Studijska knjižnica "S SJiJ, kitov1 trg KRANJ, SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 1964 LETO IV — 16. ŠTEVILKA Ne pozabite, da smo še vedno del vašega kolektiva Pred zalkljiuokom redakcije današnje številke smo prejlel naslednje pismo, ki so nam ga poslali naši upokojenci: Vsi upokojenci tovarne »Sava« ki smo kili z vašo pomočjo od 8. do 18. septembra na. letovanju v Crikvemd, se celotnemu kolektivu za razumevanje in pomoč najlepše zahvaljujemo. Bilo nam je lepo, da ie dolgo ne tako. Ker se drugače ne moremo oddolžiti, vam obljubljamo pomoč, če nas boste kdaj potrebovali. Ne pozabite, da smo če vedno del vašega kolektiva in nam zato ne bo žal naporov! UPOKOJENCI Kvaliteta izdelkov se ie letos izboljšala — kaj pa avtokontrola g Na zadnji seji upravnega odbo- v drugih enotah. V rprešanih iz-ra so govorili med drugim tudi delkih se je delež I b izdelkov o kvaliteti naših izdelkov. Ta se zmanjšal od 6,0 na 5,5%, delež je v tem letu občutno izboljšala, izmeta pa od 9,6 na 8,9 %. V Tako se je v valjarni zmanjšal tehničnih izdelkih se je delež I b odstotek zaprtih zmesi od 4 do 5 izdelkov znižal od 3,3 na 2,4%, odst. v lanskem prvem polletju na 2 do 3 % v letošnjem prvem polletju. V istem obdobju se je v pnevmatikami II zmanjšal odstotek I b kvalitete od 8,5 na 4,8 odst., izmeta in odpadka pa od 3,1 na 1,9%. Tudi reklamacije so padle, saj jih je bilo v lanskem prvem polletju li.056, letos pa le 539! Nekoliko manjše uspehe v izboljševanju kvalitete so zabeležili Še malo in tudi septembrski Y plan bomo izpolnili! (Nadaljevanje na 3. strani) Tale posnetek smo naredili med odmorom mladinske g konference dan v tednu V S P S P S P 12o * f" loo d rH P >* O S ►Dl M «rt 1 51 PNE1 /N A IZVR TEV / \ y 7 v / \ / r X X L Pl an m. -OC %■ r '•IX / \ k*- HV i f l /KUMULATIVNA IZVRŠITE v T — — -- ~~ 1 1 i 1 6 delovni dan 24 26 V prvi polovici septembra povprečno po 42 ton izdelkov na dan • Ko je upravni odbor zadolžil službo za organizacijo proizvodnje • pred tremi tedni, naj izdela programe proizvodnje za preostale • mesece tega leta, smo še zmajevali z glavami: »Ne bomo zmogli . S narediti v septembru 1.090 ton izdelkov ali po 42 ton na dan...!« pei}a Mohorko pa je orisala po-% In vendar! četudi vseh predvidenih ukrepov za tako povečano litlcno delo mladine na (poklicni • proizvodnjo še mfismo uresničili, smo v prvi polovici septembra gnmarslki šoli in se zavzela za Mladina si je zadala nove naloge, ki naj pomagajo kolektivu v njegovem nadaljnjem razvoju • O letni konferenci mladinske organizacije našega podjetja, ki je • bila v nedeljo, 6. septembra, smo spregovorili nekaj besed že 9 v zadnjil številki. Danes pa pišemo o njej bolj obširno ter v celoti • objavljamo sklepe, ki jih je konferenca pred koncem sprejela. Kakor je pri mladini že nava- dejavnostih. Lado Mraz je dokaj da, je bila tudi letošnja konfe- kritično razkril' slabosti, ki so se renca dobro pripravljena. Referat dogajale v domski skupnosti po-Miodraga Milivojeviča je v zgo- klicne gumarske šole in se zavzel 'ščenih 'besedah nakazal celotno za f/.vdl.i te v takih mladincev' . v dejavnost savske mladine, njene aktiv šole, ki so vredni Zaupanja, uspehe, probleme in težnje. Po- Pavel Gantar je opozoril na vzro-udarek letošnje konference je bil ke, zaradi katerih mladinska akna nadaljnjih prizadevanjih ml a- cija za povečanje produktivnosti dih proizvajalcev podjetja za od- ni dosegla večjih uspehov. Ce bi krivanje notranjih rezerv in za vsi vodje ekonomskih enot, pred-usposabljanje mladine v dobre in delavci in izmenski delovodje to koristne člane naše družbene prizadevanje mladih za dvig pro-skupnosti. duktivnosti dela podprli, bi akci- Kar ni povedal v svojem refe- ja zajela ves kolektiv ter precej raitu dotedanji predsednik tovar- pripomogla k izpolnjevanju naših niške organizacije Z.MS, so osve- letošnjih proizvodnih obveznosti, tlili govorniki v razpravi. Anton Anton Štirn se je lotil že znane-Bajuk se je lotil delavskega ga vprašanja