društva ter izvolil izvrševalni odbor peterih članov in peterih namestnikov. Izvoljeni so bili odborniki: gg. Franja Tavčarjeva. Alojzija Štebi-jeva, Ivanka Leskovičeva, dr. V. Krej-ri in dr. Janko Kersnik. * Povratek jugoslovanskih vojnih vjetnikov is Rusije. Včeraj je prispelo v Maribor zopet 132 jugoslovanskih vojnih vjetnikov iz Rusije Med njimi je 50 žen in nekaj dece. Slovencev je 8. med njimi 2 poročnika in 2 zdravnika. Prišli so vsi zdravi in so sedaj v mariborski vojaški bolnici, da jih pregledajo. Včeraj popoldne jim je v nozdrav svirala vojaška godba. Prvi transport od 3. novembra je odpotoval domov. * Priznanje zashig za narodno osvoboditev. »Službene Novine* objavljajo kraljevi ukaz, s katerim se pooblašča nredsednik ministrskega sveta, da sme predložiti narodni skupščini načrt zakona o narodnem priznanju onim osebam in njih rodbinam, ki so si v poslednjih vojnah pridobile zasluge za narodno osvoboditev. * Maksimiranje rodbinskih doklad. Včerajšnji »Slovent-c* mi očita, da sem kot" tajnik OZ zagovarjal sistem dveh rodbinskih članov za nižje državne nameščence in s tem via facti odobraval maksimiranje rodbinskih doklad. Izjavljam pod častno besedo, da ' sem kot tajnik OZ iz lastnega nagiba in ob vsaki priliki obsojal nesocijalno in krivično uredbo o maksimiranju doklad ter v privatnih razgovorih s tovariši - uradniki naglašal nujno potrebo. da se ta uredba, ki bije v obraz načelu enakopravnosti, čim prej ukine. Joža B e k š. tajnik OZ. — Ta izjava, o katere verodostojnosti pač ne bo nihče dvomil, je nov dokaz, kako ostudnih obrekovalnih sredstev se poslužujejo klerikalci v svojem obupnem volilnem boju. Ured. * Slovenske šole na Westfalskem. Iz Nemčije poročajo, da je Zveza slovenskih delavcev poslala pruskemu ministrstvu prosvete spomenico, v kateri zahteva, da se otvorijo za slovensko deco osnovne ljudske šole. * Spominske poštne znamke. Kakor poročajo beocrrajski listi, se bo povodom kronanja kralja Aleksandra iz- Prage v imenu češkoslovaških tekstil-uikov večjo množino zimskega blaga po znižani ceni v svrho razprodaje med manj premožno prebivalstvo. Blago je dveh vrst, in sicer zelenkastoeivo suk-no L vrste po 60 Din za meter in IT. vrste po 48 Din za meter. O tem *e občinstvo opozarja s pristavkom, da so vzorci vsakemu, ki se za blago zanima, na vpogled pri mestnem magistratu na mestni policijski stražnici (srednja hiša, v veži, I. vrata na levo). Blago se potem kupi ali naroči brez posredovanja državnih uradov proti gotovemu plačilu neposredno pri Ljudski posredovalnici v Ljubljani. Da se pa prepreči vsaka zloraba od strani prekupovalcev, se more blago nabaviti samo proti potrdilu mestnega magistrata, da dotičnik ribi blago zase, oziroma za svojo družino. * Sladkor za državne nameščence. V svrho pobijanja draginje življenskih potrebščin in da se državnemu uradni štvu vsaj nekoliko olajša skrb za prehrano, je finančni minister ves leto :nji pridelek sladkorja državnega posestva Belje dal na razpolago ministru za socialno politiko s 25 odst. popustom cd dnevne cene. Minister za socialno poli tiko je dodelil zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev 400 vagonov tega sladkorja po isti ceni pod pogojem, da ga prepusti nabavljalnim zadrugam državnih nameščencev cele države. Zveza prodaja ta sladkor s pcpustom 24 odst. od dnevne cene, a 1 odst, bo zveza porabila v kritje troškov za razdelitev sladkorja. * Seja Središnjega urada za osigora-nje radnika se vrši dne 14. novembra ob 10. uri dopoldne v Zagrebu. Na dnevnem redu je predvsem zadeva zgradbe palače ljubljanskega okrožnega urada. Na sejo so povabljeni poleg članov ravnateljstva tudi predsednik ljubljanskega okrožnega urada dr. Golia in rav natelj Kocmur. * «Umazana konkurenca*. »Slov. Narod* se bridko pritožuje, da mu delajo demokratski listi »Jutro*, »Tabor* in »Domovina* hudo konkurenco in je izven sebe, da mariborsko načelstvo JDS opozarja somišljenike, da »Slov. Narod* ni več demokratsko glasilo. Gospodje iz Knafljeve ulice so desetletja terorizirali napredno javnost in gorje onemu, ki se jim je upal upreti. Spominjamo se izmed mnogih slučajev enega: Leta 1913 so grozili »Učiteljski tiskarni* z bojkotom, odpovedanjem kreditov in podobnimi terorističnimi