"Moje domovine ni mogoče izmeriti s kvadratnim kilometrom, samo z ljubeznijo neizmerno..."
S temi besedami mlade recitatorke se je v nedeljo, 7. maja v Gor. Logatcu začela proslava v počastitev 50. obletnice konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom. Organizirali so jo občinski odbori ZZB NOV, Zveze rezervnih častnikov Slovenije, LDS in Združene liste soc. demokratov.
Sončna, majska nedelja je pozdravila številne udeležence proslave, ki so lahko prisluhnili logaškim godbenikom, mladim recitatorjem in pevcem OS Tabor in si ogledali nastop domačih mažoretk. Poleg kulturnega programa so navzoče pozdravili tudi govorniki: prvoborec Jože Simšič - Jelen, župan občine Repentabor g. Aleksij Križman in domači župan g. Slavko Brenčič. Program,
Notranjska sejemska prireditev
Kot smo že napovedali, bo ob koncu junija 3. obrtno podjetniški sejem Notranjske. Organizacijski odbor se je sredi zahtevnih priprav na prireditev dogovoril z občinskim vodstvom za delno financiranje in za prevzem obračunskih poslov. Sejem deluje kot posamična prireditev in ni dobičkonosno naravnana, zato pa so lahko cene najetih razstavnih površin dostopne širšemu krogu interesentov.
Lahko že napovemo, da bo na sejmu več prodaje kot lani. Pričakujemo sejemske popuste, tudi za pohištveno opremo. Lani še poskusno, letos pa se bo v dogajanje že redno vključil Notranjski, t.j. naš, logaški radio, ki v teh dneh hiti s pripravo vsega potrebnega za redno oddajanje. Med prireditvami, ki bodo v tekle v okviru sejma, bodo: posvetovanje in seminar o vodenju poslovnih knjig, ob dovoljšnjem zanimanju ponovna predstavitev barterskega načina poslovanja, pogovor o navezovanju poslovnih stikov z državami, s katerimi ne mejimo neposredno, in, če bo vse prav, se bodo predstavili tudi poslovneži iz pobratene repentabrske občine.
Za najem razstavnega prostora še lahko pokličete na logaško obrtno zbornico po tel. 741 -761.
Otvoritev bo v četrtek, 29. junija 1995 dopoldne, vrata bodo odprta do sobote, vsak dan med 10. in 20. uro. Ura zapiranja sejma je pomaknjena v večer, če bi bilo tudi letos čez dan vroče, kot je bilo lani.
(Foto: Jago)
ki ga je povezoval g. Janez Podjed, se je zaključil s tovariškim srečanjem in plesom.
Svoboda je ena izmed največjih vrednot. Če je nimaš, je vse drugo brez vrednosti. Konec 2. svetovne vojne je velik zgodovinski mejnik. Kljub neštetim človeškim tragedijam na vsem svetu je mnogim pomenil nov začetek in novo upanje. Zato so ga v teh dneh slavili po vsem svetu z vsemi častmi. Prav je, da smo ga z lepo prireditvijo počastili tudi v Logatcu.
B. Levinger
Za reševalno vozilo
26. maja so člani organizacijskega odbora za nakup sodobno opremljenega vozila za nujno zdravniško pomoč sprejeli poročilo o dosedanjem delu.
Poročilo pravi, da je zbrana že skorajda polovica potrebnega denarja, da je bila zanj potrebna dobra volja 261 obrtnikov in osmih zasebnih podjetij -darovali so 5,3 milijona tolarjev, ter posameznikov, družin in društev, ki so doslej prispevali nekaj manj kot tristo tisočakov. Povabilu sta se torej že odzvali dve tretjini vseh članov logaške obrtne zbornice. Zbiranje se nadaljuje, z željo, da se zares konča v mesecu dni. Seveda, ob dobri volji najmočnejših podjetij v občini ter tistih podjetij in organizacij, ki tržijo na našem območju; svojo težo pa imajo tudi prispevki in darovi posameznikov, društev, organizacij.
Račun za nakazilo prispevkov: Abanka, šifra 87, štev. 50100-620-112 sklic 05 807206-1430279738. Šifra je obvezna za razpoznavnost darovalca!
Z reševalno postajo v Ljubljani je dogovorjeno nujno dežurstvo, kar pomeni skorajšnjo operativno pripravljenost vozila. Odgovore na večino vprašanj o uporabnosti, opremljenosti in pomenu vozila za logaško zdravstvo lahko preberete na 3. strani, kjer objavljamo pogovor rednega sodelavca Novic inž. Albina Čuka z direktorjem logaškega zdravstvenega doma dr. Jožetom Skvarčem.
Čestitke županu iz pobratene občine
Na pomladanskih občinskih volitvah na Tržaškem je bil za župana v pobrateni občini Repentabor ponovno izvoljen g. Aleksij Križman. Iskrenim čestitkam dodajamo še željo, da bi župan modro skrbel za prijazen razvoj svoje občine in še poglabljal vezi med pobratenima občinama Repentabor - Logatec.
Uredništvo
Knjižnica Logatec
vabi na literarni večer s Cirilom Zlobcem, ki bo 8. junija ob 19.30 v knjižnici ob pesnikovi 70-let-nici. Avtorja in njegovo delo ter zadnje knjige, ki jih je izdala DZS: Skoraj himna, Stpnice k tebi ter monografijo Marije Šva-jncer: Ciril Zlobec - pesnik ljubezni, bo predstavila Anica Perpar.
Vabljeni!
Občinski svet občine Logatec na podlagi sklepa 6. seje z dne 29.5.1995 objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
za mesto odgovornega urednika Logaških novic
Občinski svet občine Logatec bo v skladu s prvim odstavkom 10.člena ustanovitvenega akta časopisa Logaških novic imenoval odgovornega urednika za dobo štirih let.
Razpisano delo bo imenovani opravljal nepoklicno. Kandidati naj prijavo z ustreznimi dokazili o izobrazbi in delovnimi izkušnjami pošljejo v roku osmih dni po objavi razpisa na naslov:
Občina Logatec občinski svet
Tržaška 15, 61370 Logatec s pripisom "ZA JAVNI RAZPIS".
Občinski svet občine Logatec na podlagi sklepa 6. seje z dne 29.5.1995 objavlja naslednji
JAVNI NATEČAJ
za člane uredništva Logaških novic
- tehnični urednik
- lektor
- šest stalnih članov dopisnikov
Člane uredništva bo na predlog odgovornega urednika v skladu z 2.odstavkom 6.člena ustanovitvenega akta časopisa Logaških novic imenoval občinski svet občine Logatec za dobo štirih let. Člani uredništva bodo svoje delo opravljali nepoklicno. Kandidati naj prijavo z ustreznimi dokazili o izobrazbi in delovnimi izkušnjami pošljejo v roku osmih dni po objavi razpisa na naslov:
Občina Logatec občinski svet
Tržaška 15, 61370 Logatec
s pripisom
"ZA JAVNI NATE-ČAJ".
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva zainformiranje R Slovenije, Št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Zasedanje občinskega sveta
Znova dolgotrajno
Gradnik
na poti k novemu zagonu
Kar 18 točk dnevnega reda je 10. maja predvidevala 5. redna seja Občinskega sveta Logatec. Svetniki so jo pred začetkom skrajšali za dve točki in načrtovali (pa ne prvič!) naj bi seja trajala največ 4 ure, toda seja je vseeno trajala dolgih 6 ur. Sprejetih je bilo kar nekaj pomembnih sklepov. Mednje lahko štejemo sklep o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega opremljanja, kjer se bodo za leto 1995 upoštevale izhodiščne poprečne gradbene cene in poprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, določeni na podlagi objavljenega poprečnega indeksa za stanovanjsko gradnjo. Sklep je pomemben predvsem za novogra-ditelje.
Tudi obravnava 17. člena Pravilnika o merilih za določitev delovnega časa v gostinstvu je vnesla med svetnike precej nejasnosti pri razlagi zakonskega besedila. Predvsem je bilo zagonetno vprašanje, kje v občini lahko govorimo o strnjenem naselju in kateri lokali bi smeli biti odprti do 23. ure. O izjemah bo odločala za gostinstvo pristojna služba Upravne enote.
Za najpomembnejši sklep lahko štejemo sprejem Statuta občine Logatec, ki ga je pripravila statutarno pravna komisija, ki ji predseduje g. Marjan Gregorič; ta je spretno izpeljal postopek sprejemanja vseh amandmajev in celotnega statutarnega besedila.
Za nadaljnje delo Logaških novic je pomemben sprejem novega ustanovitvenega akta. Uredniški odbor bodo po novem sestavljali urednik, tehnični urednik - oblikovalec, in 6 stalnih dopisnikov. Novice naj bi
izhajale redno mesečno, datumsko po presoji odgovornega urednika.
Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Rovte je bil sprejet z amandmajem, da se šoli priključi podružnična šola Rovtarske Žibrše. V predlogu Odloka ta šola, na željo krajanov, ni bila predvidena v rovtarski šolski okoliš, vendar pa je gravitacijska pripadnost Rovtam nedvomna; zato so svetniki po obsežnejši razpravi odločili, da gre žibrška podružnica Rovtam.
Med ostalimi sklepi naj omenimo še pridobitev mnenja k predlogu za imenovanje Milke Kune, dipl. iur., za načelnico Upravne enote Logatec, imenovanje ge. Nade Sajovec za sekretarko občinskega sveta ter soglasja k izvolitvi tričlanskega sosveta načelnika Upravne enote Logatec. Svetniki so nadalje oblikovali tudi predlog za izvolitev sodnikov porotnikov.
Kar nekaj časa so svetniki posvetili oblikovanju občinske komisije za ugotavljanje povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Pri tem so se odprla vprašanja, ali naj se komisija sploh imenuje; končna odločitev pa je bila, da stranke pripravijo svoje predloge kandidatov za člane komisije.
Potlej velja navesti še sklep o določitvi plače županu in nadomestil svetnikom. Županu je Svet določil plačo v skladu s sprejetimi državnimi predpisi in mu priznal 40°/« stimulacije za uspešno delo. Svetnikom bodo od 1. marca naprej priznavali 6.000 tolarjev za udeležbo na seji. To jim bo verjetno tudi spodbuda za krajše seje.
A. Čuk
Odstranjena ograja pri Možinovi hiši je znova oživila radovednost Logatčanov za nedokončano stavbo, ki je v senci upnikov čakala na nadaljevanje del. O stavbi je bilo izrečenih že mnogo besed, posvečeno ji je bilo celo TV omizje. Da bi nekoliko osvetlili dogajanja pri nadaljnji gradnji in prizadevanju, da se Gradnik izkoplje iz težav, smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja, g. Dušanom Kerševanom.
Kakšna so letošnja prizadevanja Gradnika?
"Posegam v december 1994, ko je zbor delavcev razrešil v.d. direktorja g. Slavka Sirca in imenoval direktorja g. Marjana Brezovačkega. Novi direktor je najprej organiziral novo vodstveno skupino. V prvih mesecih je bilo treba urediti računovodstvo, pripraviti postopek lastninjenja ter razčleniti donosnost posameznih sektorjev proizvodnje. Zaključni račun je pokazal tudi bridko dediščino preteklosti - 60 milijonov tolarjev izgube! Ugotovili smo tudi večletno zajedanje v lastno premoženje, ne-
Opravičilo
V poročilo s 4. seje občinskega sveta, objavljenem v prejšnji številki Novic, se je vrinila neljuba pomota; v razdelku, kjer je govor o predlogu imenovanja odbora za pripravo proslave 50-letnice zmage nad fašizmom in konca 2. svetovne vojne, bi se moral tekst pravilno glasiti: "Poslanski skupini SLS in SDSS v odbor nista predlagali svojih članov."
Poslanski skupini LDS se tako opravičujemo.
Uredništvo
Bo tokrat le uspelo?