odnosov med stari-uiprav Manja v podjetju in pouda- mi in mladimi v podjetju ter se ril nujnost, da naj delavski sveti dotaknil tudi možnosti hitrejše-v ekonomskih enotah bolj ak- ga usposabljanja resničnih sodob-tivno spremljajo napore kolekti- n'h industrijskih delavcev. Fran-va za izpolnitev letošnjega proiz- (Nadaljevanje na 2. strani) vodnega plana. Jože Vrtačnik je opozoril na velike možnosti, ki se V tej številki objavljamo še na 2. strani e NA ROB • V avgustu šest nezgod pri delu • Kaj je pokazala anketa o letovanjih v naših počitniških domovih? na 3. strani: • NAŠA REPORTAŽA — Na obisku pri vulkanizerjih av-toplaščev v avtoklavih • OSEBNE ZANIMIVOSTI ® Z izletom smo bili vsi upokojenci zelo zadovoljni na 4. strani: • ŠPORT — Kegljači so v Zagrebu presegli vsa pričakovanja, strelci pa zaradi »zaspancev« zatajili.. . Nagradna zanka skandinavska kri- • PEPE LEZN’GA nam odpirajo z uvedbo štirih delovnih skupin namesto sedanjih treh v treh ddlormiih izmenah. • že presegli dnevno povprečje 42 ton izdelkov! večje sodelovanje družbeno-ipoli-tičnih organizacij in učencev ,po-Zgonnjii diagram obeta najbolj- mo septembrski plan lahko celo klicne šole. Roman Jugovič je v ’ " ' " ’ • • ^ svo[ji analizi dosedanjih oblik dela z Imiadino ugotovil, da so delno preživele. Zato je predlagal, naj bi se uvedlo grup no delo in nudilo mladini več možnosti za Še enkrat o obračunavanju regresov za.letovanje v tem letu Sezona dopustov je v glavnem pisali o tem, in sicer v začetku že za nami. Zato ne bi bilo na- letovalne sezone. Zgodi pa se, da pak, če bi tudi tu spregovorili Je treba znova to zm|ova dajati ene nekaj besed o tem. Tokrat govo- še. Če ne bo spodrsljajev zaradi za nekaj ton presegli. To ne po-pomanjkanja kavčuka, saj, Žič- meni samo možnostii, da letošnji ni h jeder in podobnih za proiz- plan izpolnimo. To tudi pomeni, vodnijo potrebnih osnovnih mate- da se bodo naši osebni dohodki rialov to če nas ne bo prizadela že pri naslednjem izplačilu čez redukcija električne energije, bo- (Nadaljevanje na 2. strani) rimo o regresih za letovanje tistim članom kolektiva, ki so letovali v drugih počitniških domovih. Vem, da nas čakajo vse skupaj zahtevne in odgovorne naloge . . , ® Že leva slika pove, da objavljamo danes raz- • govor z novim predsednikom delavskega • sveta podjetja Jožetom KUŽNIKOM. Ker ga • nekateri, zlasti mlajši člani kolektiva še ne • poznate, naj ga najprej predstavimo. Je ne- • kaj več kot 31 let star, doma iz Novega • mesta, sicer pa že dolga leta Kranjčan. V S naše podjetje je namreč prišel leta 1948, do- • končal industrijsko gumarsko šolo, nato pa ® delal nekaj časa v tehničnih izdelkih in potem • v pnevmatikami I kot konfekcioner. Potem • je prešel v razvoj. Medtem je dokončal teh-A Predsednik DS S niško gumarsko šolo. Sedaj je pomočnik teh- Jože Kužnik # nologa za prešane izdelke. ta iste informacije. Zato smo se odločili, da vse te podrobnosti še enkrat objavimo. Naši sodelavci to njihovi nepre-skrbljenli svojci so upravičeni do ri , , , . . , . ,. regresa za največ 10 dni. Regres Kakor vsako leto tako smo tudi __. B, Udejstvovanje v raznih interesnih v letošnjem že enkrat podrobno opravijene0letovatoeectaeve?Jrk^ likor le-ti ne presežejo desetih dni. Da bi bilo vsem bolj razumljivo, koga smatramo kot nepreskrbljene svojce, navajamo neb kaj takih primerov, član našega kolektiva je tisti, ki Je najprej upravičen do regresa, saj je redno zaposlen ini mu pripada ta pravica iz delovnega razmerja s (Nadaljevanje na 3. strani.) Kar se mane tiče, je bilo prve namone komitrole o kotnitiniuirainih dni kar težko. S pomočjo sode- inventurah od julija do septem-Ivacev strokovnih služb in ne- bra, predlog finančne kontrole za katerih družbemo-politionih or- odpis osnovnih sredstev, predlb-ganizacij sem se v predsedniške ge upravnega odbora in pismene posle še nekoliko vpeljal. Seve- vloge,« je najprej odgovoril toda pa mi še precej manjlka. variš Kužnik. Potem pa še do-Upam, da pridobim potrebne