akti samo zaradi tega, ker sta se v »Učit. tiskarni* tiskala lista »Dan* in Učit. tovariš*, dva strogo napredna lista, ki pa nista bila vselej zadovoljna s posameznimi oportunistič-nimi čini nekaterih vodilnih gospodov tedanje nar. napr. stranke. Danes isti »Slov. Narod* javka, če mu pristaši demokratske stranke, katero blati, smeši in napada, odpovedujejo. Poglavje o konkurenci je v ostalem zelo zanimivo. Treba si je le ogledati famozna vabila »zvestim naročnikom* na zaupne sestanke, ki jih prirejata dva delegata Narodne tiskarne, pa se ti takoj odkrivajo globlji motivi ustanovitve Zajednice. Silno je »Slov. Narod* hud, da je »Ju- dalo 17 milijonov spominskih poštnih tro> ' • ,0 ^ Din st.rankarske mamlr Iri «<=■ izdelme.io v Ameriki. Iz- , . __ j. "namk, ki se izdelujejo v Ameriki. Izdale se bodo znamke po 1. 2 in S dinarje. * Prevoz padlih vojakov. Min iste: ver je prometnemu ministrstva predložil zahtevo, da 6e dovolijo vsem Iružin-Vim članom, oziroma sorodnikom znatne t? lezniške olajšave pri prevozu padlih vojakov. * Izpremembe v državni službi. Ravnatelj knjigovodstva pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, Anton Hočevar, je premeščen v resort ministra za finance. — Upravnik glavne carinarnica na Rakeku Kosta Lulič je imenovan za glavnega revizorja pri generalni direkciji carin. * Vojaška .osebna vest iz Maribora. Dosedanji komandant artilerijske vojašnice v Mariboru g. pukovnik Krupeže-vic je imenovan komandantom morav-?ke brigade v Nišu. Za naslednika pride v Maribor polkovnik Savo Trlfkovič. iz Zagreba, Začasno pa vodi šolo g. pod pukovnik Mergetič. * Osebne novice Iz Murske Sobote. Franc Kovča,. dosedanji sodni predstojnik, je imenovan za sodnega svetnika; dalje so imenovani sodniki dr. Mak, dr. Krvina, Ivane in Farkaš definitivnim sodsikom. * Odlikovanje naših orožniških častnikov. S kraljevskem ukazom so bili odlikovani za svoje vestno službovanje slpdeči naši oiožniški častniki: polkovnik Dragoslav Dragic s Karagiorgjevo zvezdo IV. vrste, polkovnik Drag >tin Hurkijevič, podpolkovnik Rajmund Tar buk ter majorja Henrik Sabothyain in Rudolf Cvetka pa z redom Belega orla V. vrste; majorja Jakob Sagadin in Rudolf Schmidt sta dobila red Sv. Saše V. vrste; razen omenjenih so bili odii kovani še kapetan Franc Kotlušek in podporočnik Ivan Škodlar z medaljo za vojaške vrline, kapetana Milan Ka-pa-rovič in Ivo Meble z zlato in Tomo ToEkovič s srebrno medaljo. * Štipendij za zdravnika epUemloio-ga. Novosadski zdravstveni odsek je razpisal natečaj za stipendista-zdravni-ka, ki bi hotel dve leti v Nemčiji študirati epidemiologijo. Štipendist dobi mesečno 2000 Din, potne stroške in povračilo taks. * Zimsko blago po znižani ceni. Ljudska preskrbovalnica, družba z o. z. v Linhiiaal (Turjaški tre ie nreiela iz podpore. Vsakdo ve, da listi drugih strank dobivajo še povsem druge su-stentacije. Podpora, ki jo je »Jutro* dobilo, je omogočila, da smo ustanovili in spopolnili list. ki ni le kot informator prvi nad vsemi slovenskimi, temveč je tudi neomajni bojevnik za demokratsko stranko in njene ideje. Brez »Jutra* bi bila stranka v rokah upravnega sveta Narodne tiskarne in bi se danes ne mogla niti braniti proti brezvestnim napadom in intrigam uskokov. Hinc illas lacrimae! »Jutro* se prav nič ne sramuje prejete podpore. Vsak krajcar, ki ga je dobilo, je bil porabljen za izboljšanje lista. »Slov. Narod* pa naj se ne trka na prsi. Znano je, da je vodil letos ono ostudno kampanjo proti demokratski stranki in zlasti proti drju. Žerjavu, ki jo je uprizoril Ciro Kame-narovič, za denar, da ie bil v obliki »in-seratnih pristojbin* podkupljen s težkimi tisočaki. Njegovo moral ično ogorčenje mu je neslo okrog 100.000 K. V tem oziru je »Slov. Narod* hors concours. * V znamenju absolutizma. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec* z dne 9. novembra kolono dolg članek o razpustu »Narodne Čitalnice* v Murski Soboti, ki je prešla v last »Sokola*. Svetujemo »Slovenčevemu* dopisniku in bralcem lista, naj celi članek obrnejo narobe in prišli bodo do zaključka, da so samo Sokoli ustvarjajoč faktor v Prekmurju, ki se je največ žrtvoval in se še sedaj žrtvuje za povzdigo kulture. Vse dramske vprizoritve so se vršile samo po iniciativi »Sokola*. Nasprotno pa je stala »Narcdna čitalnica* tako trdno, kakor Napoleon po bitki pri Lipskem. Resnici na ljubo povemo še, da so bili ravno klerikalci tisti, ki so hoteli zasesti »Čitalnico* in jo porabiti za svoje agitacijsko posredništvo. Toda ostali člani »Čitalnice* so za to nakano pravočasno zvedeli in na občnem zboru je na popolnoma zakonit način z glasovanjem, prešlo vse premoženje v last »Sokola*. S tem je »Čitalnica* sama preprečila, da bi se njeno premoženje porabilo za kake druge, kakor samo za kulturne »vrhe. Proti pravilnemu sklepu občnega zbora so nekateri sicer vložili priziv na okrajno glavarstvo in re-kurz še ni rešen. Zakaj, ne vemo, opa žajo pa se nekaki zavlačevalni name^ tega slučaja odvzelo referentu za društvene namene in poverilo ta akt klerikalnemu komisarju dr. Bratini. * Električna razsvetljava v Logatca. Iz Logatca nam poročajo: V Logatcu smo dobili električno razsvetljavo. Instalacije za razsvetljavo so do malega že dovršene v celi občini Dolenji Logatec, Tok se bo mogel uporabljati tudi kot gonilna sila, kar pride v poštev zlasti pri mali obrti, ki bo zaradi neugodne lege za gojitev kmetijstva dobila več jega razmaha. Gospod Gabriel Oblak, ki je lastnik tega podjetja, je s to važno kulturno napravo mnogo pripomogel k napredku Logatca. * Celjski bančni nastavljenci so, kakor nas obvešča njihova organizacija, razpravljali na svojem zadnjem sestanku o katerem smo včeraj poročali, le o internih društvenih organizačnih zadevah. O vprašanju povišanja plač na sestanku ni bilo govora. * Na sestanku mariborskih trgovcev v četrtek zvečer, ki je bil žal precej slabo obiskan, je poročal predsednik trgov skega gremija g. Weixl o načrtu zakona o izenačenju direktnih davkov in o novem načrtu carinske tarife, kjer bodo potrebne nekatere spremembe in se mora trgovstvo izreči proti visoki zaščitni carini, ki jo zahtevajo v škodo konzu-menta industrijci. Po referatu se je razvila živahna debata glede uvoznih težav. Posamezni trgovci bodo sporočili gremiju do dne 20. nov. pismeno svoje konkretne predloge o načrtu nove carinske tarife. Za razpravljanje o načrtu zakona o izenačenju direktnih davkov pa je bilo sklenjeno, sklicati poseben sestanek, kjer bo poročal višji davčni uradnik. Trgovci eo razpravljali tudi o prometnih težkočah in se je navedel zopet drastičen slučaj prometnega nereda: Neki mariborski trgovec ima že 4 tedne na poti iz Banata par vreč paprike, ki pa še ni došla. od nikoder. Zagrebški kolodvor pa je še vedno tako zabasan, da morajo iti pošiljke iz Maribora za južno od Zagreba preko Ljubljane. * Razmere na kolodvorski restavraciji v Mariboru. Naročnik iz Maribora nam piše: Zadnji čas je, da napravi kompetentna oblast red na kolodvorski restavraciji v Mariboru. Vsak potnik, ki obišče restavracijo, pri najboljši volji ne more dobiti vtisa, da je v Jugoslaviji. Med nastavljenim osobjem se sliši vedno le nemškutarjenje, kaj šele, če pelje pot enega ali drugega mimo kuhinje. Čeprav je najemnik Nemec, bi moral že iz takta vpoštevati. da posluje v Jugoslaviji in ne v Avstriji. * Atentat na šolskega nadzornika. V Danilovem gradu v Črni gori sta se prošlo nedeljo zaradi neke osebne zadeve sprla tamkajšnji učitelj Gjovgje Radonič in šolski nadzornik Blaž Bego-vič. V prepiru je Radonič potegnil revolver ter večkrat ustrelil na svojega nadzornika, vendar ga ni zadela nobena kroglja. Spopad se je vršil pred neko krčmo. Gostje so prihiteli pred hišo rer so razorožili Radoniča in ga izročili orožnikom. * Nesrečna vožnja. Kutoša Ivan, kup-čevalec z jajci iz Vešcice pri Murski Soboti, se je preteklo nedeljo zvečer iz 1'rcdanovcev peljal proti domu. Vsled debre kupčije je možakar malo preveč pogledal v kozarec. Ker je hotel pred temo priti domov, je konje dobro poganjal. pri diru pa izgubil ravnotežje in padel pod voz. Pri padcu se je potolkel po celem životu in obležal na cesti t3ko dolgo, da ga niso mimo idoči ljudje pobrali in spravili domov, nato pa v bolnico. * Nesreča pri delu. Balažič Mihael-posestnikov sin iz Dokležovja v Prekmurju, je pomagal doma pri mlati'nem srroju podajati snopje. Pri tem je zašel z levico med kolesje, ki mu je zmečkalo dva prsta. Moral je v bolnico v Murski Soboti. * Drobne vestL