Pred mnogimi leti je prišel v Logatec Koloman Smodiš. Starejši Logatčani se ga spominjamo kot dejavnega, nevsiljivega navduševalca za področje turizma. Bila so leta, ko je skozi Logatec še tekel skoraj ves turistični promet s severa proti Jadranu. In kaj je takega počel Koloman - to ime se je udomačilo v logaški zavesti -, da znova obujamo spomin nanj? S prijazno besedo je spodbudil pravcato gibanje za večjo urejenost kraja, za ocvetličenje oken, za urejanje pročelij hiš, za urejanje zelenic. Še danes najdemo grmovnice, ki so bile zasajene v njegovem času: forzicije, vejgelije. S somišljeniki je ustanovil turistično društvo, nagovoril ljudi za oddajanje zasebnih sob turistom, ki so se tod radi ustavljali na poti do morja. V Logatcu je takrat uspešno delovala prava turistična pisarna.
Kje so tisti časi! Res, od 1972. leta avtocesta prevzema glavnino turističnih nomadov, pa ugodnih kreditov za opremljanje turističnih sob ni več. Nekaj pa je le ostalo: hiše, pa ne samo v občinskem središču, so poleti kot neveste, ozaljšane z zelenjem in
primernost pogodb s podizvajalci itd. Skratka, potrebni so bili ogromni napori za ponovni zagon proizvodnje."
Kako ste uspeli, kako potekajo razgovori za nadaljnje delo?
"Težko je pridobiti izgubljeno zaupanje, vendar pa prav z Moži-novo hišo oz. novogradnjo, lahko rečem, smo znova uspeli pridobiti zaupanje pogodbenih partnerjev, upnikov, tudi SKB - največjega upnika. Banka je obnovila svoj kredit za dokončanje novogradnje. Tudi občina bo v skladu s preteklimi dogovori izpolnila svoje obveznosti in odkupila tri stanovanja. Tako bodo stanovanja končana predvidoma v maju, in če ne bo posebnih zadreg, bodo stanovanja vseljiva s I. junijem. Objekt bo kvalitetnejši, kot je bilo dogovorjeno, in končno, bodo zadovoljni kupci, ki bodo prišli do svojih stanovanj."
Kaj pa vaši načrti?
"Najprej moramo urediti pretekle dolgove. Dogovarjamo se o novem
Župnija
vzgojiteljica v strpnosti
V okvir letošnjih prireditev ob 85-letnici dolnjelogaške fare sodi tudi tim. farni dan. Dan fare pripravlja ŽPS sv. Nikolaja. Letošnji, ki bo 5. po vrsti, bo prežet z idejo o strpnosti, saj je vse leto 1995 proglašeno za leto strpnosti, naravnano
živopisnim cvetjem. Gostinska ponudba - številčnejša, pa komaj kaj pestrejša kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Vznikajo pa le nove dejavnosti: kmečki turizem, kmetije odprtih vrat, konjeništvo se znova prebuja. Tudi časi so precej drugačni, kot so bili. Saj ni vse črno, rojevajo se nove zamisli in nekatere se udejanjajo. Turistično društvo pa se, spet enkrat po več zaporednih neplodnih obdobjih, skuša postaviti na noge. Zato so se 12. maja sestali za razvoj turizma zagreti ljudje z vseh koncev naše občine. Zastavili so temelje nove organiziranosti društva. Predsedovala mu bo Mateja Leskovar -Kropivšek, večje organizacijsko breme so prevzeli še Andrej Žniclaršič z ranča Kaja in Grom, Miran Nagode, jamarski navdušenec in raziskovalec, ter Jože Brenčič s kmetije odprtih vrat "Pri Šinkovc". Dogovorili so se, da do rednega občnega zbora, ki ga bodo sklicali sredi junija, pripravijo nova društvena pravila, predlog delovnega in finančnega načrta za tekoče leto in poiščejo ustrezne kandidate za društvene funkcije.
Kdorkoli čuti v sebi kaj volje za sodelovanje, je vabljen. Turizem ni stvar nekaj društvenih funkcionarjev, turizem je stvar vseh ljudi. Tudi za boljši kos jutrišnjega kruha.
Jago
proizvodnem programu večnamenskega gradiva, uporabnega v gradbeništvu, metalurgiji in kmetijstvu. Poslovodstvo je zboru delavcev že predložilo program dezinvestiranja, ki bi omogočil deblokado računa in razgovore z več upniki za odlog in postopno odplačevanje dolgov in, seveda, za obnovo proizvodnje. Zbor delavcev je program potrdil. Za svoje načrte želimo pridobiti poslovne partnerje, ki bi nam omogočili nadaljnjo proizvodnjo utečenih programov. Bistveno pri načrtovani proizvodnji pa je, da se bo celotni program odvijal v zaprtih prostorih, kjer ne bo motenj proizvodnje zaradi vremenskih vplivov: tako bomo pomembno zmanjšali število režijskih ur, pa tudi obračanje kapitala bo hitrejše. Z manjšim dodatnim vlaganjem naj bi se poživila zudi ostala proizvodnja.
Prepričani smo, da bodo upniki in vlagatelji uvidevni, saj jim bosta normalni potek proizvodnje in dodatna proizvodnja polizdelkov omogočila vračanje posojenega denarja. To pa je mnogo več, kot bi dosegli s stečajem. Pa ne samo to. Obdržali smo delovna mesta; z novim programom pa bi zaposlili še kakih 20, pretežno kvalificiranih delavcev."
Albin Čuk
k tej vrednoti in vrlini, ki je, žal, v sodobnem svetu vse manj razpoznavna in vse manj opazna.
V duhu naslovnega gesla so vsi farani, njimbližnji, gostje od blizu in daleč, vabljeni v nedeljo, 25. junija ob 14. uri na prenovljeni trg pred cerkvijo sv. Nikolaja. Vabljeni k sprostitvi v kulturnem, razvedrilnem in športnem programu, k srečelovu in drugim igram, ki jih ne bo manjkalo. Pokažimo,'da znamo biti kristjani, pa tudi nekristjani, med seboj strpni, da zmoremo s soljudmi živeti v miru, spoštovanju in ljubezni.
K.K.
85 let župnije sv. Nikolaja v Dol. Logatcu
Ob 85-letnici ustanovitve župnije sv. Nikolaja je bila 29. aprila 1995 v Narodnem domu" slavnostna akademija. Uvodoma je župnijski mešani pevski zbor "Adoramus" z lepo zapeto pesmijo "Povsod Boga" začel akademijo. Pred skoraj polno dvorano je v uvodnem govoru župnik, g. Tone Kompare med drugim omenil mnoge aktivnosti, ki bodo izvedene v tem letu. Največja bo blagoslovitev novih orgel konec meseca oktobra.
Med kulturnim programom, v katerem so poleg zbora nastopili še skavti s predstavitvijo organizacije in dela ter otroci iz župnijskega otroškega vrtca s krajšim skečem, je bilo kronološko prikazano življenje in delo župnije. Posebej sta bila prikazana skrb in prizadevanje župnika Valentina Remškarja in Jožeta Po-gorelca, ki sta med obema vojnama vzorno vodila župnijo, na verskem in kulturnem področju.
Slovesnost je končala zbor "Adoramus" s prelepo pesmijo "Marija skoz življenje", ki ji je pritegnilo tudi občinstvo iz dvorane.
Franc Bogataj
OBČINA LOGATEC Občinski urad
Javna razgrnitev "OSNUTKA" sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Logatec za obdobje 1986 - 2000
od 15.5.1995 do 15.6.1995 je
- v prostorih Matične knjižnice Logatec
- v prostorih Kulturnega doma Tabor
- v Zadružnem domu v Hotedršici
- v Domu krajanov Rovte
Vabimo Vas na javne razprave:
- 6.6.1995 ob 19. uri v Zadružnem domu v Hotedršici
- 7.6.1995 ob 19. uri v modri dvorani Narodnega doma
- 8.6.1995 ob 19. uri v Kulturnem domu Tabor
- 9.6.1995 ob 19. uri v Domu krajanov Rovte
Plan občine vsebuje usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana. Vabljeni ste, da se vključite v javno razpravo in vse predloge pismeno pošljete na naslov:
OBČINA LOGATEC,
Občinski urad, Tržaška c. 15, LOGATEC
Za
sodobno reševalno vozilo
Iz razgovora Albina Čuka z direktorjem Zdravstvenega doma Logatec dr. Jožetom Skvarčem
"Kaj pomeni nabava reanimobila za logaški zdravstveni dom?"
"Kdor je že slišal za načrtovane ukrepe v zdravstvu, ki jih je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta ve, da zdravstveni dom sploh nima možnosti za kako večjo naložbo. Že po dosedanjih normativih reševalna služba Ljubljana potrebovala 6 vozil, opremljenih z vsem potrebnim za ponovno oživljanje, za Ljubljano in območje od Grosupljega do Logatca, premore pa le štiri. Nadaljnje predvideno "varčevanje" bo le še poslabšalo kakovost zdravstva, zato je pobuda Obrtne zbornice Logatec pomembna in vse hvale vredna. Nakup takega vozila bo pomagal k velikemu napredku logaškega zdravstva, saj bi s predvidenim usposabljanjem zdravstvenega osebja pospešili prvo pomoč tistim, ki so resneje poškodovani ali zdravstveno ogroženi. Samo za primer lahko navedem, kaj pomeni že uporaba lopatastih nosil, ko poškodovanca brez težav in nevarnosti s posebnim škarjastim prijemom naložimo na nosila, ker bi ga brez tega pripomočka ne smeli niti premakniti, ali uporaba imobilizaci-jske blazine, da ne omenjam še druge predvidene opreme."
"Kako pa bi lahko potekala organizacija nujne zdravstvene pomoči?"
"Že prej sem omenil, da se bo moralo zdravniško osebje dodatno usposobiti za vožnjo in ravnanje s celotno opremo. Organizacije in dela nujne zdravstvene službe namreč ni mogoče zaupati posamezniku, temveč le zdravstveni službi. Pred vrati je reorganizacija reševalne službe, in sicer tako, da se bo približala bolj oddaljenim krajem. Povsem mogoče je, da bo eden takih krajev, kjer bo enota službe nujne medicinske pomoči tudi Logatec. Začasno se bo vprašanje dežurstva rešilo v okviru možnosti, ki jih ima ljubljanska reševalna postaja. Dogovarjamo se za zagotovitev vsaj nočnega dežurstva ustrezno usposobljenega tehnika - voznika. Če bi kdaj ne šlo drugače, bi zdravnik
PRVIH PETNAJST MINUT
tudi sam poskrbel za vožnjo do pacienta, da mu čimprej nudi pomoč z opremo, ki je v vozilu na voljo.
Ni pa moč pričakovati, da bi dežurni zdravnik uporabil reanimobil ob vsakem zlomu in običajnih boleznih. Vozilo je namenjeno za najzahtevnejša posredovanja, kadar res gre za življenje."
"Kaj pomeni pomoč, ki jo lahko vešči zdravnik nudi pacientu v takšnem vozilu in kaj takšno vozilo pomeni v Logatcu?"
"Z opremo, kakršno ima reanimo-bil, zdravnik zares lahko rešuje življenja. Vozilo, ki se kupuje, je izredno dobro opramljeno - je prava zdravstvena ambulanta v malem - pa še vozne sposobnosti so take, da je z njim mogoče do vsake hiše tudi pozimi, če so ceste vsaj minimalno splužene.