dai: izkušnje v najkrajšem času. če 1>Seveda pa so sedatj pred sa„ bodo drugi seminarji, ki jih se- maupravnimi organi drugi, predaj' pripravljamo v podjetju, tu- • bolj važni problemi in m. n^l m^lmlVp^0t prw pr®d' loge. Treba bo obravnavati plan nekaj meseci v Podvinu za novi * delavski svet, potem bom prav , gotovo uspel izpopolniti vrzeli, ste™, nia8raJa^anJa ier Ko sem Jožeta nagovoril za »Kakih šest let je tega, odkar pomenek, me je vprašal, zakaj nisem več neposredno sodeloval je to potrebno in se opraviče- v delavskem svetu podjetja. Pri- danTa"predvidCTa"por(člo ki jih v svojem delu tu in tam opažam.« Ker sva se pogovarjala nekaj dni pred tretjim zasedanjem delavskega sveta, sem zasukal raz- ve^-govor v to smer. če bodo vsi člani delavskega »Dnevni red torkovega zase- sveta redno prihajali na zase- za prihodnje leto, izpopolniti si-tekoče zasledovati gibanje proizvodnje in izpolnjevanje našega letošnjega plana. Kakor vidiš, obveznosti in to zahtevnih več (kot pre- o po- dam j a in ponstraktivno posegali val, ceš da ni pripravltjen. No, znati moram, da se je tudi v slovnem uspehu trgovske mreže, v razpravo1, potem bo seveda tu-zacetne treme je bilo ‘kaj hitro delu samoupravnih organov od poslovnik arbitražne komisjje, di naše dalo lažje. Saj sedaj konec. Na vprašanje, kalkšme za- takrat do danes marsikaj spre- dopolnitev parvilinilka časopisa zahtevamo od vseh predlagate-četne težave je moral prebrodi- menilo. Nekdaj od članov de- »Sava, poročilo komisije za ka- Ijev gradiva, da so poročila mati kot novi predsednik delavske- lavskega sveta nismo toliko zah- tegorizacijo in analitično oceni- zorna, jasna in tudi strokovno ga sveta podjetja, je odgovoril: tevalli kot danes. tev delovnih mest, poročilo fi- utemeljena ...«DUŠAN REBOLJ Reklamni napisi »Sava« Kranj rastejo vsepovsod kot gobe po dežju 11 V začetku septembra smo prejeli pismo, ki ga je napisal G. J. iz našega podjetja. Prosil je, naj ga v celoti objavimo. Ker smo nanj pričakovali odgovor, smo pristojne v podjetju z vsebino pisma takoj seznanili in povedali, da bomo pismo z odgovorom ali brez objavili čez itri tedne. Rok je potekel in obljubo izpolnjujemo. Žal pa odgovora še ni! Tovariš G. J. piše takole: *D«e 10. 1. 1962 je bila objavljeno na . oglasnih deskah v vseh ekonomskih enotah, da se poziva vse člane Zveze borcev, ki so starejši od 36 let in so več kot šest let v podjetju, naj se prijavijo za izpit, s katerim si bodo pridobili kvalifikacijo. Pi 7. Na osnovi perspektivnega plana podjetja, ki zagotavlja občutno povečanje družbenega standarda zaposlenih, bo treba zagotoviti kar najboljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet. Da bo to mogoče, je treba izdelati temeljite strokovne študije. 8. Klub mladih proizvajalcev mora posvetiti več pozornosti bolj sistematičnemu delu, meto- Mladina si je zadala nove naloge, ki nal pomagajo kolektivu v njegovem nadaljnjem razvoju... : I v* i | ' -Jj ff..- (Nadaljevanje s 1. strani) člane kolektiva, ki kažejo željo po II - "'piNpj ci Vidmar je nanizal nekaj pri- delu v njej. ^ j, .Sfe. mero v iz vakdanjega življenja v 2. V bodoče bo treba zagotoviti $ „ i, podjetju, ki so pokazali, da med §e bolj demokratične odnose v * „ rt grim* mladimi kadri in starejšimi de- podjetju ter delavsko upravljanje dološko spremeniti delo interes- ,, :i IH lavci ni vedno zaželenega sode- še nadalje poglobiti Zato je tre- nih skupin ter vključiti v svoje 4 lovanja. Zavzel se je za izglajeva- ba ureSničiti načela Ustave in sta- del° čimveč mladih ljudi. nje takih neenotnosti in nakazal tuta podjetja 'saj bomo s tem 9- Oblikovanje zavesti mladega - . ■ n 'fli možne oblike ter načine za re- lahko omogočili slehernemu čla- človeka, spoznavanje družbenega srtev tega vprašanja. Jernej Re- nu kolektiva da bo s svojimi sistema, osnovnih načel družbene- ... .. povš je v imenu centralnega ko- idejami vplival na boljše gospo- 8a samoupravljanja, načel delitve miteja ZMS in v imenu okrajne- darjenje in