Ljubljanski krojaški mojster 9. Potočnik, ki je v Selenbur-govi ulici imel svojo delavnico, je — kakor pripovedujejo — zaradi dolgov zapustil Ljubljano ter pobegnil v Švico. Prijavilo se je že več strank, katere ie Potočnik oškodoval za znatne zneske. — Gostilničarju Francu Breskvarju ob Cesti na loko, je neznan slikovec ukradel 16.000 kron. * Smrtna obsodba. Prošli torek se je v Subotici vršila obravnava proti Petru Novaku iz Sente, ki je ubil svojo mater, očeta in brata z namenom, da se polasti očetovega posestva- Sodišče je Novaka obsodilo na smrt na vešalih. * Zasačen verižnik zlatnine. V mariborskih listih je te dni ponujal neznanec zlatnino, ki jo je imel v zalogi v hotelu »Zamorec*. Za interesantno kupčijo pa se je zanimala tudi mariborska policija, ki je kmalu izsledila pravega lastnika, nekega Tominca, rojaka iz Primorja, ki je imel svojo »trgovino^ v Gradcu, odkoder je tihotapil razne zlatnine v Maribor. Policija je izročila Tominca sodniji, ki mu je zaplenila 12 zlatih ur in mu naložila 50.000 Din kazni, ker je utihotapil zlatnino. * Nove tihotapske zvijače. Kakor poročajo iz Maribora, je finančna straža prišla na sled novi zvijači tihotapcev. Tihotapci iz Avstrije izstopajo v Špiljah prekoračijo potem peš jugoslovansko mejo ter se potem od Pesnice peljejo zopet z vlakom. Na ta način se izognejo reviziji. Dne 7. novembra je straža zasačila nekega tihotapca iz Gradca, ki je na omenjeni način nameraval vtihotapiti v Jugoslavijo večjo količino cigaretnega papirja. Finančna uprava je Gospodarstvo POLOŽAJ NA SVETOVNEM ŽITNEM TRGU. Naša kraljevina, kakor sploh Srednja in iztočna Evropa, trpi že Izza početka jeseni na hudem deževju, ki zelo ovira setvena dela na polju. Sele zadnje dni se je pri nas vreme nekoliko zboljšalo. Radi tega je nevarnost, da se ne bo posejalo toliko žita, kolikor se je sprva nameravalo. Po nekaterih krajih naše države radi deževnega vremena niso mogli spraviti doslej takih poljskih pridelkov, med drugim krompirja, ki bi morali biti že davno pod streho. Cene žitu na naših tržiščih so v zadnjem času precej čvrste in kažejo lahen porast. Hujše naraščanje cen zavira uvoz inozemskega žita in moke. V Vojvodini se je tržila pšenica zadnje dni povprečno med 1300 — 1420 K, stara rumena koruza med 1100 — 1200 K, nova koruza med 800 — 900 K, rž med 1100 — 1200 K, ječmen za pivovarne po okoli 1300 K, ječmen za krmo med 1100 — 1200 K, oves med 1000 — 1100 K, moka št. 0 med 2100 — 2200 K, otrobi med 700 — 800 K. Lahen porast cen je pripisovati v glavnem živahnemu povpraševanju po blagu kakor mogoče tudi temu. da se cene na svetovnih tržiščih držijo precej čvrsto. Na nemških trgih cene žitu zaradi silnega padanja valute zelo naraščajo, vendar ne dosegajo svetovne paritete. Kupci so zelo vzdržljivi. O francoski žetvi se naknadno poroča, da Je boljše izpadla, nego se ie pričakovalo. Izključeno ni, da ie ta vest razširjena v svrho podpiranja franka, ki je močno padel. Na češkoslovaških trgih se zaradi zboljšanje valute cene talno nižajo. Isto se poroča iz Rumunije, vendar se nižanje cen ne vrši v isti meri, kakor se boljša valuta. Poročila Iz Avstralije govore o slabih Izgledih žetve, ki prične v kratkem. Zlasti New South \Valcs toži o hudi suši. Cene so zato zelo čvrste. V Argentiniji pričenja sedaj žetev, ki kaže dobre izglede. Iz Zedinjenih držav poročaio, da vlada v srednje zapadnem delu zelo suho jesensko vreme. Cene so v splošnem čvrste radi živahnega povpraševanja iz inozemstva. Letošnja žetev koruze na severni po-luti Je po cenitvi Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu zaostala za lansko za 8 odst. in je za 3 odst. slabša, nego povprečna žetev zadnjih pet let V tej cenitvi ni zapopadena slaba žetev koruze v naši državi. Čvrste cene žitu na svetovnih trgih imajo svoj razlog v živahnem povpraševanju ln nakupovanju, ki vlada ta čas. Cim naval nakupovanja preneha, Je pričakovati oslablienja cen, ker svetovna žetev letos ni bila slaba. ŽIGOSANJE AVSTRO-OGRSKIH OBVEZNIC. Finančni minister ie izdal rešenje pod D št. 25.585 od 6. t m., s katerim se podaljša rok za žlgosanie obveznic predvojnih posojil bivše Avstro-ogrske, in sicer: 1.) da se do 15. decembra t. L morejo v smislu pravilnika D št 4091 od 1920. popisati