Reševalno vozilo v Logatcu pomeni predvsem bistveno skrajšanje izredno pomembnega časa, ki preteče od obvestila o nezgodi, srčni slabosti ali drugi nuji do tedaj, ko je zdravnik z vso potrebno opremo pri pacientu, če ta čas primerjamo s tistim, ki je potreben, da se vozilo pripelje iz Ljubljane. Oprema, ki je vgrajena v vozilu, omogoča natačnejše diagnosticiranje in ocenjevanje zdravstvenega stanja poškodovanega ali obolelega, tudi pri srčnih obolenjih. Omogoča vzpostavitev ponovnega delovanja srca; pomeni (boljšo) zaščito pred vremenskimi vlivi (mraz, vročina, vlaga); pomeni veliko olajšanje dela tako zdravniku kot tehniku, obenem pa jima omogoča večje število intervencij na poškodovanem: dajanje infuzij, injekcij, dozirano in nadzorovano dajanje kisika.
"Lahko pričakujemo, da bi s takim vozilom lahko intervenirali že prvi dan po tem, ko ga bomo (boste) dobili?"
Rekel sem že, da naš zdravstveni dom še nima marsikaterega pripomočka, ki je na voljo v takem voz-
ilu. Zato bo potrebno primerno usposabljanje, praktično delo z aparaturami in pripomočki.
Funkcijo opreme poznamo, za kaj jo uporabiti, tudi vemo. Nujno pa je treba uporabo opreme obvladovati, ker za kakršna koli ugibanja in za nespretnost ni časa tedaj, ko si ob poškodovanem ali oživljanja potrebnem človeku. Tedaj mora biti uporaba že skorajda samodejna."
"Z vozilom bo nekaj stroškov. Kako jih boste pokrivali?"
"V začetku bo verjetno del bremena prevzel zdravstveni dom, del pa reševalna postaja. S sprejemom zakonodaje, ki bo urejala nujno medicinsko pomoč, bodo stroški prešli na upravljalca. Seveda pa je občina zavezana skrbeti za temeljno zdravstvo. Temu se, najbrž, tudi naša ne bo izogibala.
Vseeno si želimo, da bi bil ustrezni predpis čimprej sprejet. Upamo, da ga bodo naši poslanci tudi podprli v skupščinskih procedurah."
"Kakšne so vaše želje ob akciji Obrtne zbornice za nakup reševalnega vozila?"
"Moja želja je, da bi se akcija čimprej sklenila; pohvale vredna je pobuda obrtne zbornice in je vredna spoštovanja, saj je že doslej vanjo vloženega neverjetno mnogo truda, prav tako odzivnost obrtnikov, in, v zadnjih dneh tudi ljudi nasploh. Upam, da bodo kaj prispevala tudi največja logaška podjetja, čeprav časi za nikogar niso prijazni. Vsi prispevki so dobrodošli, nakup vozila pa bo vplival predvsem na dvig kakovosti v zdravstvu. Želim si, da bi ne bilo več treba v tako široko zastavljeno zbiranje denarja za dejavnost, ki bi morala imeti sistemsko zagotovljene finančne vire. Želim si tudi uspešnega izteka pobude za nakup ultrazvočne naprave.
Predvsem pa si želim, da bi bilo treba vozilo kar najmanjkrat uporabiti."
PRIREDITVE
V KNJIŽNICI V LETU 1994
Vsak teden so v knjižnici v Logatcu ure pravljic, ki jih poprečno obišče po 18 otrok, mesečno se zvrstijo literarne uganke. Sicer pa poglejmo prireditve po vrsti (nekatere smo organizirali tudi v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij).
- 3.1. - Predavanje za mlade o AIDSU - dr. JASNA ČUK.
- 24.1 - 28.1. - pregledna razstava programov ŠTUDENTOV ARHITEKTURE IZ LOGATCA.
- 21.2 - 26.2. - ustvarjalni počitniški teden:
- keramična delavnica: NATAŠA PRESTOR (2X)
- likovna delavnica: MATEJ PEČENIK
- likovna delavnica: MAJA ŠKRL
- žrebanje mesečne literarne uganke.
- 8.3. -15.3. - JANKO KASTELIC - slikarska razstava.
- 14.4. - BORIS PAHOR - literarni večer, razstava pisateljevih del; predstavitev diplomske naloge Mihaele Kavčič o Borisu Pahorju.
- 11.5. -15.5. - razstava izdelkov iz gline, narejenih v krožku VZ Logatec in na večerih za mlade.
- 21.5. - seminar za knjižničarje, učitelje in vzgojitelje PRIPOVEDNIŠTVO IN PRAVLJIČARSTVO - vodil GREGOR HARTMAN.
- 30.5. - 6.6. - PRAVLJICE SO POVSOD DOMA - razstava in prireditve ob mednarodnem letu družine:
- predstavitev 50-ih slikanic za otroke, ki so prejele mednarodne nagrade. Sodelovanje z EPTO: založbo najlepših slikanic
- organizirani ogledi vseh šol in vrtcev v občini, ure pravljic, risanje s kredo...
- 15.6. - LIKOVNI SVET OTROK - razstava likovnega krožka OŠ 8 talcev.
Julij in avgust - POČITNIŠKA USTVARJANJA ZA OTROKE v organizaciji ZKO in ob delni pomoči knjižnice (risanje s kredo, slikarska delavnica, lutkovna delavnica, uganke). Razstava izdelkov učencev krožka za nemški jezik (mentor R. Tolazzi)
- 9.9. - ZAKLJUČEK mednarodnega knjižnega kviza KNJIGA V PROSTEM ČASU in žrebanje nagrad. Vodita priljubljena mladinska TV voditelja META in ROBERT.
- 6.10 - 14.10. - RAZSTAVA METULJEV IN DRUGIH ŽUŽELK Z VSEGA SVETA, zbiratelja Borisa Chvatala. Organizirani ogledi in predavanja. Razstavo si je ogledalo organizirano 966 ljudi.
- 10.11. - 24.11. - JOŽE MATJAŠEC - razstava slik akvarelov; v kulturnem programu sta sodelavala pianistka Božena Dornik in solist ljubljanske opere Venčeslav Zadravec.
- 20.11. - IZTOK MLAKAR - sodelovanje pri organizaciji koncerta v Smrečju.
- 1.12. - LJUBEZEN,AIDS,ZAUPANJE - okrogla miza kluba BITI.
- 8.12. - TUDI V SIBIRIJI SO KRAŠKE JAME - predavanje z diapozitivi, jamar Miran Nagode.
Alenka Furlan
Pihalni orkester Logatec prireja
Veliko srečanje pihalnih orkestrov
v nedeljo, 18. junija 1995 ob 15. uri pred logaškim Narodnim domom
V slovesni paradi po logaških ulicah se vam bodo poleg domačega pihalnega orkestra predstavili še orkestri iz Tržiča, Postojne in z Vrhnike. Hkrati velja vabilo tudi za veselico z bogatim srečelovom in družabnimi igrami. Z zabavno glasbo vas bodo na plesišče povabili ansambli Oaza, Notranjski muzikantje in Jazzva.
Vabljeni!
Hura, bili smo na prvem taborniškem zimovanju
Pred letom in pol smo ponovno oživili taborniško dejavnost z željo, da bi s časoma organizirali tudi čisto prave, samostojne taborniške akcije, kot so taborjenja, mnogoboji in seveda zimovanje. Zato smo v letošnji program dela uvrstili tudi organizacijo zimovanja, v katerega smo si želeli vključiti čim več naših tabornikov.
V januarju so stekle prve priprave. Vsem članom smo razdelili prijavnice in prve informacije v zvezio z
zimovanjem. Prijavilo se je zelo veliko tabornikov, zato smo se (tudi zaradi organizacijskih težav) odločili,da bo zimovanje potekalov dveh izmenah. V prvo smo vključili vse najmlajše tabornike - medvedke in čebelice, v drugo pa vse nekoliko starejše - gozdovnike in gozdovnice ter popotnike in popotnice.
Seveda pa se je za vodstvo takrat šele začelo pravo delo, ker smo morali izpeljati res čisto vse organizacijske priprave.
Kaj pa rezultati?
Od 28.2. do 6.3. je v podružnični šoli Vrh sv. Treh kraljev zimovalo 64 tabornikov različne starosti. Za njihovo počutje in dejavnosti je skrbelo 9 vodnikov.
Na koncu še zahvala vsem tistim, ki so nam tako ali drugače pomagali pri izvedbi zimovanja: OŠ "8 talcev" in podružnični šoli Vrh sv. Treh kraljev, tabornikom iz Žirov, Valkar-tonu, Konfekciji in, seveda, taborniški kuharici Pepci Kavčič, ki je skrbela,
da naši trebuhi niso bili prazni, tu in tam pa je kakšnemu bolj otožnemu taborniku nadomestila tudi mamico.
Vodstvo zimovanja
S taborniki
smo bili na zimovanju
Hrana mi je bila zelo dobra. Veliko smo se zabavali. Krst se mi je zdel zelo hud, ocenjevanje ležišč pa je bilo zelo strogo. Kdor ni bil priden, je čistil stranišča. Lahko smo opravljali veščino izletnika, pevca, igralca, varuha ptic in sankača. Pri
pevcu smo se naučili zanimivo in lepo pesem Taborniki vsi v naravo, za igralca smo izdelali prstne in ročne lutke, s katerimi smo morali tudi zaigrati. Zadnji dan smo imeli zabavo, pevci smo zapeli svoje pesmi, igralci smo zaigrali svojo igrico, varuhi ptic pa so pokazali svoje izdelke. Sankaške veščine pa, na žalost, nismo mogli opraviti zaradi vremenskih težav.
Ko so nas v petek prišli iskat starši, mi je bilo zelo težko, ker so se tako hitro končale zanimive taborniške počitnice.
Zala Turk
Vod Koprive
PREJELI SMO...
Bilo je sto dni po Miklavžu
Spodnji prispevek je bil napisan 10. marca, ob šesti obletnici ustanovitve stranke Slovenskih krščanskih demokratov za marčevsko številko Logaških novic. Zaradi mnogoštevilnih obveznosti avtorja prispevka je le-ta za kakšno uro zamudil v tiskarno. Upal sem že, da bo pozitivni razvoj dogodkov občinske politike opravil z aktualnostjo prispevka in da bo le-ta ostal spravljen zgolj v osebnem arhivu.
Zapisano postaja očitno ponovno aktualno ob ukleščenosti župana med nakovalo preteklosti in kladivo prihodnosti, kot se doživlja sam v svojem uvodnem prispevku v aprilski številki Logaških novic. Žal, pa ta občutek očitno usmerja nekatera županova ravnanja bolj v preteklost kot v pozitiven razvoj občine in njenih prebivalcev. Vsi verjetno pričakujemo, da bi se po stošestde-setih dneh po volitvah vendarle začelo že kaj dogajati, kar bi pomenilo razvoj logaške občine.
Na Miklavževo nedeljo smo v Logatcu izvolili novo občinsko oblast. S tem dejanjem naj bi stopili v obdobje prave demokracije tudi v lokalni skupnosti. Izvolili smo 19 svetnikov: 6 z liste Slovenskih krščanskih demokratov, 5 z Ičiste Socialdemokratske stranke Slovenije, 3 z liste Slovenske ljudske stranke, 3 z liste Liberalne demokracije Slovenije, po 1 pa z liste Združene liste socialdemokratov in Demokratične stranke upokojencev. Izvolili smo tudi novega župana iz Socialdemokratske stranke Slovenije, Stanislava Brenčiča. Volilna udeležba v naši obččini je bila med najvišjimi v Sloveniji - 73,1%. To govori o tem, da smo prebivalci logaške občine izvolitev svoje nove lokalne oblasti vzeli zares in da smo tudi sami s svojim glasom želeli vplivati na podobo bodoče občine. Prav zato smo Slovenski krščanski demokrati še posebej veseli ponovne najvišje podpore med volilkami in volilci. To nas tudi zavezuje k odgovornemu in vestnemu delu v občinskem svetu. Sto in toliko dni po volitvah pa je tudi pravi čas, da ne samo naše volilke in volilci, ampak vsi prebivalci logaške občine zvedo, kako smo Slovenski krščanski demokrati zastavili svoje moči za nadaljnji razvoj občine.