upravljanje po delu, sodelovanje v krepitvi ga komiteja ZMS pozdravil kon- . , *, socialističnih družbenih odnosov ferenco in opozoril mladino, da Za uresničitev najvažnejših jtcj so temeljne naloge, ki mora-je treba tudi kadrovanje v pod- se t>o morala mladina še j0 prjti v vsak delovni program jetjiu organizirati tako, da bo v povezati z ostalimi družbeno- mladine. nadaljnjih letih zagotovljena or- političnimi organizacijami v pod- 10. Aktivi po ekonomskih eno-A Še nekaj dni in tudi severna ganska in kadrovska rast podjet- JetJu* Tovarniški komite Zveze tah in na poklicni gumarski šoli stenu noste ho dobila i ta rit rvNVitrvr« i.o t n iv., komunistov in tovarniški komite a «,i »».♦; Vvz-k.it o n m ne t n l— stena Stare pošte bo dobila ja. Direktor podjetja Janez Be-lepše lice ravs je pozval mladino k enot- nosti in tovarištvu ter orisal pri- komunistov in tovamUki komite morall delati bolJ samostoj- ZMS bosta morala posvetiti večjo no ter reševatl tekoče naloge, kre- salo je, da bo izpit samo p r a k- v našem časopisu odgovor. Zanima šotnim možnosti, ki se nam od- ri č e n / Prijave je sprejemala sin- me, dihalna pisarna do 17. 1. 1962. Kasneje sem se zanimal v sindikalni .pisarni in zvedel, da se je prijavilo več članov ZB. Potem smo čakali in nihče ni ničesar naredil potem, da bi izpiti tudi bili. Na obvestilih je bil podpisan predsednik organizacije ZB NOV V1 “• Franc Kozina. Prosim, če objavite kdo je to preprečil in zakaj ni bilo tega izpita? V Kranju, 2. septembra 1964. G. J. Upamo, da bodo poklicani sedaj odgovorili in da bomo to že v naslednji številki lahlko obja- pirajo z nadaljnjim širjenjem podjetja in uvedbo štiriskupin-skega dela v proizvodnji. Predsednik sindikalne -podružnice Jože Štular je dejal, da bi mladina organizacije prav gotovo dosegla še večje uspehe, če bi družbeno-politične pokornost vzgoji in vključevanju mladih ljudi v organizacijo ZK. 4. Vsi odgovorni činitelji in s tem tudi mladinska organizacija v podjetju morajo podpirati organizacijsko rast take delovne ki bo pomenila skladno celoto interesov nepo- piti samoiniciativo in operativno uresničevati zaključke komiteja in komisij. Gostje, ki konference so se udeležili organizacije v ,podjetju |tesne|je srednd’ Proizvajalcev in delavcev sodelovale. Sekretar tovarniške- strokovnih služb. Uredništvo V prvi polovici septembra povprečno po 42 ton izdelkov na dan (Nadaljevanj e s 1. strani) štirinajst dni- povečali vsaj za deset odstotkov! Pogled na diagram o gibanju izvrševanja dnevnega dn kumulativnega plana pove, da zaenkrat v proizvodnji ni prišlo do prevelikih nihajev. Krivulja, ki ponazarja 'izvrševanje kumulativnega plana, se je približala planiranim obveznostim že v četrtem dnevu, priSpeva okoli petdeset odstotkov ga komiteja ZK Ciril Habe je opozoril prisotne, da smo v preteklosti vse ipreilaidii -govorili ko metodah dela, pozabljali pa na izhodišče idej no-ipoli ličnega dela, ki je v materialni osnovi. Po izvolitvi novega vodstva mladinske organizacije je komisija za zaključke predlagala tiste, 'ki naj bi bili mladini vodilo v bodočem delu. Konferenca je sprejela naslednje: 1. Na področju organizacijsko-kadrovske in politične rasti mladine bo treba več dela, zlasti pa v iskanju ustreznejših delovnih no pobudo. No, če gre za pobudo v mladinsko organizacijo v pnevmatikami II, ki dnevno bi odpiralec lahko naredili kar doma! Morda bo kdo ugovarjal, češ da zaradi take napravice ne bi kazalo »biti plat zvona« Toda, če se v vseh enotah trudimo izrabiti vse razpoložljive notranje rezerve, potem moramo izrabiti vsako priliko ter podpreti sleher- 5. Ker je nagrajevanje po delu eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnje povečanje proizvodnje in produktivnosti d>la, je treba to vprašanje kompleksno čimprej rešiti. 