G fírapharl- Marica Nadlišek Bartol, pisateljica, urednica in narodno kulturna delavka 1867-1940 /M9 Alonso v Budimpešti s prve vrste Ferrari na robu živčnega zloma Primorski NEDELJA, 5. AVGUSTA 2007 Št. 184 (18.967) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Morda se stvari res spreminjajo SandorTence Če sodimo po umirjenih reakcijah in ocenah vladnega sklepa o seznamu občin za zaščitni zakon, se v Trstu in deželi stvari res spreminjajo. Na bolje in ne na slabše, kar je gotovo spodbudno. Res je, da smo v avgustu in da so mnogi politiki na počitnicah, v drugih časih pa bi odob ri tev sez na ma ob čin sprožila val polemik in negodovanj. Od nasprotnikov zaščitnega zakona in sožitja na sploh se je oglasil edino poslanec Menia. Bilo bi res čudno in nenaravno, ko bi molčal. Za splošno oceno dogajanj bo treba vsekakor počakati, ker ni izključeno, da nas bodo prihod nji dne vi in ted ni de man -tirali pri naših morda optimis-tič nih oce nah. Trez no in re a lis tič no so odobritev seznama občin ocenili predstavniki slovenske manjšine. V petek vladni pod-taj nik Bu din, vče raj pa de žel -no vodstvo Slovenske skupnosti ter predsednika krovnih organizacij Pavšič in Štoka. Vsi so seveda zelo zadovoljni s potezo italijanske vlade, vsi pa soglašajo, da ni razlogov za triumfalizme in podobno. Prvič, ker vsi skupaj že (-pre)dolgo čakamo na izvajanje zaščitnega zakona in drugič, ker se nam vladna odločitev zdi nekaj naravnega in normalnega. Kot bi moralo biti povsem normalno, da smo kot na rod na manj ši na de lež ni pravne zaščite in da se zakoni, ne glede če se z njimi strinjamo ali ne, vedno in povsod izvajajo. PROMET - Masovni premiki pred velikim šmarnom Dopustniki navalili na ceste Vrste na avtocestah in mejah Pri Mestrah je bilo včeraj zjutraj 25 kilometrov kolone i RIM - Za večino Italijanov je napočil čas počitnic, zasluženih ali ne. Kot običajno se je večmilijonska vojska dopustnikov spravila v avtomobile in dodobra napolnila cestno omrežje. Pot do letoviščarskih krajev je bila včeraj dolga in naporna, za nekatere se bo muka nadaljevala še danes. Kilometrske kolone so se ustvarile tudi v naši deželi, potniki pa se nad čakanjem na vročem asfaltu ne morejo kaj prida pritoževati, saj je bila peklenska sobota napovedana. Promet je bil najbolj gost na avtocesti A1 med Milanom in Neapljem, na poti med Bologno in obalo Romagne ter na avtocesti A4 med Benetkami in Trstom. Pri Mestrah se je najbrž marsikdo pokesal, da je odšel na pot ravno včeraj, saj se je zjutraj nabrala 25 kilometrov dolga kolona. Slednja se je tekom dneva nekoliko skrajšala, popoldne je znašala »samo« sedem kilometrov. Na avtocestnem izhodu pri Moščeni-cah je bilo že drugo soboto zapored najbolj zoprno ob zori: ob 6. uri so vozila ustvarila osem kilometrov dolgo kačo pločevine. Po posegu osebja, ki je usmerjalo vozila v več vrst, se je promet delno sprostil, tako da je bila kolona od poldne dalje dolga kilometer ali dva. Dokaj naporno je bilo tudi na mejnih prehodih. Zjutraj in dopoldne sta bili vrsti pri Fernetičih in na Pesku dolgi več kot štiri kilometre. Prometna policija je uspela preusmeriti mnogo izletnikov s Peska na mejni prehod Lipica, na Fernetičih pa se je kritična situacija nadaljevala tudi popoldne. Na mejnem prehodu Škofije je promet potekal kar dobro, ob reki Dragonji (na slo-vensko-hrvaški meji) pa so zjutraj čakali od 15 do 30 minut. Da bi bila mera polna (in počitnice še manj prijetne), je italijansko ministrstvo za ekonomski razvoj sporočilo, daje cena bencina v Italiji med najvišjimi v Evropski uniji. Italijanski zeleni bencin se je na lestvici uvrstil na tretje mesto (1,349 evra na liter), plinsko olje za pogon pa je najdražje nasploh (1,173 evra na liter). Kolona avtomobilov se je včeraj vila tudi po tržaški obvoznici kroma SLOVENIJA - Nova zakonodaja Od danes prepoved kajenja v javnih lokalih LJUBLJANA - Danes začne v Sloveniji veljati protitopbačni zakon, z njim pa bo kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih prepovedano. Po prepričanju ministrstva za zdravje bo to zaščitilo zdravje delavcev v takih prostorih, medtem ko v iniciativi Združenja ponudnikov gostinskih storitev in SNS nekatere njene določbe ocenjujejo kot protiustavne.Gostinci pa so na splošno, kot kaže, na novelo dobro pripravljeni. Gostom bodo lokali, kjer ta možnost obstaja, uredili prostore za kajenje na prostem. Odmevi na sklep vlade V VI . • • v • o zaščiti manjšine Na 3. strani Jastrebi in sokoli v , V V I • , • v v tržaškem pristanišču Na S. strani V Tržiču z globami proti nasprotnikom sortiranja odpadkov Na 9. strani ZLATARNA - SREBRO - DRAGIJLJARNA - URARNA "P TRST: L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 I )oîinaOro UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 Vlrstuodiyiy Laurenti H OPTOSTUDIO Katja Slobec Optika Optometrija Kontaktne leče očala, kontaktne leče in tekočine za vzdrževanje, najboljših znamk II- i Th 1 1 1 TV " >-r DSWISSFTEX ^scfräcvn ulica Carsia 45/2A Opčine telefon: +39-040-214561 urnik: od torka do sobote 8.30-12.30 15.00-19.00 od leta 1904 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 2 Nedelja, 5. avgusta 2007 DNEVNE NOVICE / TRIGLAV - Sinoči v okviru letnega tabora SDS Svečanost ob 80-letnici smrti župnika Jakoba Aljaža Slavnostna govornika France Cukjati in Valentin Inzko - Janša priplezal po Severni steni BIOGRAFIJA Jakob Aljaž Župnik iz Mojstrane, ki je kupil vrh Triglava MOJSTRANA - Letos mineva 80 let od smrti znamenitega »triglavskega župnika« in zavednega Slovenca Jakoba Aljaža, ki je pred 112 leti na svoje stroške odkupil vrh slovenskega očaka. Na Triglavu je nato postavil stolp, ki ga danes poznamo kot Aljažev stolp. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski. Do danes pa je ostal simbol slovenstvaJakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Šolal se je v Smledniku in nato v Ljubljani, kjer je tudi končal gimnazijo. Na Dunaju je pričel s študijem filozofije, vendar se je kmalu preusmeril v bogoslovje, ki ga je študiral v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel julija 1870. Kot kaplan je služboval v Tržiču (18711880), nato pa najprej kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880-1889), od koder se je preselil v župnijo na Dovjem, kjer je ostal vse do smrti. V letih 1889-1892je bil tudi okrajni šolski nadzornik. Aljaž je vrh Triglava od dovške občine kupil leta 1895 za simbolični znesek, nato pa prav tako na svoje stroške naročil izdelavo Aljaževega stolpa, ki ga je pozneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. S postavitvijo stolpa je simboliziral slovensko obvladovanje gorskega sveta. S postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava 7. avgusta leta 1895 so se sicer začele Aljaževe gradnje na Župnik Jakob Aljaž. Spodaj Aljažev stolp leta 1897. slovenskem očaku in v dolinah. Tako je še isto leto zraslo Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava in plošča Valentinu Vodniku v Velikem Triglavu, dovški župnik pa je sodeloval tudi pri popravilu slapa Peričnik. Naslednje leto so Slovenci dobili svojo prvo kočo v okolici Triglava, do tedaj so namreč koče postavljali le Nemci, in sicer je bil 10. avgusta leta 1896postavljen Triglavski dom na Kredarici, mesec prej pa še Aljaževa koča v Vratih. Aljaž pa je med drugi »odgovoren« tudi za zavarovanje poti na grebenu Malega Triglava (leta 1897), postavitev kapelice Lurške Matere božje na Kredarici (leta 1897), ki so jo neznanci leta 1952 uničili. Kapelica je bila nato leta 1992 ponovno postavljena. Aljaž je bil odgovoren tudi za izgradnjo Tominškove pot iz Vrat do studenca pod Begunjskim vrhom (leta 1903). Med Aljaževe gradnje spada seveda tudi Aljažev dom I v Vratih (leta 1904), ki pa ga je leta 1909 odnesel plaz, zato je naslednje leto zrasel Aljažev dom II. Aljaž je bil tudi pisec, pesnik in skladatelj. Na glasbenem področju je bil slogovno romantik in je kompo-niral izključno krajše zborovske skladbe, ki jih označuje spevna in ljudsko občutena melodika, preprosta harmonija in jasna gradnja. Na-jiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore (Triglav, moj dom in Slovan, na dan). Aljaž je svoje domoljubje še enkrat potrdil tik pred smrtjo, ko je v Planinskem vestniku, ki izhaja vse od leta 1895 pa do danes, med drugim zapisal: »Srečnega se počutim, da bo moje truplo počivalo v zemlji, ki sem jo tako ljubil.« Aljaž je umrl 4. maja 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan. Mihael Korsika, STA MOJSTRANA - Predsednik DZ France Cukjati in avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko sta sinoči nagovorila udeležence kulturne prireditve na Triglavski koči na Kredarici, s katero se v tej najvišji slovenski koči spominjajo Jakoba Aljaža, ki je umrl pred 80 leti. V okviru letnega tabora SDS je bilo na prireditvi tudi več kot 100 članov in sim-patizerjev stranke. Slovesnosti so se tako med drugim udeležili premier Janez Janša, njegova spremljevalka Urška Ba-čovnik in nekateri poslanci. Predsednik vlade in Bačovnikova sta se na Kredarico podala prek vrha Triglava, ki sta ga osvojila prek triglavske severne stene. Triglav je simbol Slovencev in Slovenije in vsega kar je lepega v planinah, je za STA povedal Cukjati. Kot je dejal, se je kar nadihal na poti iz Vrat do Kredarice. »Mi smo ravno tako neumni, kot je bil Aljaž, da je šel kupovati tiste skale na vrhu Triglava, kjer se niti peteršilja ne more posaditi,« je bil hudomušen Cukjati. Vendar prav zaradi lepot slovenskih gora tako rad prihaja v to okolje. Inzka je na prireditev uradno povabil predsednik DZ, kulturnega dogodka pa se je udeležil tudi zato, ker je skupina planincev na Kredarico prišla peš od Vrbskega jezera v Avstriji. Na Jakoba Aljaža me veže poseben spomin, je za STA dejal avstrijski veleposlanik. Aljaž je namreč po njegovih besedah posebej za društvo iz njegovega rodnega kraja Vrh Triglava z Aljaževim stolpom uglasbil pesem Frana Seliškarja Fin-žgarja. Inzko se je danes tudi prvič povzpel na vrh slovenskega očaka, kjer je doživel tudi planinski krst. Na prireditvi, kije potekala pod naslovom Triglav, naš most, so sodelovali operni pevec Marko Kobal, pevci Bratje Smrtnik iz avstrijske Koroške, koroška pesnica Mili Hrovat in Logaški oktet. Ljubitelje gora in narave so na Kredarici zabavali tudi igralec Jernej Kuntner, igralec in pesnik Tone Kuntner, citrar Tomaž Plahutnik in kulturno - umetniško društvo Stara Vrhnika. Poleg obletnice Aljaževe smrti je bila prireditev posvečena tudi nekaterim drugim obletnicam, in sicer so obeležili 33. obletnico pešpoti z Vrhnike na Triglav, peto obletnico pešpoti z Vrbskega jezera preko Triglava do Bohinjskega jezera, 25. obletnico izhajanja Nove revije in 20. obletnico 57. številke Nove revije ter 16. obletnico slovenske države. Kot je znano, letos mineva 80 let od smrti znamenitega »triglavskega župnika« in zavednega Slovenca Jakoba Aljaža, ki je pred 112 leti na svoje stroške odkupil vrh slovenskega očaka. Na Triglavu je nato postavil stolp, ki ga danes poznamo kot Aljažev stolp. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je Aljaž najbolj zaslužen, daje Triglav ostal slovenski. Do danes pa je ostal simbol slovenstva. (STA) Obletnica Nevihte BEOGRAD - Hrvaški Srbi so obeležili 12. obletnico odhoda iz samooklica-ne republike srbske Krajine, ki ga je leta 1995 sprožila hrvaška vojaška operacija Nevihta. Več sto se jih je zbralo pred hrvaškim veleposlaništvom v Beogradu, kjer od Zagreba zahtevajo vrnitev na svoje domove, srbski premier Vojislav Koštunica pa je ob tem izjavil, da srbski narod ne bo nikoli pozabil strašnih prizorov etničnega čiščenja. Z Nevihto so hrvaške vojaške in policijske sile avgusta 1995 osvobodile največji del takratne Republike srbske Krajine, s tem pa v beg po različnih ocenah pognale od 100.000 do 250.000 hrvaških Srbov. S tem je Hrvaška ponovno pridobila ozemlja, ki so jih od leta 1991 imeli pod nadzorom srbski uporniki. Za Hrvate je to nacionalni praznik ponovne združitve domovine in zmage nad srbsko agresijo, za Srbe pa dan katastrofe. Slinavka in parkljevka v VB LONDON - V Veliki Britaniji so na neki kmetiji v južni Angliji v petek popoldne odkrili prisotnost bolezni slinavke in parkljevke v čredi približno 60 glav goveda. Gre za prvi primer te bolezni na Otoku po letu 2001. Oblasti so že sprejele stroge zaščitne ukrepe, da bi preprečile širitev bolezni, saj se bojijo, da bi to lahko imelo hude posledice za turizem in kmetijstvo. Britanski premier Gordon Brown je zaradi tega tudi prekinil dopust. Bush v Minneapolisu MINNEAPOLIS - Ameriški predsednik George Bush je obiskal prizorišče nesreče v Minnesoti, kjer se je v sredo v reko Mississippi zrušil most. Območje nesreče si je ogledal iz helikopterja, s katerim je v desetih minutah večkrat zakrožil nad ruševinami mostu, nato pa se je tudi sprehodil po prizorišču. Predsednik naj bi se nato sestal tudi s svojci žrtev nesreče, seznaniti pa se namerava tudi s poročili o napredku odprave posledic porušenega mostu. Ameriški kongres je sicer v petek odobril 250 milijonov dolarjev za obnovo mostu, ki ga je pred nesrečo dnevno prepeljalo 114.000 vozil. Phoenix odletel na Mars CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa je uspešno izvedla izstrelitev vesoljskega plovila Phoenix Mars Lander, ki bo poletel proti severnemu polu Marsa. Plovilo je ob 9.30 uri po srednjeevropskem času poletelo iz vesoljskega centra na Floridi, cilj pa naj bi doseglo 25. maja prihodnje leto. Poseben robot bo v ledu in prsti na površju Marsa iskal sledove organskih sestavin, ki bi bile lahko dokaz, da je bilo v preteklosti na planetu življenje. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Pogovori o meji Mesič vztraja pri Hamburgu Janša kljub vsemu optimist LJUBLJANA - Hrvaški predsednik Stipe Mesič meni, daje potrebno nerešena vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško izročiti Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu, ki je po njegovem mnenju najpristojnejše za reševanje sporov, ki zadevajo morje. Kot je Mesič povedal v pogovoru za današnjo izdajo tednika Mladina je namreč problem Sodišča Ovse za poravnavo in arbitražo v tem, da doslej še ni reševalo nobenega spora. »Na Hrvaškem se je nekaj govorilo o tem. Mislim, daje stvar treba izročiti tistemu sodišču, ki je najpristojnejše za reševanje sporov, ki zadevajo morje, to pa je Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu. Omenja se tudi možnost, da bi o tem nerešenem vprašanju odločalo t. i. Badinterjevo sodišče, toda to sodišče do zdaj ni reševalo še nobenega spora,« je Mesič odgovoril na vprašanje, ali je videl slovenski predlog za rešitev nerešenih vprašanj v odnosih med državama. Po Mesičevih besedah sicer med Slovenijo in Hrvaško ni kakšnih velikih težav. »Gre za nekaj nerešenih vprašanj, v zvezi s katerimi je treba sesti skupaj in zanje najti razumne rešitve. Pri reševanju nerešenih vprašanj ne sme biti niti zmagovalcev niti poražencev. Obe strani morata biti zadovoljni in mislim, da to lahko dosežemo,« je povedal hrvaški predsednik. Mesič je v pogovoru spregovoril tudi o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Na vprašanje, kdaj pričakuje, da se bo to zgodilo, je izrazil mnenje, »da je ključno, da Hrvaška doseže evropske standarde in izpolni merila, prepričan pa sem, da bo to leta 2009«. Hrvaški predsednik sicer glede možnega oviranja s strani Slovenije pri tem meni, da Slovenija za to nima nikakršnih razlogov. »Navsezadnje bi to škodovalo samo Sloveniji in Hrvaški. Spor pa, ki ga niti ne bi imenoval spor, ampak nerešeno mejno vprašanje, to vprašanje je obstajalo že, ko je v EU vstopala Slovenija. Glede tega se ni nič spremenilo. Tudi Slovenija je bila v mejnem sporu s Hrvaško, v istem sporu, v katerem smo zdaj, ko vstopamo v EU mi. Kaj se je torej spremenilo?« je še dejal Mesič. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je komentiral najnovejše predloge Ljubljane in Zagreba glede reševanja odprtih vprašanj. Dejal je, da je hrvaška vlada na vse štiri predloge odgovorila in da to omogoča nadaljnja usklajevanja, h katerim bodo pristopili še ta mesec.Janša pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška na usklajevanjih vsaj na nekaterih področjih naredili pomembne korake naprej. »Dvomim, da na vseh, lahko tudi na nobenem. Težko je biti popoln optimist, ampak sem kljub temu optimističen realist,« je poudaril premier. Glede nasprotovanje Hrvaške, da bi odprta vprašanja reševali pred Sodiščem Ovse za poravnavo in arbitražo, kot je predlagala Slovenija, pa je Janša dejal, da je to znano dejstvo in da tega nima smisla komentirati. Hrvaška vlada je namreč v četrtek v odgovoru na slovenski predlog predlagala, da se glede meje na morju državi obrneta na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu in ne sodišče Ovse, kot je to predlagala Slovenija. Na slovenski strani pa so možnost reševanja vprašanja meje pred omenjenim sodiščem v Hamburgu zavrnili. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 5. avgusta 2007 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Zaščitni zakon Vladna odločitev o seznamu občin v glavnem doživela naklonjenost Pozitivno stališče Slovenske skupnosti in odklonilno mnenje Nacionalnega zavezništva ZAŠČITA - SKGZ Čakajo nas novi časi Rudi Pavšič kroma Odobritev seznama je ena od poglavitnejših postavk celotnega zaščitnega zakona za našo manjšino, saj prvič zakonsko definira teritorij zaščite. S tem sta vlada in le-vosredinska koalicija udejanili obljube, ki sta nam jih dali v začetku mandata. S takšnimi in drugačnimi pristopi do manjšine (deželni zakon za Slovence, itd.) se zarisuje novo obdobje in ponujajo se vsem nam nove perspektive. Udejanjanje zakona pomeni udejanjanje nove vizije, ki povezuje manjšine tega prostora in jim daje vlogo protagonistov. Od nas bo seveda odvisno, če bomo to vlogo znali izkoristiti, ali še vedno želimo ostati "objekt" tega prostora. Ob drugih, menim, da je prav, da se posebej zahvalim vladnima podtajnikoma Budinu in Rosatu ter paritetnemu odboru (prejšnjemu in zdajšnjemu) ter še posebej obema predsednikoma, Racetu in Brezi-garju. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti tudi predsednikoma SSO Pahorju in Štoki za konstruktivno in dobro sodelovanje v prizadevanju za izvajanje zaščitnih norm. Prepričan sem, da bomo v naslednjih tednih priče še nekaterim drugim uresničitvam členov zaščitnega zakona, oz. problematikam, ki sta jih krovni izpostavili v svojem dokumentu in ga posredovali vladi. O tem smo dobili zagotovila tudi med zadnjim obiskom v Rimu. Pomembno je tudi, da je v novi reformi založniškega sektorja izkazana pozornost tudi našim medijem, tako kot je predsednikoma krovnih in Budinu obljubil vladni podtajnik Levi, ko smo ga obiskali v Rimu. Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze zaščita - SSO Hvala v« • manjšini kroma Vlada je končno potrdila seznam občin in s tem priznala temeljno pravico Slovencem v Italiji, da lahko uporabljajo svoj jezik v vseh dimenzijah, ki jih predvideva italijanska ustava ter mednarodni sporazumi, ki jih v povojnem obdobju podpisala Italija. To je Londonski sporazum s posebno priloženo spomenico ter Osimski sporazum. Vlada je z odobritvijo 32 občin, v kateri živi slovenska narodna skupnost, končno le premaknila zaščitni zakon z mrtve to čke. Bil je to že skraj ni čas saj je od izglasovanja v parlamentu zaščitnega zakona minilo že skoro 7 let. Vlada, za katero smo se Slovenci tudi množično zavzeli, je torej le storila večji korak na poti rešitve naših odprtih vprašanj in to moremo vzeti z zadovoljstvom na znanje. Zato gre zahvala predvsem vztrajnosti in silnosti celotne naše narodne skupnosti, od kulturnih društev in političnih faktorjev do obeh krovnih organizacij, to je SKGZ in SSO, ki sta se ves ta čas in z vso doslednostjo prek svojih predsednikov v Rimu za to prizadevala na raznih ministrstvih ter pri samem predsedstvu vlade. Priznanje gre seveda tudi paritetnemu odboru, s predsednikom Brezigarjem na čelu, ki je z veliko doslednostjo in hitrim korakom šel v to smer. Sedaj je beseda na naših županih, občinskih svetnikih in krajevnih političnih odgovornih ljudi, da zaščitni zakon tudi dokončno udejanijo. SSO bo na strani vseh teh naših številnih in političnih dejavnikov in upamo, da nam ne bo treba več čakati še nadaljnjih 7 let, da bomo le prišli do dokončne konkretizacije zaščite, kije kljub svojim pomanjkljivostim le pravna in politična garancija naših narodnih pravic in pričakovanj. Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij TRST - Občila v Furlaniji-Julijski krajini in v Sloveniji so posvetila precejšnjo pozornost petkovi vladni odobritvi seznama občin, ki pride v poštev za zaščitni zakon za Slovence. V skoraj vseh člankih in reportažah izstopa ugotovitev, da je Prodijeva vlada s tem sklepom zapolnila vrzel, kije doslej preprečevala izvajanje zaščitnega zakona. SSk pozdravlja vladno odločitev Deželno tajništvo Slovenske skupnosti pozdravlja sklep italijanske vlade, da potrdi seznam občin, v katerih bo treba uresničiti večji del določb zaščitnega zakona za Slovence. Besedilo odloka, ki ga mora še podpisati predsednik republike Napolitano, sicer po vladni seji še ni bilo objavljeno, vendar je v uradnem tiskovnem sporočilu zapisano, da gre za tisti seznam, ki ga je oblikoval in pripravil paritetni odbor. Deželno tajništvo SSk daje zato priznanje levosredinski vladi, da je izpolnila pričakovanja naše narodnostne skupnosti. Zdaj mora čimprej steči uresničevanje že več kot šest let starega zaščitnega zakona, kar je prejšnja, desnosredinska Berlusconijeva vlada na vse načine ovirala in preprečevala. S sestavljanjem seznama se je dolgo ukvarjal prvi paritetni odbor, ki mu je predsedoval Rado Race in ki je delal v zelo težkih političnih razmerah. Kljub temu je uspel zbrati zahtevke iz 32 občin in sestaviti seznam že daljnega 26. septembra 2003. Zaradi ugovorov vlade ga je nato potrdil 17. decembra 2004 in mu 25. novembra 2005 dodal še nekaj pojasnil. Desna sredina pa je dokončno pokazala, kaj si misli o zaščiti, ko je Berlusconijeva vlada 17. marca 2006 seznam uradno zavrnila. Počakati je bilo treba na volitve, a tudi prvi meseci nove, Prodijeve levo-sredinske vlade so, žal, minili brez večjih novosti na tem področju, na kar je SSk stalno kritično opozarjala. Postopoma se je vendarle oblikoval nov paritetni odbor, ki ga vodi Bojan Brezigar in ki je 15. junija letos uradno in s tehtnimi utemeljitvami odgovoril na stališča prejšnje vlade, ponovno posredoval seznam sedanji vladi in jo pozval, naj ga sprejme in pošlje predsedniku republike v podpis. Upati je, da bo odlok kmalu objavljen, ker mora paritetni odbor opraviti še veliko dela. Potrditev seznama namreč šele odpira možnost za nove postopke, ki naj privedejo do uresničitve zelo pomembnih zaščitnih norm, na primer glede javne rabe slovenščine in vidne dvojezičnosti. Slovenska skupnost izraža pričakovanje, da bodo nadaljnji po- stopki tekli v pristnem evropskem duhu, ob spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti in ustavnih ter mednarodnih obveznosti Republike Italije. Posl. Menia poziva Napolitana in župane Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia poziva župana Trsta in ostale župane, naj preverijo možnost za prizive proti petkovemu sklepu osrednje vlade. Romano Prodi se je po mnenju desničarskega poslanca enostavno požvižgal na čustva in potrebe deželne skupnosti ter klonil pred maksimalističnimi zahtevami »takoz-vanega« paritetnega odbora. Menia je prepričan, da hoče vlada s tem ukrepom vsiliti dvojezičnost v vseh 32 občinah FJK. Poslanec NZ poziva predsednika republike Giorgia Napolitana, naj ne podpiše seznama občin ter hvali vlado Silvia Berlusconija, ki je nekajkrat zavrnila seznam občin. Vse skupaj po njegovem predstavlja žalitev za italijanska čustva v teh krajih. Oglasil se je tudi deželni svetnik NZ in član paritetnega odbora Adriano Ritossa, ki očita vladi prenagljeno odločitev. Pri tem pozablja, da je rimski parlament odobril zaščitni zakon februarja leta 2001... POLITIKA - Priprave na deželne volitve Desna sredina močno računa na kandidaturo Snaidera VIDEM - Desna sredina močno računa, da bo njen predsedniški kandidat na deželnih volitvah Edi Sna i de ro, last nik is to i men ske to var ne in pred sed nik vi dem ske ga ko šar kar ske ga klu ba. Sna i de ro do -slej ni ne po tr dil, a tu di ne za ni kal možnosti kandidature, za katero ga je menda osebno zaprosil Silvio Berlusconi. O tem naj bi se vsekakor odločil jeseni. Stranke Doma svoboščin zelo previdno ocenjujejo govorice o morebitni Snaiderovi kandidaturi. Posebno previdni so pri Severni ligi, bolj odprti pa pri ostalih strankah opozicije, kjer čakajo na razvoj dogajanj. Nekdanji predsednik Dežele An to ni o Bi a sut ti dvo mi, da bo Snaidero sploh sprejel kandidaturo, saj izhaja iz iste podjetniške sredi ne, kot ak tu al ni pred sed nik De -žele Riccardo Illy. Z druge strani pa se v desni sredini vsi dobro zave- Riccardo Illy dajo, da bi »čistokrvni« politik zelo težko premagal Illyja. To velja tudi za nekdanjega predsednika deželnega odbora Renza Tonda (For-za Italia), ki - kljub Snaideru - še ved no ra ču na na pred sed niš ko kandidaturo. V levi sredini nimajo teh prob le mov, ki pa se bo do še ka ko pojavili, če bi se Illy slučajno odpovedal kandidaturi. Predsednik pravi, da bo o tem odločal šele v začetku prihodnjega leta, vsi njegovi ko- Edi Snaiadero raki in vse njegove politične poteze (npr. posvetovanja za oblikovanje volilnega programa) pa kažejo, da se bo spomladi prihodnje leto spet potegoval za predsednika FJK. V zadnjih tednih se je Illy nekajkrat srečal z vidnimi predstavniki Severne lige. Govorili so o fe-de ra liz mu in o prob le mih, ki pes -tijo severne predele Italije, marsikdo pa je pre pri čan, da je na se -stankih tekla tudi o volitvah in o volilnih zavezništvih. www.regione.fvg.it nova spletna stran Aktivno poslušanje Nove storitve Inteligentne poti Jasne informacije Nova spletna stran dežele Furlanije Julijske krajine nudi možnost državljanom, da posredujejo svoja stališča na različne načine, kot so na primer hitre raziskave javnega mnenja, web-konference (Predsednik odgovarja državljanom neposredno skozi ekran), mnenjski vprašalniki. Nuditi storitve državljanom pomeni tudi omejiti birokracijo in povečati možnosti medsebojnih stikovzjavno upravo. Nova spletna stran nudi možnost opozarjanja, posredovanja predlogov in pritožb, kar vse lahko poteka preko računalniške tipkovnice. Obstajajo tudi Podcast, feedRSS in delovne skupnosti. Med novostmi je služba Avvisami, ki posreduje uporabniku podatke preko sms sistema in elektronske pošte. Vodene poti za naglo in olajšano vstopanje na različna tematska področja. Pozornostje usmerjena na naslednje vsebine: focus in banner naju po enostavnih poteh vodita do cilja našega iskanja. Vsebine strateškega pomena se stalno dopolnjujejo tudi z novicami iz smeri v različnih jezikih. REGI9NE AUTONQMA FRiyLI VeNEZIA giuua www.regione.fvg.it www.fvg.tv Ijdoi spoznavanja EDELJSKE Nedelja, 5. avgusta 2007 1 3 APrimorski r dnevnik LJ l_l Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it PREVOZI - Kritike na račun deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine načrt hitre železnice pod Krasom Okoljevarstveniki predlagajo posodobitev obstoječih prog - Deželni odbornik Sonego zavrača očitke Deželni predstavniki združenja Legambiente so včeraj priredili tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili, zakaj nasprotujejo načrtu hitre železniške proge, ki bi peljala po območju južne Furlanije, goriške in tržaške pokrajine do Slovenije. Kot je znano, sodi načrt, ki ga podpira Illyjeva deželna uprava, v okvir petega evropskega koridorja, ki bi v prihodnosti sekal celino od Barcelone do Kijeva. Andrea Wehrenfennig, Michele Tonzar in Rudy Fumolo so stališče okoljevar-stvenega združenja podkrepili z različnimi ugotovitvami. Uvodoma so zavrnili očitke, da se Legambiente postavlja proti vsakršni novosti. »Ko so načrti premišljeni, v skladu z okoljem in se občani z njimi strinjajo, takrat smo za« je poudaril Tonzar. Povedali so, da se jim zdi projekt hitre železnice, ki bi drvela pod Krasom s hitrostjo 300 kilometrov na uro, absurden in nepotreben. Obenem so pojasnili, da bo uresničitev »faraonskega« načrta proge med Ronkami in Trstom zahteval od državnih blagajn dve milijardi evrov stroškov: po njihovem si mora minister Antonio Di Pietro skoraj vsa sredstva šele priboriti. Glede istega dela proge so spomnili, da je državna komisija za preučevanje vplivov na okolje (VIA) 1. marca 2005 že zavrnila osnutek načrta, ki je predvideval gradnjo dolgih predorov pod kraškim ozemljem. »Če v načrtu, ki ga deželni odbor FJK skrbno skriva, ne bo korenitih sprememb, bi se lahko zgodba ponovila« je dejal Wehrenfennig. Pristavil je, da zaprositi Evropsko unijo za financiranje projekta, ki ne temelji na poglobljenih analizah in tvega zavrnitev, ni priporočljivo dejanje. Legambiente podpira enostavne ukrepe na področju prevozov, ki bi bili tudi cenejši in primernejši. Ogreva se namreč za izboljšavo logističnih storitev in za posodobitev že obstoječih železniških prog, ki imajo velik potencial. Traso med Mes-trami in Ronkami bi morali preurediti, tako da bi vlaki lahko dosegali hitrost 200 kilometrov na uro. Posodobitev odcepov pri Tržiču in Nabrežini naj bi omogočila reden potek prometa do Slovenije, med Orehom in Ankaranom pa bi krajši tunel povezal italijanske in slovenske tire. Ob koncu so navedli primer železniške proge Pontebbana, ki povezuje Videm, Trbiž in Beljak. Proga je nova in dokaj hitra, toda izkoriščena je le v 15 do 20-odstotni meri. Medtem so Tri alternativne železniške trase, ki jih preučujejo deželna uprava in župani juga Furlanije: prva bi peljala do Ronk ob Gonarsu in Palmanovi, ostali dve pa v neposredni bližini oz. skozi S. Giorgio di Nogaro, Torviscoso, Červinjan in Villo Vicentino ceste polne tovornjakov, ki v polovici primerov vozijo prazni: organizacija prevozov očitno peša. Kritični so tudi do alternativnih tras hitre železnice na odseku Portogruaro-Ronke, ki jih deželna uprava preučuje s tamkajšnjimi župani. Vse tri trase naj bi imele močan vpliv na okolje in prebivalce, Dežela pa projekta noče predstaviti javnosti. Združenje poziva krajevne uprave, naj se potegujejo za čim večjo vključitev Občin in občanov v proces odločanja. Konvencija iz Aarhusa, ki jo je Italija ratificirala marca 2001, predvideva namreč sodelovanje prebivalstva pri odločitvah o specifičnih dejavnostih. Popoldne se je na kritike odzval deželni odbornik za prevozne infrastrukture Lodovico Sonego. Izjavil je, da delo deželne uprave že temelji na dialogu s teritorijem: prav zaradi tega naj ne bi prišlo v deželi do hudih protestov, kot so jih videli v Val di Susi. Alternativne predloge združenja Legambiente je ocenil negativno, ker naj bi bili neprimerni in okolju bolj škodljivi. (af) MESTNO SREDIŠČE - Resolucija Igorja P. Merkuja Rajonski svet proti rabi slovenskega jezika Vprašanje rabe slovenščine v rajonskih svetih je bilo v ospredju zadnje seje rajonskega sveta za Staro mesto, Staro mitnico in Sv. Vid-Novo mesto. Svetnik Slovenske skupnosti Igor P. Merku je predstavil resolucijo o ločenem zbiranju odpadkov. Dokumentu je dodal še tehnično-pravno razlago, zakaj se v svojih resolucijah poslužuje tudi slovenščine. Raba slovenskega jezika izhaja iz pravilnika o delovanju rajonskih svetov iz leta 1969, Merku je ob tem omenil še Osimski sporazum in zaščitni zakon. Merkujevemu poročilu je sledila razprava. Predsednik rajonskega sveta Alberto Polacco (NZ) je ožigosal poseg svetnika Slovenske skupnosti, češ daje bil »neumesten in brezzvezen«. Ponovil je mnenje, da je »resolucija veljavna takrat, ko je napisana v italijanskem jeziku in je razvidno, komu je namenjena,« ter da je »vsak pripis v drugačnem jeziku kot v italijanskem, ničen,« kot je v nedavnem odgovoru na svetniško vprašanje odgovoril direktor urada za decentralizacijo inž. Bandellii. Polacco je nadalje menil, da naj bi bilo po zaščitnem zakonu za posege v slovenskem jeziku pristojno edinole tako imenovano »okence«. Merkuja je nato pozval, naj »stori politično dejanje in naj zahteva dvojezičnost preko resolucije«, da bi se o zadevi izrekli v razpravi. Drugi svetniki desnosredinske večine so nasprotovali »slovenski resoluciji«: Pesavento (NZ) se je »čutil napadenega«, Giacchin (FI) je menil, da bi morale iti resolucije napisane samo v italijanščini in da so »dvojezične resolucije sprejeli iz same vljudnosti.