Že v našem Predvolilnem glasniku ste imeli priložnost prebrati temeljito obdelan program našega kandidata za župana, ki je pomenil tudi program naše stranke za to štiriletno obdobje, seveda, v kolikor bi imeli tudi možnosti vplivati na njegovo izvajanje. V istem Glasniku ste lahko tudi stehtali bogate sadove plodnega in nadvse obsežnega dela preteklih petih let, pri katerem smo SKD imeli pomemben delež. Samo želeli bi si še kakšnega tako delovnega in uspešnega obdobja. V svojem predvolilnem programu smo si ga tako tudi zastavili.
Žal lahko "sto dni potem", ko se v normalni demokraciji že spodobi kak kritični pretres, ugotavljamo, da naše izkušnje, dobra volja in ponudba za sodelovanje pri županu in njegovi manjšinski koaliciji doslej niso rodili kakšnih konkretnih sadov. Lahko ugotovimo le, da smo se na našo pobudo s predstavniki SDSS in SLS kar nekajkrat sestali, zmeraj v želji, da bi se dogovorili o skupnem programskem nastopu v občinskem svetu v dobro vseh prebivalcev občine. Na zadnjem sestanku, konec januarja, je bilo dogovorjeno, da se naslednjič sestanemo na povabilo SDSS in SLS takoj, ko bodo imeli tudi pri njih pripravljena programska izhodišča, o katerih bi se poskušali uskladiti. Žal, se doslej to še ni zgodilo.
Kljub takšni odrinjenosti v opozicijo, sta naši svetnici in svetniki doslej zelo dejavno in konstruktivno delovali na vseh sejah občinskega sveta. Zato je občinski svet, v nasprotju s številnimi drugimi po Sloveniji, kljub vsemu sprejel že kar nekaj svojih aktov - tudi statut. Potrdil je tudi desno roko župana, to je tajnika občine. Tajnika je predlagal župan, svet pa mu je z imenovanjem omogočil nemoteno delo. Zato mnogim od prisotnih na tej seji ni bilo prav nič jasno, kaj se dogaja v županovi koaliciji, v kateri županovega predloga kar pet od osmih članov sveta socialdemokratske in ljudske stranke ni podprlo. V zraku je obviselo neprijetno vprašanje: ali je to zgolj nezadostno poznavanje temeljnega dejstva, da župan brez tajnika ne more delati ali pa je bila to že prva nezaupnica koalicije "lastnemu" županu.
Položaj, v katerem se je znašlo 6 svetnikov SKD, vsekakor ni vreden zavidanja. Zato pa se zdi potrebno, da volilcem pojasnimo, da kljub vsemu želimo še naprej, pa čeprav odrinjeni v opozicijo, konstruktivno sodelovati v občinskem svetu. Saj zato so nam naši volilci zaupali svoje glasove. Zato upamo, da bo naš program, pripravljen po temeljitih razpravah po vseh krajevnih skupnostih pred volitvami, dobil večinsko podporo v občinskem svetu, ko bomo sprejemali proračun za letos in da bo le-ta omogočil uravnotežen razvoj celotne občine. Bojimo se le, da je za mnoge projekte za letošnje leto že prepozno; vsaj za tiste, za katere bi se bilo treba že nekaj časa trdo pogajati s predstavniki posameznih ministrstev za deleže sredstev, ki jih lahko dobimo od države. Vsekakor pa sem se kot poslanec v Državnem zboru pripravljen tudi sam pri tem odločno boriti. Menim, da enako tudi poslanka gospa Nada Skuk, in kolikor vem, tudi državni svetnik gospod Marcel Štefančič. Žal si župan doslej še ni našel časa za sestanek z nami, da bi nam predstavil
svoj program dela in program dela svoje koalicije. Prepričan pa sem, da bi to lahko bilo vendarle koristno tako za občino kot za vse njene prebivalce. (Kljub mojemu predlogu za konkreten datum srečanja, županovega povabila še vse do 25. maja nismo bili deležni! Nasprotno: ostali smo celo brez primerne poslanske pisarne.
In bile so proslave
Od tu naprej nadaljujem svoj pogled na aktualni politični trenutek v naši občini na dan evforičnih proslavljanj petdesete obletnice zmage nad fašizmom. O tem pišem z grenkobo v srcu.
Slovenski krščanski demokrati smo s svojim predstavnikom ves čas sodelovali v častnem odboru za pripravo vsedržavne proslave. Skupaj z mnogodtevilnimi dobromislečimi smo poskušali vplivati na to, da bi scenarij dogodkov skupaj z razližnimi govoci odražal vse plati resnice. Žal smo pri takih odločitvah, ki bi morale biti sprejete s soglasjem vseh sodelujočih, bili preglasovani. Zato smo v soboto, 12. maja samostojno organizirali proslavo pred spomenikom padlih za samostojno Slovenijo na novih Žalah v Ljubljani.
Slovenski krščanski demokrati smo skupaj z drugimi demokrati, ki so se nam pridružili, praznovali zmago nad tremi evropskimi totalitarizmi: fašizmom, nacizmom in komunizmom. Kljub dežju se nas je zbralo več tisoč iz .vse Slovenije. S tem dejanjem smo se pridružili svobodoljubom in demokratom Evrope in vsega sveta v upanju in delu, da se totalitarizem katerekoli barve ne bi nikoli in nikjer več ponovil. Žal nam je, da tega dejanja nismo mogli opraviti skupaj z vso našo mlado državo in njenimi najvišjimi predstavniki. Le-ti so v svoje slavnostne govore spustili celo delčke doslej zamolčanih resnic (Kučan: o "več kot tisoč po vojni brez sodnih procesov pobitih domobrancih" - kje so ostali tisoči in več desettisoči nedolžnih civilistov?, Drnovšek: "z demokratičnimi volitvamismo odpravili še zadnje delčke totalitarizma" in Školjč o neuspešni spravi...), vendar le-ti ne morejo nadomestiti vse prepotrebne resnice ob tako veličastnem proslavljanju. Ideološka govorica o zmagovalcih in poražencih, ki je bila uvedena pred proslavljanji, nam tako maloštevilnemu narodu prav gotovo ne bo pomagala naprej. Naprej nam lahko pomaga le moralna govorica, po kateri je poraženec tisti, ki je dvignil roko zoper brata, zmagovalec pa tisti, ki je zmožen greh priznati in tisti, ki ga je sposoben tudi odpustiti.
Slovenski krščanski demokrati smo izrazili spoštovanje tistim, ki so se uprli nacifašizmu, s posebnim poklonom padlim žrtvam, in izrazili tudi spoštovanje vsem onim, ki so se uprli revolucionarnemu nasilju. Obojim priznavamo ljubezen do slovenske domovine. Ob tem pa smo obsodili vsako dejanje katerekoli udeležene strani, ki je imelo značaj vojnega zločina, kot tudi obračunavanje z nameni, ki niso povezani z bojem proti okupatorju.
Nikoli ne bomo poznali vsega medvojnega in povojnega dogajanja in noben zgodovinar, niti literat nam ne more predstaviti vse resnice, kaj šele posamezne človeške usode. Gotovo pa vemo iz te zgodovinske izkušnje eno: velike narodne projekte je mogoče uresničiti z vsenarodnim soglasjem in ne z ideološkimi delitvami, kar se je te dni žal ponovno dogajalo.
Logaška občina ima prav gotovo enega najbridkejših zgodovisnkih spominov na vojno in povojno dogajanje. Sam sem si prizadeval, da bi se v okviru občinske proslave dostojno spomnili vsega, tudi zmage nad fašizmom, medvojne in povojne množične morije nedolžnih in prihoda resnične svobode s samostojno Slovenijo. Naša svetniška skupina je tudi predlagala svojega člana v organizacijski odbor. In ko so se v SDSS in SLS odločili, da pri pripravi take proslave ne bodo sodelovali, smo tudi sami umaknili svojega kandidata in povedali, da na tak način nikakršno proslavljanje ni smiselno. Kljub temu se je zgodilo, kot smo lahko vsi predvidevali, da sta se predsednika obeh strank, ki nista želeli sodelovati pri tem, udeležila te enostranske proslave: slavnostni govornik je namreč pozdravil samo tovarišice in tovariše. In župan se je očitno počutil ravno prav nagovorjen, da je to prireditev pozdravil v imenu občine, ki se je v občinskem svetu odločila, da proslave ne bo organizirala. Imel je pravico povedati v svojem imenu karkoli, vsekakor pa dvomim, da ob negativni odločitvi občinskega sveta, tudi v imenu vseh svetnic in svetnikov in v imenu vse občine.
Pa vendarle mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi v Logatcu v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki obrnili nov list zgodovine skupaj in popraznične delovne dni začeli resnično spravljeni med seboj in žalostno preteklostjo.
Štefan Kociper
P.S.
Kot poslanec v Državnem zboru in predsednik njegovega odbora za zdravstvo pa iskreno čestitam Obrtni zbornici Logatec za njeno nadvse humano akcijo: zbiranje sredstev za nakup reševalnega avtomobila za logaški zdravstveni dom. Prepričan sem, da bo s podporo vseh občanov naše logaške občine akcija tudi v predvidenem roku, še pred obrtnim sejmom, uspešno zaključena. Na podoben način se obeta akcija tudi za pomoč pri nakupu ultrazvoka.
Vsem prijazno priporočam, da se na obe akciji odzovemo za našo skupno korist. To nas lahko združuje in naše sožitje napravi bolj prijazno.
Petdesetletnici na rob_
Zelo lepa in mirna pomlad v letu 1945, vse do petega maja. Od tega dne naprej pa se je vse obrnilo. Letos 5. maja je minilo natanko 50 let množičngea odhoda prebivalstva -domobrancev in družin iz Rovt in okolice - proti Koroški. Povzročitevlji tega velikega eksodusa so bili prihajajoči .Titovi komunisti. V nedeljo, 6. maja dopoldan so nas že obiskali "Titovi Hercegovci". Po nekaterih hišah so vizitirali in kradli, čeprav je njihov komandant javno pred cerkvijo objavil, da oni ne "pljačkaju". Česa hujšega pa le niso naredili, in naslednji dan so odšli čez Gradišče v Ligo-jno. Tam pa so počakali odhoda Nemcev iz Ljubljane, od koder so odšli v noči z osmega na deveti maj. V spomin na tisti nesrečni čas smo imeli v Rovtah prav 5. maja zvečer sv. mašo za spravo in mir v naši domovini.
Sreča pa vsem tem, ki so odšli proti Koroški ni bila naklonjena; mnogi so bili vrnjeni. Starejši možje so nič hudega sluteč ostali doma, saj se je 9. maja 1945 druga svet. vojna končala. Vendar se je zgodilo, da je večina mož izginila, da jih je postre-lila nova oblast, kar smo nekako zvedeli okoli 15. junija 1945. V naši fari je nastala strahotno žalostna praznina. V spomin na te obupno žalostne dni bomo v Rovtah na dan sv. Rešnjega telesa, 15. junija, ob 10. uri darovali sv. mašo za vse takratne žrtve.
V začetku avgusta 1945 pa so se le vrnili nekateri mladoletni, in med njimi tudi nekaj starejših mož, povsem izčrpanih, ki so le počasi okrevali. Vsi ti pa so le pripomogli, da se je farna skupnost vsaj delno obnovila. V zahvalo za tisto avgustovsko vrnitev bomo v Rovtah na veliki šmaren, 15. avgusta 1995, ob 10. uri imeli sv. mašo v zahvalo Materi Božji.
Vabimo vse sedanje in nekdanje farane, da se udeležijo vseh masnih slovesnosti v domači fari pa tudi 18 junija na Teharjah in 25. junija v Kočevskem Rogu.
Za preživele F.L.
