SEPTEMBER I I Marija Tolai. + J_S_Stefan. kralj * N 14. poblnk. * J Dan dela J T Lavrencij oiak J ? MaRen, opat 6 ' C Regina I P Mali Smai-en + JJPetwKlaver I? S i5" PO""*- ? i £ Protus ,, i Ime Marije " S Notburpa Q }* £ p°vi5. sv. Križa 15 P Mati 7. ial. + amerikanski Slovenec PRVI SLO VENSKI LIST V AMERIKI 'Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od, boja do zrmgel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vj . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ( Official Organ of four Slovenian Organizations )a NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 176. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 14, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII« HITLERIZEM MORAMO STRETI, PRAV Vojna do skrajnosti, pravi Eden ^kakega miru ne bo, dokler ne bo uničen nacizem, je pov-daril novi član angleške vlade. — Z verolomnim voditeljem nazijev se Anglija ne more več pogajati. London, Anglija. - - Novi pan angleškega vladnega kadeta, Anthony Eden, je imel Ponedeljek zvečer po radio «°Vor, ki je bil namenjen cele-svetu, zlasti pa Nemčiji. V Jem je povda^j to, kar se je reJ izjavljalo in zagotavljalo e v privatnih virih, namreč, ^ bo vsako prizadevanje, da 1 se dala angleška vlada pretvoriti h kakim mirovnim °£ajanjim s sedanjo nazijsko ado v Nemčiji, zadelo na pha ušesa. Prej, kakor bi rislo do kaklih takih razgovo-r°v. bo morala Nemčija strmo-g aviti svojo sedanjo vlado. Govornik je na kratko po-a'> kako resno si je angle-a vlada prizadevala, da bi i>ora Preprečila vojna in se spori br. bo b0 vnali potom razgovorov. Hitler si je nasprotno iz-al silo in za svojo odločitev ttioral trpeti. "Za nas ne več nobenega povratka," je Povdaril Eden. "Z nemškim ^dstvom samim! He nimamo ni-ga spora, toda nikakega kler ne bo nacizem in vse, kar on predstavlja z zatiranjem, krutostjo in prelamljanjem obljub, iztrebi j en z zemlje. To je točka, ki ne dopušča nikakega kompromisa." Med primeri Hitlerjeve ve-rolomnosti je omenil Eden njegovo pogodbo s Poljsko. Ta pogodba je bila sklenjena pred petfmi leti z veljavnostjo desetih let. V njej se je s Poljsko vred obvezal, da ima stanje Gdanska in poljskega koridorja ostati neizpremenjeno do leta 1944. Upoštevajoč to in druge podobne prelomitve pogodb, je nemogoče Angliji, da bi se spuščala še v kaka pogajanja z nazijsko vlado. Angleško ljudstvo, je povdaril govornik, je pripravljeno za zelo dolgo vojno do skrajnega konca, da reši svet hitlerizma in vsega, kar h'itlerizem predstavlja, na kar bo mogoče zgraditi v Evropi novo civilizacijo na podlagi svobode in enakosti za KAZNJENCE UPORABLJAJO ZA DELO Berlin, Nemčija. — Večina jetnikov po nemških kaznilnicah je bila vzeta iz zaporov in se zdaj uporablja za razna dela. Delavcev je v Nemčiji že prej primanjkovalo, .še bolj pa se občuti pomanjkanje zdaj, ko je večina moških morala pod orožje. Tako se uporabljajo zdaj kaznjenci za dela na poljih in cestah. V podobne svrhe nameravajo na-ziji izrabiti tudi poljske vojne ujetnike, katere bodo poslali deloma na polja, deloma v rudnike. KRIZEMJVETA — Riga, Latvija. — V ponedeljek je prispelo semkaj poročilo, da je nemški potni- Poljaki poročajo o zmagah Prodiranje Nemcev se je posrečilo ustaviti, poroča poljski gen. štab. — Druga vest trdi tudi o umiku Nemcev pred Varšavo. —. Poročilo iz Berlina pa povdarja, da utegne biti Varšava v kratkem z avzeta. KANADA POŠLJE VOJAŠTVO Vojaštvo bo šlo Angliji na pomoč. Ottawa, On t. — Skoraj enoglasno, namreč 151 proti 16, je kanadski parlament odbil predlog, da bi se ne smelo po- ški parnik Bremen, ki je po slati vojaštvo na po'rrioč Angli-svojem odhodu iz New Yorka | ii. Na ta način se pričakuje, nega miru ne bo prej, do-'vse. RUMONfJA UTRJUJE MEJO PROTI RUSOM tajinstveno izginil, prispel v rusko pristanišče Murmansk v v Severnem morju. — Berlin, Nemčija. — V bližini Goerlitza se gradi ogo-romno taborišče za vojne ujetnike, v katerem bo prostora za okrog 12,500 mož. Pri delu so zaposleni že ujetniki, katere je Nemčija doslej zajela. — Basel, Švica. — Direktna železniška proga, ki veže Nemčijo in Italijo preko Brenner prelaza, je tako preoblo- ižena s prometom, da se je moral del tovora zaokreniti preko Švice. Kot se ugotavlja, pošilja Nemčija v Italijo pre'mog, od tam dobiva pa živež. k, or tlU: Bukarešta, Rumunija.—Ka-< se ugotavlja, pošilja ru-v Jttska vlada močne oddelke (■e^aštva ob reko Dnjester, ka-Q,a loči Rumunjijo in Rusijo. ^ e*iem se tamkaj tudi stalno strelski jarki in se druge utrdbene priprave, ^ake novice je prejela vla- ie da se je odločila za ta ko-1 se ne ve. Zdi pa se, da P^jela migljaj, da utegne gabiti Rusija sedanjo evrop- *aj zmedo in si priboriti na- Sv °zemlje, ki ga je morala j.°Ječasno prepustiti Rumuni-8Vo. Doslej ni imela Rumunija %Je rne-'e naPram Rusiji po-£ zavarovane in je posve-a skoraj vso svojo pozor-k mejam naprain Ogrski in ?ariJi- Z intenzivim delom stiti. Tudi drugače je Rumunija docela pripravljena za vsako 'rrforebjtno silo. Koncem 'zadnjega tedna je proglasila delno mobilizacijo, s katero je dobila pod orožje okrog 750,-000 rezervistov. Izdelani so tudi podrobni načrti za slučaj aeroplanskih napadov, kakor tudi za izselitev otrok iz Bukarešte v slučaju potrebe. Kljub tem pripravam pa je rumunska vlada odločena, da bo preprečila vse, kar bi jo utegnilo zaplesti v vojno. Med drugim je bila v to svrho izdana prepoved, da se ne sme izražati nikaka kritika proti kaki tujezemski vladi ali nje voditelju, in se tudi ne smejo vršiti nikake demonstracija za da bo šlo preko Atlantika v Anglijo za začetek kakih 40,-000 mož. V torek je parlament odobril tudi razne izjemne davke, s katerimi se imajo pokriti stroški za vojevanje; proračun za te stroške je določen na 100 milijonov dolarjev. -o- VOJNA MODERNIZIRALA BERMUDO Hamilton, Bermuda. — Evropska vojna je im'ela neposredno za posledico, da je Bermuda otočje, ki predstavlja eno angleških posesti na Atlantiku, odpravilo dve od- Budapesta, Ogrska. ..