6. Če hočemo izpolniti letošnji proizvodni plan v pogojih skraj- litij šanega delovnega časa, moramo uresničiti vse ukrepe, ki so jih sprejeli samoupravni organi takrat, ko smo se odločili za uvedbo 42-umega delovnega časa. V avgustu šest nezgod pri delu presegla pa jih v drugem tednu. Praksa minulih mesecev je pokazala, da je tretji delovni teden nekoliko slabši od drugega. Če bo tudi ta mesec tako in če bo zadnji teden s preostalima dnevoma v petem tednu proizvodnja še poskočna, potem bomo dosegli spet nov mesečni rekord ... Po signalih, ki jih dobivamo iz nekaterih ekonomskih enot, pa je mogoče dnevne količine narejenih izdelkov še nekoliko -povečati. Tako menijo na primer ^pnevmatikami II, da bi lahko še povečali proizvodnjo avtoplaščev. Treba bi bilo le izboljšati napravo za odpiranje kalupov iz velikega avtoklava. Delavci, ki delajo pri njem, menijo, da izgubijo zaradi predolge manipulacije na račun nepriročnega odpiralca kalupov v vsakem dnevu po eno ali dve peki! Ker je kolektiv te ekonomske enote že nekajkrat zahteval novo napravo za odpiranje, ne bi smeli več čakati in odlašati. Zlasti ne, ker pravijo tisti, ki se na take naprave spoznajo, da vse proizvodnje, jo moramo podpreti toliko bolj .. .! V preteklem mesecu je bilo šest je treba vključiti vse tiste mlade nezgod. Dve sta bili težji. Ena se je pripetila na Vrhniki in sicer Pred brizganjem je treba med potjo domQV| ko si je stroj temeljito uravnati S Z. J. iz pnevmatikame II je avtoklavu stopil na mazavo milo. Spodrsnilo mu je, da je padel in si poškodoval desno nogo. Bolo-val je 5 dni. • C. F. iz pnevmatikame II je odpiral kalupe pri vulkanizaciji avtoplaščev. Zapirač ga je priščipnil za palec desne roke. Poškodovanec je še v staležu. • J. A. iz službe kakovosti je z ročnim sekalnim strojem izseko-vala preizkusne laboratorijske modele za fizikalne poizkuse zmesi. Z levo roko je še poprav- „ , , . . . _________ Ijala vložen vzorec, z desno pa že i. vedno bolnic. pritisnila na rocico. Pr, tem ji je odrezalo sredinec leve roke — samo -na koncu. Poškodovanka je še v staležu. ® K. S. iz pnevmatikame I je na hodniku spodletelo. Poškodoval si je desno nogo. Boloval je 9 dni. Iz posameznih primerov vidimo, da je bilo največ nezgod v pnevmatikarn-i. II ~— kar štiri! RUDI NADIŽAVEC poškodovanec zlomil desno nogo, druga pa se je pripetila v službi kakovosti pri preizkušanju zmesi. Izgubljenih je bilo 46 dni. Zakaj samo toliko? Zato, ker so se skoraj vse nezgode pripetile v zadnjih dneh meseca avgusta dn, bo stalež večji v septembru. Pa si oglejmo posamezne nezgode! • J. P. iz obrata III Vrhnika se je peljal z mopedom domov. si zlo Poškodovanec še vedno boluje. • G. M. iz pnevmatikaime II si je poškodoval desno roko. Preveč omočena žična jedra so prenašala vodo na prvi valj pred akumulatorjem povijalnega stroja. Ponesrečeni je odstranil zaščitno mrežo in med obratovanjem stroja s krpo brisal ovlaženi valj. Pri tem so ga okrog valja navita jedra prijela za roko, ga pritisnila -na valj ter ga poškodovala. Boloval je 9 dni. Kaj ie pokazala anketa o letovanju v naših počitniških domovih? Anketo o letovanju je pripravila sindikalna podružnica podjetja z ntunenom, da se razčistijo nekatera pereča vprašanja Iz področja dopustov. To so organizacija letošnjega letovanja, odnos osebja počitniških domov do letovalcev, prehrana v domovih, opravičenost lastnih počitniških domov oziroma menjavanje z ostalimi podjetji in kraji ter pmblem letovanja izven sezone. Anketo je pregledal plenum »inHiknlnip podružnice in se z njo strinjal tako glede uvedbe kot glede zaključkov. Anketo so izpolnjevali samo težnje, hi jih lahko u\poštevamo kot tisti člani kolektiva, ki so letos mnenje večine članov kolektiva, letovali v naših počitniških damo- Organizacija letovanja v Crikvem-vih v Crikvemci in v Povlfzini. ci je bila v glavnem- dobvd> saj se Odziv je bil slab, saj je od skupno je večina anketiranih o tem po-poslariih 110 anketnih listov od- hvalno izrazila. Mati jih edino le govorilo samo 42 anketirancev, prisotnost tujih gostov ter proble-Verjetno leži del krivde za slab matičen odnos upravnice. V anketi odziv v sami organizaciji izvedbe, se postavlja tudi vprašanje