« Razprave o vsebini resolucije - ločenem zbiranju odpadkov - sploh ni bilo. Desna sredina je dokument zavrnila z glasovi vseh sedmih svetnikov, pet svetnikov leve sredine je glasovalo za, svetnik Davanzo (Občani) pa se je vzdr žal. TREBČE - Poletne delavnice v Ljudskem domu Od glasbe do kuhanja, zabave je na pretek V poletnem centru se je zbralo skoraj štirideset otrok, povečini domačinov - Dejavnosti je veliko, a mnogo časa ostaja tudi za prosto igranje in izlete po vasi Poletnih delavnic se je letos udeležilo rekordno število otrok kroma »Poletni center ves nori... pridruži se nam tudi ti... v poletnem centru je lepo... tu igramo, čofotamo, rišemo«. Tako se glasi refren himne, ki jo otroci veselo in ubrano pojejo v trebenskem Ljudskem domu, note pa spremljajo z iznajdljivim plesom. Prav himna je bila dobrodošlica za starše, ki so v petek prišli na ogled tedenske zaključne prireditve in razstave likovnih stvaritev. Otrok, ki so večinoma stari od 3 do 8 let - pravzaprav jih je nekaj pod 3. letom, starost udeležencev pa dosega tudi 10 let - se je letos nabralo res veliko, saj predstavlja trenutnih 39 udeležencev dosedanji trebenski absolutni rekord; lani se jih je nabralo največ 25. Velja dodati, da so malčki povečini iz trebenskih družin, tako da je ozračje v domu povsem domače. Pod taktirko vzgojiteljic Biserke, Nike, Petre (vse tri zaključujejo študij na pedagoški fakulteti v Kopru) in Ksenje (slednja je opravila tečaj za predšolsko vzgojo), s katerimi sodelujejo vaške pomočnice, preživljajo malčki pestre in zabavne poletne dni. Poletne delavnice so se začele v ponedeljek, 23. julija in bodo delovale vse do petka, 10. avgusta. Prireja jih SKD Primorec v sodelovanju s ŠD Primorec in trebensko srenjo, obroki za malčke pa prihajajo iz kuhinje dijaškega doma S. Kosovel. Dnevi v ljudskem domu res niso dolgočasni. Osrednji del programa poteka zjutraj in dopoldne, ko so na vrsti likovne, glasbene, kuharske, športne, plesne in lutkovne delavnice. Programi delavnic se pogosto prepletajo: otroci so npr. pred časom spekli piškote, nato pa so recept in kuharski postopek orisali z barvicami in voščenkami. Drugič so spekli torto in se pošteno posladkali ob praznovanju rojstnega dne. Med našim obiskom so se ukvarjali z glasbo, saj so izdelovali vsak svoj boben in rog, kar daje krajevnemu god-benemu društvu zelo dobre obete za prihodnost. Veliko časa ostaja seveda tudi za prosto igro, zlasti v popoldanskih urah. Ob primernem vremenu se malčki poženejo v bazen in se podijo po obširnem dvorišču, od časa do časa gredo vsi skupaj na izlet po vasi in okolici. Radi si ogledujejo kosmato škotsko govedo, ki se pase na domačinovem terenu, sprehajajo se po preurejeni kolesarski stezi, pri sosedu pa opazujejo konje, koze in voz za vprego. Starejši udeleženci poletnih delavnic, osnovnošolci, ostanejo enkrat tedensko na nočnem taborjenju. Zvečer zapojejo nekaj pesmic okoli tabornega ognja, ko je ura pozna pa smuknejo spat v šotore. Vzgojiteljica Biserka nam je povedala, da je prenočevanje poskusni del tedenskega programa, otroci pa so nad novostjo navdušeni, saj gre za prijetno in nenavadno doživetje. (af) / EDELJSKE Nedelja, 5. avgusta 2007 1 3 TRŽAŠKA DESNA SREDINA - Nasprotovanje deželi in zasebnikom Let jastrebov in sokolov nad tržaškim Starim pristaniščem Ptičja prispodoba Piera Camberja o manevrih za upravljanje Starega pristanišča Tržaško pristanišče se nahaja v izrednem stanju. Vsaj tako ocenjuje zadnje manevre okrog mestnega gospodarskega srca tržaška desna sredina. V četrtek (2. avgusta!) je sklicala izredno sejo občinskega sveta, da je izrekla svoj »Ne« vmešavanju deželne uprave v upravljanje Starega pristanišča. V petek je občinska uprava naslovila na pristaniško oblast prošnjo za upravljanje nabrežja od 4. pomola do kopališča Lanterna, da bi spodnesla enak manever zasebnega podjetja Trieste terminal passeggeri (ki pa je v 100-odstotni lasti pristaniške oblasti). Včeraj je sklicala tiskovno konferenco, da bi ponovno (skoraj) enotno obsodila zadnje skomine dežele in zasebnikov po upravljanju pristanišča. Načelnik Forze Italia v mestni skupščini Piero Camber je začel z ostrim napadom na Leve demokrate, češ da naj bi imeli načelnik v občinskem svetu Fabio Omero, deželni svetnik Bruno Zvech, deželni odbornik Lodovico Sonego in predsednik pristaniške oblasti Claudio Boniciolli različne poglede na upravljanje luke. »Spori med Levimi demokrati pa ne smejo zanimati mesta,« je pribil in ponovil, da dežela ne more prejeti koncesije za upravljanje Starega pristanišča. Ko bi se to zgodilo, bi imeli v Trstu dva upravitelja enega samega pristanišča: deželo v Starem, pristaniško oblast pa v Novem pristanišču. »Kaj takega ne predvideva nobena norma. Ko bi hoteli to udejanjiti, bi morali izglasovati ustrezen državni zakon,« je ocenil. Dodatek k dogovoru med državo in deželo, ki omenja možnost prenosa koncesije na deželo vsaj za upravljanje območja Starega pristanišča, za Camberja ni dovolj. Načelnik Forze Italia se je obregnil tudi ob koncesijo za upravljanje tržaškega nabrežja. Zasebno podjetje Trieste terminal passeggeri je zaprosilo za koncesijo do leta 2080. O časovno tako dolgih koncesijah se ne more izreči zgolj pristaniška oblast, temveč pristaniški odbor, je menil, in ponovil, da daje tržaška občina - s svojimi izkušnjami z razvojem potniškega prometa - večje jamstvo za dobro upravljanje tega območja kot pa pred kratkim ustanovljena družba. Za predsednika občinskega sveta Sergia Pacorja (Republikanci) naj bi pristaniška oblast ustanovila podjetje Trieste terminal passeggeri izključno zato, da bi lahko upravljala parkirišča na nabrežju in da bi podražila cene privezov potniških ladij. Načelnica Nacionalnega zavezništva Alessia Rosolen je spomnila, da se je levo-sredinska opozicija ob glasovanju resolucije o koncesijah za Staro pristanišče razbila. Sedanji manevri pa naj bi predstavljali drugi poskus Riccarda Illyja, da si podredi pristanišče, potem ko mu v prvem poskusu, za časa županovanja ni uspelo. Roberto Sasco (UDC) je ocenil, da ima dežela drugačno vizijo od občine o Starem pristanišču. Dežela naj bi ta predel pojmovala za del mestnega tkiva, ne pa del pristanišča. Svetnik Forze Italia Claudio Frommel je opozoril, kaj bi se lahko zgodilo, če bi podjetju za teritorialno mobilnost AMT (katerega večinski partnerje tržaška občina) odvzeli upravljanje parkirišč na nabrežju: v primeru, ko bi se zanjo slabo končal dolgoletni sodni spor s podjetjem Ansaldo, bi se znašla v škripcih... Tudi za pristaniškega operaterja Fabia Domi-nicinija (Forza Italia) naj bi Illy »stegoval« roke po Starem pristanišču. Vprašanje pa je, ali mu bo uspelo. Camber je ob koncu s ptičjo prispodobo orisal sedanja stremljenja po pristanišču: »Oni so kot jastrebi, mi kot sokoli!« S tistim »mi« je imel, seveda, v mislih desno sredino. Ampak: tiskovne konference so se udeležili predstavniki vseh strank občinske večine, razen Dipiazzove liste. Za Camberja je odsotnost zgolj sezonsko naključna: počitnice, pač. »Saj je Dipi-azzova lista na izredni sejo občinskega sveta enotno podprla resolucijo proti izdaji koncesij deželi,« je pojasnil. Drži. Res pa je tudi, da se župan Di-piazza tiste seje ni udeležil, v preteklosti pa je o Starem pristanišču iznesel mnenja, ki so bila bližja Illyju kot Camberju... Bo dežela prejela koncesijo za upravljanje Starega pristanišča? kroma OBČINSKI SVET - tržaško pristanišče Švab (SSk) o manevrih desnice Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je na zadnji izredni seji tržaške mestne skupščine, ob odsotnosti svetnika Marjetice Sergia Lupierija, opravljal vlogo načelnika skupine. Po seji je izdal tiskovno sporočilo, v katerem se je retorično vprašal, »kje so vzroki za sklic izredne seje občinskega sveta na tako važno temo, kot je prihodnost območja Starega pristanišča, če na seji ni prisotnega župana, če kljub priporočilom svetnikov opozicije se na sejo ne povabi deželnega odbornika za prevoze Sonega in predsednika pristaniške oblasti Boniciollija ter če se podpis protokola, s katerim naj bi deželna uprava to območje upravljala, nanaša na državna zakonska določila iz leta 2004, torej iz časa Burlusconijeve vlade.« Švab je z veseljem sprejel na znanje, da tudi desna sredina »končno pripisuje važnost statuta našega pristanišča, ki ima status mednarodnega pristanišča«, vprašal pa se je, »kje so bili ti politiki, ko je Luka Koper z resnim gospodarskim in razvojnim načrtom začela upravljati naše pristanišča.« Svetnik SSk je nadalje ožigosal odlo- Igor Švab čitev desne sredine, ki je na izredni seji omejila posege svetnikov (za vsako skupino je lahko posegel le en svetnik, in to za samo pet minut). »Celotna opozicija in tudi podpisani smo že večkrat pokazali veliko potrpljenja in resnega ter tvornega sodelovanja na važnih temah, ki zadevajo prihodnost in razvoj našega mesta. Zato odločno odklanjam vsakršno obliko natolcevanja, češ da naj bi se z odločitvijo, da se glasovanja resolucije ne udeležim - kot so to storili kolegi iz vrst Marjetice in LD - izjavil proti razvoju mesta,« je poudaril svetnik Igor Švab. URBANISTIKA Nabrežina: Spet nova varianta? Jutri se bodo v Nabrežini sestali načelniki svetniških skupin, ki se bodo ukvarjali predvsem s skli cem iz red ne ob čin ske se je. Zahtevala jo je levosredinska opozicija, seja pa bo posvečena predvsem do god kom okrog Ses ljan -skega zaliva. Župan Giorgio Ret pa je na dnevni red seje nepričakovano uvrstil tudi točko z naslovom »Smernice za varianto regulacijskega načrta«. Ni jasno, če gre za poglobitev zadev okrog (spornih) sprememb 24 in 25 regulacijskega načrta ali pa za stvar, ki je vezana na nov deželni urbanistični zakon, ki bo v kratkem stopil v veljavo. Opozicija je zahtevala izredno sejo o Sesljanu, potem ko je spo me niš ko var stvo FJK dva krat zaporedoma zavrnilo krajinska dovoljenja za gradnje v sesljan-skem kamnolomu. Jutri pri Repniču koncert jazz glasbe V kamnolomu pri Repniču bo v ponedeljek 6.avgusta ob 21.00 uri koncert jazz glasbe. Koncert spada v niz 9. mednarodnega glasbenega festivala »Nei suoni dei luo-ghi« ( kakovosten in obširen festival, ki se je letos pričel 24.junija in se bo nadaljeval do 15.septembra in katerega koncerti se dogajajo v raznih državah, in sicer od Avstrije vse do Albanije), ki bo v zgoniški občini predstavil skupino Mauro Costantini Organ Five. Pet nadarjenih in dobro znanih glasbenikov (Mauro Costantini pri orglah Hammond, Daniele D'Agaro na saksofonu in klarinetu, Mauro Ot-tolini na pozavni in bas tubi, Andrea Dulbecco pri vibrafonu ter U.T.Gandhi pri bobnih), bo v celoti izvedlo album »Soul Touch«, ki vsebuje skladbe Maura Costantinia in ki ga je skupina izdala pred letom dni. Mauro Costantini je v naši deželi cenjen in znan pianist ter organist, ki se je v njegovem projektu »Mauro Constantini Organ Fi-ve« osredotočil prav na barvne ni-janse Hammonda B3 in na tehniko izvajanja teh orgel. Na sporedu bodo torej skladbe s primesi »har-dbopa« in »cool jazza«, ki bodo gotovo razveselile marsikaterega glasbenega sladokusca. V primeru slabega vremena se bo koncert vršil na sedežu kulturnega doma v Briščikih (Pan) Skupina dolinske občine danes na TV Slovenija Občina Dolina obvešča, da bo v nedeljo, 5.08.2007 ob 19.55 na prvi mreži RTV Slovenija TV oddaja IGRE BREZ MEJA »DAJMO NAŠI«, na kateri je tekmovala skupina iz dolinske občine proti ekipi iz Pliberka (A).Ogled posnetka oddaje bo možen tudi v ponedeljek, 6.08.2007 ob 21. uri na Šagri v Pre-benegu. Koncerta na Trgu Hortis V sklopu prireditev Serestate 2007 prireja združenje Prijateljev glasbene mladine (Amici della Gio-ventu Musicale) v sodelovanju s tržaško občinsko upravo dva zanimiva večera. Prvi bo na sporedu v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri. Na Trgu Hortis bo zaživel koncert »Dispersi nel vento con le rose«, ki bo poslušalcem ponudil sklop pesmi iz štiridesetih let in znanih neapeljskih romanc v izvedbi Sil-vane Martinelli, Alberte Izzo in Davideja Calabresej,a ob klavirski spremljavi Corrada Gulina. Povsem različen bo drugi večer z naslovom »Far finta di essere G«; gre za koncert v poklon Giorgiu Ga-berju, ki bo zaobjel Trg Hortis v sredo, 8. avgusta ob 21. uri. Protagonista večera bosta Davide Cala-brese in Lorenzo Scuda. Vstop je prost. Na Rusem mostu zopet Solidarnost in sožitje Od 1. do 9. septembra se na Rusi most vrača šesta izvedba priljubljene prireditve Solidarnost in sožitje - pod istim nebom, ki jo prireja pokrajinsko združenje za trgovino in storitve Aciesse. Njen namen je promovirati multietničnost in biološko pridelano hrano. Kdor bi si želel sodelovati na prireditvi s svojo prodajno stojnico, naj se čim prej zglasi na tel št. 040/3721923 ali po meilu confe-sercenti@aciesse.191.it. Dela na cesti Zaradi vzdrževalnih del bo od ponedeljka promet otežkočen na nekaterih mestnih ulicah. Ul. Einaudi, ul. Canal Piccolo in del ul. Maz-zini bodo zaprte za promet zaradi asfaltiranja, zaradi preurejanja Nab režja pa bo promet otežkočen in delno preusmerjen v ulicah Argento, Burlo in belpoggio ter na rebri Promontorio. 6 Nedelja, 5. avgusta 2007 TRST / KMEČKA ZVEZA - Seja deželnega predsedstva in glavnega sveta Nezadovoljstvo nad zadržanjem Dežele glede konkretnih potreb kmetijstva Omenjeni prodaja bivšega centra ERSA na Proseku, nespoštovanje obvez in zadnji omejevalni ukrepi Predsedstvo in glavni svet Deželne kmečke zveze, ki se je sestal minuli četrtek v razstavni dvorani Zadružne kraške banke, sta obravnavala vrsto vprašanji, ki zadevajo slovensko zamejsko kmetijstvo v FJK. Sejo je zaradi odsotnosti predsednika Alojza Debelisa vodil podpredsednik Stanko Radikon, kije najprej podal pregled delovanja zveze v zadnjem obdobju. Sledilo je tudi poročilo tajnika Edija Bukav-ca, ki je osredotočil pozornost predvsem na najvažnejše zadeve kot so: sodelovanje pri deželnem zelenem omizju, program sodelovanja z ministrstvom za kmetijstvo R.S. in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V zvezi s sodelovanjem zveze pri deželnem zelenem omizju, sta IO in GS DKZ izrazila nezadovoljstvo glede zadržanja deželnega odborništva za kmetijstvo do konkretnih potreb kmetijstva na ozemlju kjer je zgodovinsko prisotno slovensko prebivalstvo. Tako je bilo ugotovljeno, da poleg vseh negativnih ukrepov, kijih je deželna vlada sprejela v svojem mandatu: združitev kmetijskih nadzorništev v Trstu in Gorici in torej z zanemarjenjem kmetijstva v tržaški pokrajini kar je prišlo zlasti do izraza s prodajo bivšega centra ERSA na Proseku, nespoštovanje obvez glede finansiranja Posebnega načrta za razvoj kmetijstva na Tržaškem in sporazuma za sinhrotron pri Bazovici, da ne govorimo o zadnjih omejevalnih ukrepih, ki jih je Dežela sprejela v zvezi z zavarovanimi območji Natura 2000 na kraškem območju, tudi novi deželni načrt za razvoj podeželja 2007-2013 v bistvu ne upošteva specifičnosti in razvojnih potreb slovenskega zamejskega kmetijstva. Pri pripravi načrta dežela ni znala ali ni hotela izkoristiti svojo specifiko, ki ji jo daje njena avtonomija. Tako je pripravila načrt, ki posega v raznolikost deželnega teritorija ne, da bi pri tem upošteval njegove družbene, gospodarske, kulturne in etnične specifike in potrebe. V bistvu imamo načrt, ki je tako splošen, da bi ga lahko uvedla vsaka druga dežela v Italiji. Njegova splošnost, pa je zato lahko zelo negativna za ohranjanje omenjenih specifičnosti. Negativen odnos deželne uprave do kraškega kmetijstva, je po oceni organov Deželne KZ prišel do izraza, tudi pri odobritvi rebalansa finančnega zakona, saj se je pri tem odločno uprla predlogom in popravkom, da bi se z izrednim prispevkom pomagalo živinorejcem na Krasu, ki jim je letošnja pomladanska huda suša uničila več kot 80% krme. Prav tako se je pristojni odbornik g. Mar-silio krčevito uprl predlogu, da bi tudi letos, kot je to dežela delala že vrsto zadnjih let, s finančnim prispevkom zagotovila delovanje službe za vodeno in integrirano fi-tofarmacevtsko varstvo v vinogradništvu in oljkarstvu, kije lansko leto med drugim omogočilo biološko proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja. Na koncu obravnave so se zato prisotni odborniki Deželne KZ upravičeno spraševali, zakaj tako negativen odnos deželne uprave do potreb kmetijstva, ki je povečini izraz Slovencev v FJK. Na drugi točki dnevnega reda so odborniki DKZ razpravljali o programu aktivnosti zveze v drugem pol-letju. Pri tem bodo glavne pobude razstava-sejem kmetijskih zamejskih proizvodov na glavni tržnici v Ljubljani konec meseca septembra letos, srečanje na kmetijskem sejmu v G.Radgoni od 25. Do 31.avgusta, spodbujanje pristojnih javnih uprav za pripravo območnih integriranih načrtov, ki jih predvideva deželni podeželski načrt 20072013 v vseh treh pokrajinah naše dežele, priprava načrtov Leader na Tržaškem in Goriškem ter priprava konference na temo: Vloga teritorija pri ohranjanju lastne identitete. Na koncu sta organa zveze razpravljala še o pripravah na volilni občni zbor deželne CIA (Konfederacije kmetov) h kateri pristopa zveza kot pridruženi član, ki bo prihodnjega 13.septembra, o udeležbi na prazniku upokojencev CIA v Kalabri-ji, o srečanjih o deželnem podeželskem načrtu v Reziji in Kanalski dolini ter obisku sejma proizvodov iz višinski območji v Longaroneju. (e.b.) Deželni svet Kmečke zveze med zadnjo sejo v četrtek na Opčinah GLASBA - Med drugim nastop na mednarodni reviji v Trevisu Pestra poletna sezona harmonikarskega orkestra Synthesis 4 Poletni koncerti harmonikarskega orkestra Synthesis 4 Harmonikarski orkester Synthesis 4, ki ga vodi prof. Claudio Furlan pod okriljem Glasbene matice, ima letos zelo pestro poletje. Orkester je znan po številnih uvrstitvah na prva mesta na raznih mednarodnih tekmovanjih. Nastal je z namenom, da bi širil literaturo za harmonikar-ske orkestre in nekaj skladateljev je svoja dela tudi namenilo temu sestavu. V zadnjih letih je v orkester pristopilo še precej harmonikarjev iz bližnje Slovenije, predvsem iz Nove Gorice, Kopra, Pivke in Vrhnike. Prvi poletni celovečerni koncert je potekal 13. julija »pri komunski štirni« v Briš- čikih v priredbi tamkajšnjega kulturnega društva, kajti orkester zadnja leta redno vadi prav v društvenih prostorih v Briščikih. Od 19. do 22. julila pa se l e harmonikarski orkester Synthesis 4 podal na štiridnevno koncertno turnejo po deželi Veneto. Orkester je imel koncerte v Caorlah, Trevisu, Badoerah in Rosolini. Koncerte sta priredili Združenje Armonia iz Trevisa in glasbeni sklad Santa Cecilia iz Portogrua-ra. Prejšnjo nedeljo je harmonikarski orkester Synthesis 4 odigral dva koncerta. Zjutraj je igral NA Trbižu v okviru Tematskih dnevov posvečenih slovenski kulturi v priredbi SKS Planika, zvečer pa na trgu Aurora v Jesolu v sklopu tamkajšnjih poletnih glasbenih