— Iz generalnega štaba poljske armade je bilo v torek izdano poročilo, v katerem se trdi, da je odločni odpor Poljakov uspešno ustavil prodiranje Nemcev na celi črti. Dalje omenja, da se nadaljujejo srdite bitke ob reki Bug, ki teče od vzhoda proti zapadu kakih 20 m;ilj severno od Varšave. Isti dan se je z varšavske radio postaje poročalo, da so poljske čete prisilile Nemce k umiku od oblegane Varšave in o tem umiku se je povdarilo, da pomeni preokret za celi potek vojne na Poljskem, češ, da je zdaj poljska armada zavzela trdne pozicije, ki jih bo lahko tudi branila. Poročjilo pa, ki prihaja iz Berlina, ve povedati ravno nasprotno, namreč, da so Nemci ponovno predrli poljske obrambne linije vzhodno od Varšave, kar pomeni, da utegne nemški pritisk od severa povzročiti popolno obkolitev mesta in ga prisiliti k poda;]i. V pasu, M se razteza od Varšave proti zapadu do me- Iz Jugoslavije Nevaren požar v Radvanju pri Mariboru, ki je napravil veliko škodo. Baje je zažgala zlobna roka. — Lep uspeh obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano. —< Smrtna kosa. — Nesreče in nezgode. redbi, ki ste kaj malo spadali v moderni čas. Ena od teh je sta Poznanj, se še brani kakih JSa zdaj zamujeno nadome-! eno ali drugo stran cev Zapečatenem vlaku preko anglije ublin, Irska. 50 Nem- <}0|\ Kl so prebivali tukaj, je j0 M1o dovoljenje, da se sme-^ Preseliti v Nemčijo. Angle-\'c? Vlac*a jim je dovolila pre-W sk_Qzi Anglijo, toda pod t v tfnimi okoliščinami, nam-sk ' kodo smeli potovati vj!?4 deželo v zapečatenem Sk U- vojaško stražo. je odpotovala zadnji h0[ledel.iek in jo je pred od-Prišel pozdravit tukaj-kak Uemški Poslanik. Irska je, b.al°r znano, proglasila nev-amost. ITALIJANI MORAJO KROTITI JEZIK Rim, Italija. — Italijanskemu ljudstvu ni dovoljeno javno debatirati in razpravljati o mednarodni situaciji, in še predvsem ne o tem, kako vlogo igra, ali bo še igrala Italija.11 Mussolini je posvaril prebivalstvo, naj se drži svojih poslov, naj dela in drži jezik zal zobmi,, in isto svarilo se v POKAZAL NENAVADEN PATRI JOTIZEM Vicksburg, Mich. — Neki tukaijšnji tovarniški delavec, po imenu Frank Rusoti, je bil povabljen od Ameriške fegije, naj kot častni gost prisostvuje njeni konvenciji, ki se bo vršila v Chicagi od 25. do 28. septembra. S tem mu želi izraziti Legija priznanje za njegov vzorni patrijotlzem. Ta mož je bil od italijanskega konzula obveščen, da mu je v Italiji umrl njegov oče in mu zapustil veliko premoženje. Ako pa hoče to premoženje podedovati, se mora preseliti v Italijo in se odpovedati ameriškemu državljanstvu. In kaj je Rusoti odgovoril ? Tole: "Ne bom storil tega. Raje sem delavec v papirnici v Vicksburgu kakor pa kralj v Italiji. Preveč visoko cenim svoje ameriško državljanstvo, da bi zapustil deželo, ki mi je dala priliko, da sem si pridobil delo in dom." bila prepoved, da se na otočju ne sme uporabljati nikako motorno vozilo. Na pritisk go-vernerja pa je zbornica zadnji ponedeljek odobrila,da se sme tekom vojne voziti avto in podobna vozila. Drugi srednjeveški za'kon je bil ta,da se žen- ca. Tudi tega ima governer skam ne dovoli volilna pravi- zdaj praivico preklicati. pet poljskih divizij, ki so v resni nevarnosti, da bodo odrezane in ujete, ako se jim ne bo posrečil umik skozi ozki prehod. DVA KRITIKA PRIŠLA V VLADO ZALOGA SLADKORJA SE ZVIŠA Washington, D. C. — Da zaustavi porast cenam slad-korj u, ki se je pojavila zadnje dni, je predsednik Roosevelt v ponedeljek izdal proglas, s 'SiR! katerim se bo ogromna množi-listih ponovno in ponovno pov-'na sladkorja, ki se je doslej darja. Zadnji ponedeljek so bili iz mesta Genoa odpravlje- zadrževala v skladiščih kot previšek nad kvoto, postavila ni trije moški v konfinacijo' na trg. S tem bodo ljudje vi TE AMER. SLOVENCA' zaradi razširjanja raznih go voric, in neki četrti je bil iz istega vzroka izključen iz fašistične stranke. deli, da ni nikake nevarnosti, da bi zmanjkalo sladkorja, in ga bodo prenehali kupičiti doma. Težko prizadeta posestnica Maribor, 21. avg. — Komajj so se stanovalci Razvanja oddahnili, ko je pred tremi leti bil na poslu zloglasni požiga-lec Lubanjšek, ko je vedno vsako soboto, ali nedeljo gorelo kakšno gospodarsko poslopje ali stanovanjska hiša, že so se pričeli zopet vznemirjati, ko je včeraj zagorelo gospodarsko poslopje posestnice Po-šingerjeve v Razvanju. Ko so Lubanjšku dokazali sedem požigov, je bil obsojen na dve leti robi je. Potem, ko je Lubanjšek prišel iz zaporov, je nekaj časa miroval, kaže p'a, da je sedaj zopet pričel z delom, kajti od snočnjega požara, ki je izbruhnil v Razvanju na gospodarskem poslopju posestnice Teje PoŠingerjeve,Lu-banjška ni nikjer najti in je najbrž izginil nekam na Pohorje, kjer se potika. Okrog 23 zvečer je na omenjenem gospodarskem poslopju iz* bruhnil požar, ki se je takoj l-azširil tudi na hlev in na ostale objekte. Zgoreli sta dve poslopji, ki sta bili zgrajeni šele pred tre'm}! leti. V hlevih je zgorelo 19 svinj, med temi tri, ki so bile stare že tri leta, 84 kosov perutnine, vsa krma, vsi poljski pridelki in pa poljsko orodje. Škodo cenijo na 180.000 din. -o- Lepi uspehi slovenskfh obrtnikov Ljubljana, 20. avg. — Letošnja šesta obrtna razstava v Št. Vidu že po svojem obisku in po zaključenih kupčijah dokazuje, da je najboljša in najlepša od vseh razstav, kar so jih doslej šentviški obrtniki priredili. Posetoen uspeh po-menja letošnja razstava za šentviške mizarje, ki so s svojimi izdelki zavzeli najmanj 5 tri četrtine vseh razstavnih i prostorov. Šentviška mizarska ' obrt je že v zadnjih letih zaslovela daleč čez meje Slovenije in so bila vedno bolj pogosta naročila, ki so prihajala z juga naše države. Ta razvoj je razumljiv sam po sebi, saj je šentviška obrtna razstava izločila vse prekupce in tako omogočila neposredne stike proizvajalcev z interesenti. In prav kupci iz južnih delov naše države so bili do zadnjih let navajeni mnogo višjih cen za t a k o prvovrstne izdelke, kakor so jih sposobni izdelati šentviški mizarji. Posebno ugodno pa se je letos obnesel čas razstave. Saj je bil veličastni gasilski kongres prav v času, ko je odprta šentviška razstava. To ugodno priložnost so izkoristili mnogi udeleženci kongresa, ki so prišli iz najbolj oddaljenih banovin naše države ter si ogledali razstavo. Mnogi od teh so tudi navezali poslovne stike, pri izdelava izdelkov. Zločin ženske Krojaškemu pomočniku Iva, nu Klemaru v Osjeku, stare, mu 51 let, je pred dvema me-secem'a umrla žena, nakar se je preselila k njemu njegova svakinja