upra-prekratkem času in majhem ste- vičenosti doma. Največ anketiranih vilu anketiranih, delno Pa izvira zeli, da ostane dom last kolektiva, preslab odziv iz premajhne zain- 4° predvsem zaradi nekaterih teresiranosti letovalcev. ugodnosti, ki so na voljo samo v 'Kljub slabi udeležbi pa so se lastnih domovih. Celo tisti, ki so pokazale v odgovorih določene se izrazili za prodajo doma, so redki in imajo preveč premislekov, da bi jih lahko imeli za resnične zagovornike prodaje. Zato naj se vprašanje doma v Crikvenici rešuje v smeri še boljše organizaNje. Predvsem naj se razčisti problem tujih gostov in upravnice. Za primer naj bo naslednja pripomba iz ankete: »Predlagam, naj bodo Upravniki naših domov taki ljudje, ki jim je prvi cilj zadovoljstvo letovalcev našega podjetja in ne dobiček ...« Organizacija letovanja v Pavijani je bila slabše pripravljena, saj odpade največ negativnih odgovorov na Povljano. Res je, da je večina vzrokov posledica neizpolnjenih dogovorov. Izboljšati pa bi se dalo te vrste letovanja po mnenju anketiranih z boljšo in pravočasno informiranostjo o voznih redih, o prehrani in stanovanju. V podobnem primeru kot Pavijana bi bilo potrebno razmisliti n organizaciji prevoza z lastnim avtobusom oziroma o skupinskih potova- njih s spremstvom. Letovalci se bojijo dolgih voženj in slabih zvez. V kolikor bi začeli s prakso izmenjavanja, s čimer se strinja 24 od skupno 40 anketiranih, se morajo zagotoviti enakovredne ugodnosti. Za primer pripomba anketiranega: »Predlagam, da naslednje leto izberete boljši kraj za letovanje, z boljšim sanitarijami, s hitrejšo dostavo pošte; sploh da se človek lahko kulturno izživlja (televizija, kino, krajši izleti) in da nisi vezan samo na tisti kraj, kjer si.* Poseben problem pa predstavlja letovanje izven sezone. Le redki bi pristati na pomladanske oziroma septembrske mesece. Nekatere motijo šoloobvezni otroci, druge vreme, navade itd. To ni problem, ki se postavlja samo pred naš kolektiv. Je pa aktualen prav v zvezi s prostimi kapacitetami izven sezone. O službi za družbeni standard se je IS anketiram!) jasno izrazilo z »dobro*, »najboljše* ipd. Ostali odgovori pa so bili s pr: bombami. Nekateri se zavzemajo za večje sodelovanje in upoštevanje mnenja članov kolektiva. Precej anketiranih si želi večjo informiranost v zvezi z letovanji, zahteva se tudi večja kontrola nad domovi. Verjetno ne bi bilo narobe, da bi podobno anketo v širšem obsegu nekoliko kasneje ponoviti, lotevala ipa naj bi se letovanja samo z načelnega stališča, zlasti glede predlogov, ki so bili dani na zadnji seji plenuma sindikatov. Tovariš Zigante je npr. postavil zelo dober in premisleka vreden predlog: »Ali naj še naprej razširjamo in adaptiramo počitniški dom v Crikvenici ali pa naj se z istimi sredstvi zgradi še en dom npkie ‘tm istrski ahati . .?• 7,a reševanje takih in podobnih vprašanj je anketa najbolj hvaležen odgovor in najboljša pomoč samoupravnim organom pri formiranju politike letovanj. FRANC BALANČ Naša reportaža Na obisku pri vulkanizerjih avtoplaščev v avtoklavih S Sobota dopoldne je bila. Na • proste dni sem se že tako • privadil, da mi ni šlo v račun • zjutraj vstati. Vest mi je vele- • vala, da sem se podvizal in bil • še pred malico pod steklenim • svodom pnevmatikame na Ga- • šteju. • Mladena Spirovskega sem sre-S čal pri bombiranju plaščev. S Ker ni vedel, kaj sem si prišel ® ogledovat in kam sem se na- • menil, me je povabil: »če ima- • te čas, pridite do naših avto- • klav. Nekaj vam bom poka- • zal...!