prireditev. Višek celotne poletne turneje pa je bil nastop v petek, 20. julija, na Deseti mednarodni reviji harmonikarskih orkestrov v občinskem gledališču v Trevisu v organizaciji združenja Armonia (na sliki). Na tej reviji sta poleg harmonikarskega orkestra Synthesis 4 nastopila še harmonikarski orkester Fisorchestra Armonia iz Trevisa pod vodstvom prof. Angela Smeazzette in prof. Stefana Romanija in harmonikarski orkester »Swiss accordion« pod vodstvom prof. Nadie Zannelli - Sartori iz švicarskega kantona Ticino. Orkester Armonia se že osemnajst let zavzema za razvoj harmonike v klasični in lahki glasbi. V tem okviru priredi združe- Posnetek z nastopa na mednarodni reviji v Trevisu nje Armonia vsako leto spomladi koncert klasične harmonike, poleti pa revijo harmonikarskih orkestrov, ki se je letos prvič selila s celovečernim koncertom tudi v bližnje Badoere. Na koncu revije pa sta v skupni izvedbi vseh treh harmonikarskih orkestrov zazvenela znani Libertango Astorja Piazzolle in mogočni Straussov Radetzky marš. Na poletnih koncertih je orkester predstavil paleto različnih glasbenih stilov. Skladbam namenjenim manjšemu krogu poznavalcev klasične harmonike je orkester dodal še vrsto znanih in poljudnih motivov, ki so takoj očarali občinstvo, ki je aktivno in navdušeno spremljalo njihovo izvajanje. Erik Kuret / EDELJSKE Nedelja, 5. avgusta 2007 1 3 DEŽELNI SVET - V proračunski razpravi Zavrnjen popravek svetnika Špacapana o pomoči kmetijstvu Pred kratkim je deželni svet sprejel spremembo proračuna za tekoče leto. Med številnimi popravki, o katerih se je odločalo v zbornici, je bil tudi amandma, ki ga je predstavil svetnik Mirko Špacapan. Popravek, ki ga je predlagala in ga pripravila Kmečka zveza, je predvideval izplačilo odškodnine, ki so jo letos utrpeli živinorejci na Krasu. Zaradi letošnje izredne pomlandan-ske suše je zmanjkalo več kot 70% sena. Živinorejci na Krasu bodo torej v letošnjem letu prisiljeni nabaviti levji delež krme, kar pa je za mnogokaterega go-vedorejca nedopusten strošek. Nekatere kmetije, vezane na živinorejsko panogo, ki že itak doživlja težko gospodarsko obdobje, razmišljajo torej o zmanjšanju črede ali celo o ukinitvi dejavnosti. Špacapanov amandma je v odsotnosti deželnega svetnika Ssk orisal kolega iz vrst Marjetice Lupieri. Za njim je posegel svetnik Ritossa iz vrst AN, ki je odločno in trdo zavrnil predlog. S tem v zvezi je označil popravek kot tipični obnašanje predstavnikov slovenske manjšine, zlasti odsotnega Špacapana, ki vedno uganja samopomilovanje. Ritossa je s svojo običajno razburjenostjo še napovedal, da bo vložil svetniško vprašanje s katerim bo od odbornika zahteval vedeti, koliko je krav na Tržaškem in koliko v Gorici. Prispevek, ki ga je Špacapan zahteval s svojim popravkom (30.000 evrov za goriški Kras in 170.000 za tržaško pokrajino) je Ritossa označil kot naravnost smešen; dodal je še, da po informacijah s katerimi razpolaga on sam imajo kmetije polne senike. Sledil je poseg odbornika, ki je dal svoje mnenje nad popravki. Pri Špaca-panovem popravku je razložil, da morajo prispevki za odškodnine slediti državnim normam. V primeru, da bi deželna uprava sprejela tak ukrep, bi privilegirala to situacijo in ustvarila prece-dens za odškodnine vseh vrst nesreč in bila v nasprotju z državnim pravom. Svetnik Lupieri je nato umaknil amandma, med glasovanjem pa ga je vzela za svojega svetnica Batellino. Popravek ni doživel podpore, Ri- NAROČNIKOM PJRIMORMCGA ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. Včeraj danes Mirko Špacapan tossa pa očitno ne ve, da je na goriškem delu Krasa približno 200 glav goveda, na tržaškem pa 720 katerim je treba prišteti še vsaj 500 glav drobnice. ZSKD prireja Poletne ustvarjalne delavnice Vojsko 2007 Poletne ustvarjalne delavnice bodo tudi letos namenjene osnovnošolskim otrokom, ki bodo spoznavali različne zvrsti umetnosti s posebnim poudarkom na razvijanju domišljije in na odkrivanju ustvarjalnih načinov komunikacije in izražanja. Otroci se bodo preizkusili v plesnih in glasbenih delavnicah, ki jih bodo vodili akademska glasbenika Tomaž Nedoh in Tomaž Kolar ter plesalka Daša Grgič. Vodja projekta je psihologinja in slikarka Jana Pečar, ki je pripravila pester program dela. Otroci bodo v dopoldanskih urah sproščeno ustvarjali v prelepem naravnem okolju, popoldneve pa bodo preživeli na ekskurzijah v okolico, kjer bodo spoznavali naravne in kulturne značilnosti kraja. V soboto, 1. septembra ob 11. uri, bodo udeleženci v CŠOD na Vojskem pripravili zaključno prireditev, na kateri bodo starše in prijatelje seznanili z delom in življenjem v koloniji (rsc). Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL, - Ul. F. Severo 2/3 AGIP, Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Danes, NEDELJA, 5. avgusta 2007 MARIJA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.36 - luna vzide ob 23.17 in zatone ob 13.42. Jutri, PONEDELJEK, 6. avgusta 2007 LJUBO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,9 stopinje C, zračni tlak 1022,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje C. OKLICI: Borriello Giuseppe in Sosa Al-dama Ydanayi Biatriz, Le Brum Umberto in Štrukelj Damjana, Zio Giaco-mo in Ronconi Valentina, Armani Massimo in Schleimer Erica, Gioghi Christian in Ibanez Vasquez Sandra Veronika, Visintin Alessandro in Prato Francesca, Gambo Leonardo in Barnaba Lorella, De Meo Francesco in Volk Carmen, Gardelini Bledar in Devesco-vi Lara, Santarsiero Giuseppe in Ben-venuti Monica, Garbin Andrea in Giordano Francesca, Marzio Riccardo in Rotta Antonella, Del Sal Giannino in Testa Anna, D'Elia Marco in Senatore Gabriella, Degrassi Emanuele in La Macchia Renata, Burlin Renato in Kry-vopysh Iryna, Damiani Lucio in Affa-tati Daniela, Arancio Marco in Neppi Tania, Naimi Alessandro in Babic Roberta, Meghrebi Bensekrane in Ho-hensasser Tamara, Vučina Manuel in Spacal Isabella, Gherbaz Luca in Kochl Sonja Johanna. [12 Lekarne Urnik: pon-pet 9.00-13.3016.00-19. 0; sob 9.00-12.30 Ul. S. Lazzaro, 6 - TRST - tel. 040 367886 fax. 040 367924 - info@juliaviaggi.it MSC odpotuje iz Furlanije Julijske krajine! OTVORITVENO KRIŽARJENJE IZ TRSTA S PREKRASNO MSC OPERA Odhodi: od 17.9. do 24.9. od 24.9. do 1.10. Vmesni pristanki: Ancona, Ghytion, Pirej, Krf in Split POSEBNE TARIFE JULIAVIAGGI OD 675 € NA OSEBO +pristaniška taksa za vkrcanje / izkrcanje REZERVACIJE PRI JULIA VIAGGI TRST 365840, Ul. Commerciale 21 - 040421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040-274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskih pozivom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040-767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. âu Kino Nedelja, 5. avgusta 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia d'Aquilinia 39/C, Fenetiči - 040212733. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040-302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040-571088, Žavlje - Ul. Flavia d'Aquilinia - 040-232253, Fer-netiči - 040-212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia d'Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040-631785. Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040- ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«. ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Happy Feet«. CINECITY - 15.00, 15.45, 16.30, 17.45, 18.30, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Material girls«; 14.55, 18.30, 22.05 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.45, 20.20 »Vacancy«; 15.30, 18.30, 21.30 »Transformers«; 15.20, 17.40, 19.55, 22.00 »The protector - La legge del Muay Thai«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI - 16.45 »Flicka - Un cavallo per amico«; 18.10, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.15, 20.15 »Lucky you - Le regole del gioco«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.10, 22.20 »Le vite de-gli altri«; 11.00, 16.45 »The Reef -Amici per la pinne«. KOPER - KOLOSEJ - 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Umri pokončno 4«; 22.00 »Pevec«; 18.00, 21.50 »Moškoženske zadeve«; 14.00, 16.40, 19.20 »Harry Potter in Feniksov red«; 12.30, 14.20, 16.10, 20.00 »Sim-psonovi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »The Protector«; Dvorana 2: 11.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Feni-ce«; Dvorana 3: 11.00, 16.15, 20.00 »Transformers«; 18.30, 22.15 »Ma-ial zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 4: 17.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 20.40, 22.15 »Havoc«; 11.00 »TMNT - Teenage Mutant Ninja Turtles«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordi-ne della Fenice«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »Fearless«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.20 »Le vite degli al-tri«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »The Protector«; Dvorana 5: 17.50, 20.15, 22.10 »Havoc: Fuori control-lo«. [H Osmice DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak v Briščah. Tel. 040-220524. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah. OSMICO so odprli pri Terčovovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. OSMICO ima odprto Stubelj v Šem-polaju. OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta. V KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico. V SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! 0 Mali oglasi KITAJSKA MASAŽA TU-INA, pe- dikura, depilacija, anticelulitni program po ugodnih cenah v Lokvi. Tel. 00386/31809840 PRODAM ČRNO GROZDJE na trti. Tel. 3397734216 od 11. do 12. ure. AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 193, je odprt v petkih, sobotah in nedeljah, od 10. do 23. ure. Nudi domač prigrizek in tople jedi. Tel. 040-226445. Toplo vabljeni! IŠČEM KNJIGE za tretji razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. ob večernih urah na št. 3341914073. IŠČEMO vestno hišno pomočnico z vozniškim dovoljenjem. Klicati na št. 339-4713040. KUPIM KNJIGE za prvi razred srednje šole na Proseku. Tel. 349-0934409. NUDIM LEKCIJE slovenščine, italijanščine in angleščine za otroke iz osnovne in srednje šole. Klicati na tel. št. 040-415823 ali 346-0905266. ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. PRODAJAM motorno kolo CC 50 MKB »ovetto«, letnik 2004. Cena po dogovoru. Klicati v večernih urah: gsm. 347 4264566 (Willy). PRODAM nove gume za avto, Michelin 205/55 R16 in novo rezervno gumo. Tel. 334-9580949. PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št 333-6186640. PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Rep-nom, dostop z avtom. Cena 27.500 evrov. Tel. 347-6145807. PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807. t draga Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša Mara Kenda (učiteljica) Emica, Vera, Rado, Francesca, Costanza in Balthasar Trst, Milan, 5. avgusta 2007 Pogrebno podjetje San Giusto-Lipa Zmeraj v mojem srcu, prijateljica Vilma ZAHVALA Ob smrti naše drage Haydee' Agostini por. Sancin se zahvaljujemo vsem, ki so na katerokoli način počastili njen spomin. Svojci Trst, 5. avgusta 2007 Aleksu v slovo prijatelji Rudi, Martin s Sidonjo, Robi, Ivan s Sonio, Dean B Nedelja, 5. avgusta 2007 TRST / Obvestilo udeležencem letošnjega pevskega seminarja Odhod avtobusa v Zreče bo danes - v nedeljo, 5. avgusta, ob 15.00 uri izpred Finžgarjevega doma na Opčinah V_> OBČINA ZGONIK v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala NEISUONIDEILUOGHI - V ZVOKIH KRAJEV V PONEDELJEK, 6. AVGUSTA, OB 21. URI V KAMNOLOMU V REPNIČU JAZZ KONCERT S SKUPINO MAURO COSTANTINI ORGAN FIVE: V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. 1/alÇexi/ H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih Loterija 4. avgusta 2007 Bari B4 37 82 1S S4 Cagliari 81 2 3 S6 79 Firence 71 40 21 83 31 Genova 19 37 33 17 42 Milan 46 19 81 80 62 Neapelj 87 43 90 47 7S Palermo 41 60 6S 17 7S Rim 64 17 42 23 66 Turin 29 S3 23 64 20 Benetke 81 29 78 82 70 Nazionale 22 67 86 83 SS Super Enalotto Št. 93 41 46 64 71 84 87 jolly 81 Nagradni sklad 3.S7S.06S,87€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.337.094,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 12 dobitnikov s 5 točkami S9.S84,44€ 1.740 dobitnikov s 4 točkami 410,92 € 52.401 dobitnikov s 3 točkami 13,64 € Superstar ll Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 9 dobitnikov s 4 točkami 41.092,00 € 155 dobitnikov s 3 točkami 1.364,00 € 2.590 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.022 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.424 dobitnikov z 0 točkami S,00€ M Izleti slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. ¿J Čestitke dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter 13. in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007. Dragi SIMON! En poljubček na vsako stran prejmi za tvoj prvi rojstni dan. Srček najin pa ti želi še veliko rojstnih dni. Nona Marija ter nono Mirko. Malemu SIMONU, ki bo danes ugasnil prvo svečko mu pošilja koš poljubčkov Matija. 13 Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 3497597763 Nastja. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz goriškega in tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. ZCPZ obvešča, da bo avtobus, ki bo udeležence letošnjega pevskega seminarja popeljal v Zreče, danes, 5. avgusta 2007, odpotoval ob 15. uri izpred Finžgarjeva doma na Opčinah. AŠZ SLOGA obvešča, da bo sestanek za udeležence poletnih priprav v Mežici v četrtek, 9. avgusta, v telovadnici sredje šole S.Kosovel na Opčinah ob 19.30. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni. GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007. RTV SLOVENIJA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo v petek, 17. avgusta, ob 20.30 v Pokrajinski muzej v Repen na premierno predvajanje dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA«. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.co-mune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno OBČINA DEVIN - NABREZINA COMUNE DI DUINO AURISINA (TS) JAVNI RAZPIS NA PODLAGI SAMIH IZPITOV ZA SESTAVO DVEH LOČENIH LESTVIC, ZA ZAPOSLITEV S POLNIM URNIKOM IN ZA DOLOČEN ČAS S STROKOVNIM PROFILOM: "VZGOJITELJ/VZGOJITELJICA OTROŠKEGA VRTCA" ZA VRTCE Z ITALIJANSKIM IN SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM. KAT. C - EKONOMSKO STANJE 1 Informacije in razpis so na voljo pri Upravni službi in Uradu za osebje, Nabrezina Kamnolomi, 25 Tel. 040/2017407/413 Odgovorni: M.C. PEŠCE delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust. KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. 0 Prireditve MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil v Izoli danes, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626. V SKLOPU MEDNARODNEGA GLASBENEGA FESTIVALA MED ZVOKI KRAJEV bo danes, 5. avgusta, ob 21. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini nastopil godalni kvartet Arion. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z združenjem Progetto Musica iz Tržiča in z Župnijo sv. Roka iz Na-brežine. Vstop je prost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z glasbenim združenjem Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala V ZVOKIH KRAJEV v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uriv obnovljeni in sugestivni naravni okvir jave v Rep-niču jazz koncert s skupino MAURO COSTANTINI ORGAN FIVE. Vabljeni! V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. POLETNI OKUSI IN GLASBA POD ZVEZDAMI V NOČI SV. LOVRENCA igral bo harmonikar Egon Tavčar. Pridruži se nam v petek, 10. avgusta 2007, od 20. ure dalje v društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Prijave na tel. 040384226 od 13. do 14. ure. REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kon-tralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Loreggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Bi-scuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repentabor. Sam praznik Marije Vnebovzete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob somaševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it TRŽIČ - Dva meseca po uvedbi novega sistema pobiranja odpadkov S slanimi globami v boj Vreče z odpadki se občano pojavljajo tudi v doberdobski in drugih okoliških občinah Podobno kot se je dogajalo pred dvema letoma v Gorici, se tudi Tržiča-ni niso najbolje znašli s sortiranjem odpadkov, ki so ga v mestu ladjedelnic uvedli v začetku junija. V nekaterih mestnih četrtih se po dveh mesecih od uvedbe novega sistema še vedno kopičijo vreče z odpadki, ob zabojnikih, ki jih niso še odstranili, pa so kupi najrazličnejših smeti. Tržiški župan Gian-franco Pizzolitto je napovedal, da bodo mestni redarji naložili sto evrov globe vsem, ki bodo svoje odpadke puščali po mestnih ulicah. Ob tem je župan pozval vse Tržičane, naj morebitne kršitve takoj sporočijo poveljstvu mestnih redarjev. K odgovornemu ravnanju z odpadki so pozvali tudi člani tržiškega krožka Legambiente, ki opozarjajo, da so sortiranje odpadkov uvedli brez večjih težav v vseh občinah goriške pokrajine, sploh pa je ločeno zbiranje uspešno v številnih italijanskih mestih. Po besedah okoljevarstvenikov uvedba novega sistema pobiranja odpadkov v začetni fazi lahko povzroči nekaj težav, prednosti sortiranja pa so nato tolikšne, da se nih če ne ke sa za ra di oprav -ljene spremembe. Člani Legambiente pri tem opozarjajo, da zaradi sortiranja odpadkov ne bodo potrebne nove sežigalnice na območju goriške pokrajine, pri tem pa sprašujejo, kdo bi si v bližini svojega doma želel upepeljeval-nik. Po podatkih okoljevarstvenikov v Trstu reciklirajo samo 18 odstotkov odpadkov, pred kratkim pa so tržaško sežigalno napravo zaprli, ker je onesnaževala. Ob tem okoljevarstveniki opozarjajo na neodgovorne izjave nekaterih politikov, ki nasprotujejo sortiranju odpadkov in se še vedno zavzemajo za izgradnjo novih sežigalnih naprav. Ne nazadnje člani Legambiente priznavajo, da bi se lahko uvedeni sistem sortiranja odpadkov lahko dodatno izboljšalo, zato pa pozivajo občinsko upravo in družbo IRIS, naj se čim prej uvedejo korektivi. Zaradi spremembe sistema pobiranja odpadkov v Tržiču so imeli težave tu di v do ber dob ski in dru gih oko -liških občinah, kjer se ob glavnih prometnicah, a tudi ob stranskih cestah občasno pojavljajo vreče z odpadki. Kup odpadkov v ulici Crocera v Tržiču altran PODGORA - Odbornik Sergio Cosma ponovno na obisku Uredili bodo novo igrišče Z Bandljem sta se pogovorila tudi o lesenem plavajočem pomolu na Soči, ki bi služil kajakašem Ob nogometnem igrišču v Pod-gori nameravata goriška občina in krajevni svet urediti še eno igrišče, ki bi se ga podgorska nogometna ekipa posluževala med treningi. V zvezi s tem projektom je med tednom goriški odbornik za šport Sergio Cosma obiskal predsednika krajevnega sveta Walter-ja Bandlja, ki si že nekaj let prizadeva za ugoditev zahtevam nogometnega društva Piedimonte. »Manjše igrišče naj bi uredili za tistim, ki ga društvo uporablja za tekme, v smeri proti Soči. Razprostiral naj bi se na dveh zemljiščih, kjer je treba najprej izsekati drevesa: enoje občinska last, za drugo pa moram še preveriti. Ni izključeno, da gre za državno zemljišče, saj je tam pred veliko leti te- kla cesta,« je povedal odbornik Cosma. Dodatno nogometno igrišče naj bi po načrtu, kije bil pripravljen že pred veliko leti, bilo dolgo 80 metrov, široko pa 35. »Leta 1997 so izračunali, da bi investicija znašala približno 50.000 evrov, v resnici pa bodo dela stala manj. Okrožni svet in društvo Piedimonte nameravata namreč del posega opraviti z lastnimi močmi, kar bi omejilo stroške,« je povedal predsednik okrožnega sveta Walter Bandelj. Srečanje je ponudilo tudi priložnost za pogovor o načrtu lesenega plavajočega pomola na Soči, ki bi ga občinski upravitelj in predsednik krajevnega sveta želela zgraditi na bregu tik ob nogometnem igrišču v Podgori. »Menim, da v Gorici premalo izkori- ščamo lepoto reke Soče. Pomol bi omogočal lažji dostop do vode kajakašem, kot so tisti kluba Šilec, in drugim čolarjem. Menim, da bi bil ta projekt korak v smeri zbliževanja med občani in reko,« je ocenil Cosma, istega mnenja pa je bil tudi Bandelj. »O pomolu so že razmišljali člani kluba Šilec, ki med drugim upravljajo tudi tistega v pevmskem parku, in krajevni svetnik Edi Maligoj. Pred časom je bilo že poskrbljeno za odstranitev rastlinja iz tistega dela brega. Pomol po vsej verjetnosti ne bo nared v teku poletja, če že ne letos pa se ga bodo ka-jakaši lahko posluževali v prihodnji sezoni. Menim, da ga bomo uresničili pred koncem leta,« je zaključil Bandelj. (Ale) EDELJSKE Nedelja, 5. avgusta 2007 1 3 APrimorski ~ dnevnik GORICA, GABRJE »Uvažali« slovenska mamila »Uvažali« so mamila iz Slovenije, vendar so policisti odkrili njihovo nezakonito početje. V dveh ločenih operacijah so agenti prijavili tri mladeniče iz južnega dela Furlani-je, enega pa so aretirali. Osebje goriškega letečega oddelka in tržiškega komisariata je 26. julija pregledalo vozilo s tremi mladeniči, ki so se vračali iz Slovenije, in v njem našlo tri grame heroina. Agenti so ugotovili, da so 19-letna F.S. in R.L. ter 23-letni L.D. iz Červinjana malo prej v Novi Gorici kupila vsak po en gram prepovedane opojne substance. Vse tri mladeniče so prijavili, ob tem pa so ugotovili, da je F.S. tudi kršil odredbo videmskega sodišča, ki mu je pred časom zaradi posesti mamil prepovedalo zapusti občino, kjer ima bivališče. V teku je preiskava, s katero bodo skušali ugotoviti identiteto slovenskega razpečevalca, ki je prodal drogo trojici iz Furlanije. Drugo operacijo so policisti opravili na območju sovodenjske občine. Agenti so 31. julija izvedeli, da se je v bližini mirenskega mejnega prehoda vsak večer sumljivo zadrževal avtomobil fiat uno. V dneh, ki so sledili, so policisti ugotovili, da se je vsak dan okoli 19. ure pojavil avtomobil, ki se je približno pol ure vozil po stranskih ulicah in makadamskih poteh pri Gabrjah. 3. avgusta so se agenti odločili za poseg. Najprej so ugotovili, da so se v avtomobilu vozile tri osebe, od katerih je ena izstopila in se po polju odpravila peš čez mejo. K pajdašema se je vrnila po približno tridesetih do štiridesetih minutah, nato je trojica nameravala zapustiti kraj in se - kot v prejšnjih dneh - odpraviti po Dolu proti Tržiču. Policisti so trojici, ki je ob pogledu na agente odvrgla nekaj celofan-skih zavitkov iz avtomobila, preprečili odhod. Na kvesturi so ugotovili istovetnost voznika in potnikov; šlo je za 29-letnega P.M. iz Fiu-micella ter za 21-letnega G.M. in 27-letne-ga B.M. iz Červinjana. Policisti so ugotovili, da se je čez mejo odpravljal P.M., v Italijo pa se je vračal s po tremi grami heroina. Njegova prijatelja sta ga čakala v avtomobilu, nato pa so se skupaj odpravili proti domu. V celofanskih zavitkih, ki so jih mladeniči odvrgli ob pogledu na policijo, so bili trije grami heroina in en gram kokaina. Policisti so P.M. aretirali zaradi uvažanja in posesti nedovoljenih opojnih substanc, na sojenje pa čaka v goriškem zaporu. Agenti goriške kves-ture vodijo preiskavo v sodelovanju z novo-goriškimi policisti, da bi ugotovili identiteto razpečevalca. NOVA GORICA - Bar Kulturni dom tik pred odprtjem Končno bo zaživel Ob vinih vseh slovenskih vinorodnih dežel bodo ponujali tudi več vrst kave V nekoč najbolj priljubljenem novogoriš-kem lokalu Kulturnem domu te dni končujejo obnovitvena dela. Podjetje Rasti gostinstvo s.p. tam ureja enoteko, v kateri ne bosta zanemarjena niti pivo in kava. Prostori lokala so v lasti Kulturnega doma in vodstvo j e ob velikem povpraševanju po atraktivni lokaciji za najemnika izbralo omenjeno podjetje, ki v Damberju že vodi vinsko restavracijo Dam. V Kulturnem domu so pri tem imeli svoje zahteve; glede na to, da v Novi Gorici ni kavarne, kjer bi si lahko gostje v miru prebrali časopis, bo nov lokal v jutranjih urah odgovarjal takšnim potrebam in ponujal več vrst kave in različna domača ter tuja piva. V večernih urah bo to neke vrste enote-ka, kjer bo poudarek na mladih, torej leto dni starih vinih, in na peninah. Ponujali bodo vina vseh slovenskih vinorodnih dežel ter najbolj zanimiva tuja vina. Ob vinu bodo postregli narezke, pršut najvišjih kakovosti in domače salame. Obljubljajo tudi bogato ponudbo domačih in uvoženih sirov. Kot pravi podjetnik Rastislav Fa-kuč, bodo cene povsem normalne, kot so v drugih lokalih v Novi Gorici. Notranja ureditev lokala bo podobna tisti v restavraciji Dam na Damberju, kjer gostje uživajo v prijetnem mo- GORICA - Prijeli 28-letnega Slovenca V bar z nožem Motil je goste in grozil lastniku lokala ob Verdijevem gledališču Bar Kulturni dom bo sameval le še nekaj dni foto s.j. dernem, minimalističnem, a vendar toplem okolju. Kot je povedal Fakuč, v moderno zgradbo Kulturnega doma in mlado ter moderno mesto sodi prav takšen lokal. V notranjosti bo na voljo 50 sedežev in prav toliko na prijetnem vrtu, ki ga Goričani že močno pogrešajo. Lokal bo živel v simbiozi s Kulturnim domom, saj bo zanj urejal vse gostinske potrebe na prireditvah. Lokal bodo odprli 31. avgusta. Saška Jug Ko je vstopil v kavarno v mestnem sre diš ču, v ka te ri je se de lo ve -liko gostov, je s seboj imel nož in še drugi oster predmet. Naročil si je pivo, nato pa je začel nadlegovati prisotne. Iz rane na roki je izgubljal kri in s tem mazal tla lokala, zato mu je lastnik rekel, naj spije naročeno pijačo in odide. Pri tem je mladenič pobesnel in mu začel groziti, lastnik pa je nemudoma poklical policijo. Dogodek se je pripetil včeraj dopoldne v kavarni Teatro pri Verdijevem gledališču v Gorici. Protagonist je bil 28-letni Slovenec, verjetno doma v občini Šempeter-Vrtojba, ki je že stari znanec goriške policije. Telefon kvesture je včeraj že zazvonil ob 10.15. Klic je prihajal z območja Travnika. Policiji so sporočili, da se nekoliko agresiven mladenič potepa naokrog in nadleguje mimoidoče. Osebje letečega oddelka goriške policije je pridrvelo na kraj, mlad moški pa je medtem že odšel. Slabih petnajst minut kasneje so na sedežu kvesture prejeli nov telefonski klic. Tokrat je številko zavrtel lastnik kavarne »Bar Teatro« ob Verdijevem gledališču. Mladenič je s Travnika dos pel do tja, vsto pil v lo kal, se pri -bližal pultu in začel nadlegovati goste in lastnika. Naročil si je pivo, ker pa mu je krvavela roka in je mazal tla, mu je lastnik velel, naj izstopi iz kavarne. Po besedah prisotnega de kle ta je Slo ve nec v tis tem tre -nutku pobesnel. »Takole pa ne boš ravnal z mano, moraš me spoštovati,« je kričal 28-letnik in pokazal nož. Lastnik je poklical policijo, ki je takoj posredovala na kraju, prijela mladeniča in ga odpeljala na goriško kvesturo. Agenti so takoj ugotovili, da so z mladeničem že imeli opravka zaradi nasilnega ravnanja. Vče raj je po leg no ža no sil s se boj še en os ter pred met, s ka te rim bi lah -ko bil nevaren, zaradi tega pa ga je policija prijavila. (Ale) 10 Nedelja, 5. avgusta 2007 GORIŠKI PROSTOR / ŠTMAVER - Pogovor z Jordanom Fighelijem, agronomom in predsednikom KD Sabotin O vinogradništvu v Brdih, nepredvidljivi industriji brez strehe Med mladimi se veča zanimanje za kakovostna vina - Vedno več je vinotek in specializiranih lokalov Jordan Figheli, letnik 1954, je doma iz Štmavra. Z vinogradništvom se ukvarja že celih trideset let. Predanost svojemu poklicu ga je pripeljala do dveh izmed najslavnejših kleti v Italiji. To sta Tenuta Villanova iz Villanove pri Fari in Villa Russiz pri Koprivnem, kjer je danes zaposlen kot agronom. Že vrsto let je obenem predsednik štmavrskega kulturnega društva Sabotin. Zaprosili smo ga za krajši pogovor, v katerem nam je razkril svoj osebni pogled na preteklost in prihodnost vinogradništva v Brdih. Kako gledate danes na vašo prehojeno poklicno pot in kaj se je danes v vinogradništvu spremenilo v primerjavi s preteklostjo? Meni je ta poklic všeč, človek se ga težko naveliča. Vsako leto je pred tabo nekaj novega in ni letine in vina, ki bi bila enaka prejšnji. Naravi pač ni mogoče ukazovati. Takoj po opravljenem študiju na kmetijski šoli v Venetu in po dvoletnem tečaju vinogradništva, ki ga je priredila Videmska univerza, sem se zaposlil v kmetijskem podjetju Tenuta Villanova, kjer sem kmalu prevzel vlogo agronoma. Že vrsto let vodim organizacijo dela v vinogradu in vsa opravila, ki so s tem povezana, od načrtovanja časa škropljenja ter nadzorovanja temperature in količine padavin do kontrole in preprečevanja morebitnih bolezni trte. Dovolim si reči, da se je vinogradništvo tu pri nas v zadnjih desetletjih skorajda radikalno spremenilo. S prehodom načina sajenja in gojenja trte iz tako imenovane tehnike proste vzgoje na metodo Gujot je usmeritev iz splošnega iskanja količine na iskanje kakovosti očitna. Opaziti je tudi vse večjo pozornost do naših avtohtonih vinskih sort, kot so rebula, malvazija in tokaj, ki zrcalijo svoje izvorno ozemlje, v katerem imenitno uspevajo. Pred kratkim ste iz podjetja Te-nuta Villanova prešli v klet Villa Rus-siz. Zakaj? Razlike so pravzaprav minimalne. Obe firmi slovita po izredni kakovosti in bogati zgodovini lastnih proizvodov. Pomislimo samo na to, da so dobršen del površin kmetije Tenuta Villanova pred približno petsto leti grofje Strassoldo prevzeli od oglejskih patriarhov. Bila je tudi ena od prvih firm, ki je začela svoj pridelek stekleničiti in ob vinu proizvajati še šampanjec in destilate. Morda je v Villi Russiz poudarek na iskanju kakovosti močnejši tudi zato, ker se vinogradi nahajajo v celoti na gričevnatem svetu in ne v ravnini. O njeni uspešnosti nam pričajo tudi številna najvišja priznanja, ki Jordan Figheli ima za sabo 30-letno izkušnjo na področju vinogradništva foto vs jih je prejela za svoja vina, saj se uvršča med prvih deset kleti v Italiji. Podjetje odigrava obenem hvalevredno socialno vlogo, saj gre dobršen del dobička zavodu Istituto Adele Cerutti - Azienda agricola Villa Russiz, ki skrbi za prizadete otroke. Sodišče Evropske skupnosti je po številnih vloženih prizivih zoper sodbe o homonimnosti z madžarskim poreklom Tokaj dokončno odločilo, da morajo slovensko ime tokaj in italijansko ime »Tocai Friulano« dokončno odstraniti s steklenic, čeprav je ta pri nas povsem avtohtona sorta grozdj'a. Kaj' menite o tej' aferi, ki že dalj' časa buri duhove? Če so se na slovenski strani Brd z določenimi evropskimi direktivami sprijaznili in pridelek grozdja tokaj trgatve 2005 že preimenovali najprej v točaj in nato v sauvinjonas, ker ima tam pridelano vino rahel priokus po sauvinjonu, se na italijanski strani Brd še vedno borijo za ohranitev imena »Tocai Friulano«. Veliko dela je bilo pri tem storjenega s strani pristojnih na deželni upravi, a po mojem mnenju prepozno. Letošnja letina to-kaja bo kljub vsemu morda preimenovana v Furlan ali Friulano. Sicer velja, da je madžarsko vino iz enološkega zornega kota nekaj povsem različnega. Je proizvedeno na drugačen način in spada v skupino sladkih vin, mešanico različnih sort, ki uspevajo na madžarskem vino- rodnem okolišu Tokaj. Menim pa, da je bila afera velika promocija za naš tokaj. Spomladi so ravno v prostorih Ville Russiz predstavili novo črno vino Neri Furlan, ki se rojeva iz avtohtone sorte grozdja refošk z redečim pe-cljem. V prihodnje pa pričakujemo še Blanc Furlan za sorto tokaj. Bosta ti dve vini dali ponovnega zagona vinogradništvu na italijanski strani Brd? Gre za krst dveh dragocenih reprezentančnih vin, proizvedenih v izredno nizkih količinah, ki bodo postala predstavniški prapor dežele FJK, saj ju bodo delili med uradnimi institucionalnimi srečanji kot reprezentančno darilo. Za to pobudo, ki je nastala na deželni ravni, je pomembno predvsem to, da bosta obe proizvedeni vini optimalno predstavljali svoje ozemlje in naše avtohtone vinske trte. So smernice dežele FJK na področju vinogradništva zadovoljive? Kmetijstvo dežele FJK ne sloni le na vinogradništvu, prisotne so tudi druge kulture, kot so na primer sadje in žitarice. Morda je bilo v preteklosti premalo načrtovanja in usklajevanja z razvijanjem vseh teh različnih kmetijskih sektorjev. Država in druge institucije vinogradnikom pridejo na roko, te pomoči pa ni nikdar dovolj. Ravnokar se izteka velik del subvencij, ki so jih vinogradniki lahko črpali iz evropskih skladov, saj bodo ti v prihodnje namenjeni le novim državam SPDG - Četrta sezona Kekčeve poti se uspešno nadaljuje Osvojili so Karnijske Alpe Kekci se v nedeljo odpravljajo na krožno pot okoli hriba Robon nad Nevejskim sedlom Četrta sezona Kekčeve poti se nadaljuje v znamenju prijetnih izletov, ki se jih povprečno udeležuje nad trideset otrok in njihovih staršev. Tudi vreme je doslej ugodno vplivalo na izpeljavo začrtanega programa. Po junijskem avtobusnem izletu v jeseniško pokrajino z vzponom na bližnjo Golico, s katere se odpira prekrasen pogled na spodnjo Koroško s številnimi večjimi in manjšimi jezeri, so prišle na vrsto Karnijske Alpe. Cilj izleta je bila tokrat Creta di Timau. Na vrhu je izletnike zajela gosta megla (na sliki Fait), zato pa so se otroci toliko bolj veselili povratka s postankom ob jezercu Avostanis, kjer so dali duška svojemu igrivemu razpoloženju. Obvezna etapa je bil še agriturizem na Malgi Pra-mosio, ki je dostopna z avtomobili, zato je v poletnem času polna številnih obiskovalcev, ki so jim na voljo okusne karnijske speciali-tete. Že prihodnjo nedeljo, 12. avgusta, čaka mlade Kekce peti letošnji izlet, in sicer krožna pot okoli hriba Robon nad Nevejskim sedlom. Pot se vije med starimi vojaškimi utrdbami, kar bo prav gotovo še dodatno pritegnilo pozornost mladih planincev. Izho- diščna točka bo veliko parkirišče pod žičnico na Nevejskem sedlu, kjer bo tudi zbirališče za izletnike ob 8. zjutraj. Ker je v bližini tudi adrenalinski park, so se pri planinskem društvu odločili tudi za dvodnevno varianto, tako da se bodo interesenti lahko podali v to lepo središče pod Kaninskim pogorjem že v soboto, s startom ob 12.30 iz Gorice - parkirišče pri Rdeči hiši. V popoldanskih urah bodo imeli tako otroci, lahko pa tudi starši, možnost se preizkusiti v raznih spretnostnih veščinah v adrenalinskem parku. Podrobnejše informacije v večernih urah Dino Paulin 3331581015 in Marko Lutman 0481-882328. (ml) članicam Evropske unije. Zavedati se moramo, da