Marijana Marinovič, ki mu je gospodinjila. Marijana je hotela, da bi jo Ivlemar poročil, vendar vdovec o tem ni hotel ničesar slišati. V sredo je med njima prišlo do prepira, v katerem je M atrij ana zlila Klemarju v oči steklenico sode. Klemar je od silnih bolečin padel v nezavest, Marijana pa je odšla v sosedno sobo, kjer je spila drugo steklenico sode. Oba so prepelja-. li v bolnišnico, vendar je Ma, rijana že umrla, Klemar pa bo oslepel. -o- Nesrečen padec Hude notranje poškodbe je dobil 48 letni delavec Albin Jager, ki je v Ljubljani padel s kolesa. Morali so ga odpeljati v bolnico. -o- * i,: Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Vinko Guček, sin posestnika iz Trnovelj pri Škofiji vasi star 28 let. — V Ljubljani je umrl Jakob Zupančič, upokojeni gimnazijski profesor rojen leta 1881 na Selu pri Šmartnu. Služboval je v Gori ci, Novem mestu, Ljubljani in Mariboru. — V celjski bolnici je umrl Josip Mavh, sin posestnika iz Rakovelj pri Bra-slovčah star 25 let. Nesreča Več reber si je zlomil 44 letni posestni Ivan Kovše iz Nove cerkve, ko je padel z voza, s katerim so zdivjali splašeni konji in ga prevrnili. -o- Dva padca Na Rakeku se je težko poškodoval pri padcu Janez Me-zej. — V predilnici v Tržiču je padel z droga električne napeljave 39 letni zidar Ivan Kranjc. Oba so pripeljali vj ljubljansko bolnico. Kača V bolnišnico v Slavonskem Brodu so nedavno pripeljali kmetico Marico MarkoviS iz Gornjega Kakara. Marica je obirala slive, pa jo je pri tem pičila strupena kača;. V par minutah je bila žena že nezavestna. Zdravniki nimajo upa nja, da bi mogla/ ženska še okrevati. t »! Nov most Kakor poročajo iz Maribora, ibodo začeli graditi nov most na banovinski cesti Polj-čane — Ptuj čez Ložnico v Pečkah. Dosedanji leseni most je popolnoma strohnel. Novi Min. predsednik Chamberlain je ob izbruhu vojne reorganiziral angleško vlado, in sicer tako, da je sprejel v njo svoje prejšnje oponente, s čimer vlada bolj predstavlja narodno edinstvo. Slika kaže dva taka kritika, ki sta zdaj „„ K{i. „ji„x„;„ x„ •__. v . v . . . . . v vladi; na levi je Winston Churchil, novi vrhovni poveljnik admiralitete, so one oaiocujoce iz- most do iz zeiezobetona m bo na desni pa Anthony Eden, ki je postal minister za dominijone. 'n^Vn <'" c^H^v.« mo ooc ji----: — veljal 468.336 dinarjev. XTlSM KM' Hi" H-'!'-"**-* In«-Twi R*« U. if kv « »•»> »»"I »■!«• «*»"»' IfUTED FEATURE HYWU1UATI-.. iKU'l Amerikanski Slovenec AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. septembra!^ Prvi in najstarejši slovanski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedeli, pone-Jeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ......----------------------------$5.00 Za pol leta _______________________________2.50 Za četrt leta .................................. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za cclo leto ______________________$6.00 Za pol leta_______________3.00 Za četrt leta ...........................1.75 Posatnezna žtevjjka ....................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerioat Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING OO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year Por half a year 2.50 For three months _____________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________________$6.00 For half a year_____________________3.00 For three months _________________ 1.75 Single copy .....................................- 3c in branili skupno slovansko stvar, so še sami udrli v češko hišo skozi zadnja vrata in vzeli Tešin. Tedaj so rekli Poljaki, da so to storili, predno Tešin vzamejo Nemci. Bogme je bila to slaba politika in Poljaki to zdaj bridko čutijo. Zapisali smo tedaj, pa zopet zapišemo: Združeni Slovani 6i nekfij- šteli. Posamezne bodo Germani ene za drugim pohrustali. Koliko gorja bi si Slovani prihranili, če bi imeli glave ob pravem času na pravem koncu___ Jugoslavija je močna, kadar so v njej močno povezani Srbi, Hrvatje in Slovenci. Kako močna bi bila še le Sla-vija, če bi bili v njej močno povezani vsi slovanski narodi. Slovani bodo močni, kadar bodo združena slovanska srca, kadar bo čutilo zadnje slovansko srce tisti zanimivi odgovor Črnogorca, ko je odgovoril na vprašanje, koliko jih je: "Nas in Rusov je 160 milijonov!" Yes, kadar bo za vsakim Slovanom stalo 160 milijonov slovanskih src, takrat bo slo vanstvo močno. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —- Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne,vrača._ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vatikansko glasilo o sporazumu v Jugoslaviji ^r- _________ Glasilo svete stolice "Osservatore Romano" prinaša v svoji številki od 10. m. m. na prvem mestu svojega političnega pregleda daljši članek o vprašanju sporazuma. Pravi, da stoji Jugoslavija pred temeljito izpremembo notranje politike, ki bo imela za posledico ne samo notranjo okrepitev državne skladnje, ampak bo lahko tudi bolj določno opredelila zunanjo politiko države, ki more imeti naravnost odločilen vpliv bodisi na podonavskem sektorju, kakor na Balkanu. V bistvu je — pravi "Osservatore Romano" — kompromis med Srbi in Hrvati že sklenjen in je bil v zadnjih dveh mesecih samo nekoliko preredigiran od strani strokovnjakov, ki sta jih imenovali obe stranki. Sporazum bo predstavljal kompromis med potrebami edinstvene države in avtonomističnimi zahtevami Hrvatov. Dočim je Belgrad še nedavno smatral centralizem kot neobhoden pogoj ohranitve državne enote — ker je jugoslovanska država pač mlada — so sedaj mnogi svetovni dogodki to stališče izpremenili. Posebno usoda Ceškoslo vaške je tako Srbe kakor Hrvate prisilila k resnemu pre misleku, da li sta njuni nasprotni stališči pravilni fn na obeh straneh je dozorelo spoznanje, da manjši narodi danes ne morejo ostati neodvisni, če niso složni. Sodelovanje med raznimi narodi, ki so si pa v več ozirih sorodni, je edina možnost uspešnega odpora nasproti vsaki zunanji nevarnosti. V takem primeru se vsiljuje načelo kooperacije v okviru nekega državnega edinstva, ki ne sme biti preveč togo, ampak nuditi vsakemu popolno možnost narodnega, političnega in kulturnega razvoja, koordiniranega v občo korist države. Res je, da taka kooperacija zahteva obojestranskih