Občina Logatec
med
nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti
Na naslovni strani 3. številke Logaških novic smo pod gornjim naslovom brali, kako je logaški župan krepko zazrt v nakovalo preteklosti (dobre tričetrt besedila!) in bolj malo v kladivo prihodnosti (slaba četrtina besedila!). Spis je prepoln lamentacij na račun države velikih apetitov, na račun županove kadrovske osamljenosti, na račun organizacije uprave, na račun krepkih presenečenj zaradi obsega in vsebine nedokončanih stvari predhodnikov, na račun svoje (županove) celodnevne zaposlitve, na račun pisem občanov
brez županovega odgovora, na račun nedokončanja investicije osnovne šole v Rovtah, na račun bumeranga na Notranjski 14, na račun celega spektra nerešenih problemov ob jurišu na asfaltiranje cest, na račun slabo izbranega izvajalca oddajnika za Notranjski radio, niza spornosti v izgradnji obrtne cone, na račun več nepravilnosti v delovanju stanovanjskega sklada, na račun veliko občanov, ki terjajo revizijo poslovanja županovih predhodnikov in na račun še česa... Grozno, česa vsega se je nabralo! Kar tako.
Vendar ta presenečeno začudeni župan ni kdorkoli, najmanj pa ne človek, ki bi zašel na Logaško z bližjega ali celo s kakega bolj od-
maknjenega obnebja. Ta župan, ki se mu po volitvah logaške občinske razmere odkrivajo kot skrivnosti daljno daljnih dalj, je bil štiri leta in pol (od maja 1990 do decembra 1994) podpredsednik zbora združenega dela in kot tak član predsedstva Skupščine občine Logatec, in je ves ta čas spremljal, kako se stvari v vodenju občine odvijajo in bi se morale odvijati kot smo želeli, kaj se ni in zakaj se ni. Sproti je bil torej seznanjen z vsem, kar se je v občini dogajalo. Kadarkoli in kolikorkoli bi se lahko še podrobneje seznanjal z vsem in bi mu ne bilo treba zdaj (po volitvah) odkrivati Amerike; tudi smodnika ne. Nihče mu ni branil, nihče mu ni preprečeval vedenja o
nepravilnostih niti tega, da bi sam preprečeval nepravilnosti.
Smo pa na glas razlagali, da nova občina ne bo imela več izvršnega sveta, da bo torej toliko več teže na županu, kandidat za župana naj na to računa. Naj računa tudi na to, da bo treba občino razumeti kot podjetje, ki naj ga bo čimbolj podjetno vodil župan, ki bi mogel in znal pritegniti krog sebe ljudi dobrega sveta. Opozarjali smo tudi na neokusnost kategoričnih predvolilnih izjav, npr.: "...korenito bom spremenil občinsko operativo...popolnoma novi ljudje morajo zaorati v logaško politiko..." Namreč ob takih izjavljanjih so si "nenovi" ljudje iz prejšnje občinske uprave pomagali drugam, tudi v
državno Upravno enoto, pa ne samo tja. Pa tudi kaj malega kontinuitete ne bi bilo narobe, saj navsezadnje življenje teče od prej in zdaj in potlej. Vendar nikakršno omalovaževanje, izničevanje in diskreditiranje dela predhodnikov ne more zmanjšati odgovornosti župana, ki se je prostovoljno po svojem osebnem preudarku odločil za županovanje z vsemi in vsem in se zaprisegel "novi kvaliteti življenja" v občini.
Če stvar gledamo s te plati, potem so med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti županove predvolilne obljube in županov program razvoja občine zaradi toliko želenega razumevanja in miru.
Marcel Štefančič
PREJELI SMO
Janez Janša v Rovtah
"Slovensko politiko bi lahko vrnili nazaj v slovensko pomlad le s skupnim nastopom vseh strank na prihodnjih, verjetno predčasnih volitvah. Mislim na Krščanske demokrate, Slovensko ljudsko stranko in Sosialdemokratsko stranko ter na vse tiste stranke, ki so se izkazale kot zanesljive sopotnice slovenske pomladi" - je dejal na javni tribuni Janez Janša. Stari režim se polašča nekdanjih pozicij, saj ocene kažejo, da je politika vladajoče koalicije usmerjena napačno, v "divji managerski liberalizem", ki ne pozna usmiljenja. Če delavec ali uslužbenec ne dela po točnih navodilih "managerjev" - sledi knjižica in postaneš "tehnološki višek in številka na borzi dela". Temu razmišljanju pritrjujejo dejstva: ključne položaje v gospodarstvu in družbenih službah obvladujejo "znanci" iz obdobij pred letom 1990, povečuje se javni dolg, vojsko so spolitizirali, otežujejo denacionalizacijo, otepajo se popraviti krivice, zelo opazno pa je vračanje agresorskih oficirjev iz leta 1991 in "božansko ter enostransko poveličevanje zmage"; konca druge svetovne vojne je bil vesel vsakdo, ki jo je doživljal; vojna se je končala za "zmagovalce", kaj pa ostalo ljudstvo slovensko, ki ni bilo revolucionarno?! Socialdemokrati smo prepričani, da bi bila vojaška parada nov poskus legitimiranja komunistične revolucije, čeprav jo hočejo sedaj zanikati ali vsaj zmanjšati njen pomen. Primer: zakaj se imenuje - trg sredi Ljubljane - Trg revolucije?
Predsednik SDSS Janez Janša je še povedal, da je poslal vsem predsednikom strank slovenske pomladi pismo, v katerem predlaga, da skupaj praznujemo - slovensko samostojnost - "sicer ni kaj praznovati". Z Janezom Janšo se je strinjala velika večina zborovalcev, saj ni zaselka v logaški občini, ki ga ne bi prizadela vojna in povojna leta.
Na javni tribuni je Drago Malava-šič, v imenu SDSS Rovte in Logatec, jasno povedal, da se socialdemokrati odpovedujemo načinu praznovanja "zmage in revolucije", kot so ga nekateri predlagali.
Pred začetkom javne tribune -katere so se udeležili tudi gostje iz Ljubljane: gospe Marija Vodišek, Vera Ban, Petra Marolt in Darja Habič ter gospodje: dr. Miha Brejc, prof. dr. Janez Jerovšek in Ivo Hvalica, poslanec v Državnem zboru - smo
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA
ustanovili Odbor Socialdemokratske mladine (SDM), Klub seniorjev in seniork - upokojencev - (KSS SDSS) in izvolili iniciativni Odbor gospodarskega foruma (GF pri SDSS).
Javne tribune so se udeležili tudi naši koalicijski zavezniki iz Slovenske ljudske stranke (SLS) iz Rovt, širše okolice Rovt in iz Logatca.
Po javni tribuni so domačini pogostili vse navzoče; večer, v uradnem delu in po njem, so v Rovtah organizirali odlično, saj so odličnosti v Rovtah že od nekdaj vajeni.
Prijeten je klepet, zatrjujejo vsi v en glas; da je v Logatcu, v Rovtah ali pri Cajnarju - kot po pravilu - pogovor vedno zelo sproščen in ustvarjalen, prav po uradnem delu srečanja.
Ustvarjalno po uradnem delu...
3. majnika 1995 praznujejo v nekaterih logaških družinah, saj seje vrnil ponoči, ob 3. uri, iz "balkanske Romunije" Janez Rus, šofer, ki je bil tamkaj pridržan zaradi prometne nesreče. V negostoljubni Romuniji delajo sodišča na srednjeveški način, kar je Janeza Rusa skoraj pahnilo v smrt.
Posebna zahvala gre gospodu Ivu Hvalici, ki je prav v Rovtah, po javni tribuni, zvedel za tragično usodo poštenega Slovenca in se zanj zavzel v Državnem zboru, pri točki: Vprašanja in pobude poslancev. Uspeh intervencije priljubljenega poslanca ni izostal. O reševanju slovenskega delavca bomo podrobno poročali v eni prihodnjih številk Logaških novic in v prihodnji tedenski reviji MAG.
Sosialdemokrati ne stojimo križem rok ob krivicah, posebno kadar gre za človeka, ki mu je usojeno trpljenje v tujem, neprijaznem in orientalskem Drakulovem bizantinizmu.
P.S.
Poročilo o obisku Janeza Janše v Rovtah smo napisali že 19.3.1995 (javna tribuna je bila 17.3.1995); poročilo o srečanju v Rovtah objavljamo šele sedaj, ker, žal, nismo bili seznanjeni z datumom izida prejšnje številke Logaških novic. Sporočilo o srečni vrnitvi g. Rusa naj vzamejo na znanje tudi logaški politiki (vseh vrst in barv) in njegovi poklicni sodelavci - šoferji, člani Združenja šoferjev in avtome-hanikov.
Janez Skrlj Ladka Furlan
Zamujena priložnost
Ob 11. koncertu Mešanega pevskega zbora DMG
Ljubitelji petja so zadnjo soboto v aprilu lahko uživali ob prepevanju logaških in kranjskih pevcev. To le ni bil eden izmed običajnih nastopov. Po odzivu (pre)malo številnega, vendar navdušenega občinstva je bil to eden najboljših nastopov zbora DMG, resda, okrepljenega s pevci mešanega zbora "Ivan Cankar" z Vrhnike, ki ga prav tako vodi prizadevni Lovro Grom.
Dandanes so le redki pevovodje, ki so pripravljeni na dokajšnja žrtvovanja; zborovodje se posebej žrtvujejo, saj ne more biti ne vaj in ne
nastopov brez njih (gre za dokajšnje odrekanje svojemu prostemu času). Pevec lahko manjka na vaji, taka je tudi navada, brez pevovodje ne gre. Ko se zavemo prizadevanj pevcev in zborovodij, bi bilo tudi prav, da jim izkažemo priznanje vsaj na njihovih koncertih, posebno še tedaj, ko je koncert povezan z gostovanjem takšnega zbora, kot je "Musica viva" iz Kranja, saj gre za enega najboljših zborov na Gorenjskem. Zbor vodi ga. Nada Kos. Lani je "Musica viva" gostovala v Argentini in požela aplavz ne samo tam živečih Slovencev, temveč tudi siceršnjih argentinskih poslušalcev, o čemer je govoril napovedovalec Janez Dolinar.
Program DMG pa je povezoval Milan Trobič. Oba zbora sta odpela zahteven program skladateljev od Gallusa prek Bacha do Griega, od južnoameriških in črnskih duhovnih
20 let
Pevskega društva Hotedršica
Zvonka Božič
Moški pevski zbor Hotedršica med lanskim nastopom na Ravniku.
Moški pevski zbor Hotedršica je ob 20. obletnici delovanja Pevskega društva Hotedršica v soboto, 29. aprila 1 995, priredil koncert v dvorani domačega Kulturnega doma.
Na prikupni sceni, katere postavitev so realizirali sponzorji KLI Logatec, Montaža stavbnega pohištva Ivan Klavžar iz Hotedršice in reklamni atelje Janez Petek iz Logatca,so se, kot se za jubilante spodobi, prvi predstavili domačini. Zapeli so deset narodnih oz. umetniških pesmi. Nekatere so nam stalnim poslušalcem že lepo sedle v uho in srce, drugim smo zvedavo prvič prisluhnili.
Tudi program tega koncerta je, tako kot vsa ta leta doslej, prisrčno povezoval domačin Janko Petrovčič. Med posameznimi pesmimi je na samo njemu lasten zanimiv način predstavil zgodovino Pevskega društva Hotedršica. Dopušdčeno mi je na tem mestu ponoviti, da so pevci na pobudo g. Matije Logarja na ustanovnem sestanku 1.3.1975 ustanovili Pevsko društvo Hotedršica. Prvič so zapeli na domačem odru za tedanje državne praznike 25. novembra. 1975, ko jih je številno občinstvo prav tako prisrčno sprejelo. Sledili so številni priložnostni nastopi, pa samostojni koncerti, gostovanja v soseščini; vsa ta leta se pevci udeležujejo tudi Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični.
Ob koncu leta 1977 so se pevskemu zboru pridružili mladi
tamburaši, ki so nato kar nekaj let spremljali njihove nastope po številnih krajih in na marsikaterem koncertu poželi celo največji aplavz.