je vinogradništvo industrija brez strehe: grozdje potrgaš, plačilo za trud pa boš prejel šele čez leto ali dve. Le nekaj kilometrov od nas se na Dobrovem nahaja Vinska klet Goriška Brda, ki je bila zgrajena leta 1957. Le-ta je v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva v Brdih in je danes v stoodstotni lasti zadružnikov. Čez nekaj mesecev bo meja dokončno izginila. Katere možnosti se tukajšnjim vinogradnikom odpirajo v prihodnosti? Klet je na koncu petdesetih let dobesedno rešila slovensko stran Brd. Bili so časi, ko današnje tehnologije še ni bilo in tudi ne znanja o kvalitetnem pridelovanju grozdja. Danes so se stvari spremenile, tudi manjši proizvajalec si lahko privošči agronoma ali enologa in se sam preizkusi ne samo v gojenju trt, kot je veljalo predvsem nekoč, a tudi v proizvodnji kvalitetnega vina. Vse več mladih se posveča delu v kleti. To po mojem krepi individualizem, kar ni za tako majhno območje kot so celotna Brda (komaj 3.500 hektarjev) ravno najbolj spodbudno. Danes so razlike med italijansko in slovensko stranjo Brd še vedno opazne predvsem na področju zakonodaje in birokracije. Prepričan sem, da je to le prehodno obdobje in da bodo čez nekaj let pogoji na obeh straneh Brd povsem enaki. Govori se, da bo letošnja trgatev edinstvena. Fitopatologi in strokovnjaki, ki nadzorujejo zdravstveno stanje trt, so splošnega mnenja, da bo letošnja zelo zgodnja. To, da bo letošnja trgatev zgodnja, povsem drži. Ciklus od spomladanskega brstenja do cvetenja in od zorenja do trgatve je ostal povsem nespremenjen. Za nekaj dni se je celo podaljšal: iz povprečnih 150 je prešel na več kot 158 dni, toda se je časovno prej pričel. Razloge gre iskati v letošnji mili zimi. Trte so drugače v dobrem stanju, škodljivcev je bilo veliko manj kot v prejšnjih letih tako, da bo letošnja trgatev nadvse obetavna. Praviloma je za kozarec kvalitetnega vina treba na široko odpreti denarnico, kar pomeni, da je kvalitetno vino namenjeno le določenim nišam. Kašen odnos imajo danes mladi do vina? Opažam, da se med mladino povečuje zanimanje predvsem za kakovostno vino. To nam potrjujejo številne vi-noteke in specializirani lokali, v katerih si mladi pridobivajo vinsko kulturo. Vanja Sossou Pred 62. leti atomski bombi Čustva o miru in sožitju prav gotovo sodita med najvišje vrednote sodobnega časa in ravno v slednji okvir je vključena tudi letošnja že tradicionalna mirovna pobuda »Minuta razmisleka oz. volja po miru«, ki bo na sporedu jutri, 6. avgusta, ob 21. uri na skupnem trgu obeh Goric. Srečanje želi biti spomin in opomin na 6. in 9. avgust 1945, ko sta v japonskih mestih Hirošima in Nagasaki eksplodirali prvi atomski bombi. Manifestacijo prirejajo skupnost Arco-baleno iz Gorice, kulturna zadruga Maja, Oder 90 in Kulturni dom iz Gorice. Pokrovitelji pobude so deželno odborništvo za kulturo, goriška občina in pokrajina, Fundacija Goriške hranilnice in SKGZ. Ob tem je v okviru pobude v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 31. avgusta (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro) na ogled razstava »Sonce miru 2007«, ki je letos posvečena otrokom iz favel Ria de Janeiera ter vsem otrokom, prizadetim v raznih vojnih morijah. Pobuda je tudi eden izmed členov dolge verige mirovnih in solidarnostnih akcij, ki se skozi celo leto zvrstijo v goriškem Kulturnem domu pod naslovom »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Avto se je prevrnil V petek okoli 14.15 je 41-letna voznica osebnega avtomobila z neprilagojeno hitrostjo vozila po cesti preko Pristave iz Rožne doline proti Novi Gorici. Ko se je začela spuščati jo je v levem ovinku zaneslo, tako da je trčila v brežino, nato pa se je avto prevrnil na bok. Voznica in otrok, ki se je peljal kot potnik v vozilu, sta bila lažje poškodovana. Iščejo voznika za šolabus Na pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici bodo jutri in pojutrišnjem, 6. in 7. avgusta, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto specializiranega delavca-voznika šolabusa. Pogodba bo za nedoločen čas s polnim delovnim urnikom. Zahtevajo nižješolsko izobrazbo, ob tem pa kandidati morajo imeti vozniško dovoljenje D-E-CAP. Semaforji na Majnicah Na državni cesti med Gorico in Gradiščem bosta jutri na Majnicah začela delovati semaforja. Prvega so namestili na križišču z ulico Mochetta, drugega, na katerem se bo rdeča luč prižigala le ob prihodu avtomobilov, ki bodo vozili s hitrostjo nad 50 kilometrov na uro, pa v središču mestne četrti Madonina. JAMLJE - ŠKD Kremenjak Mladinsko dejavnost želijo še dodatno okrepiti Mladinsko dejavnost želijo še dodatno okrepiti, jameljskemu športno-kultur-nemu društvu Kremenjak pa so posebno v ponos glasbeni in plesni tečaji, pri katerih sodeluje veliko domačinov in tudi otrok iz sosednjih vasi. Da bi potegnili črto nad opravljenimi dejavnostmi in da bi se pogovorili o novih pobudah, so se odborniki in člani društva zbrali pred nekaj tedni na 15. rednem občnem zboru, ki je zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju večnamenskega centra potekalo v vaški gostilni Pahor. V svojem poročilu je predsednica Bruna Visintin spregovorila o številnih izpeljanih pobudah, med katerimi zahtevajo največ truda plesni in glasbeni tečaji, ki potekajo čez vse leto v večnamenskem centru. Po besedah Visintino-ve so bili posebno uspešni tečaji glasbenih šol in diatonične harmonike pod vodstvom Andreja Gropajca, pozitivno pa je bilo tudi delovanje otroške in mladinske plesne skupine, ki ju vodi Jelka Bogatec. Na številnih prireditvah se je zelo dobro odrezal tudi društveni otroški pevski zbor pod vodstvom Ivane Sullini, katerega obstoj pa je za naslednjo sezono pod vprašajem, saj imajo težave s prisotnostjo mladih pevk na vajah in nastopih. Visintinova je izpostavila plodno sodelovanje s sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje, spregovorila pa je tudi o težavah z organizacijo frajtonarskega srečanja Diaton, saj bo večnamenski center po vsej verjetnosti zaprt do septembra. Na občnem zboru sta zatem podali blagajniško poročilo Elisa Antoni, tajniško pa Martina Pahor. Med razpravo so spregovorili o težavah, ki jih je sicer v svojem poročilu omenila tudi predsednica Visintinova. V društvu bi želeli okrepiti od-borniške vrste, sploh pa si prizadevajo, da bi člani - na občnem zboru jih ni bilo ravno veliko - aktivneje sodelovali pri društvenem delovanju. Ob tem potrebujejo zlasti nekoga, ki bi opravljal blagajniško delo. Med pomembnimi projekti, ki jih uresničujejo, je izgradnja športnega igrišča, ki je zaradi finančnih težav še nedokončano, sicer pa v društvu iščejo sredstva, da bi čim prej zaključili gradbena dela in omogočili otrokom - in odraslim - igranje odbojke in košarke na novi plošči. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 5. avgusta 2007 1 1 PEVMA - Zasedal krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje Cesta skozi Pušče je potrebna obnove Po padcu Schengenske meje bo postala najbližja pot za v Goriška Brda Pred dnevi je v Pevmi zasedal krajevni svet. V obravnavi se je znašlo kar nekaj točk, ki zadevajo vprašanja vasi na desnem bregu Soče. Ta ko so svet ni ki skle ni li opo zo -ri ti pris toj ne ob las ti, da se je na po -kopališču v Štmavru iznenada pojavil močnejši izvir vode, ki poplavlja nižje predele počivališča rajnih. Na pristojne službe bo svet tudi naslovil prošnjo za čimprejšnja popravila na cesti skozi Pušče, ki je zaradi usada postala glavna pot za Štmaver. Z uvedbo Schengenskega režima bo ta cesta postala veliko bolj prometna, saj bo predstavljala najbližjo pot do Gorice za dober del Goriških Brd. Nujnih ureditvenih del s pri mer ni mi od to ki za de -ževnico, potrebuje tudi trg pred oslavsko kostnico. Ve li ko vpra šanj je še ne re še -nih in se vlečejo že vrsto let, tako da so ne ka te ri svet ni ki pred la ga li, da bi moral krajevni svet biti bolj Lovrenc Persoglia bumbaca odločen in vztrajen pri svojih zah-te vah. Eno ta kih ne re še nih vpra -šanj je tudi vodovod na koti 188 na Oslavju, ki še vedno spominja na grad bi šče, če prav je bi lo že pred le -ti re če no, da so de la v za ključ ni fa -zi. Kljub zagotovilom pa vodovod še vedno ne deluje tako, kot bi moral. Svetniki so se pogovarjali tudi o zapuščeni cesti skozi Grojno na Oslavje, ki bi po mnenju prisotnih lahko postala zanimiva kot kolesarska proga. Krajevni svet se je dotaknil tudi vprašanj, na katera so opozorili nekateri občani. Gre za nekatere slabo urejene stranske ceste na Oslavju, ob tem pa tudi za že »staro pobožno željo« Oslavcev, da bi tudi v to vas pripeljali metan. Že pred dvajsetimi leti so na Oslavju zbrali okoli 80 podpisov za meta-nizacijo vasi, njihove zahteva pa še ved no ni so bi le us li ša ne. Kot na vsaki seji je ena od točk bila name-nje na grad nji šport ne ga igri šča v Pevmi. Delegacija krajevnega sveta se je pred dne vi mu di la na pris -toj nih ura dih na ob či ni, kjer je pre -jela zagotovila, da so se stvari vendarle premaknile in da bi moral kmalu steči postopek za start zaključnih del na objektu. Svetniki so tudi z veseljem vzeli na znanje novi co, da se sa na cij ska de la na usa -du v Štmavru bližajo koncu, tako da bi morala biti glavna cesta v vas kmalu odprta. (vip) Razposajeni Gabrci med nočnim spustom po Vipavi foto e.s. GABRJE - Drugi nočni spust po Vipavi kulturnega društva Skala Svežina in zabava na reki Približno trideset domačinov vseh starosti se je pobude udeležilo z gumenjaki, kajaki in čolnom Člani kulturnega društva Skala iz Gabrij so vročino zadnjih julijskih dni potešili z nočnim spustom po Vipavi. Pobuda je prvič potekala prejšnje poletje, letos pa so se Gabrci odločili, da jo ponovijo. Tudi druga izvedba je po besedah organizatorjev odlično uspela: navdušenja in dobre volje seveda ni manjkalo, v primerjavi s prvim spustom pa je letošnji privabil še večje število udeležencev. Predstavnikov društva, prijateljev in veselih otrok je bilo približno trideset, med njimi pa je bil tudi odbojkar Matej Cernic, ki se je ravno v tistih dneh mudil v rodni vasi. Vrsta barvnih kajakov, gumenjakov in lesen čoln so startali pred mrakom iz gornjih Gabrij. Drug za drugim so se spustili po mirni in nizki vodi reke Vipave. Višina vode je primerna tudi za male čolnarje, ki so se pogumno podali na reko. Vesela druščina je veslala približno eno uro, z baklami v rokah pa je nato pristala pri kmetiji Pi-panovih. Tu je bila na vrsti družabnost, ki je trajala dolgo v noč. (Ale) REZIJA Našli truplo pogrešanega Goričana Na dnu globokega prepada pod sedlom Karnica v dolini Rezije so včeraj našli truplo Giam-paola Bosia, 66-letnega Goričana, ki so ga pogrešali od četrtka, ko se je sam odpravil pobirat gozdne sadeže. Truplo, ki so ga prepeljali v dolino s helikopterjem, so odkrili gorski reševalci kluba CAI, finančni stražniki in osebje civilne zaščite, ki so pogrešanega iskali dva dni. Z obdukcijo bodo ugotovili, ali je Bosio umrl za posledicami slabosti, ali pa mu je bil usoden zdrs na stezi, spolzki zaradi dežja iz prejšnjih dni. Bosio je bil upokojenec, sicer pa je bil dolga leta zaposlen v goriški bolnišnici, kjer je delala tudi njegova žena Anna Martini. Ker je bila le-ta po rodu z Lišča-ca, sta se skupaj večkrat odpravljala v Rezijo, kjer se je moški rad sprehajal po okoliških gozdovih in planinah. PRIMORSKA Preklicali požarno ogroženost Uprava za zaščito in reševanje je preklicala razglas velike požarne ogroženosti naravnega okolja na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Mi-ren-Kostanjevica, Renče-Vogr-sko in Šem pe ter-Vr toj ba. Še ved no pa je raz gla še na ve li ka požarna ogroženost naravnega okolja v občinah Izola, Koper in Piran, poudarjajo na upravi. Zato so inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija na območjih, kjer je ukinjena velika požarna ogroženost naravnega okolja, z vče rajš njim dnem pre ne ha le izvajati poostreni nadzor nad naravnim okoljem, so še sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. (sta) Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: [I] Lekarne GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481-410701. U Kino GORICA KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 -20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The protector«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 » Fearless«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Le vite degli altri«. Dvorana 5: 17.50 - 20.15 - 22.10 »Havoc - Fuori controllo«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gre-gorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici. M Izleti Ü3 Obvestila NAROČNIKOM PJMLQEMC« a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927. PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. SPDG organizira v nedeljo, 12. avgusta, v okviru Kekčeve poti krožno pot okoli sedla Robon nad Nevejskim sedlom. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču na Nevejskem sedlu. Za interesente bo možen odhod ze v soboto, 11. avgusta, ob 12.30 s parkirišča pri Rdeči hiši in obiskom adrenali-skega parka na Nevejskem sedlu ter prenočitvijo. Informacije: Di-no Paulin (333.1581015) in Marko Lutman (0481.882328) v večernih urah. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta. ATER goriške pokrajine obvešča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 13. in 14. avgusta. DRUŽBA se dobi danes ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v mesecu avgustu društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. v Gorici zaprt. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 9. do 22. avgusta. MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Ga-slini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan -morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica -Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo še danes na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007. ŠAGRA SV. ROKA bo v Podturnu do 16. avgusta; drevi in v četrtek, 16. avgusta, tomboli. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081-531508 od 10. do 12. ure. 0 Prireditve CENTER GRADINA V DOBERDOBU: v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri film »Saturno contro«. »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: še danes (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »On-de Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v ponedeljek, 6. avgusta, (trg Falcone e Borsellino) ob 21. uri film »Il colore della liberta« (ob slabem vremenu naslednjega dne); četrtek, 9. avgusta, (trg v Panzanu) ob 21. uri film »Giu per il tubo« (ob slabem vremenu naslednjega dne). V PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem In-termusica v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasbe in legende iz Prage; informacije na tel. 0481-533485. Prispevki Namesto cvetja na grob Alda Ta-baja darujeta Ani in Venče Tabaj 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. MISFeRO IPERMERCATO PRESENEjy^S Sadni sok DERBY BLUE več okusov 200x3 ml esse - j- mM LAI __ A . fes» ^ ' i Stenska klimatska naprava GRAETZ model DG12, moč 12000 BTU, toplotna črpalka, plin R407, rotacijski kompresor, funkcija razvlaževanja, daljinski upravljalec BARVNI 32" LCD TELEVIZOR LG model 32LC2R HD READY-HDMI Ločljivost 1366x768 Svetilnost 500cd/m2 Kontrastno razmerje 1600:1 Vhodi PC, Avdio Stereo HIFI surround max Teletekst 38.532 lir Električna hladilna torba POLO NORD 25 litrov prostornine, napajalnik za avtomobil je v dobavi MONFALCONE/TRŽIC, kraj San Polo, ul. Pocar avtobus: proga 10 APT - Ulica S. Grado P.C. 19 - Tel. Hipermarketa 0481/416740 EDELJSKE Nedelja, 5. avgusta 2007 1 3 APrimorski r dnevnik M Znano je, da so poletni meseci vselej primeren čas za dobre odločitve. Javnost je nekoliko zaspana in dogajanja spremlja z veliko odmaknjenostjo, sicer pa je veliko ljudi na dopustu; tudi veliko novinarjev je na dopustu, parlamenti so običajno zaprti; vse to pa omogoča politikom, ki se spoprijemajo s kakim specifičnim problemom, da delajo v miru in nekoliko manj skrbijo za reakcije, tiste, ki lahko negativno vplivajo na kako vprašanje, dokler je še »vroče«. Navsezadnje tudi ni velike nevarnosti javnih manifestacij, saj je ljudstvo po plažah. nekoč je bilo drugače, ljudje so šli na ulice tudi v najhujši pripeki, ampak tudi ljudstvo ni več tako, kakršno je bilo nekoč. Za slovensko-hrvaške odnose sicer ni mogoče trditi, da bi šlo za novo temo. Za seboj si jo vlačimo že poldrugo desetletje, z večjo ali manjšo vnemo, ampak ves ta čas je ta tema na pisalnih mizah voditeljev obeh držav; je predmet sporov, polemik, številnih poskusov rešitev, vendar doslej ni mogoče govoriti o kakih posebnih premikih. Vendar velja poudariti, da obstajata potreba in želja, da se ta vprašanja rešijo. Potreba je na dlani: Hrvaška se vključuje v Evropsko unijo in v prihodnjih letih so bo to vključevanje tudi konkretiziralo. Slovenija s tem vključevanjem soglaša in njen interes je, da ga celo pospeši. S tem bo, med drugim, oddaljila schengensko mejo od svojih meja, odpravila dolge kolone na mejnih prehodih s Hrvaško in normalizirala pretok med državama, obenem pa je sedanja meja