žrtev, toda Češkoslovaška je dokazala, da te žrtve ne tehtajo veliko spričo žrtve, ki jo pomeni tuji jarem. Najvišja korist Jugoslavije torej terja zadovoljitev hrvatskega avtonomizma, dočim so Hrvati uvideli, da je treba zapustiti skrajna stališča in se urediti v odgovorno vodstvo in sodelovanje s celokupno državo. Pri sporazumu sta bili dve veliki težavi: 1. kako točno določiti in zagotoviti sodelovanje Srbov in Hrvatov v celotnem državnem organizmu; 2. kako določiti meje hrvatske avtonomije. . Prvo vprašanje se je rešilo z načrtom vladne formacije, v kateri bi bili seveda tudi Hrvati. Toda ne gre za navadne koalicije med Hrvati in vladno stranko, ampak za vlado, v kateri bi se sporazum ali sprava vseh elementov izrazila v kabinetu pomembnih osebnosti. Kar se tiče drugega vprašanja, pa je bilo odgodeno na bolj ugoden čas, v kolikor se tiče spornih krajev, glede katerih je takojšnja rešitev n&mogoča oziroma neoportuna. Posebno Bosna povzroča velike težave. Ekstremisti na obeh straneh zahtevajo, da se priključi k eni oziroma k drugi strani. Zmerni elementi, kateri se zdi, da prevladujejo, smatrajo kot najbolj pravilno razdelitev Bosne med Srbi in Hrvati. So pa tudi taki, ki jih tudi ni malo in ki menijo ter z dobrimi razlogi branijo tezo, da je najboljše iz Bosne napraviti avtonomno Zemljo. Končno pa so sklenili, da bo zaenkrat najbolje, če se hrvatska avtonomija omeji na obstoječe savsko in primorsko banovino. Ta kompromis je bil tako. skrbno dosežen, da je javnost več ali manj na obeh straneh nanj pripravljena in zato bo ta kompromis gotovo izhodišče za utrditev državne strukture Jugoslavije. Angleži in Francozi plačujejo zdaj zelo drag račun za svojo popustljivost in neprevidnost, v kateri so dopustili, da je Hitler zrastel do take moči. Angleži so poznani kot zviti in prefrigani v svetovni politiki. Da so Nemčiji napovedali vojno, so dobro vedeli zakaj so jo napovedali. Anglež se ne da rad potegniti na led. Tak osel Anglež ni. Račun za zmago pa bo drag. Ko so imeli posvetovanje v Solnogradu blizu Hitlerjevega poletnega bivališča, so sklenili Nemci in Italijani dogovor, da bo Italija podpirala Nemčijo pri zahtevi Gdan-ska in koridora do Vzhodne Prusije. Nemčija je obljubila, da bo podpirala Italijo glede Džiboutija v Abesiniji in glede drugih točk v Sredozemlju. Kako bodo računi izpadli, pokaže bodočnost. TO IN ONO IZ CHICAGE Chicago, III. V slovenski cerkvi sv. Štefana se vrši 40 urna pobožnost ali tridnevnica,češčenje Presv. ReSnjega Telesa. Začela se je v sredo in se bo končala v petek 15. sept. Večer s procesijo. Vsak večer je angleška in slovenska pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. Po pobožnosti in pred pobožnostjo prilika za sv. spoved. Rojaki iz Cicero, Berwyna, z North Side in drugih krajev Chicage iskreno vabljeni k udeležbi. Te dni sta nastopila svojo duhovniško službo pri sv. Štefanu novo gospoda nam vsem dobropoznana in priljubljena preč. g. P. Edward Gabrenja, kot župnik in preč. g. P. Leonard Bogolin, kot pomožni župnik. Preč. g. župnik P. Edward Gabrenja jo že preje več let deloval pri sv. Štefanu kot kaplan in je zlasti priljubljen med našo mlajšo generacijo, kakor tudi med starejšimi. Isto je dobro poznan vsakemu naš novi pomožni župnik preč. g. P. Leonard Bogolin, ki je sin naše naselbine in župnije iz znane ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Antona Bogolina na 22. cesti. Oba gospoda sta navdušena in delavna duhovnika, ki bota med nami storila vse kar v njihovi moči, da se dvigne še bolj versko, pa tudi narodno življenje kolikor mogoče. Zato kliče slovenska naselbina v Chicagi obema prav prisrčno dobrodošla in pozdravljena med nami! Bog z Vam'a! Leto se bolj in bolj prebeša, solnce pa že počasi obrača svojo gorko glavo proti jugu. Jesen je že tukaj, kmalu se bo začelo jesensko in za tem zimsko življenje. Za jesenske in zimske dneve bo treba zopet naši mladini raznega športa znotraj v dvoranah itd. Pa tudi za odrastle bo treba raznih športnih gibanj, kot keglanje itd. Nekaj zadnja leta, menda ne samo pri nas v Chicagi, zdi se da tudi drugod bolj in bolj pogrešamo dobrih oder-skih priredjtev. Take le naselbine kakor je recimo Chicago, bi morala prirediti z uspehom vsaj ene dve dobre oderske prireditve. Ene dve dobre slo< venske igri bi zelo prav prišle. Moči je na razpolago dovolj. Zdi se le, da bo z učenjeto več težave. Res je to. Z učenjem so velike žrtve, toda zopet moramo vedeti, da brez žrtev pa ni * Mary Gosar, vsi iz Jjaj- na. — Za prijazni obisk lepša hvala! Mr. Jos Gersich se og^ iz Minnesote g ker človeku se zdi, da le za ® kovice se danes celi svet za-]ltr«, vse drugo je sedaj le ma-e,1kostna stvar. V časopisih — ^ska, na radiu — vojska, v govorih — zopet vojna. Meni sem pa kot za navržek do-v)a se največji strah, ker sem 1(1®la enega "dedca" viseti na lvi. ki je bila razpeta čez uli-^ Ko sem se iz tega miriutne-]U strahu opomogla, sem dogna-^ da so Poljaki obesili slamna-. &a Hitlerja — Sicer, ko se oddava žalostna tragedija v Ev- • ko se izžema srčna kri po- * ^ajoči Poljski, se človeku vidi *a brczpomočna šala neumest- ali se splača biti So-nik svojega življenja? In vendar to kar smo, kadar si celi svet nadene obleko sovraštva. Le da globočina zemskih težav in prekucij in globlja od globočine božjega usmiljenja je, ki nas vzdržuje pred sesutom. Svet je in bo potreboval voditeljev in — recimo — srednji svet, na katerega se vedno najlažje zida prihodnost, je najbolj razočaran takrat, če uvidi v svojem idealnem voditelju čolnarja, ki plove naprej, pa — gleda nazaj. In ker je teh dovolj ravno v današnjih časih, _ pa imamo ognjenik, ki bruha lavo sovraštva po celem svetu. Zapisala sem v začetku: celi svet govori le o vojni. Vendar se pa naša življenja ne morejo zaustaviti le ob vojski, naprej moramo in se vživeti v znatne in neznatne potrebe našega življenja. Peljali smo se na Labor Day na sv. Goro v Wisconsin. Bilo nas je lepa, prijazna družba, tudi č. g. pater K. Zakrajšek med nami. Odrinili smo krog 6. ure zjutraj in par minut pozneje se je že razlegalo po vzhodni Cer-mak ulici slovensko petje, Ange-ljevo Ceščenje. To je bilo za začetek našega romanja. Potem se je seveda razmotrivalo še o vojni in'tudi veselih dovtipov ni