in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-ogrske, katerih njihovi imejitelji doslej niso dali žigosati. Popisale in žigosale se bodo tudi obveznice predvojnih posojil, ki so bile deponirane in so se nahajale v inozemstvu ter so sedaj vrnjene njihovim lastnikom In vnešene v državo, brez ozira na to, če so žigosane s tujim žigom ali ne. Torej vse obveznice, vnešene v zemljo naše kraljevine, se Imajo predložiti v žigo- = Prevoz hrane v pasivne kraje. Kakor nam poročajo iz Beograda, je prometni minister dovolil znatne olajšave za prevoz hrane v pasivne kraje naše države. Po ministrovem odloku so dovoljene olajšave glede znižanja železniške tarife za 3000 vagonov zrnate hrane in mlevskih izdelkov s popustom 33 odstotkov. Pravico do teh olajšav imajo samoupravna telesa, občine, zadruge in zavodi, ki se bavijo s preskrbo življen-skih potrebščin v pasivnih krajih. Tari-farne olajšave bodo veljavne do 1. avgusta prihodnjega leta. = Proti snovanju novih podjetij. Ministrstvo trgovine in industrije namerava za določen č;s ukiniti dajanje odo-brenj za snovanje novih delniških dražb v obliki denarnih zavodov ali industrij skih podjetij. = Rumunska in bolgarska moka v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda je dobila beograjska občina zadnje dni večje pošiljatve moke iz Rumunije in Bolgarske. = Katere menjalnice morejo dobiti pravico prodajanja deviz. Zaradi raznih vesti o dajanju dovoljenj menjalnicam za nadaljevanje poslovanja z valutami v zmislu čl. 257 finančnega zakona za 1. 1922/23 objavlja finančno ministrstvo, da se je pri dajanju dovoljenj držal edino princip, da nadaljevanje menjalnih poslov morejo vršiti v prvi vrsti one tvrdke, ki so te posle opravljale že pred vojno. Za vse ostale menjalnice, ki so započele te posle za časa vojne ali po vojni, se odločuje le na osnovi vloženih dokazov o izpravnosti svojega poslovanja. <= Carinska kontrola za simplonski ekspres. Generalna direkcija carin jesta vila prometnemu ministrstvu predlog, naj izda nastopno naredbo za potnike, ki potujejo s simplonskim ekspresom od Niša do Soluna: 1.) Potniki morejo nesti s seboj samo najnujnejše stvari, a nobenega blaga. 2.) Potniki so dolžni, da našim carinskim organom tako ob prihodu v državo kakor pri prehodu iz nje prijavijo ves denar in druge vrednostne predmete, ki jih nosijo s seboj. V slučaju, da potnik ne prijavi carin-skiin oblastem na meji količine denarja, ki jo ima pri sebi, ali druge stvari, ki se mora cariniti, se bosta smatrala denar ali blago za neprijavljena in kot poizkus tihotapstva. >= Načrt za stabilizacijo nemške marke. Iz Berlina poročajo: Inozemski strokovnjaki, ki eo se na poziv nemške vlade sestali v Berlinu, eo izročili državnemu kancelarju svoj načrt za stabilizacijo nemške valute. Strokovnjaki predvidevajo stabiliziranje marke na 3000 do 3500 mark za en dolar. Ta predlog so po dolgih medsebojnih konferencah izdelali švedski profesor dr. Gustav Kas-sel in Angleža Brandt in Kevnes. Strokovnjaki so mišljenja, naj 60 približno polovica zlate zaloge Nemške državne banke, ki znaša cela okoli ene milijarde, uporabi za stabilizacijo, obenem pa naj bi se odgodila reparacijska plačila najmanj za dve letu V zvezi s tem ee računa na pomoč bank, katerih zastopniki Brandt (solastnik londonske banke Lazar and Brothers) predlaga kombinacijo inozemskih bančnih kreditov v zvezi z zlatimi zalogami Nemške državne banke. Zagreb, devize: Dunaj 0.083 — 0.08S, Berlin 0.94 — 1.04, Budimpešta 2.35 — 2.65, Bukarešt 39.75 — 41.25. Milan 258 — 262, London 273.50 — 278.50, Nev-w r k 61 — 62, Pariz 397.50 — 402.50, Praga 198.50 — 201.50, Sofija 39 — 41, Švica 1123 — 1133, Varšava 0.40 — 0.50, sanje. | valute: dolar 60 — 61, avstr. krone 0.0835 2.) Popisovanje in žigosanje obveznic j _ 0.0885, češke 195.50 — 198.50, ma-vojnih posojil se ne bo vršilo. ; džarske krone 2.35, marke 1, funti 268.50 3.) Ta rok se ne bo več podaljšal. Ako lastniki nežigesanih obveznic predvojnih posojil ne predložijo teh do določenega roka, se Izpostavijo škodi, ker take obveznice ne pridejo v poštev pri razdelitvi dolgov, a naša država ne more izvršiti poravnave teh obveznic. 