tudi zapreka za redno medsebojno gospodarsko poslovanje. Ko si se naučil poslovati v globaliziranem in integriranem zahodnoevropskem trgu, ti postane vsaka še obstoječa meja ovira in strošek. Potreba izhaja tudi iz dejstva, da znotraj Evropske unije res ne morejo obstajati mejni spori med članicami; za vstop Hrvaške v Evropsko unijo je torej bistvenega pomena, da reši mejna vprašanja s Slovenijo; pomembno pa bi bilo, da reši tudi ostala vprašanja, ki nedvomno ovirajo nemoten razvoj odnosov med državama in njuno skupno nastopanje v evropskem integracijskem procesu. In končno je potreba tudi posledica ustavne ureditve republike Slovenije. Sporazum o članstvu Hrvaške v Evropski uniji bo po podpisu postal pravnomočen, kadar ga bodo ratificirale države članice. Med temi je tudi Slovenija; slovenska ustava pa, v razliko od nekaterih drugih, na primer italijanske, ne prepoveduje referendumov o mednarodnih sporazumih. Možno je torej, da bi nasprotniki vstopa Hrvaške v EU zahtevali referendum v Sloveniji. Če so vprašanja odprta in je napetost velika, je možno, da referendum uspe, kar bi za daljši čas, zagotovo nekaj let, zakasnilo dejanski vstop Hrvaške v EU. To pa bi še bolj zaostrilo odnose med državama in iskanje rešitev bi bilo veliko težje: zaustaviti ljudstvo na barikadah, pa čeprav le v prenesenem pomenu, je bilo vselej zelo težko. Seveda lahko govorimo tudi o želji, čeprav slednje ni mogoče vsebinsko talko opredeliti kot potreb. Vsekakor pa iz javnomnenjske raziskave, ki jo je pred nedavnim objavilo slovensko zunanje ministrstvo, izhaja splošna želja, da se odnosi s Hrvaško izboljšajo. Slovenci so to vprašanje postavili na prvo mesto prioritet. Seveda ne vem, kakšno je čutenje med Hrvati; verjetno je odstotek tistih, ki postavljajo dobre odnose s Slovenijo na vrh prioritet, nižji, kajti Hrvaška mora rešiti še kar nekaj vprašanj tudi s Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Tu igrajo pomembno vlogo emocije, ampak želja Hrvatov po dobrih odnosih s Slovenijo bi bila edina racionalna. Recimo torej, da obstajata potreba in želja po ureditvi slovensko-hrvaških odnosov, da je ta potreba obojestranska, čeprav večja na Hrvaškem, in da je obojestranska tudi želja, vendar večja v Sloveniji. Vprašanje zase pa je, kako to doseči. Problemov v odnosih je kar nekaj. Če jih želimo bežno našteti, jih bomo našli štiri velike: dokončna določitev meje, predvsem na morju, ekološko ribolovna cona, ki jo je Hrvaška oklicala enostransko, vprašanje jedrske elektrarne v Krškem in vprašanje varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke, tiste, ki so bili z osamosvojitvijo Slovenije prikrajšani za svoje prihranke. V preteklosti je bilo kar nekaj poskusov, da bi ta vprašanja reševali, vsako posebej. Vsi so spodleteli. Zamisel, da bi poiskali celovito rešitev je bila torej v tem trenutku najboljša pot, če ne edina. Da bo jasno, velikih premikov ne more biti in jih verjetno ne bo. Vendar je sedanji trenutek najboljši za dogovor: Hrvaška in Slovenija se nagibata k volitvam, kar pomeni, da bi obema vladama mednarodni uspeh koristil. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da je v obeh državah na vladi desno-sre-dinska koalicija. Tega sporazuma ne more skleniti levica, lahko ga le desnica, ki ne tvega izpadov nacionalistične opozicije. To je bila pravzaprav slabost sporazuma Drnovšek - Račan: oba premiera sta se morala soočati z domačo desnico in to je bil eden izmed dejavnikov, ki je vplival na propad tistega sporazuma. Karkoli se zgodi, zelo daleč od sporazuma Drnovšek - Račan ne bo mogoče. Navsezadnje je bil ta sporazum premišljen in dorečen. Pričakovati odklone v korist ene strani in posledično na škodo druge je lahko samo plod nebrzdanega optimizma. Kdorkoli se bo lotil tega vprašanja, bo moral pač upoštevati vse, kar je bilo narejeno doslej.Gotovo pa je, da je sporazum možen samo, če obe strani nekoliko popustita. Pri tem spo- razumu namreč lahko ena stran pridobi samo tisto, kar druga stran izgubi. To je pač zakonitost teh pogajanj. Seveda pa je ta zakonitost povezana z nevarnostjo, da bo tisti, ki bo dosegel sporazum, obtožen kot nekakšen izdajalec domovine. Vsem so znane občutljivosti v Sloveniji in še bolj na Hrvaškem, pa rečenice o nedotakljivosti domovine, o sveti zemlji in še bi lahko naštevali. To so parole preteklosti, vendar še vžgejo. Politiki obeh držav se jim lahko izognejo samo na en način, da namreč poverijo odločitev nekomu tretjemu in se nato tej odločitvi podredijo. Seveda, gre za nekakšno loterijo, saj kupiš nekaj, česar ne poznaš in še zlasti ne veš, koliko boš plačal; vendar res ni videti izhoda iz slepe ulice, v katero so zašli slovensko-hrvaški odnosi. Slovenija je na to loterijo pristala; politika se je nekako zedinila, kar je navsezadnje dokaz velike zrelosti in odgovornosti. Tokrat je celotna operacija ostala tajna, dokler je bi- lo to mogoče, in še sedaj lahko slišimo in beremo predvsem domneve in ne dejstev. Drugače je s Hrvaško. Sredobežne sile so tam močnejše, pa tudi volitve so mnogo bližje. Pa vendar so najvišji hrvaški predstavniki, predvsem predsednik Mesič in premier Sanader, zastavili vse sile, da bi se odnosi premaknili z mrtve točke. Prav pride vse, tudi šport, ki je bil priložnost za srečanje Janeza Janše z obema. Navsezadnje zaseda šport v svetovni diplomaciji pomembno mesto, saj se menda vsi spominjamo, da se je svet odpiral Kitajski z namiznim tenisom. To je velik izziv, za Hrvaško, za Slovenijo in tudi za Evropo. Normalizacija Balkana se ne začenja na Kosovu, kot mislijo nekateri, začenja se na slovensko-hrvaški meji, tam, do koder sega Evropa. V zadnjih letih je na stari celini prišlo do epohalnih sprememb, na tej meji pa je ostalo vse po starem. Zato je treba začeti tu. OB ZADNJIH RAZVOJIH ODNOSOV MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO Normalizacija Balkana se začenja na slovensko-hrvaški meji Bojan Brezigar 1 4 Nedelja, 5. avgusta 2007 NEDELJSKE TEME / Naš super časop QOo ooe 8. MAREC: PRAVLJICO NAM PRIPOVEDUJE UČITELJICA MERI OZBIČ MIMI IN PRSTNI ODTISI »Mimi, Mimi, kje si Mimi? Pridi sem,« je poklicala Barbi mucko. Mimi je pristopicala iz svoje košare. »Mama, mama, Mimi me že pozna. Šele nekaj dni je pri nas in me že uboga. Pridna Mimi. Sedaj bova zaj- trkovali.« Nalila ji je polno skledico toplega mleka. Tudi sama je sedla k zajtrku. Mlečna kava in piškoti so jo čakali na mizi. Pomakala je prvi piškot v kavo. »Mijav, mrmjav!« se je oglasila Mimi in položila tačke na dekličino koleno. »Hočeš tudi ti?« Dala ji je piškot. Hitro ga je pohrustala in se oblizovala. »Dobro, a? Na še enega.« Tedaj se je oglasila mama: »Ne dajaj piškotov mački. Piškoti so sladki in sladkarije pokvarijo tudi mucam zobe. Za muce je kruh dober.« »Prav mama. Na, Mimi košček kruha. Prav imaš, mama tudi kruh ji gre v slast.« »Pohiti Barbi, sicer boš zaradi mačke še šolo zamudila!« jo je opozorila mama. » Da ma ma, ta koj grem.« Nadela si je šolsko torbo na ramena in se poslovila: »Nas-videnje, mama. Pa, pa, Mimi. Mama pazi na mucko, da ne bo uš la.« »Ne skrbi, Barbi.« V šoli je bilo tistega dne kar prijetno, ker so v Barbinem razredu imeli kar dve uri likovne vzgoje. Učiteljica je pokazala tehniko odtiskovanja. Učenci so tiskali s prsti, z zamaški, s krompirjem. »To pa je res zabavno!« je vzkliknila Barbi. In tudi sošolci so bili navdu- še ni. »Tako, otroci, danes ste spoznali tehniko odtiskovanja. Doma imate gotovo veliko reči, s katerimi lahko tiskate. Poskusite in mi jutri prinesite izdelke. Radovedna sem, kateri bo najbolj originalen,« je naročila učiteljica. Po poti domov je Barbi na glas razmišljala, s čim bi lahko naredila res originalne odtise: »Kaj imam doma na razpolago? Krompir odpade, ker smo z njim tiskali že v šoli. Kamenčki? Mah, kaj pa prsti??!! Seveda, a ne moji, mucini!« se je domislila. »Da, Mimi mi bo posodila tačke za odtise. To bo fino! Mama verjetno ne bo navdušena. Zdi se mi, da mora popoldne v mesto. Krasno! Sama bom doma.« Barbi je med razmišljanjem prispela domov: »Dober dan, mama.« »Dober dan. Kako je bilo v šoli?« je odzdravila mama. »Lepo. Danes smo pri likovni vzgoji tiskali in doma moramo še poskušati. Kaj praviš, s čim bi lahko tiskala, da bi bili odtisi čim bolj originalni?« »No, lahko s krpo, z vato, z gobo, pa še sama si kaj izmisli.« » Da, da ma ma!« se je na muz ni la de kli ca. Mimi je pritekla k Barbinim nogam. Deklica jo je dvignila v naročje. » O, Mi mi, pri dna Mi mi. Kaj ne, da mi boš po ma ga la?« »Barbi, jaz moram po kosilu takoj v mesto. Dokler ne pride očka, bodi lepo doma in nikomur ne odpiraj. In pazi, da ne bodo odtisi povsod,« je naročala mama, preden je odšla. »Ne boj se, mama!« je obljubila Barbi. »Sedaj grem,« je rekla mama. »Bodi pridna.« » Bom, ma ma.« Komaj se je Barbi prepričala, da je mama odšla, je vzkliknila: »Sedaj pa na delo.« Na mizo je položila risalni papir in razvrstila lončke, v katere je vlila barve. »Mimi, Mimi, pridi sem.« Vzela je muco v naročje, previdno je prijela prednjo tačko, jo pomakala v rdečo barvo in jo odtisnila na papir. »Tako, pridna Mimi, kako lep odtis.« Nato je poskusila še z levo tačko, ki jo je skušala pomakati v modro barvo. Vendar pa Mimi ni bila preveč navdušena nad umetnostjo. »Pfff!« je zapihala, naježila dlako in ...hop! Skočila čez lončke, v lončke, na mizo, na stol, s stola na tla... in za seboj puščala raznobarvne odtise. »Ojoj, Mimi ustavi se, pridi sem!« jo je prosila Barbi. Nič. Mimi je divjala po dnevni sobi in za sabo puščala odtise. » Kaj bo zdaj? Mi mi, Mi mi,« jo je že v sol zah kli ca la. A Mi mi se je skri la pod omaro in ni hotela ven. Niti skodelica mleka, ki jo je Barbi ponujala, je ni pri te gni la. »Mimi, Mimi na mlekce, na piškotek!« Tedaj je Barbi pogledala naokrog: »Moj bog, kakšna packarija. Kaj naj storim? Najprej moram očistiti mački tačke, sicer se bo packanje nadaljevalo.« Pokleknila je na tla in skušala zbezati mačko izpod oma re. » Au, opras ka la si me!« je za sto ka la Bar bi, se po gna -la pod mizo, zgrabila mačko in jo izvlekla izpod omare. Začela jo je nagovarjati: »Pridna Mimi, pridi, sedaj bova umili tačke.« Verjetno seje tudi Mimi strinjala s tem in si pustila umiti tačke. »Oh, končno čista!« je vzkliknila deklica, jo položila v košaro in začela s čiščenjem ponesrečene tehnike odtiskovanja. »Vendar pa je nekaj odtisov le pristalo na papirju...za domačo nalogo!« To pravljico je napisala uč. Meri Ozbič. Predlagala nam je, naj tudi mi poskusimo sestaviti pravljico s pomočjo miselnega vzorca, ki nam ga je napisala na tablo. 0Q°0 0000 O o Poß fiozicö NARISI ČRIČKA Spomladi se prebuja narava. Prvi se zbudi palček. Palček zbudi živali, da bi priredili veselico. Palček po pošti pošlje vabila. Za glasbo poskrbijo živali. Čriček nabrusi svoje nožice. Žolna začne tolči po deblu. Veverica prinese lešnike za bobne. Na dan veselice je lep topel pomladni dan. Jan Sedmak l.r. DU PRAZNIK-VESELICA PRIPRAVA ZAMISEL Sonce je sijalo na nebu. V gozdu so se živali zbudile in začele iskati hrano. Cvetice so cvetele. Palčki v gozdu so se igrali. Živali so se zmenile, da bodo pripravile veselico. Napisale so vabila in jih vrgle v poštni nabiralnik. Poštar je nesel vabila vsem živalim in palčkom. Palčki so pripravili oder in ga okrasili. Živali so na veselici prepevale in recitirale. Ko se je veselica končala, so živali in palčki imeli zakusko. IHEMi MUCKOV ! Maja Chenda 1.r. Sonce je sijalo kot še nikoli. Palček se je zbudil prvi in poklical vse živali. Skupaj so odločili, da bodo priredili veselico. Palček je za vse gozdne živali pripravil vabila, ki jih je odnesel na pošto. Poštar lisjak je raz delil vsa vabila, ostalo mu samo eno, na katerem je b naslov slabo napisan, ker i je palčku razlilo črnilo. Lisjak je dalj časa razmišljal, kdo bi lahko bil naslovnik in končno se je odločil. Vabilo je od ne sel v so sed nji gozd in ga dal palčkom glasbenikom, saj na vsakem prazniku sta tudi glasba in ples. Vse živalice so se na prazniku zabavale in veselo plesale ob zvoku harmonike in drugih inštrumentov. Pozno ponoči so se odpravile domov in sanjale o bodočem, veselem prazniku. Jan Hussu 2.r. Spomladi je sonce zasijalo. Prebudilo je cvetice. Vse je bilo zeleno. Prvi se je prebu dil palček malček in nato še druge gozdne živali. Vsi skupaj so si zamislili, da bodo pripravili praznik pomladi. Zajček je raznesel vabila živalim bližnjega gozda. Zabava je bila blizu doma čarovnice, ki je spala. Glasba jo je zbudila. Jezno je rekla, da jih bo spremenila v kamne. Živali so povabile še čarovnico na zabavo in se vsi skupaj veselili dolgo v Lara Košuta l.r: ČAROVNICA PRIH/UA! NARISI J0I Palček zbudi živali. Zmenijo se, da bodo naredili veselico. Veselo so šli na delo. Lisica je vesela odnesla pošto drugim živalim. Medved je šel vesel iskat hrano za vse živali. Palček je šel po drva za leseno mizo. Vsi so bili zadovoljni. Naenkrat pa je čebela pičila palčka v roko, ker ji je pobral poleno, kjer je imela čebelnjak. To mu je tudi povedala. Zato se ji je palček opravičil in ji vrnil hišico. Čebelica je bila vesela in mu je darovala lonček medu za veselico. Luka Nabergoi 2.r. Sonce sije. Palček se zbudi prvi. Za njim vstane ježek in pripravi hruške. Čebele napadejo medveda, ki je ukradel med, ki so ga pripravile za praznik. Medved zbeži v brlog in pripravi sladko pomivaj I pijačo, ki jo ponudi čebelicam. Čebelice so vesele, zletijo medvedu na hrbet in skupaj gredo v gozd, kjer jih na veselem praznovanju čakajo vse gozdne živalice. Skupaj se zabavajo do jutra. Andraž Stoka l.r. Polž nese pošto. Palček gre po drva. Lisica prinese hrano. Medved prinese stole. Metuljček poskrbi za pijačo, veve-rička pa prinese kozarce. Muca prinese ribo, jež jabolka in hruške. Palček prižge ogenj. Miška prinese sir, muca meso, pes gobe in medved med. Zvečer pridejo vsi na zabavo. Medved se prikaže pozneje, ker je doma iskal kitaro. Ko jo je končno dobil skrito pod posteljo, je zamenjal počeno struno in prilomastil na zabavišče. Tam je začel igrati. Brenkal je tako lepo, da so ga vse živalice poslušale dolgo v Aram Covarelli 2.r. Na prvi pomladni dan se je sonček prebudil in postalo je bolj toplo, travnik je zelenel in rožice razcvetele. In od tega trenutka dalje je bil cel gozd vesel. In kot vsa narava tudi živali in palček so se prebudili. Zmenili so se, da bodo naredili veselico pri jami na hribu Nanos. Poštar je povabil vse gozdne živali in na vabilo napisal: »POVABLJENI STE NA POMLADNO VESELICO, KI BO PRI JAMI NA HRIBU NANOS. NASTOPALA BO GODBA. ČAKA VAS OKUSNA HRANA IN LEP VELIK PARK. PRIČAKUJEMO VAS!!! VESELICA BO JUTRI OB 12.30 (IN 45 SEKUND) NAGAJIVI PALČEK DAVID«. Na Nanosu je bilo naslednjega dne vse živo in veselo. Čebelice so prinesle med in medvedki so se posladkali. Lisica in polh sta igrala na šah. Veverice, krtki, jazbec so plesali in ježek je pel. Ostale živalice so se igrale v parku. Na veselici so se nasitili, napili in razveselili. To je bila najlepša pomladna veselica vseh časov. Liam Visentin 3.r. Sonce je prebudilo palčka in palček je prebudil živali. Bil je prvi dan pomladi in palček je hotel praznovati med cveticami in zelenjem. Zamislil si je veselico in nanjo je povabil vse gozdne živali. Po pošti je posla vabilo. Pripravil je hrano, pijačo in glasbo. Na zabavo so prišle tudi čebelice in ko so zagledale medveda so se razjezile, ker jim je vzel med, ki so ga pripravile za veselico. Jezno so zabrenčale in začele leteti medvedu okrog gobca. Medved se je branil in mahal s šapami, a čebelic je bilo vedno več. Pičile so ga in zato je zbežal in se skril v votlino. Druge živalice so se zabavale še dolgo v noč. Vsi so bili veseli in ponoči so sanjali praznik. Veronika Vascotto 2.r. So O / is NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. avgusta 2007 15 PoMrtvu iw-tce ! Prišla je pomlad v gozd. Sonček je vsak dan toplejši. Na drevesih pokukajo listi in zrastejo prve cvetice. Prvi se v gozdu prebudi mali palček, ki izza drevesa pogleda, če so druge živali že zbujene. Najprej se zbudijo srne, medvedek in potem vse ostale. Ko se živali zberejo na travniku, se zmenijo, da bodo naredile veselico. Lisica in medvedek pripravita mizo. Polž gre kupit koka kolo, jež gre kupit oranžado in polh gre kupit okroglo torto. Polž in jež postavita pijačo na mizo. Polh prinese torto. Torta je iz čokoladne kreme in na njej so češnje, kivi, jagode in smetana. Veveričke prinesejo krompir, palček prinese paninčke, srne prinesejo krožnike in kozarce. Ptički prinesejo balone. Gostija je pripravljena. Živalice si zaploskajo in se začne veselica. Živalice pojejo torto. Jež, polž in polh igrajo na trobento, harmoniko in kitaro. Lisica zapleše, kot tudi medvedek. Palček se igra na šah z veverico. Na veselici se vsi zabavajo do noči. Zvečer medvedek in lisica pospravita mizo in vse. Lisica, medvedek, polž, jež in polh gredo spat skupaj, medtem ko druge živalice gredo spat domov. Vse živalice so bile vesele in tako se je zgodba končala. Danjel Sedmak 2. r. n V gozdu je posijalo toplo sonce. Prebudilo je nara-'1 vo. Cvetice so zadišale, j O / Palček se je prvi prebudil \[_y in poklical živali. Skupaj so si zamislili, da bodo pripravili veselico. Lisica je nesla pisma drugim živa-licam. Palček je pripravil mizo s sladkarijami in pijačo. Živali so bile zadovoljne in so plesale. Jedle so slaščice in pile osvežilne pijače. Bile so zelo zadovoljne in so plesale. Medved se je nerodno zavrtel in pohodil palčka. Ta se je razjezil in brcnil medveda, medved je padel na mizo in zmečkal vse, kar je bilo na njej. Praznik se je zaključil in živalice so žalostno odšle domov. Dana Tenze 2.r. V nedeljo zjutraj je sonce zasijalo v gozd in prebudilo živali. Cvetice so zadišale, palček se je prebudil in se spomnil, da bi lahko pripravil praznik. Vprašal je za pomoč živali. Medved je prinesel med, srna je pripravila torto, zajček je prinesel korenje, bober je prinesel orehe, lisica slaščice in srnjak vino. Praznik se je začel. Vsi so se imeli lepo. Otroci so se igrali in tudi jedli. Med praznovanjem je prišel poštar, prinesel je pismo v katerem je pisalo: Pozor! V gozd so prišli volkovi. Ko so živali to slišale, so vse zbežale domov, pa samo en maj hen zajček je ostal. Nenadoma so prišli volkovi. Ugrabili so zajčka in ga odnesli. Hoteli so ga pojesti. Druge živali so si domislile, da bi volkove lahko zapodile, če se preoblečejo v pošast jih zapodijo. Tako so tudi naredile. Volkovi so se tako ustrašili, da so zbežali daleč proč in se niso nikdar več vrnili. Živali so rešile zajčka in so se lahko spet zabavale in so bile vse srečne, ker ni bilo več volkov. Devan Stoka 3.r. Sonček se je prebudil, je svetil in postalo je bolj toplo. Travnik je zelenel, gozd se je smejal. Rožice so cvetele in končno zadišale. Palček se je prebudil, se raztegnil in zakričal: »Zbudite se! pomlad je prišla!