manjkalo. Kako le bi, ko *ia je bil največji avtobus napolnjen s Slovenci do zadnjega kotička. Brez vsake nevarnosti smo dospeli na Holy Hill okrog 10. ure, kjer smo že našli dosti Slovencev, še več pa Slovakov. Kmalu za nami pa so začeli prihajati avtobusi in avtomobili, polni Slovencev, od vseh tamkajšnih bližnjih slov. naselbin. Videli smo tam Slovence iz Jolieta, Waukegana, Sheboygana, West Ailis, Milwaukee, Racine, Keno- zato, dasi ločeni po daljavi, po gotovo Mr. Tumb? skorajžil), morju, pa hitimo združeni po|dalje v go Chicag0 (Nežka, do-Mariji k Jezusu, da po Njej nas bro M bi,0 da b- ge zčpet enkrat On usliši, ko jokamo za pomoč, ko se razkosava naša slovenska ziemljica. Očetje nam niso bogastva zapustili, zapustili so pa slovensko zemljo, za katero so svojo kri prelivali. Nam, ki smo morali po svetu, nam je dana dvojna naloga: stati ob strani državi, ki nas je za svoje sprejela, in obenem pomagati naši rod- ni očetnjavi, ker je naše pomoči potrebna. Brez molitve, brez zaupanja v božjo pomoč se obojne bode dalo doseči. Zato ne zapustimo Marijo, da nas Ona ne bo zapustila. — Gospod so končali z besedami: izpolnujem naročilo Brezjanske Matere: otrok, ne pozabi, da me je tebi moj Sin izročil: sin, glej tvoja Mati —. Po maši so bile takoj pete lita-nije in blagoslov. Lepo so peli West Alliški pevci pri cei'kveni pobožnosti, pri litanijah se jim je pa cela cerkev pridružila, saj so takorekoč pevci nas povabili in navdušili k temu s znano: Za-pojmo na glas, Mariji na čast: Marija Devica, nebeška Kraljica, le prosi za nas. Po končani cerkveni zares lepi pobožnosti, ki je trajala dve ure, smo se v veselem razpoloženju pozdravljali s znanci in ko smo se še vsak posamezno poslovili od Marije v tej lepi romarski cerkvi, smo polagoma začeli pot doli z griča. — Tu je bilo tudi več slik povzetih od skupine chicaških romarjev in kdor od romarjev bi je želel imeti, naj se pri meni zglasi. V Milwaukee in West Allis jih pa bom poslala prav kmalu. Naj še tu omenim, da Mr. Joe Arh in družina pozdravljajo vse chicaške znance in prijatelje. Domov smo se Chicažani pe ljali v smeri proti Burlington, Wis., ker so naši romarji hoteli obiskati in si ogledati tam St. srečali, ali ne?) in Joliet (ko bi sopotniki lanskega izleta pripeljali svojo družbo v Lemont, bi gotovo Patru Johnu medu zmanjkalo), in da pa moji Co-klarji in Vrhničani ne bodo izostali, sem pa kar gotova. Gospod John pravijo: o da bi na ta dan letos še enkrat vsa pota vodila v Lemont. Slovenci iz bližnjih oko- ra ženica povedala: če se prehla-diš, vzemi takoj prvi dan, pred-no greš v posteljo, šalco vročega mleka, kateremu primešaj veliko žlico medu in žlico putra. To vroče spi j, se dobro pokrij in — pomagalo ti bo. (Mm, upam, da ne bodo tega naši g. zdravniki čitali.) Te dni sem sprejela iz Cleve-landa od Mrs. Tutin en dolar za hromega dečka v Borovnici. Bog plačaj, Mrs. Tutin. V kolikor se mi bo nabralo bom pošiljanje tako usmerila, da bodo tam dobili to pošiljatev malo pred božičnimi prazniki. Pozdrav vsem in na svidenje v Lemontu prvega oktobra! POLICISTI — BOGOVI Policijska patrulja je prišla v zadnjih mesecih v doslej še neraziskano ozemlje Nove Gvineje. To ozemlje so hoteli ob tej priliki kartografirati in prefotografirati za avstralske geografske zavode. Izbrali so najboljše uradnike in najpo-gumnejše člane domačinske policijske čete. Vse je šlo dobro toliko čas'a, kolikor so domači rodovi, ki dotlej še niso bili videli belega človeka, smatrali obiskovalce za bogove, ki so priredili izlet na zemljo. Toda domačini so te "bogove" natančno opazovali podnevi in ponoči ter so jim postali nevarni, ko so uga(nili, da živijo prav tako kakor vsi drugi ljudje. Navzlic temu je policijski odpravi uspelo, da se je brez večjih izgub rešila iz nevarnega položaja. XIX. ŽIVI, VMRJE BREZ DNARJA Ljuba Filomena, da si mi zdrava! Mogočen je Bog v svojih delih tudi v delih človeškega razuma se kaže velik. Dela človeškega uma, če so dobra, so tudi božja dela; Bog se kaže v njih velik : "velik v modrosti, da je človeku dal tak razum; velik v mogočnosti, da človek take reči naredi. Toda najmanjše božje delo je bolj modro narejeno, kot vsi človeški stroji, kot vse človeške umetnije A z vsemi umetnijami ljudje zemlje ne bodo spremenili v raj; bi jo, če bi Boga čez vse ljubili, bližnjega pa kakor sami sebe. Vsi pripomočki so od Boga dani, da bi precej dolino sol za spremenili v raj, le ene reči primanjkuje, to je ljubezni do Boga in do bližnjega; te manjka .. . Vse bogastvo ne stori bo- ozdravljenci večkrat hvaležne izkazali z lepimi darovi, a on je vse to porabil v dobre namene, češ, da tega ni zaslužil: tako n. pr. je vse stroške za napravo nove strehe na cerkvi nosil sam (1619 gl. 42 kr.). Prav v tem pismu omenja, da je revnim misijonarjem odposlal nekaj nad 100 gl. Marsikateremu je poleg telesnega zdravja podelil še kak dar. Prim, o tem "Zg. Danico" I. 1891 z življenjepisom H.-ja. Nato govori H. o kraju, kamor bi rad šel uživat pokojnino in imenuje neki kraj, kamor je sicer lahko šel, a ne gre, ker še je že nekdo izrazil o njem: ta bo spet eden, ki bo brez noža ljudi drl; pa tudi zato ne gre tja, ker so tam rezarji, a od devet rezar-jev je deset pijancev!!) . . . Neki Avstrijec bi rad kupil graščino Zavrh. (V župniji Dole pri Litiji; ta graščina je sedaj že v razpadu.) Tam je na gatinov bolj srečnih; pri vsem |samem .kapela v gradu, lep kraj, bogastvu so bogatejši tudi za ta daleč od mesta; tam bi najraje lic, pa dajmo priti v Lemont v čast božjo in če pa pokupimo pri gospodu Patru Johnu ves med ki ga bodo imeli na razpolago, bo to romanje združeno z gmotno pomočjo, ker je pomoč potrebna. Samostan bode tudi že preccj dovršen do tistikrat, gotovo bo zanimivo si ga ogledati. Kmalu bo tudi zima tu, bomo takrat pa — za pečjo. Zima pa bo kot običajno, prinesla prehlaje nja. In — ali veste da je pravi med na vso moč dobro zdravilo zoper prehlajenje? Meni je sta- Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. DENARNE POŠILJATVE j nakazujemo za Jogoslavijo, Ita-i j lijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30_______i— 100 Din Za $ 4.50____________ 200 Din Za $ 6.60____________ 300 Din Za $10.25_____________ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00...............2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30___________ 100 lir Za $12.00________ 200 lir Za $29.00_______ 500 lir Za $57.00___________1000 Ur Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICE 1849 W. Cermak Road. CHICAGO. ILL. GEORGE F. BARRETT Načelnik republikanske stran ke v 21. wardi v Chicagi svet revni, če nimajo pobožnosti. Jud Rotšild na Dunaju je bogatejši ko cesar, pa ni srečen. Povabil je Rotšild gospodo na pojedino, in neki siromašni uradnik je vzkliknil in rekel: "Koli--ka sreča!" Rotšild: "Saj ste vi bolj srečni ko jaz!" Uradnik: Kako to?" Rotšild: "Vi ste zdravi. Ali ste videli koliko sem jedel? Nekaj jedi že po svoji veri ne smem jesti; in še od teh jedi, kolikor mi jih je moja judovska kuharica pripravila in jih smem jesti, koliko sem jih pa jedel?" — Tako je; bogatemu bolniku tudi zlata postelja nič ne pomaga, zdravje je največje bogastvo. Naj je kdo kralj vsega sveta, zdravja ne more kupiti, če ga Bog ne da; miru srca, miru vesti tudi ne; strahu pred smrtjo in onim svetom si tudi ne prežene; pobožnosti tudi ne da, zadoVolj-nosti tudi ne, dobrih otrok zakonskih tudi ne, ljubezni med zakonskimi tudi ne in še več reči ne. Srečen na tem svetu je, kdor ima živež, obleko, stanpva-nje, dobro ime in upanje, da po smrti pride v nebesa. Pomoček za to srečo pa ima vsak človek, če ga hoče rabiti, in ta je: če skrbi, da si pobožnost pridobi, kar je ljubezen do Boga in do bližnjega, potlej mu pa Bog tudi da toliko časne sreče, kolikor mu je za nebesa potrebno, koristna ali vsaj neškodljivo . . . Ljubezen do Boga čez vse velika se pa razodeva v ljubezni1 do bližnjega .. . Bogu ne moremo nič dobrega in nič hudega storiti, Bog je popolnoma srečen ... pa on pravi: Če meni ne moreš nič dobrega storiti, stori mojim otrokom; in to je tako sprejeto, kakor njemu samemu storimo. (Da razloži H. svojim sorodnikom, kako malo jim more v denarnem oziru pomagati, pripoveduje nato, kako duhovnik potem, ko je prejel sv. mašniško posvečenje, tako rekoč umrje za svoje sorodnike; za te je bolje, da jim duhovnik odmrje, kakor da bi tanje živel; pač pa jim lahko mnogo pomaga zlasti z daritvijo sv. maše, bržkone več kot potlej, ko» bo v nebesih. Nato navaja H. svoje redne dohodke in izdatke na župniji, iz česar se vidi, da mu niti toliko ne ostane kot hlapcu ali dekli. Ko je prišel na Primskovo, je imel celo dolg, a ga j $ pošteno plačal. K temu bi bilo dostaviti, da so se mu sicer preživel v pokoju svoje dni, če je božja volja. Živel bi od svoje pokojnine, prostora bi bilo v gradu zame dosti. Peljal sem Avstrijca tja, da vidi graščino. Pa so že ponekod govorili: gospod je šel graščino kupovat; to je bogat, v sedmih blagajnah ima ^enar naložen. Take boga: tije se še ni videlo na Primsko-Vem in je več ne bo. Jaz pa pravim takim, da imam več tisočakov kot Rotšild na Dunaju . . . (V resnici se na H.-ja brez pretiravanja morejo obrniti besede Prešernove: "On živi, vmrje brez d'narja.) Zdrava bodi in Bog te obvaruj! Na Primskovem, 25. 7. 1889. (Dalje prih.) -o- BODOČNOST PRIPADA DEMOKRACIJI " BliVši prezident ČŠR dr. Be-neš je predaval v Cambridgeu o politiki, kakor znanost in o problemu vodstva. Mnogo ljudi ni dobilo prostora v predavalnici in so morali namestiti zvočnike, ki so prenašali Be-nešev govor na prosto. Beneš je poudaril, da je gost v Angliji in se zato noče vmešavati v aktualna vprašanja. Nato je dejal, da je treba podvreči kritiki prakso, procedure, sredstva in metode evropske demokracije. Demokratski politiki pogrešajo po sodbi dr. Beneša'vere v lastna načela trpe pa tudi na pomanjkanju smelosti in potrebnega znanja. Namesto da bi svoje teorije pretvarjali v dejanja, o njrh sajmo ^ilizofirajo. Navzlic temu veruje dr. Beneš, da bo na koncu zmagala demokracija. -o—'— Predstavite vašim prijate-Ijem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da so nanj nt ročel niiMiiiiiMiHiilPiiiHimwflinMMiHiiaiaiic, Mr. George F. Barrett, je prominentni odvetnik v Chicagi in vodja republikanske stranke v 21. wardi mesta Chicaige. Te dni je objavil vest, da bo kandidiral Za generalnega državnega pravdni-ka (Attorney General) v državi Illinois. Njegovo kandidaturo podpirajo vsi vodilni republikanci redne republikanske stranke. Mr. Barrett je sin znane družine Charles Barret-ta, ki 'biva že dolgo vrsto let v 21. wardi na 22 cesti. Pregleduje oci in predpisuje očaln 23 LET IZKUŠNJE DR. JOHN J. SMETANA I OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenua Tel. Canal 0523 Uradne ure: rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. iiMBiuiniiiaiiiiiBiuiiniiiiaiiiiuiiiiaiiiiiBiiiiiauiiiaiiiiiai? ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornado in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefona: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK . "j; . •) 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HlS. Strah <6 MZjTn irlSSS; AMERIKANSKI SLOVENEC četrtek, 14. septembra 19&L tl> ftgjj Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. Ilaunig MORI JE NASTAVILA BRANO "To je slika pravnega plemen.itaša, dobrega državnega služabnika ter zvestega soproga," odvrne grofica ter dvigne sliko še višje. Stari vojak se je nasmehljal. "Umetniki, ki ustvarjajo take slike, se večkrat laskajo," pripomni Laslo, "ali ste res prepričani, milostijiva gospa, da je ta plemenitaš, katerega podobo držite sedaj v rokah, dober in zvest soprog?" Grofica Tatenbahova stopi za korak nazaj, strme gleda in vpraša nekoliko vznemirjena: "Odkod poznate tega plemenitaša, saj vendar nisem imenovala nobenega ime-na?" "Oprostite, premilostljiva gospa," reče Laslo, "če je ta plemenitaš tisti, ki ga imam v mislih, ne morem pritrditi brezpogojno vaši hvali." "Kaj mu imate očitati," vpraša grofica vznevoljena, "in odkod ga poznate?" Stari vojak, ki je bil na te besede že pripravljen, je pomilovalno pogledal grofico. "Imate prav, svetla gospa," odvrne Laslo, kakor bi se hotel izogniti pravemu odgovoru, "ne spodobi se govoriti slabo o odsotni osebi." "Prav," reče grofica in rahla rdečica se razlije po njenem bledem obrazu, "jaz tudi ne bi dovolila, da se o možu, katerega podoba je tukaj, slabo govori, kajti on je moj soprog." Ponosno in resnobno je izrekla grofica te besede, ki