Pravi razcvet ustvarjanja Pevskega društva Hotedršica pa se je pričel v 80 letih, ko so se v sezoni 82/83 za petje ogrela tudi dekleta. Tako so delovali moški, ženski in mešani zbor ter tamburaši, vsi pod vodstvom neutrudnega g. Matije Logarja. Kot je dejal g. Petrovčič, je bila Hotedršica tedaj resnično pevski raj.
A ta razcvet je začel veneti. Nekaterih fantov ni bilo več na vaje, leta 1985 jih je prihajalo le še 9. Nekaj deklet je v tistih letih stopilo v zakonski stan in tako je usahnil ženski del društva. Tamburaši so odrasli in odnehali, le nekaj fantov in pevo-vodja so še vztrajali. V devetdesetih letih se je vrnilo nekaj preizkušenih pevcev, katerim se je pridružilo tudi nekaj mladih fantov.
Tako nas zadnja štiri leta zbor ponovno razveseljuje s priložnostnim nastopi in Božičnim koncertom.
Predsednik Zveze ku.lturnih organizacij Logatec g. Albin Čuk je šestim zaslužnim pevcem podelil Gallusove značke Slovenske pevske zveze za uspešdno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
In kot je ob podobnih slavnostih v navadi, so se tudi Hotenjci in pevci sami s šopkom in priložnostnim darilom zahvalili svojemu pevovodju in povezovalcu programa za vztrajnost in požrtvovalnost ter predanost
pevstvu. Samo po sebi je umevno, da smo številni poslušalci nastop jubilantov nagradili z dolgim aplavzom.
Slovesno in nepozabno je za tem v drugem delu koncerta pod taktirko Matije Logarja zadonela Pesem o svobodi, saj so se domačinom na odru pridružili željno pričakovani gostje - Logaški oktet.
Spoštovani sosedje, vzorniki naših pevcev, ki bodo prihodnje leto praznovali 25-letnico svojega umetniškega delovanja, so v nadaljevanju koncertnega večera pod vodstvom Janeza Gostiše zapeli devet čudovitih ljudskih in umetniških pesmi. Hotenjci smo že večkrat imeli priložnost gostiti ta umetniški ansambel, zato smo njegovemu petju še toliko bolj zavzeto in navdušeno prisluhnili.
Jubilejni koncert naših pevcev je sklenil kvartet trobent Pihalnega orkestra Logatec, ki je pod vodstvom g. Roberta Albrehta odigral troje jazz-kvartetov. Bilo je prijetno, za naša ušesa nekaj novega.
Zavedajoč se veličine tega sobotnega večera pred prvomajskimi prazniki smo obiskovalci koncerta polni slovesnega in umetniškega vzdušja z veseljem in povsem zares vzeli vabilo g. Petrovčiča in ostali na veselici, ki so jo jubilantom na čast omogočili mladi vaščani in člani domačega gasilskega društva. Ob zvokih ansambla Zaliv iz Ljubljane smo po stari slovenski šegi in navadi dočakali prve ure nedeljskega jutra.
Pihalni orkester med domačo in mednarodno sceno
Logaška godba je imela v pretklem poldrugem mescu pestro glasbeno življenje. Pohvali se lahko z nekaj uspešnimi nastopi, gostovanji in seveda tradicionalno budnico.
V okviru 47. kongresa CISM (Con-federation Internationale des Societes Musicales - Mednarodna zveza glasbenih društev) sta ZKO Slovenije in Združenje slovenskih godb na Notranjskem priredili dva glasbena večera. Prvi je bil v soboto, 1. aprila v Cerknici, kjer sta sodelovali domača, cerkniška in gostujoča godba iz Logatca.
do koroških in rezijanskih pesmi in tako prikazala vso pevsko pestrost in razsežnost svojega dela, kar je občinstvo nagradilo z izjemnim ploskanjem, tako da sta oba zbora zapela tudi dodatke. Marsikomu je lahko žal, da se tako kvalitetnega koncerta ni udeležil.
Logaški zbor pa že pripravlja tradicionalni "Večer pri vodnjaku", ki bo 24. junija. Morda boste spet poslušali istrsko narodno "Dajte, dajte"... Tokrat ne zamudite!
A.Č.
V Cerkniški kinodvorani se je odvil kvaliteten in jedrnat program, ki je zajemal skladbe mnogih glasbenih zvrsti. Lahko bi rekli, da je bila raznolikost najboljša prvina obeh nastopov: cerkniškega pod vodstvom novega dirigenta Bakija Jasharija in logaškega pod vodstvom Matjaža Albrehta.
Tri sobote kasneje, 22. aprila, je bila, tokrat druga - logaška publika priča srečanju omenjenih dveh godb iz prve slovenske kakovostne skupine. Ker je šlo za ponovitev v razmeroma kratkem času, je bil koncert za godbenike predvsem rutinski užitek. Cerkniški godbeniki so k svojemu klasičnemu repertoarju dodali nekaj zabavne glasbe slovenskih avtorjev, logaška godba pa je ostala pri svoji letošnji posebnosti solističnih točk (trio trobent, dixie-land kvintet, ksilofon, alt saksofon). Dodali so še dve skladbi, ki jih v Cerknici niso zaigrali: zabavno Dubonovo Fiesta tromba in Privškovo Zemlja pleše, ki je postala del orkes-trovega repertoarja koračnic. Logaška publika, ki do nedavnega ni bila vajena orkestralne glasbe, kakršno ji
danes predstavljajo sodobni pihalni orkestri, je z navdušenjem sprejela obe godbi. Logaški orkester je tako z zadnjima nastopoma posredno stopil tudi na mednarodno glasbeno sceno.
Po koncertnem nastopanju je godbo čakal še vsakoletni glasbeno -gurmanski obred: prvomajska budnica. Poulično korakanje s koračnicami še vedno sodi med prijetne obveznosti godbenikov. Z nekaj novimi postojankami je tokrat igranje brez posebnih mašil trajalo do tretje ure popoldne.
Le slab teden kasneje je bila godba povabljena na praznovanje 70. obletnice vrhniške godbe in obletnice osvoboditve. Tam so se, ob domači, zvrstile še godbe iz Cerknega in Loža. Logatčani so v svojem četrturnem nastopu zablesteli z lat-inskoameriško Las Plavaš de Rio (Plaže Ria).
Že naslednji dan, v nedeljo, 7. maja, je bila v Gorenjem Logatcu proslava ob 50-letnici osvoboditve. V sklopu kulturnega programa je orkester po venčku nostalgičnih koračnic nastopajoče mesto prepustil mažoretkam in zabavnemu ansamblu Oaza.
Prav zdaj pa teče zahtevna organizacija srečanja pihalnih orkestrov v Logatcu, ki bo 18. junija, ob njej pa tudi priprave orkestra na jesensko evropsko tekmovanje na Češkem, seveda, za orkestre prve kategorije.
Vid Sark
Slovenska pevska revija
V Kranju je bila minulo soboto že 13.revija slovenskih obrtniških pevskih zborov. Prireditev je vsako leto v enem od krajev, od koder so zbori; nad njimi mecensko bde občinske obrtne zbornice. Mešani pevski zbor "Notranjska" je bil, spet, izjema med nastopajočimi: ima šestero pokroviteljev in ustanoviteljev, je edini mešani zbor v družbi še desetih moških zborov in je edini pel skladbe še živečega avtorja.
Tudi letošnji organizator, Obrtna zbornica Kranj, se je potrudil za lepo prireditev. Prihodnja bo v Mariboru, ko bo tamkajšnji pevski zbor "Obrtnik" slavil svojo petdesetletnico.
Jago
Uspešni mladi tekmovalci
Na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG so tudi učenci logaške glasbene šole dosegli lep uspeh.
Marca letos so mladi slovenski glasbeniki tekmovali v Ljubljani: v Slovenski filharmoniji, na Srednji glasbeni in baletni šoli ter na Glasbeni šoli Vič - Rudnik. Med njimi so bili štirje iz Logatca: Luka Loštrek -saksofon, Vid Pupis - klarinet, Mateja Nogode - flavta in Barbara Kogoj -klavir. Vsi štirje tekmovalci so se s svojim tekmovalnim programom predstavili tudi v dvorani logaške glasbene šole. Vsi so se zelo dobro uvrstili.
Tekmovali pa so tudi nekdanji učenci logaške glasbene šole, ki nadaljujejo šolanje v Ljubljani: flavtistka Rebeka Hren, ki je zasedla 1. mesto in s 95 točkami dosegla tudi prvo nagrado, saksofonist Lev Pupis, ki je s 94 točkami zasedel I. mesto in prejel drugo nagrado ter saksofonist Luka Loštrek - mentor mu je Matjaž Albreht, ki je z 88,33 točke zasedel 2. mesto in prejel tretjo nagrado.
KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Obvestilo
V okviru humanitarne akcije Dobro jutro, beli dan - Otroci otrokom, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu koncert učencev Toom Muters šole. Prizadeti otroci sami izdelujejo inštrumente, na katere bodo igrali tudi na koncertu v Logatcu. S kratkim programom se bodo predstavili tudi otroci iz Župnijskega vrtca in učenci Glasbene šole Logatec. Izkupiček koncerta bo namenjen nakupu njihovih inštrumentov za Župnijski vrtec.
Prireditev so podprli: "Econocom", Livarska 1/1, Ljubljana, "Alpimex" d.o.o. iz Logatca, Ograde 20 in Obrtna zbornica Logatec.
Koncert bo 23. junija ob 18. uri.
Vstopnina bo tisoč tolarjev.
Prisrčno vabljeni na to humanitarno prireditev.
Župnijski vrtec Karitas Logatec
ENOTA ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
Logatec, Tovarniška c.3
splošni kmetsvetovalec inž. Roman Rupnik
direktni telefon: 061/742-933
delovni čas:
v Logatcu: pon., tor., pet. 7.30 - 10. ure
v KZ Rovte: sre. 8. - 1 0. ure, tel. 061/768-325
Rubriko pripravil inž. ROMAN RUPNIK.
Drugo dognojevanje ozimnih žit
Z drugim dognojevanjem pri ozimnih žitih spodbudimo boljše oblikovanje klaskov in cvetov. Z njim vplivamo na število zrn v klasu oziroma na dolžino klasa. Pomanjkanje dušika v tem obdobju povzroči, da se klasi slabše razvijejo in da posamezni klaski zakrnijo.
Manjše odmerke dušika damo posevkom, ki so zelo gosti in bujni, pa tudi posevkom, ki so zelo zapleveljeni. Večje odmerke dušika pa bomo dali posevkom, ki kažejo svetlo zeleno barvo, ki so slabo razraščeni, ki niso pregosti, in bolj intenzivnim sortam.
Če nimamo na razpolago hitrega nitratnega testa, so okvirne vrednosti za dognojevanje naslednje: drugo dognojevanje pšenice opravimo ko se pojavi prvo do drugo kolence s 40 do 60 kg/ha dušika (150 do 250 kg KANa/ha).
Drugo dognojevanje ječmena opravimo v dobi kolenčenja s 40 do 50 kg dušika na ha (150 do 180 kg KANa/ha). Goste in bujne posevke dognojimo, ko sta že formirani prvi dve kolenci, ker s tem preprečimo morebitno poleganje žit.
Pridelovalcem koruze
Po setvi pred vznikom koruze priporočamo škropljenje proti plevelom tam, kjer pričakujemo tako ozkolistne kot širokolistne plevele. Pri tem uporabljamo predvsem kombinirane herbicide kot so: dualin 500 EC: 4 - 5l/ha, codal 400 EC: 4 - 6l/ha, galex: 4 - 6l/ha, stomp-super: 8 -10l/ha, stomp - prometrin: 5 -6l/ha, lasso, bravo: 3 - 5l/ha, dual: 2 - 31/ha, stomp 330 E: 5 - 6l/ha, ciatral: 7 - 9l/ha (1000 do 1500g aktivne snovi atrazina), primextra 500: 4 - 7l/ha, primagram: 4 - 7l/ha, lasso combi: 5 - 7l/ha, radazin WP 50: 2 - 3 l/h a.