« • Nisem se branil. Ko sva sto- • pila med zvulkanizirane pla- • šče, kalupe, surovce in vso • ostalo opremo, so pristopili še • Jože Zalokar, Anton Urh, Fran- • ce Kenda in Franjo Šifrer. Ta- • ko so bili kompletni. Delovna Mladen, Jože, Anton, France in • skupina, ki je delala v dopol- Franjo pa nimajo težav samo za- • danski izmeni in ki je raču- radi odpirača. Valjčki na veliki • naia na šest pek v malem in progi so že iztrošeni in slabo te- • na štiri peke v velikem avto- čejo. Več kot 160 kg težke in • klavu ... vroče kalupe zato le s težavo pre- Ne vem, kako simo se zapletli mikajo od avtoklava do odpiranja Pogoj za pridobitev pravice do regresa je šestmesečna zaposlitev v podjetju. Po 10. členu pravilnika o letovanju mora upravičemfcc do regresa predložiti potrdilo kot dokaz, da je smotrno koristil svoj letni dopust. Iz potrdila morajo biti razvidni ime im priimek letovalca, kraj letovanja, število letovalcev, ki so upravičeni do regresa v našem podjetju in število penteionov, ki jih je letovalec plačal. Poleg tega je treba predložiti še potrdilo o plačani turistični taksi. Dosedanja potrdila o letovanju so dokaj različna in je iz njih težko razbrati, kaj je resničnega inj kaj ne. Prav bi bilo, če bi se letovalci — tu mislimo na one, ki letujejo izvem naših počitniških domovi — potrudili in napisali še starost otrok, s katerimi so bili na letovanju. Po pravilni ku in po vseh gostinskih določilih plačajo otroci pod 10. letom starosti polovične penzione, v kolikor ne koristijo posebnih ležišč. Ker je tudi v pravilniku o letovanju določilo, da otroci do 10. leta starosti plačajo polovico penziona, so torej upravičeni do polovice regresa. V kolikor bo ostal sedanji na-1 Na progi pri malem avto- čin izplačila regresa v veljavi še ■ klavu gre delo dobro od rok, v prihodnjem letu, bo služba na progi pri velikem pa se družbenega standarda vsem čla-zaradi odpirača kalupov ved- nom kolektiva, ki bodo šli na letno kaj zatakne... ni oddih, izdala posebne tiskovine, ki jiih bo treba samo izpolniti in Upam, da bodo vulkanizerjem potrditi v kraju letovanja. v razgovor, še predno sem mo- >n ipotcm naprej tja, kjer jih spet aa-toplaščev in vsem tistim, Iki de- Obveščamo vse članie kolektiva, gel izvleči iz žepa notes, so me že palnijo z novimi surovimi avto- lajo v enakih pogojih, čimprej ki so letovali v drugih počitniških zasuli z vprašanji in mi hiteli pri- p|!.ašqii. Prepojlliti se mlorajo žle našli še realnejša merila nagraje- domovih, da takoj predložijo po- povedovati o svojih željah, proble- precej zaradi velilke vročine in vanja. To bo samo spodbuda za- trdila o letovanju. Tako bomo mih in predlogih. vlage, zato bi bilo treba progo nje da bodo delali še vestneje in lahko čimprej obračunali regrese DUŠAN REBOLJ Z nadurnim delam v sobotah cimiprej popraviti ter s tem de- se bolje... se strinjajo. »Zakaj bi se branili avcem delo olajšati, dodatnega zaslužka ...!« je pridal »Tule je srce naše proizvodnje. eden, drugi pa se znašel in še pri- Ce pnevmatikama ne izpolni pla- * n stavil: »Ja, samo namesto 150 od- na, pomeni to hudo škodo za ves BUKifll O stotno bi morale biti plačane ISO kolektiv. Zato bi morade odgovor- Qhg»ag-II113VSIlIll odstotno!« Po njihovem mnenju ne službe v podjetju izboljšati ti- * je bila odločitev upravnega od- s*e naprave, ki so neprimerne ali I GfjrGSOV ZB bora o takem načinu dela pravil- 50 zaradi iztrošenosti :boly v ovi- |pff}uaj|jp «» tp|yi Ipfm na, saj je sedaj' na tržišču zares ro. *11 škodo kot v korist...« so • težavno zaradi pomanjkanja avto- pripovedovali. (Nadaljevanje s 1. strani) plaščev, plaščev za kolesa in raz- Se (bi verjetno (kaj povedali. ,, ,, _ niih drugih gumenih izdelkov Žal pa so morali na malico Ura podjctJem; zf nepreskrbljene svoj- --- - i,n čez' et ce pa se šteje tiste člane družine, najet minut naj Ibi odprti veliki ki jih ?aš s°delavec preživlja. To Ko se nam jeziki razvezali, so f* j ^ ^ so v glavnem žerta, v kolikor ni zaposlena, im otroci, za katere prejemajo starši tek. Višina regresa je posebej dolo- za otroke do 10. leta starosti. mi zaupali, da so .zaslužili za me- 7', ,vf sec avgust med 52 in 56 tisoč di- avtc)Hav- Zato ^ msem nar ji. (»Lahko pa bi. še več, če ometali so vase itopli ob- nam ne bi nagajal tale odpirač r0|k/ potem pa se porazdelili ob za kalupe!