so napravile utis na starega vojaka; molčal je nekaj časa, nato pa je uprl svoj pogled v grofico in rekel: "To je torej podoba cesarskega vladnega svetnika in predsednika štajerskih deželnih stanov, grofa Ivana Erazma Tatenbah." "On je," odvrne grofica. "Toda v svoji državni, z zlatom obrobljeni obleki," reče Laslo Fekete, "ne pa v oni zeleni lovski suknji, v kateri je nastopil kot grof pod Pohorjem v družbi ogrskih nezadovoljnežev, da bi ostal kot vedno zvest državni služabnik nepoznan in da je mogel hitro pobegniti, ko se je bližala mestna straža." "Kaj naj to pomeni," vpraša grofica očividno presenečena. "In tudi ne v lični obleki jezdeca s pasom, stkanim od lepe grofice," nadaljuje stari vojak ter gleda pozorno v bledi obraz grofice Tatenbahove. "Kaj naj pomenijo te zagonetne bese-. de," vzklikne ta razburjena. "Gospa grofica," reče zdaj stari Oger, "Laslo Fekete je star, pošten vojak, ki ni navajen dosti govoriti, ampak odkrito in ne po ovinkih, kakor hodi mačka okoli vrele kaše. Stari vojak vam kratkomalo pove to: Vaš soprog Ivan Erazem Tatenbah je sicer plemenitaš starega rodu, pa ne dober državni služabnik in tudi ne zvest soprog." "Kakšno obrekovanje," vzklikne grofica, "kako se upate omadeževati čast mojega moža v moji navzočnosti?" Tedaj se zasvetijo staremu vojaku oči; po trenutnem molku spregovori: "Oprostite, pozabil sem popolnoma na položaj, v katerem se nahajam napram gospej grofici. Laslo Fekete je res okoren v sporočevanju takih govoric lepim go-spem. Zato hočem rabiti le nekaj besed in Vam povedati, premilostljiva gospa, da je še nekaj poštenjakov v. deželi, ki vam hočejo dobro in vas hočejo svariti. Ne dajte se preslepiti in'pazite nekoliko, kaj dela vaš soprog, kajti nasvet zveste žene, meni grajski stotnik Brenner, lahko dosti vpliva na može omahljivega značaja." "Torej z graškega Schlossberga, kjer mojega moža že davno ne marajo, izvira vsa tvoja modrost, ti odkritosrčni svari-lec," odvrne grofica, "dobro, le idi tja in reci svojim naročilcem: Ana Terezija Tatenbahova ima tako trdno prepričanje o poštenosti svojega soproga, da niti trenutek ne bi mogla verjeti vsem lažnjivim govoricam o njegovem počenjanju; kjer je ljubezen, je zaupanje, zaradi tega nobene besede več. Kastelan grada Podčetrtek, zahvalim se vam za vaš trud pri urejevanju stvari, ki jih vzamem s seboj, plačilo dobite pri oskrbniku, za dalje pa ne rabim vaše pomoči." Grofica odkima tožitelju svojega moža, Laslo se prikloni ter hoče oditi; pri vratih pa se še enkrat obrne ter reče z ginje-nim glasom: , "Ne hudujte se nad starim vojakom, če ne more povedati tega, kar mu je pri srcu, na primeren način, toda še enkrat rečem: Grofica, vi boste, če ne upoštevate tega dobrega nasveta, spoznali prepozno, da slepa ljubezen in neomejeno zaupanje niso več čednosti. Pomislite grofica, da ste tudi mati!" "Toda najprej soproga," odvrne ta z dostojanstvom, "žena mora zaupati možu in ne sme poslušati obrekovanja, ki žali njegovo čast." "Grofica," reče Laslo Fekete, "vi niste samo plemenitašinja po/rodu, ampak naj-plemenitejša gospa po srcu. Občudujem vas, a tudi obžaloval vas bom, ko pride ura, v kateri bo vaš soprog trpel za svoje zmote, tedaj grofica ..." "Bo Ana Terezija Tatenbah delila usodo svojega soproga in če je že v božji previdnosti tako določeno, tudi z njim umrla," reče grofica s povzdignjenim glasom ter odide v stransko sobo. Laslo Fekete pa, odposlanec grajskega stotnika grofa Brennerja v Gradcu, je šel iz dvorane globoko zamišljen. X. V FREIHAUSU. Srce trepeče Od hrepenenja, V šumni vrtinec Sili življenja. Jenko. Komu ni bilo znano staro poslopje ob Dravi v Mariboru z imenom Freihaus. Bila je to ena največjih stavb, dve nadstropji visoka, z visokimi okni, širokimi stopnicami in 70 sobami. To poslopje je morda bilo nekdaj najstarejša trdnjava v mestu, za kar je bil dokaz staro in močno zidovje. Ta hiša je bila nekdaj last, grofov Ta-tenbahov in baje spojena z gradom Račje s podzemeljskim rovom. V tej hiši se je nahajal često grof Erazem Tatenbah, posebno če se je vračal iz Gradca, kjer je imel svojo hišo, takozvani Eauberhof. Jugovzhodno od nekdaj mogočnega čušperškega ali "starega gradu" leži malo selo Vodice. Nekdaj je bila to velika vas, a ko so izumrli čušperški grofje, so pričele nazadovati tudi Vodice. Od orjaške grajske stavbe vidimo dandanes le še rušo na razpadajoči malti in na lepo obdelanem in izklesanem apnencu. V teh razpokah in špranjah so si ustvarili udobna domovališča modrasi. Polja in njive so se prerasla v gozdove. Danes štejejo Vodice komaj nekaj hiš. Mirno, daleč vstran od hrupa — saj se od Vodic nad dve uri naokoli razteza sam gozd — štejejo Vodičani svoje življenjske dneve. Srečni in zadovoljni so s tem, kar jim rodi domača žemljica, in če morejo na jesen prodati kak rep iz hleva. I V teh idiličnih Vodicah je ženska po imenu Šopka. Pridna je kakor vsi Vodičani, le toži venomer, da jo hodi ponoči "tlačit mora." Nekateri trdijo, celo, da izhaja šopka iz rodovine čušperških grofov. Seveda so se ljudje, katerim je to razodela, zanimali in pre-čuli noč ob njej, a moro je videla le Šopka. Pravi pa še, dai mora ne hodi redno vsako noč, ampak le tedaj, če ni izmučena. Reva je iskala zdravila že po vsej okolici, ali pravega le-ka, s kateri'm bi odgnala to nadležno stvar, le ni mogla najti. Končno ji je nasvetoval nekdo, naj nastavi k svoji postelji brano tako, da se bo podrla nanjo, ko jo bo prišla "tlačit." Tako je tudi storila. Ponoči se je brana res zrušila. Toda žrtev je postala uboga mačka:,ki je ponoči pridno stikala po sobi in prežala na miši in podgane. V kolikem veselju je zaspala tisto noč Šopka! V srcu je že sklenila, da bo šla tistemu, ki ji je to zdravilo nasvetoval, tri dni delat. Ali kako presenečena je bila zjutraj, ko je videla', da je pod brano poginila sosedova mačka. Menila je pač, da tudi mora tako mijavka, kadar pride v stisko. Proti mori bo pa treba spet iskati uspešnejše zdravilo. NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, — Anton Strukel. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler, Frank Ogrin in Andrew Košir. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-sich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Sclmeller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham, je zastopnik Mr. John Prisel. — Za Newburg in okolico Mr. I zdeluje vse vrsle tiskovine, fca društva, organizacije in posameznike, lično in poceni Poskusite In prepričajte sel 1810 West Cermak Road, t. CHICAGO, ILLINOIS J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna G.liha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridg.wille, Presto, Cuddy, -Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pa^el Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, —; Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. i WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — Konšt. Podlesnik in F. Rosenstein. Rock Springs, — Uršula Ivsek. MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Štefan Hor-vath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anžlovar, in Rev. P. Edward Gabrenja. Enumclaw, Wash. — Jos. RilUer. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Marx in papež — skupaj?? To se pa čudno glasi! Marx sicer ne more postati papeški, ker več ne tlači zemlje, ampak papež bi lahko postal marksističen, in končno je eno in isto. Kako je? Znano je, da od Marxa-En-gelsa izhaja klic "Proletarc-i vsega sveta, združite se." Pro-letarci so prisluhnili, in od tedaj odmeva med njimi ta klic na združenje. Marx je pravo zadel, klic na združitev je zelo na mestu, le škoda za delavce in proletairce, da so tako klicali in kličejo, ampak z združitvijo stoji hudo klaver-no, kakor lahko vidite vsak dan. Well, zadnje dni pa je prišel ta klic prav od — papeža. Državni tajnik Maglione je izrazil mišljenje papeštva, cerkve, in to se hudo strinja z — Marxom. Francozi so imeli svoj "socialni teden," in kardinal Maglione je pisal: "Ob času, ko se narodi skušajo o-samljati v škodo vseh, je primerno, da se poudari dobrobit splošne skupnosti razredov." Izgleda celo, kakor bi papež klical na — razredno borbo. To je hudo marksistična roba. Treba je polževe hitrosti. Marx kliče in papež kliče na — združenje. Tudi o — razredu govorita oba, oziroma papež, da se ne prezre, o razredih. In tu je point, kjer gresta Marx in papež pri istem klicu — narazen. Že tn vidite, da nekaj ne "štirna," ;in Marx in papež sta hudo — narazen pri istem klicu. Marx pozna razrede, pa pozna zopet le en razred in hoče temu proletarskemu razredu podrediti po revoluciji vse druge razrede. Posledica je, da trajajo borbe in homatije brez prenehanja, ker se ralz-redi pač ne dajo tako lahko izločiti. Komunisti sicer trdijo, da se Sovjeti baje bližajo temu edinemu razredu, ali družbi brez razredov, ampak vse je le bolj na papirju, želja, ne dejstvo. Borb je dan na dan več, razreda pa nikjer, in ga ne bo, dasi obljubujejo vsi marksisti, da bo, in tudi taki marksisti, ki pri Sovjetih ne vidijo nobene proletarske pridobitve, kakor trdijo komunistični marksisti. Papež pojmuje razred precej drugače, posega globoke-je. Razred mu ni noben privilegij' rojstva, stranke, politike, običajev. "Razred," pravi, "je nekaj bolj naravnega, globokejšega, širšega. Prihaja od enakostr razmer v življenju in delu, od skupnosti materiel-nih in moralnih interesov, ki porajajo trenotno združenje, edinstvenost ljudi in družin, katere imajo iste potrebe za obstanek, gojijo isto omiko, imajo iste potrebe in iste že- lje, iste nade." V teh skupinah ali razredih se mora skušati urediti socialna prav'c' nost, in le tako more priti o" miru, kakršnega zdaj ne n10' re dati pratf nobeno politic0 prizadevanje. Na svetu je toraj, da sled še naprej Marxu pri borbi za razred, ali pa sledi navodilo"1 papeža pri uravnavi razredov Marx je zaklical: "Proletary združjite se," papež k''ce' "Razredi, združite se." Tak° sta Marx in papež skupaj. in tako gresta tudi bistveno in popolnoma narazen. » Pred vojsko, so Mažari kontrolirali do 20 miljonov ljud|j Pristnih Mažarov ni dosti 5 miljonov, in še pri teh s® imeli besedo le aristokrati 1 kričali so še bolj Judi, ki s° postali "Mažari" za! 50 kr»J' carjev, ker le toliko je stal0' i ■ 1 da se je Jud izpre'm'enil silnega Mažara. Tedaj je mažarska narodna nadutost pregovor (mažarski globuS^ ker so skoroda ves svet snia trali za mažarski. Vojska J Mažare omejila na Maž»r^ Sponrin na stare dni Pa ^ vzbuja. Aristokracija je zoP ^ na vodilnih mestih, le m*^ skim Judom je precej odkle^ kalo. Naravno, da aristokrati ja sanja zopet o 20 milj0"1 ' Meje odločuje zdaj dipj°^ cija, niti ne kak meč, in zdaj je ta aristokratična. 'nia, žarska diplomacija s svoj0 prekanjenostjo uspela. To Je pa šele začetek. Grof CsaWj zunanji minister, je poved svetu, da je za pomirja Srednje Evrope neobhodno P0' trebna popolna neodvis« ost Mažarske, ki naj obsega rih 20 miljonov in še kaj stavec- 30 13 Srednja Evropa obsega do miiionov Poljakov, kakih ^ miljonov Čehov, do 15 mi^ nov Jugoslavanov, in do 20 ^ ljonov Rumunov, toraj dp miljonov takih, ki naj bi izgU, bili vso politično samostojno^ in bi bili politični sužnji PesClo ce Mažarov. Upajmo, da ne , *tfl(/ mažarskega globusa, in bo v aristokratične pa'meti, ko bo te aristokratične glave PreC __ krvave, kakor bo po vsi pi na vsem svetu mir, k° ^ do temeljito še enkrat krva^. nadute prusovske glave, vsaj jaz nisem za nobeno Druge pomoči pa ne bo. -o- Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjig«. Žepne oblik«. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavij« o ameriški an* gleščini. Slovar je priredil In aeatavll znani profesor J. Mulaček, Id je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima »5 strani. CENA: Trdovezan v platno-. $1.50 Broširan mehko-----------$1.25 Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Jacob Gerend Furniture Go. d Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in Pdn0 Imamo tudi vasCkovritno pohištvo po smernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Telefon: 65 — Km. 4090-W Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena am in stane samo: *P<&bUw Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec' 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Prireditve, ki »o oglasne ' "Am. Slovencu" bo vedno /tpešne. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in starejšo jugoslovansko J*3 dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES post«* 1360 kilocycles.