Lahko pa sami izdelamo kombinacijo: stomp : lasso (2L : 4L), stomp : dual (2L : 2L), dual 500 EC (3 - 4l/ha : Gesaprim (radazin) 2 - 3kg/ha, Dual 500 EC
3 - 4l/ha : Promepin 2kg/ha, Bravo 6l/ha : Gesaprim(Radazin) 2 - 3kg/ha, Stomp 330 E 4l/ha : Dual 500 EC 2l/ha, Stomp 330 E 4l/ha : Dual 500 EC 2l/ha : Gesaprim 1 kg/ha, Stomp 330 E 4 - 5l/ha : Gesaprim 1 - 2kg/ha, Stomp 330 E
4 - 5l/ha : Promepin 1,5kg/ha.
Izogibati se je treba prevelikih odmerkov atrazina in se ravnati po navodilih proizvajalca!
Le s pravočasno košnjo do krme z visoko hranilno vrednostjo
V Sloveniji še vedno zelo negospodarno ravnamo s travnatim svetom. Še vedno je prisotna miselnost, da bi si s prvo košnjo travnika pridobili čim več prikolic krme, kar pa je v nasprotju s kvaliteto pospravljene krme. S staranjem rastlin se namreč njihova hranilna vrednost hitro zmanjšuje. Največji pridelek hranilnih snovi dosežemo le s pravočasno košnjo mlade trave v dobi bilčenja do latenja glavnih trav. Prebavljive beljakovine se v dobi od latenja do konca cvetenja trav znižajo za cca 40 %, škrobna vrednost pa v istem obdobju za 15 do 18%.
V ilustracijo navajam podatke o količini mleka, ki ga lahko pridobimo, če kosimo ter pospravimo pridelek prve košnje pravi čas:
- mlada paša 15-181 mleka,
- trave pospravljene pred cvetenjem 91 mleka,
- trave pospravljene v polnem cvetenju 61 mleka,
- trave pospravljene tik pred odcvetenjem 31 mleka,
- trave pospravljene - po odcvetelosti 11 mleka.
Podobno kot za proizvodnjo mleka je od pravočasnega spravila prve košnje odvisna tudi prirast pitancev.
Glede na dejstvo, da je v času prve košnje običajno premalo sončnih dni za kvalitetno spravilo krme s sušenjem izkoriščamo mlado travo s pašno -košnim sistemom ali tako, da prvi odkos trave pospravimo s siliranjem.
Pridobivanje kakovostnega mleka
Pojem in difinicija mleka:
Na splošno: je biološka tekočina komplicirane sestave, ki jo tvorijo: voda, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, minerali, vitamini, encimi, plini in drugo. Je bele barve, s specifičnim vonjem in okusom. Izloča ga mlečna žleza sesalcev določen čas po porodu in služi predvsem za prehrano mladičev.
Kaj je mleko po pravilniku in razlaga posameznih besed !
Mleko je čist, nespremenjen, svež proizvod mlečne žleze v času laktacije, dobljen s popolno in redno molžo zdravih in pravilno krmljenih krav, ovac ali koz, ki mu ni nič odvzeto ali dodano.
Čistost, nespremenjenost in svežina so osnovne higienske zahteve. Za proizvodnjo čistega mleka je potrebno urejeno okolje, v katerem redimo molznice, čiste molznice, čist in primerno oblečen molznik, čista oprema za molžo, takojšnje hlajenje in hranjenje mleka v mlekarnici. Mleko ne sme biti onesnaženo z vidno in manj vidno nesnago, ki s seboj vedno nosi tudi okužbo z mikroorganizmi.
Mleko je najbolj popolna naravna hrana le v primeru, če njegove sestavine niso spremenjene.
Pojem svežine se nanaša na zahtevo, da je mleko nespremenjeno, kar dosežemo s higiensko molžo in učinkovitim hlajenjem. Sveže mleko ima prijeten sladkast okus, je bledo rumenkaste barve ( odvisno od pasme in krme) in značilnega, prijetnega vonja. Mleko lahko ostane sveže tudi 2 do 3 dni, če je bilo higiensko pridobljeno in takoj po molži ohlajeno na 2 do 4 stopinj C.
Da je proizvod mležne žleze, se zdi samoumevno, poudarek pa je vendarle potreben, kajti na trgu so mnogi izdelki, ki uporabljajo ime " mleko " (npr., sojino mleko).
Mleko se tvori v času laktacije, ki se začne s porodom, konča pa z zasušitvijo molznice. Izloček mlečne žleze, ki se lahko pojavi zunaj tega obdobja, ni mleko.
Mleko mora biti pridobljeno s popolno molžo. Po prvih curkih, ki jih zavržemo, pomolzemo vime do konca.Prvi curki so najbolj vodeni in imajo najmanj maščob, le okrog 1,5%, medtem ko vsebujejo zadnji curki celo 8% in več maščob. S pravilno masažo, moramo izmolsti vime do konca, saj si lahko prav z zadnjimi curki mleka bistveno popravimo % maščobe v mleku. Koliko rezidualnega mleka bo kljub temu ostalo v vimenu je odvisno od molznika, od postopkov pri molži in od molznega stroja.Vsekakor pa ima največji vpliv na to stimulacija pred molžo, ko se sproži hormon oksitocin ( pospešuje izločanje mleka). Nasprotno pa hormon adrenalin, kot posledica stresa živali ( sprememba molznika, nenavaden hrup, grobo ravnanje z živaljo ipd.) povzroča zadrževanje mleka. Če se to pojavlja večkrat, mlečnost pade in poveča se nevarnost mastitisa.
Redna molža pomeni ustaljen red, da krave molzemo vedno ob istem času in po določenem vrstnem redu.
Pogoj, da je mleko zdravstveno neoporečno, so zdrave molznice. Od obolele živali se bolezenske klice z mlekom lahko prenesejo na človeka, zato je zdravstveni nadzor nad živalmi zakonsko določen.
Pravilno krmljenje molznic vpliva na to, da mleko vsebuje sestavine v željenih ali celo predpisanih količinah.
Mleku ne sme biti nič odvzeto ali dodano. Pri odvzemanju ali dodajanju gre za potvorbo, ki je prepovedana. Paziti je treba tudi na zaostalo vodo v mlekovodih ali hladilnih bazenih. Nepazljivost se prav tako šteje za prekršek.
Mleko mora biti namolzeno 30 dni pred telitvijo in za oddajo ne manj kot 8 dni po njej. 30 dni pred telitvijo mora biti krava že zasušena, mleko pa je v tem času močno spremenjeno in neustrezno za predelavo. Po telitvi izloča molznica za potrebe mladiča kolostrum (mlezivo), ki ima sicer iste sestavine kot mleko, vendar v močno spremenjenem medsebojnem razmerju.
Mleko mora vsebovati najmanj 3,2 % maščob in 8,5 % suhe snovi brez maščobe. Pri maščobi je slovensko povprečje 3,7 %. Pri tej zahtevi torej ne bi smelo biti težav, razen v primeru napak pri krmljenju, pri molži ali pri mastitisu, da potvorbe s posnemanjem ne omenjam. Več težav imamo pri premajhni vsebnosti beljakovin, čemur botruje pomanjkljiva selekcija, prehrana in seveda mastitis.
Lastnosti kakovostnega mleka:
maščoba
beljakovine
laktoza
suha snov brez maščobe gostota (pri 20 stopinj C) krioskopska točka kislinska stopnja SH PH
mineralne snovi
skupno število mikroorganizmov
število somatskih celic
penicilin
ostali antibiotiki
proste maščobne kisline
zaviralne snovi
značilen vonj, okus, barva,
več kot 3,6 %, več kot 3,2 %, več kot 4,7 %, več kot 8,5 %, več kot 1.028 g/cm3, manj kot - 0,520 stopinj C, manj kot 7,2, več kot 6,5 do 6,7, več kot 0,70 % manj kot 50.000 na ml. mleka manj kot 400.000 celic na ml. mleka manj kot 0.004 ug, nezaznavno,
manj kot 1.5 mmol/kg mleka, niso prisotne,
parametri usirjenja:
- r (čas koagulacije) optimalne vrednosti 12-19 min,
- K20 (hitrost tvorbe koaguluma) optimalna vrednost 3-11 min,
- a30 (čvrstost koaguluma) optimalna vrednost manj od 40 mm.
povzeto iz svetovalnih listov " Higienska proizvodnja mleka
Občinski gasilski zbor
Občinska gasilska zveza skliče vsako leto občni zbor po opravljenih občnih zborih vseh društev. Letošnji občni zbor je svoje delo ocenil 22. aprila. Ker so delegati že poprej dobili pregledno pripravljeno poročilo, je delo kar steklo, razprava pa je posegala v glavnem na področje življenjskega zavarovanja gasilcev in vozil, ki so, žal, vezana na višino plačanih premij. Premije bi, seveda, morale biti višje, vendar je denarja premalo.
Oblikovanje novih občin in novi zakon o društvih je narekoval tudi spremembo oz. sprejem novega statuta OGZ.
Občni zbor je po sprejemu poročil, statuta, letnega delovnega in finančnega načrta uspešno končal svoje delo. Območna društva pa bodo kljub predvidenim dotacijam, ki so manjše od potreb, še vedno vezana na dobro voljo občanov in njihovo podporo, saj še vedno velja pozdrav: NA POMOČ!
A.Č.
Zahvala
Vidmarjevi, p.d. Balantinovi iz Hotedršice 21, se prav lepo zahvaljujemo znancem in prijateljem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ob nesreči sina. Še posebna zahvala Gasilskemu društvu Hotedršica in Društvu invalidov Logatec.
Vidmarjevi
Opravičilo
Opravičujemo se naročniku zahvale za pok. Borisom Trpinom, ker zahvala ni bila objavljena v prejšnji številki Novic.
Urednik
ELEGIJA DEŽELISONCA
Nepozabna noč
v deželi zen,
v deželi sonca.
Ura v stolpu bije trinajst.
Črna roža žalosti
se razcveti do konca.
Duša zemlje zadrhti.
Spokojna noč,
se v globoko mirnem spancu, krčevito stresa in divje zaihti. Prodorno bobnenje votle globine, ruši lične stavbe,
da padajo iz svoje pokončne višine. Zemlja se upira v nevidne stebrišča, ter z zadnjimi močmi, rahlja in pripravlja večna ležišča.
jutro se v črno tančico ovije
in si na obzorje čela,
stekleni križ,
smrtne sence pribije.
Krvavo sonce
z naročjem solznih cvetic,
se poslavlja od tisočerih duš
ki so to noč odšle,
po poti trpljenja
do vic...
Dejavnosti in želje logaških upokojencev
Na letni konferenci 8. aprila so delegati upokojencev poslušali poročilo o delu društva v preteklem letu ter načrt aktivnosti za letos:
- aktivno so se vključili v proteste glede poračunavanja pokojnin,
- organizirali so devet izletov in se udeležili tudi množičnega srečanja upokojencev na Rogli,
- ob dnevu upokojencev so prirediili srečanje svojih članov v Raskovcu,
- veliko je bilo športnih srečanj, zlasti balinarjev in kolesarjev,
- organizirali so srečanje starostnikov, popestreno s kulturno prireditvijo,
- obiskali so bolne člane na domovih,
- ogromno prizadevanj je šlo za pridobitev novih prostorov v Možinovi hiši (sedaj upamo, da bo stvar ugodno rešena),
- s svojimi kandidati so prek Demokratske stranke upokojencev sodelovali na lokalnih volitvah in uspeli, da imajo v občinskem svetu svojega svetnika g. Damjana Petrovčiča,
In kako naprej?