4.) Prošnje za naknadno žigosanje se imajo obenem z obveznicami predložiti Generalni direkciji državnih dolgov, Beo-grad. 5.) Vsaka prošnja mora biti opremljena s kolkom v smislu zakona o taksah. = Mi-!borski gremij trgovcev je dobil ta teden, torej četrto leto po prevratu, končno potrjena, razmeram odgovarjajoča slovenska spremenjena pravila. V novih p-»rilib je važna izprememba, da so odslej člani trgovskega gremija tudi branjevci, ki eo imeli prej svojo lastno zadrugo. So^i t-orijo branjevci v gro-miju poseben pododbor in si določajo gremijalni prispevek sami sporazumno z odborom. Njihovi prispevki bodo nižji od drugih gremijalnih članov. Učna doba vajencev, ki ee je lahko po starin pravilih podaljša do štirih let, če je imel vajenec v hiši oskrbo, traja sedaj izključno 3 leta, ker si morajo vajenci revnih in premožnih staršev v istem času pridobiti učnih sposobnosti. To iz-premembo je zahtevala vlada. Odbor se po novih pravilih zviša za enega pod-nredsednika, 1 odbornika in 2 namestnika, tako da bo štel odslej: predsednika, 2 podpredsednika 8 odbornikov in 4 namestnike. Novi odbor se bo konstituiral šele na prihodnjem rednem občnem zboru meseca februarja prihodnje- 273.50, franki 390.50 — 395.50, leji 39.75, švic. franki 1105 — 1115, lire 254 — 258. Beograd, devize: Berlin 0.90, Budimpešta 2.58 — 2.59, Bukarešt 41, Milan 261, London 276, Newyork 61.50, Pariz 400, Praga 200. Sofija 45, Švica 1148. valute: avstr. krone 0.088. Dunaj, devize: Zagreb 297.75 - 298.25, Beograd 1191 — 1193. Berlin 9.75 — 10.05, Budimpešta 30.85 — 30.95, London 329.400 — 330.000, Milan 3171 — 3179, Newyork 73.975 — 74.125, Pariz 4804 — 4816, Praga 2347 — 2352, Sofija 509.50 — 510.50, Varšava 4.65 — 4.75, Curih 13.485 — 13.515, valute: dolarji 73.550 — 73.850. levi 488 — 492. marke 9.90 — 10.40, funti 328.900 — 329.900, iranc. fran- j kj 4745 _ 4775, lire 3137.50 — 3152.50, dinarji 1176 — 1180, poljske marke 445 — 4.75, levi 469 — 471, švic. franki 13.400 _ 13.460, češke krone 2335 — 2345. madž. krone 30.40 — 30.60. Praga, devize: Berlin 0.3150 — 0.51 oO, Curih 576 — 579. Milan 134 — 135.50, Pariz 204.50 — 206, London 14025 — 141 75. Newvork 31.45 — 31.85, Beograd 50.87 - 51.37, Sofija 23.05 — 23.45, Dunaj 0.0395 — 0.0495, Varšava 0.1450 — 0.2450, Budimpešta 1-2375 — 1.3375. marke 0.3250 — 0.5250, iranc. franki 204 — 205.75, angl. funti 139.75 — 140.25, avstr. krone 0.0375 — 0.0475. Curih: Berlin 0.07, Newyork 547.50, London 24.43, Pariz 35.80, MIlan 23.6=, Praga 17.45, Budimpešta 0.2225, Zagreb 2 25, Bukarešta 3.40, Sofija 3.75, Varšava 0 0350. Dunaj 0.0074, avstr. krone 0.0076. odredila." da se tudi ▼ Pesnici ustanovi ga leta, ker je imel trg. gremij letos že Okraino sdavar«tvo ie aamre* _ carinarnica {dva izredna občna zbora. Odgovorni urednik Fr. Brozovig, Lastnik in IzdaiatelJ Konzorcij »Jutra«, Tisk Delniške tiskarne, d- d. x Ljubljani« Z. LIchteneker: Na Razlagovem grobu Brežice, 8. novembra. Na brežiškem pokopališču. Po obiskovanju grobov znancev in prijateljev, sem hodil na dan Vseh svetih od groba do groba in čital napise znanih imen. Nepriietno te prime pri prebiranju gotskih črk, ki so si jih omislili včerajšnji Nemci, današnji državotvorni Jugoslovani. Dokument več za dejstvo, kako so se izgubljali nekdaj Slovenci v nemškem morju. V Brežicah imamo dvoje pokopališč, staro in novo. Staro je popolnoma zapuščeno in se bo prej ali slej prostor uporabljal v druge svrhe. Mali družici, Iri je bila z menoj na novem pokopališču, sem dejal: Pojdiva še na staro pokopališče, obišeimo našega dr. P.izlaga, morda se ga nihče ne spominja in vzemimo soboj za vsak slučaj par svečic. Nihče ni oporekal, morda so čutili navzoči isto dolžnost, kakor jaz. Pridemo na staro pokopališče in vidimo, da na zapuščeni grobni njivi le tu in tam brle poedi-ne lučice. S travo zaraščeni grob. na njem mala divja vrtnica in ena sama svečica, — ta pogled pač prešine v dno duše! Stopamo dalje in pridemo pred lepo ograjeno, popolnoma zapuščeno, zaraščeno grobnico. Nizek masiven kamen z napisom: «Kdor dušno živi, ne umrje,» in ime «Dr. Jakob Raci osla v Razlag* mogočno klubuje raz-dirajočemu času. Poleg tega na isti grobnici drug spomenik, prevrnjen na grob, kakor bi tlačil mrtveca, da ne bo mogel vstati. Na grobnici dva mala šopka. Hvala roki, ki ju je