« je preceji ogorčeno do- x’dliikti [progi. Dva k avUjOkilavu, dal Mladen. »Vsak drugi dan iz- ec^en sredi proge in dva k ne-gu/bimo zaradi prepočasne mani- srečnemu odpiraču. Z dvigalom cena za letovalce, ki letujejo v palacije po eno ali dve peki. To 80 Prenašali vroče in v paro ode- drugih počitniških domovih, in pomeni vsakokrat po kakih dvaj- kalupe iz avtoklava na progo, znaša 800 dinarjev na dan za od-set plaščev manj!« j j*1 Potiskali do. odpirača, odpira- rasle osebe in 400 dinarjev na Ko sem se zanimal, zakaj tak- dan šni izpadi, so mi pokazali odpi- 1 r 0 ^ rač na veliki progi. »Poskusite ^ .V :kaIupe nof premakniti ročico!« mi je s po- iPQme^ TSaka smehom rekel Jože. In res. Precej je mZo^ti” is • 1 x„i^ _i ^ . ,, , . .. . nueii so in zdelo se ima je, da .. . ’ . J r, a *11ltevtl’ P3^1" jih je vsaj osem, ne ipa ipet Do •oh 'n f11—V briZga:J0C0. vr.eI° poldesete uro so morali avtoklav vodo m sikajočo paro ter po šti- rikrat v izmeni dpreti 16 kalu- Z ZZl ’ ^ J P°t6m Je pnsel p0vp 1 na vrsto mah m z rij.im ponovno ' . odpiranje, naprezanje, potenje in Zato n lisam mogel verjeti, da še izmikanje pari ter vreli vodi. niso dobili nove naprave za od- jz« piranje kljub večkratoim šklepom njihovega^ddavsk^a sveta. »Cio- žetove besede »Radi zaslužimo in vek bi se .razumel«, je govoril tudi radi delamo zato. Toda, če za vse te letovalce. Prva izplačila bodo že ob delitvi osebnih dohodkov v mesecu oktobru. Zato naprošamo vse sodelavce, ki posedujejo taka potrdila, da jih čimprej predložijo referentu za družbeni standard. Prav tako prosimo tiste sodelavce, ki so letovali v Povljani, da dostavijo vožnje karte ze eno smer, da bomo lahko povrnili potne stroške nad 200 km, če so koristili obrazec K-15. Da ne bo pozneje reklamacij, sporočamo, da Je zadnji rok za predložitev potrdil 31. 12. 1964, vendar želimo to zadevo čimprej otroški doda- zakUučiti, saj bi radi pravočasno sestavili letni obračun poslovanja počitniške skupnosti. Vsi tisti sodelavci, ki ajiso bili na letovanju in ki niso upravičeni do stimulativnega dela regresa, bodo dobili 3.000 dinarjev v mesecu decembru. PETER 2IGANTE V tejle rubriki bomo odslej redno poročali najrazličnejše zanimivosti od obletnic članov kolektiva, rojstev, smrtnih primerov im upokojitev do pregledov novo-sprejetih in tistih, ki so podjetje zapustili. 20 let v podjetju Četrtega avgusta letos je preteklo 20 let, odkar se je zaposlila v našem podjetju MARIJA LEVSTIK. Delati je pričela v teh. ničnih izdelkih pri konfekciji konzervnih vrvic. Tam dela še danes. Pred prihodom v Kranj in pred zaposlitvijo v na&em podjetju je Marija živela na Dolenjskem. Ker je sodelovala s partizani, se je morala vsa njena družina umakniti in pobegniti. Marija je pri svojem delu zelo vestna in marljiva. Sodelavci jo imajo radi. Želimo ji še mnogo zdravih let in novih delovnih uspehov! Z izletom smo bili vsi upokojenci zelo zadovoljni Tradicionalni izlet, ki ga priredi Tovarna gum. izd. SAVA za svoje upokojence, letos nji prišel nenadejano. Na sestanku, katerega so sklicali za upokojence že nekaj tednov prej, smo se pogovorili kam naj bi šli. Cisto po demokratično smo si sami izbirali eno izmed treh relacij, ki so nam jih predlagali. Večimh upokojencev se je izrazila za najdaljšo in to je Kranj — Ljubljana — Postojna — Piran — Rovinj — Pula imj nazaj. Večina od nas še ni videla teh krajev, zato je bila taka izbira kar pravšnja. V ponedeljek, 14. septembra starinskih stavbah beneškega leva Mladen, »če se ventila ne bi dalo veriamete Hoir, „• a’ ,ce srno se P°dali na pot. Dam je bil in. razne druge okraske iz tistih do™ narod,,: ^rjamete, za to delo nismo do ]ep okrog ^ upokojencev je časov. Le malo je nov,ih stavb doma narediti. Toda. naš dež. ur- bro nagrajeni. .J« ni ključavničar .pravi, da bi ga naredil v prostem času .! Zato se mi zdi čudno, ko slišimo ugovore, češ da takih ventilov .pri nas ni mogoče narediti in da jih uvažamo!« Konferenčna dvorana v Delavskem domu je bila skoro zasedlo oba avtobusa. Ljudje, ki se ne vidijo drugače, kot ob taki priliki, so med vožnjo imeli do nai ČRRO SORE C 500 POLJSKA REKA r*vy