Glavni cilj društva je delovanje na družabnem, kulturnem, rekreativnem in humanitarnem področju. Zastavljen je kar obširen delovni program. Tudi za naprej bo društvo podpiralo vse akcije, usmerjene v to, da se ohrani najmanj sedanja raven vseh pravic pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Še naprej bodo
organizirani izleti, družabna srečanja ter športne dejavnosti, ki naj bodo manj tekmovalna in, toliko bolj namenjena vzdrževanju fizičnih in zdravstvenih sposobnosti. Še posebno skrb pa bo društvo posvetilo socialno -humanitarnemu delu. Gre za pozornost, namenjeno starejšim upokojencem, saj se jih vedno več čuti osamljene, zapuščene, pozabljene od bivših sodelavcev in celo od svojcev. Ti ljudje niso potrebni samo materialne pomoči, ampak tudi tople besede in človeškega odnosa do njih.
Že dolgo si društvo zelo želi in prizadeva, da bi v Logatcu zgradili dom za ostarele. Ne moremo prek tega, da je človek čustveno zelo prizadet, ko spozna, da ni več sposoben skrbeti sam zase, da mora zapustiti dom, v katerem je živel vse svoje življenje. Vsekakor bi bilo to manj boleče, če bi ti ljudje ostali v svojem kraju, blizu svojih prijateljev in znancev. Predstavniki društva so se sestali z logaškim županom g. Brenčičem, ki je z razumevanjem sprejel to njihovo željo in obljubil, da si bo prizadeval, da se vključijo začetni postopki za dom ostarelih v letošnji občinski proračun, vsaj za pridobitev zemljišča in projekte. G. Petrovčič je na konferenci povedal, da je v osnutku proračuna to tudi predvideno.
Upoštevati je treba, da se v Logatcu vedno bolj veča število upokojencev. Konec leta 1994 jih je bilo 1853, t.j. 19% vseh občanov. Društvo šteje 1089 članov oz. 59% vseh upokojencev. V svoje vrste pa vabi vse, ki se še niso včlanili.
Uradne ure so v prostorih društva na Stari cesti 8 vsako sredo in petek od 8. do 10. ure dopoldne. Z vključevanjem novih in mlajših upokojencev bo društvo močnejše in še bolj uspešno delovalo.
Tatjana
Zahvala
Ob izgubi našega dragega
Marja Sperrinija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izraženo sožalje, pomoč, darovano cvetje in sveče. Najlepše se zahvaljujemo dr.Blagici Džaičevi za prvo pomoč, g.župniku Tonetu Kom-paretu za lep pogrebni obred in nagovor, s.Angeliki in Tonetu Lev-ingerju za pomoč ter pevskemu zboru Adoramus. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi.
Zahvala
Ob smrti naše drage
Amalije Cigale
posestnice z Medvedjega brda
se iz srca zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sosedom in znancem. Iskrena hvala dr. Zoranu Vodopivcu za obiske in zdravljenje ob njeni bolezni, g. župniku za lep pogrebni obred, sosedi Marti Pivk za izrečene besede slovesa, pevkam za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo pospre-mili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni.
Zahvala
Ob tragični smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Kolar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepše se zahvaljujemo Policijski postaji Logatec, vsem pevcem, gospodu Francu Kobalu za lep govor, Društvu upokojencev, njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Jožetu Skvarču, ter g. župniku Stanku Škufcu za opravljeno pogrebno svečanost. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Ob boleči izgubi dragega
Borisa Trpina
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, gospodu Antonu Komparetu za obiske na domu in lepo opravljeni pogrebni obred, sosedi Ireni Štirn za poslovilne besede, moškemu kvartetu za lepo zapete pesmi ter osebju Osnovne šole Gor. Logatec. Iskrena hvala Pečjakovim iz Ljubljane ter sodelavcem Pekarne Pečjak za pomoč in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarču, patronažni sestri, osebju Zdravstvenega doma Logatec, zdravnici dr. Šoba in osebju Onkološkega inštituta za požrtvovalnost pri lajšanju težke bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
Zahvala
Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Janeza Trepala
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v tako velikem številu izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ali karkoli prispevali. Zahvala g. župniku Tonetu Komparetu ua opravljeno pogrebno mašo in obred, pevskemu zboru "Adoramus" in gasilskemu društvu. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi najbližnji.
Zahvala
11. aprila 1995 smo se na pokopališču v Dolenjem Logatcu poslovili od naše drage žene, mame in stare mame
Mihaele Kržič
roj. Redek iz Logatca, Stara c. 49.
Zahvalo želimo izreči vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in pevcem Upokojenskega pevskega društva Logatec, ki ste jo s solzami, cvetjem, petjem in molitvijo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Blagici Džaičevi iz Zdravstvenega doma Logatec, dr. Jeršku in osebju bolnice dr. Petra Držaja v Ljubljani, ki so se trudili do njene zadnje ure. Hvala g.župniku za pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, jo cenili in imeli radi.
Vsi njeni
DROBCI DRUŽINSKIH UTRIPOV
Ob svetovnem dnevu družine -15. maju 1995
So družinice, družine, rodbine in skupnosti, navadno ujete v intimo svojega sveta se nerade odpirajo zvedavim očem in pozornim ušesom drugih ljudi. Na naši šoli smo že lani poskušali ujeti drobce družinskega utripa skozi fotografije in pisna razmišljanja otrok o odnosih v družini, pa tudi o odnosih v šoli, kakor jih vidijo sami.
Otroci in Bojana Slokan
OŠ "8 talcev"
Rodbinska razmerja in vezi so pri nas Se zelo močni. Starši skrbijo za otroke, ti spet za njih, ko ostarijo. Nov krog pa se že začenja z vnuki ...
Družina
Družine so nekaj najlepšega, če med starši ni prepirov in si vsi zaupajo. Če tega ni, ne moreš biti srečen. In tam, kjer starši otroe veliko pretepajo, mislim, da ne morejo dobiti zaupanja do staršev.
Pri nas doma smo trije otroci in pride kdaj tudi do prepirov. Mami in ati nas ne tepeta in tudi onadva se ne prepirata in to je meni v največje veselje. Ker mi je vedno, če pridem h kakšni družini in se starši prepirajo, zelo hudo.. Včasih sem jezna, ker je moja sestra deležna več mamine ljubezni. Vendar ne vem, ali je to res ali pa si samo tako domišljam. Zato sem včasih tudi brez razloga jezna na sestro. Naša družina se tika. Zato se mi zdi čudno, ker moja prijateljica starše vika. Moja starša si zelo prizadevata, da nam nudita veliko ljubezni. Kdaj pomislim, če bi se starša ločila. Mislim, da ne bi nobenega več imela tako rada in najmanj tistega, ki bi zakon razdrl. Vendar upam, da do tega ne bo prišlo nikoli. Atiju se nikoli ne odgovarjam, kajti on je tudi manj doma, zato se mamici bolj, ker sva tudi več skupaj. A ne mislim, da je to res vzrok, da se ji odgovarjam, ampak da sem za to sama kriva. In najbolj pa so mi lepi dnevi, kadar smo vsi veseli, in močno upam, da bo takih dnevov čim več.
Mislim, da smo lahko srečni, ker smo taka družina, pa čeprav bi se dalo živeti še lepše. Kdor ima srečno družino, mislim, da je tudi drugače bolj prijeten človek.
Življenje v družni je tudi in predvsem učenje življenjskih veščin in spretnosti: kako se pogovarjali, kako se odločati, kako se postaviti zase....
Oče v družini - jenjegova vloga .še vedno taka, kot je bila pred leti?
Moja družina
V naši družini smo štirje člani. Med seboj se dobro razumemo, čeprav se kdaj tudi skregamo. Največkrat se skregava jaz in moja sestra.
Kadar je deževen dan in smo vsi doma, se kartamo ali igramo monopoli. Taki dnevi so ponavadi kratkočasni, ne pa vedno. Kadar pa je lepo vreme, se navadno raziđemo vsak k svojim opravilom. Ko pa smo spet vsi skupaj doma, si imamo toliko povedati, da bi lahko govorili ure in ure.
Najlepši pa so nedeljski izleti, čeprav jih ni veliko. Moja mama dela v porodnišnici kot babica in ni vsako nedeljo doma, kadar pa je, to izkoristimo in gremo na nedeljski izlet. Taki izleti so v naši družini zelo zanimivi. To je vse, kar vem povedati o svoji družini. Moja družina je taka, kot ni vsaka običajna družina.
Petra Horjak 6.a
Skupne družinske aktivnosti odtehtajo čas, ko so družinski člani vsak po svojih opravkih
'"'imillinn-
Moja družina
Moja družina je malce čudaška. Mama je vedno v službi in pride pozno domov. Očka ni nikoli doma, sestra pa je zelo zaposlena s šolo, tako, da sem večino dneva sam. Prosti čas si krajšam z igranjem nogometa in branjem knjig.
Očka ga včasih malo preveč popije, potem pa mama po domače povedano - znori, in že se vname velik prepir. Mama je malce histerična ženska, sestra ima včasih malo predolg jezik, jaz pa, kot pravijo drugi, nič ne ubogam.
Očka rad nabira gobe in večkrat vztraja, da grem z njim v gozd, a vedno ga zavrnem, ker je ribolov moja največja ljubezen. Mama rada kuha in klepeta s sosedo. Sestra ima pubertetne težave, zato veliko časa prestoji pred ogledalom. Kljub vsemu pa se z njo lahko in odkrito pogovorim.
Šola mi ne dela težav, razen matematike, ki ni ravno moj predmet. To je kratka predstavitev moje družine.
Grdi raček
Klub biti
Večer z Angležem.
Mr. Michael predstavlja britansko otočje
UAA! COOL! Spet nekaj zanimivega v Logatcu. Kdaj pa bo? A, v torek zvečer ob osmih. Prišla sem raje nekoliko prej, da bi si zagotovila sedež. Na presenečenje sem lahko izbirala med petdeset praznimi. Zasedeni so bili le štirje, pa še na teh sta sedela tudi Bojana in Michael. Vsi skupaj (pet) smo bili malce razočarani nad Logatcem in nad odzivnostjo mladih. A kmalu smo na to pozabili, kajti poleteli smo v Veliko Britanijo in obiskali Cambridge, London, Beatle, the Mirror... Bilo je super!
Povratek v Logatec je bil malo daljši; Michaela smo ugrabile in z Bojaninim jugom smo se odpeljali na pizzo. Ob njej se je jezik razvezal tudi nam. Zvedele smo nekaj več o Michaelovem življenju: da je v Sloveniji kot učitelj prek Ministrstva, da je študiral francoščino, kaj mu je v Sloveniji všeč, česa tu ne mara (mehurčkov v pivu)...
Ko smo tako klepetali, sem mimogrede pogledala na uro. Pol enih?! Jutri, ne, danes pa bo treba vstati že ob šestih! Sicer sem oči zjutraj res malce težko odprla, vendar sem doživela preveč lep večer, da bi se lahko kaj pritoževala.
Staša
Koordinacijski odbor društva izgnancev za Ljubljano in okolico vabi ob 50-letnici vrnitve iz izgnanstva 1941 - 1945 na
svečano prireditev
v sredo, 7. junija 1995 ob 14. uri v rekreacijskem centru Mostec Ljubljana - Šiška.
Kulturni program
O štiriletnem trpljenju v taborišču bo govoril dr. Adolf Bibič.
Vljudno vabljeni!
Obvestilo
Občinski svet je sklenil, da Logaške novice izhajajo redno mesečno. Uredništvo zato naproša občasne dopisnike in naročnike objav, da prispevke in naročila poslej oddajo do 12. v mesecu. Novice bodo datirane s 25. v mesecu, raznašale se bodo na ta ali naslednji dan, ko pošta to lahko stori - ob sobotah in nedeljah pač ne.
Uredništvo