položila' Kdor je naroden, ta občuti. Srce nas je zabolelo, ko smo zapazili, da grob našega narodnega buditelja dr. Razlaga nima gospodarja. Spomnili smo se besed, katere mu je pri odprtem grobu pred 42. leti dr. Josip Vošnjak zaklical: «Ti in Tvoje ime ostane Slovencem sveto in nepozablje-no na vekov veke.» Njegovo delo ni pozabljeno, pozabljeno je njegovo ime, pozabljen je on v domači grudi. Niti takrat se ne spominjamo delavnega moža, kadar zapojemo: cBodi zdrava, domovina! . . .» Njegova pesem, naša Desem! Dr. Razlag je bil prvi buditalj iz dobe narodnega probujenja. Sodeloval je pri prvih taborih in nastopal kot dober govornik. Posvetil se je odvetniškemu stanu in bil leta 1862. imenovan odvetnikom v Brežicah. Po lolet-nem bivanju v Brežicah se je dr. Razlag preselil v Ljubljano, kjer je kmalu pozneje postal deželni glavar za Kranjsko, prvi naš deželni glavar. Po mnogih ljubljanskih razočaranjih je odložil leta 1877. to dostojanstvo in se preselil zopet v Brežice, kjer je živel še tri leta. Umrl je 5. junija 1880 v starosti 54 let. Njegov pogreb je bil baje tako sijajen, da ga še ni videlo Posavje, kar izpričuje sivolasi celjski prvak gosp. dr. Sernec, ki se je dr. Razlagovega pogreba udeležil kot zastopnik celjskih Slovencev. Danes naš dr. Razlag sameva na starem pokopališču, ki je že skoraj popolnoma opuščeno. Ne bo dolgo, pa bodo izginili na tem pokopališču vsi grobovi, izginil bo tudi grob našega narodnega buditelja in kmalu ne bo nihče več vedel, kje počiva mož, ki je za narod toliko delal in storil. Jaz nisem poklican, da rešim to vprašanje, smatram pa za narodni greh, ker se nobfno narodno društvo toliko ne pobriga, da bi vsaj enkrat na leto, na dan Vseh svetnikov, obudilo spomin moža. ki je vreden spomina. V Brežicah vendar obstoje narodna društva, kakor Jugoslovanska Matica. Ciril Metodova podružnica. Čitalnica in druga, katera bi pač morala nadzorovati grob zasluženega, narodnega moža in skrbeti za to, da se izvede večja akcija narodnih činiteljev. ki preskrbe, da se njegov spomenik in telesni ostanki prenesejo na novo pokopališče. Mož, ki mirno počiva v domači grudi, ne zahteva naše hvale, a dolžnost nas kliče, da storimo to, kar bi že morali zdavnaj storiti, in dolžnost nam je, da se poštenega dela svojih prednikov spominjamo radi sebe in svojih potomcev. ovos Za damske plašče v veliki izbiri. 84/v 8. E E. Shoberne Sr,0 Tožba proti mariborskemu stanovanjskemu uradu oz. občini radi odškodnine. (Protiustavno in protipostavno postopanje mariborskega Stanovanjskega urada, odnosno župana Grčarja.) Preglednik finančne kontrole Karel Jur-šič je imel v Mariboru stanovanje. Z januarjem t. 1. je bil premeščen v Sv. Lovrenc pri Ptuju, svojo rodbino pa je pustil v Mariboru. Dasi po zakonu stanovanjski urad tako dolgo ne sme javnim nameščencem odvzeti njih poprejšnjega stanovanja, dokler niso našli na novem službenem mestu novega stanovanja, je vseeno protipostavno stanovanjski urad zaplenil Juršiču stanovanje; pa tudi ne glede na to ne bi bil smel stanovanja zapleniti, ker ga je Juršič še vedno uporabljal po svoji rodbini; zaplenitev pa je stanovanjski urad motiviral s tem, da stanovanja ne uporablja in ga je deloži-ral. Na tozadevno pritožbo je Pokrajinska uprava zasežni sklep razveljavila in stanovanjskemu uradu naročila, da naj Juršiča zopet postavi v stanovanje, do-tičnega najemnika pa, ki se nahaja sedaj v stanovanju, deložira. Dosedanje postopanje stanovanjskega urada imenuje ta odlok Pokrajinske uprave kot protiustavno in nezakonito. Stanovanjski urad pa se je šele sedaj postavil svoii nadrejeni oblasti po robu, ter vkljub petkratnemu izrecnemu ukazu, da naj stanovanje takoj izprazni za Juršiča, tega ni hotel storiti! Dasi je dobil ukaz, tekom osmih dni poročati, da je odlok izvršil, je poročal še le čez dva meseca, da tega ni storil! Do danes še ni niti popravi! svojega nezakonitega postopanja, niti izvršil ukaza nadrejene oblasti. Čl. 11. ustave, ki pravi, da je stanovanje nedotakljivo, določa tudi, da se mora vsakogar, ki se proti temu pregreši, kaznovati. Vendar doslej še ni znano, da se je ta sankcija v tem slučaju izvršila. Stanovanjski urad pa je tudi svojo oblast neresnično informiral, ker je poročal, da je' Juršič stalno premeščen, dasi je imel v aktu uradno spričevalo o tem, da bo Juršič' v najkrajšem času premeščen v Maribor nazaj. Ker Juršič na ta način ni mogel priti do stanovanja, s katerim ga je vezalo, za-sebnopravno najemno razmerje, je nastopil pravno pot in potom sodišča dosegel stanovanje. Kakor čujemo, toži sedaj Juršič mestno občino za visoko odškodnino, ker je celih sedem mesecev moral s svojo rodbino prebivati v eni sobici in radi pomanjkanja kuhinje, utrpel potom prošenj velikansko škodo. To breme bo seveda padlo na mariborske davkoplačevalce, ki se takih nepotrebnih izdatkov lahko veselijo. V soboto dne 11. novemhra v veliki dvorani v Ljubljani vabi svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo na »Martinov večer*, katerega priredi v soboto, dne 11. t. m. — predvečer obletnice Rapalla, v salonu restavracije adl 5 Oln. naklk nadal|n|lh 6 c»t»tji 2 Oln - aa .»Dre| (Lahko tudi * —~~" enamkah.l Na rcratanla aa odgovarla tka la rpraian|o priložena cnamka ca adgovor. ■ ■ Osebje trg. podjetja, verzirano v vseb pisarniških poslib, želi vsied slabih razmer premeniti službo. Na razp lago so tudi skladiščniki in sluga. Pismene po uudbe na upravo »Jutra* pod cOsohje 22». 3800 Soter-avtomehanik tudi strojnik, išče mesto, gre tudi izven Ljubljane. Po uudbe pod «Avtomehanik* ua upravo »Jntra*. 3802 Stara vi J oilna gramov po ceni K 9 50 za kilognm franko Ljubljana. Naslov pove uprava «J itra». 3*51 z najskrajnejšimi ccnami na upravo »Jutra* pod «Hlodi>, 8844 Trgovska oprava, kompletna, za specerijsko tr govini), železna blagajni št. H, registr. blagajna, stroj za pra žeuje kave s tremi patent. osodami za pražeuo kavo, razne tehtnice itd , vse v dobrem stanju, se ugodno proda. Pojasnila daje Frece in Plahuta, Celje. 3841 Sva v-aska soda po 23 hI, dobi o ohranjena, se prav po ugodni ceni pro-dasta. Ivan Čeme, gostilua »pri Možini*, Ljubljana, Vi-dovJanska c. 24. 3863 se proda za etno K 2000-—. j g št. f levo. Vodnikov trg št. 5. dvorišče . 3867 Domačega kostanja, zdravega in debelega, dobavim lahko več tisoč kilo- Kupujemo redno j bukove in hrastove, zdrava 'ravne, gladke, le prav malo , greaste hloue. Rasno ponudbe Lepa stavbena parcela pod Tivolijem v Ljubljani, se radi preselitve zelo ugodno proda. Več pri lastniku Iv. Frelihn, Vrhovčeva 9/1. 3859 Kot sostanovaleo s brauo se sprejme gospod. Naslov v upravništvu »Jutra*. 5681 IŠČ9 se družabnik za mešano trgovino v prometnem trgu na Gorenjskem. Lepi, opremljeni trgovski prostori na razpolago Ponudbe pod «I,epa bodočnost* sprejema upnva »Jutra*. 38^0 od tribun vsak ponedeljek na sokolskem zletišču. Prva dražba v ponedeljek dne 13. novembra ob 9. uri zjutraj. 385S .«. -------------- || Prvovrstne tanašhe prašiče (špeharje) ft vedno v zalogi. Vsako soboto in nedeljo sveže domače jetrne, kr- J) rt vave in mesene klobase. Vino, dolenjsko in štajersko, prvovrstno. £ (i| Za obilno udeležbo se priporoča t b 3808 Jožko Jebačin, Dolenjska cesta, jj V ___________ — — . modni nakit, trse sotraS« ššine za Šivilje in krojače naj cenej e v pri §€. SOSS *3'111 LJubljana, Mestni trg 19. Kupim 3845 mco Jamski les smrekov in jelkov, nad 10 cm na drobnem koncu in nad 3 m dolžine kupi vsako množino iranko kranjske postaje Sent-janški premogokop MMBR. JAEIL, "'rmelj, Dolenjsko. 3643 dobro ohranjeno. Naslov za ponudbe pove upravništvo ^Jutra". Avto kolesa, motorje pnevmatiko vseli vrsi g-TTrajirrrTT" "fmTrtTTTn rTrarecra nnmc j|!g| Naročajte, "fliflUflJfR dru^s potrebščine ima vedno ? ;aiogi čitajte in razširjajte gggM dnevnik ^ mm anmm mnni rn-rr-. 74 &,1ubli3Ra. ¥iiemensko poročilo Ljubljana, 9 novembra 1922. I.iul.liai-a 30P m q;d morjem Kraj opazovanja ob Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . 'unaj . . Praga , . inomost, . 7. !4, 21 I* 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak (67'8 7669 7B8-7 766 6 766 5 768 o 7682 770-4 Zračna temperatura 1-7 5-8 5-2 7-0 70 60 60 30 Veter orezvetra sev zap. brezvetra jug. zap. sev. zap. sev. vzh. brezvetra Oblačno 0-10 megla po! obl, jasno oblačno n dež oblačno Padavine m ni 2'! 20 20 50 mestni tesacskl mojstei? Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste i okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Vreče, drobno sol