« Živali počasi, počasi so se prebujale in se raztegovale. Palček si je zamislil, da bi lahko naredili v gozdu praznik. In vse živali so se odločile, da bodo praznovale. Tudi lisica se je prebudila in vprašala druge živali, kaj delajo. Palček in živali so povedali lisici, da bodo pripravile praznik pomladi. Lisica je rekla živalim, da bo ona poslala pošto gozdnim živalim. Palček je ukazal: »Vsi na delo! In vsi so se lotili dela. Divje čebele so šle iskat med, polh in veverice so šle iskat orehe, jež je šel iskat jabolka in hruške, medved je iskal v reki ribe, zajček je šel iskat korenje, palček jagode in vodo. Ko končno je bilo vse pripravljeno, so plesali, se igrali tombolo, poslušali glasbo, so pohrustali, vse kar so dobili na mizi in se pogovarjali. Ko se je praznik pomladi končal, so šli vsak v svoj brlog spat. In palček se je posmejal in zadovoljen šel spat. Luka Ghira 4.r. r5 PRBČCTAJj kar ne , SPADA V (yOzp iN pBMpL Sonce je zasijalo. Cvetice so se na travniku veselile. Čebele in metulji so leteli okoli cvetic. Palček je imel rojstni dan. Povabil je gozdne živali na travnik. Živalice so mu prinesle gozdne sadeže. Palček in živali so se igrali. Vsi so se zelo zabavali in bili veseli. Zvečer so se vrnili do- Danjel Pipan 2.r. ančni žarki so na prvi pomladni dan segreli gozd. V hipu je travnik pozelenel in cvetice zadišale. Palček se je zbudil in zazvižgal tako močno, da so se vse živali in sosednji palčki zbudili. Palček je rekel: »Ali ne bi bilo lepo, če bi šli trgat marjetice, vijolice, zvončke, tro-bentice, nageljne, narcize in tulipane?« Vsi drugi so rekli: »Da zelo lepo bi bilo s takim sončkom.« Po nabiranju rož jih je palček Malček povabil na sladoled. Vsi so bili umazani od sladoleda. Medtem je palček Nagajivček pisal vabila za veselico, na kuverti je pisalo: )b 18. uri so se živalice in palčki zbrali pod velikim hrastom. Ptički so začeli peti vse, kar so ži-valice pripravile, so pojedli. Tam so praznovali celo noč in do jutra, dokler niso zaspali. Jana Prašelj 4.r. V gozdu je sijalo sonce, vse je bilo zeleno, drevesa so zelenela. Zvončki so cingljali: trobentice so trobi- _ le, vijolice so zadišale. Na sredi gozda je bilo veliko staro drevo. V drevesu so spali polhi in čebele, jež je spal pod ko re ni na mi, veverica na veji in v sredini je stanoval mali palček. Palček se je zbudil prvi in zakričal: »Zbudite se živali!« Prvi se je zbudil jež, nato polhi, lisica in še veverica. Vse živali so si zamislile, da bodo pripravile pomladno veselico. Lisica je rekla, da bo ona raznesla pošto z vabili. Palček je je rekel, da vsak bo moral prinesti nekaj hrane. Čebele so pripravile med in medved ga je šel iskat. Veverica in polh sta pripravila lešnike, jež pa hruške. V godbi so igrali črički in kobilice. Vsi so plesali, jedli in pili čaj. Lisica se je napila in je šla prva spat. Godba je naenkrat utihnila, vse luči so se ugasnile. Drevo je živali opozorilo, da prihaja volk. Palček je vse poklical in jim svetoval, naj se hitro skrijejo v svoje brloge. Volk pa ni imel hudih namenov, prinesel je sladko torto iz sladoleda! Jan Košuta 4.r. Lit. i t ŠPJ. kto Z0OÓ/O7 6LASILC UČENCEV Oi AUJSITA SOtKA V KJH^^ KRIŽ, 217 - 34014 fcftIŽ (TS) - Tti- 040/220376 POSEBN IZDAJ/A g MU«» p® g^FO r, jnnisOj (!( rf rjni.Lr> Ud irn'j-'rirw« ■ 'Srfi/ijfifii /Jtj t jfJ . <4 rs —1-i—li—^—¿_i. .itttWü.lttrrx i ti t-, t -, t'jiti y vi tj-, mu r'r!-.-.;i. •filtra / «.i il* ¡u jb jiA. -.j-" ■-■_— ■. _L nT, J™ . ■ i..-.. . / .'i V,r ti! (i ti -i_i_ Zgoraj: prvo tržaško plavajoče kopališče je bilo povezano z brvjo in je bilo zasidrano nedaleč od Lanterne, ki je vidna na desni strani. Spodaj: Najuglednejše plavajoče kopališče je nedvomno bilo kopališče Maria; na desni je kupola palače Carciotti ob kanalu. prekrito s prodom, na strani proti pristanišču je voda globoka in na tej strani je od samega začetka kopanje bilo strogo prepovedano. Kopalcem je bila na razpolago trajektna služba, čol-niček, ki je valobran povezoval z bližnjim pomolom San Carlo, današnjim pomolom Audace. Po smrti prvega lastnika leta 1920 je kopališče prevzel Carlo Koz-mann, ki je do tedaj vodil restavracijo na valobranu, vendar je po daljšem sodnem sporu strukturo moral predati Cesarevim dedičem. Naslednjega leta 1921 je nova italijanska oblast dodelila pravico do uporabe kopališča uslužbencem pomorske uprave, njihovim sorodnikom in znancem, vendar je število upravičencev tako strmo naraslo, da so nastajali problemi varnosti in so kopališče za eno leto zaprli. Leta 1923 je pristaniško poveljstvo namenilo del valobrana za novo javno kopališče, leta 1937 ga je dodelilo podjetniku Antoniu Bressanuttiju za obdobje 9 let. Po vojni so Bressanuttiju in potomcem koncesijo obnovili vse do začetka 60ih let. Takrat so kopa- lišče opustili, in to iz več razlogov: zaradi konkurence brezplačnih kopališč v Barkovljah in lepše urejenega kopališča Ausonia pri Sv. Andreju je število obiskovalcev valobrana upadlo, znanstvene analize morske vode pa so pokazale na visoko stopnjo onesnaženosti. Prav za valobranom, sredi starega pristanišča se namreč izteka v morje podzemski potok, ki teče pod ulicama Carducci in Ghega, v katerega se je izlival del mestnih odplak; problem so premostili v 70-ih letih prejšnjega stoletja z novo zbirno ka- nalizacijo, s katero vse odplake odtekajo do čistilne naprave pod Škednjem in od tam skozi podmorsko cev na odprto morje. Leta 1967 je celotno območje valobrana prevzela Pristaniška oblast in od takrat je nekdanja kopališča struktura samevala in propadala vse do letošnjega poletja, ko so jo spet odprli javnosti. A to ni več zgodovina, čeprav samo drobna zgodovina tržaške preteklosti, pač pa kronika sedanjega dogajanja. Sergij Premru KULTURNI Ustvarjalne delavnice na Vojskem, mednarodna likovna kolonija v Šentjanžu v Rožu in glasbeni laboratorij Intercampus na Debelem rtiču Tri pomembni poletni dogodki, namenjeni otrokom in mladostnikom, ki jih organizira ali so-organizira Zveza slovenskih kulturnih društev. Ta pa ni njihova edina skupna lastnost. Najpo-memb nej ša je, da svo jim sto pet -indvajsetim udeležencem nudijo možnost ustvarjalnih počitnic, med katerimi lahko izpopolnijo svo je li kov ne, ples ne, glas be ne ali druge talente. Pa tudi, da spoznajo svo je vrst ni ke iz bliž njih in bolj oddaljenih krajev, saj se že mladi iz Gorice in Trsta večkrat ne poznajo med seboj, kaj šele s tistimi, ki živijo v Benečiji, Sežani, Komnu, ali na Koroškem. Poletne delavnice so torej tudi priložnost za us tvar ja nje tis te ga enot ne ga kul -turne ga pro sto ra, o ka te rem pre -večkrat le sanjamo ... Koncerta v Izoli in Piranu Na slovenski Obali se zaključuje tretja izvedba mednarodnega mla din ske ga glas be ne ga la bo ra to ri -j a Intercampus, ki ga ZSKD prireja v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in glasbenimi oziroma godbenimi šolami iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Od sobote, 28. julija, je v Mladinskem zdra- vi liš ču in le to viš ču na De be lem rti -ču pre ko šest de set mladih glas be -nikov in okrog trideset mažoretk so de lo va lo v sek cij skih de lav ni cah in in ten ziv no va di lo na svo je glas -be ne in stu men te ozi ro ma ples ne koreografije. Daleč naokrog je bilo slišati saksofone, ki so vadili pod men tor stvom To ma ža Ne do ha, kle -ri ne te Da nie la Gri žo ni ča, tro bi la Iz -to ka Bab ni ka, tol ka la Go ra na Mo -skovskija in flavte Jelene Pešic. Mažoretke je vodila Neda Vičič, vodja tabora pa je bil predsednik ZSKD Marino Marsič. Intenzivnim vajam po sekcijskih delavnicah so sledile vaje v orkestru, ki ga bo na da naš njih kon cer tih vo di la pri zna -na slovenska dirigentka (med drugim tudi dirigentka orkestra slovenske vojske) Andreja Šolar. Eden od ciljev projekta je namreč oblikovanje pri lož nost ne ga mla din ske ga or -ke stra, ki bo z ma žo ret ka mi nas to -pil danes na Lonki v Izoli (ob 10.30 uri), v če tr tek pa je kon cer ti ral na pun ti v Pi ra nu. Likovna ustvarjalnost ne pozna meja Vse se j e začelo leta 1971, ko si je Emil Košič, ravnatelj osnovne šole Vu ze ni ca, za mis lil li kov no ko lo ni - jo, na me nje no slo ven ski mla di ni iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Od takrat se kolonija izmenično odvija v eni od teh držav: letos je bila na vrsti avstrijska Koroška, tako da je organizacijsko breme prevzela Slovenska prosvetna zveza Celovec. Se dem ude le žen cev iz na še de že le, ki jih je spremljal umetnik Štefan Turk, je ves prejšnji teden ustvarjalo v K&K centru v Šentjanžu v Rožu in se Konec avgusta na Vojskem ... Poletne ustvarjalne delavnice na Vojskem so postale že stalnica v delovanju ZSKD. Letos bo okrog dvajset mladih udeležencev tam preživelo zadnji avgustovski teden in spoznavalo različne zvrsti umetnosti, v prvi vrsti glasbo in ples. Njihovi mentorji bodo preizkušalo v raznih tehnikah (akvarelu, kiparstvu, kolažu itd.). Istočasno so se v po pol dan skih urah od vi -jale tudi druge dejavnosti, otroci so na pri mer obis ka li Sve če in tam kaj -šnji Slikararski teden, ter se med seboj bolje spoznali; integracija je od-lič no us pe la, otro ci pa so po ka za li ve -lik in te res do de la. Zna čil nost le toš -nje kolonije je bila ta, da so bili ude-le žen ci na sta nje ni po dru ži nah, kar jim je omogočilo še boljše spoznavanje okolja, v katerem živijo koroški Slo ven ci. Z včerajšnjo skupinsko razstavo se je kolonija zaključila, prihodnje leto pa se bo do mla di umet ni ki zbra li v naši deželi, saj bo kolonijo priredila ZSKD. plesalka Daša Grgič in glasbenika Tomaž Ne doh in To maž Ko lar, za nji ho -vo varnost in dobro počutje pa bodo skrbeli vzgojitelji in spremljevalci ter koordinatorka Jana Pečar. V prijetnem okolju Doma Vojsko bodo otroci razvijali svojo domišlijo in odkrivali ustvarjalne načine komunikacije oziroma izražanja, prav gotovo pa bodo našli tudi čas za sprehod v čudovito naravo, ki ga obdaja (nedaleč stran je med drugim tudi partizanska tiskarna Slovenija, v kateri so tiskali Partizanski dnevnik). V soboto, 1. septembra, bodo na zaključni prireditvi prikazali, kaj vse so se naučili. Sodeč po dosedanjih izkušnjah tega ne bo malo ... iz o C i v o C i agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda POZOR UDELEŽENCI DELAVNIC ZSKD!!! VLJUDNO PROSIMO UDELEŽENCE, KI ŠE NISO PORAVNALI VPISNIN NAJ TO STORIJO ČIMPREJ OZIROMA PRED POČITNICAMI (OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE). KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS Trt 5. avgusta 2007 ob 10.30, Tržnica Lonka, Izola ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO... Fotografska razstava Dentro i paesi/Znotraj vasi, Valli del Natisone 1968/Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti, Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«. Arheološka razstava »Med Nadižo in Sočo; zgodovina in arheologija neke po-krajine_Tra Natisone e Isonzo; storia e archeologia di un territorio«. Možni so skupinski vodeni obiski. ZBOROVSKE NOVICE: Občutena vsemanjšinska proslava na BAZOVIŠKI GMAJNI se bo odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bo- do zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 9. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008 se bo odvijalo od 18. do 20. aprila 2008. Namenjeno je ženskim, moškim in mešanim zborom. Rok prijave zapade 23. novembra 2007. RAZISKOVALNA DELAVNICA O "SINESTEZIJI" GLASBE "Glasba postane gledališče in gledališče postane glasba" v organizaciji JSKD bo potekala v soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta 2007 v Dijaškem domu v Novi Gorici. Namen dvodnevne delavnice je predstaviti osnove uporabe glasbe v različnih umetnostih. DELAVNICA DOKUMENTARNEGA FILMA JSKD razpisuje seminar, ki je namenjen mladim do 29 let, ki se v okviru mladinskih klubov ali centrov, društev ipd. ukvarjajo s filmsko/video produkcijo. Delavnica bo potekala v obliki tabora na Trški Gori pri Krškem od 9. do 19. avgusta 2007. Prijaviti se je treba najkasneje do 16. julija 2007. ZA LJUBITELJE JAZZOVSKE IN ZABAVNE GLASBE ROCK MARATON 2007- 7. državno tekmovanje rockovskih skupin za "ZLATO ČINELO" - Tekmovanja, ki bo potekalo 20. oktobra 2007 v Kočevju, se lahko udeležijo skupine iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo rock, jazz rock, funky, fuscion in ostalo sodobno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prijavo je potrebno poslati do ponedeljka, 13. avgusta 2007. 20. FESTIVAL LJUBITELJSKIH GLEDALIŠČ - ČUFARJEVI DNEVI Izšel je razpis za 20. Čufarjeve dneve 2007, ki se bodo odvijali od 14. do 19. novembra 2007 v Gledališču Toneta Čufar-ja v Jesenicah. Rok za prijavo zapade 20. septembra 2007. VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL TRST@ZSKD.ORG Ime in priimek: Breda Berzan Kraj in datum rojstva: Trst, 17/01/1985 Zodiakalno znamenje: kozorog Kraj bivanja: Ricmanje E-mail: bredaberzan@hot-mail.com Stan: zasedena Poklic: uradnica Najboljša in najslabša lastnost: rada pomagam/ sem trmasta Nikoli ne bom pozabila: mojega prvega avtomobila Hobiji: odbojka Knjiga na nočni omarici: je ni Najljubša risanka: Mila e Shi-ro Najljubši filmski igralec/ igralka: Patrick Swayze/Jodie Foster Najljubši glasbenik: Parni Val-jak Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom... mama Moje društvo: SKD Slavec Moja vloga v njem: blagaj-ničarka Svojemu društvu želim: veliko uspehov v nadaljnih letih Moj življenjski moto: uživaj!!! Moje sporočilo svetu: «Make love not war« / NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. avgusta 2007 POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Marica Nadlišek Bartol Pisateljica, urednica in narodno kulturna delavka, 1867-1940 19 Trst je bil v drugi polovici devetnajstega in v prvih desetletjih dvajsetega stoletja zelo razgibano mesto. Bogato pomorsko in trgovsko življenje je privabljalo vedno nove ljudi in mesto je doživelo razcvet, ki si ga ni nihče mogel niti zamišljati. Mednarodni politični razvoj je pljusknil tudi do nas. Ustanavljala so se društva in začeli so izhajati časopisi. Tudi tržaški Slovenci so se zbudili iz svojega mrtvila, in to ne samo moški, ampak tudi ženske. Ob prelomu stoletja so dajale mestnemu življenju svoj pomemben pečat. Marsičesa bi brez njih ne bilo, saj je Trst prehitel Ljubljano tudi pri izdajanju slovenskega ženskega časopisa. V njem se je uveljavila cela vrsta imen. Nanje nas je opozorila Pavla Hočevar v svojih spominih Pot se vije. Leta 1969 so izšli pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu. Še bolj kot drugi so bili prizadevni Svetoivančani. Vsestranski pobudnik dejavnosti je bil tam Ivan Pi- t ano, ki je že leta 1866 začel izdajati štirinajstdnevnik Ilirski Primorjan. Osem let pozneje pa so pri Sv. Ivanu postavili temelje političnemu društvu Edinost, ki se je do leta 1878 imenovalo Politično in bralno društvo za tržaško okolico Edinost pri Sv. Ivanu. Društvo je kmalu preraslo prvotni skromni okvir in se razvilo v avantgardno organizacijo, ki je že leta 1876 začelo izdajati svoj časopis Edinost. Še preden je Edinost l.1898 postala dnevnik, je leto prej ob njej vzbrste-la njena ženska priloga Slovenka. To je bil prvi ženski list na Slovenskem, urejala pa ga je Svetoivančanka Marica Nadlišek. Marsikdo je pričakoval, da se bo Slovenka ukvarjala predvsem z gospodinjskimi problemi in modo, vendar se je kmalu pokazalo, da ima njena mlada urednica drugačne ambicije. Prav naprednost lista je bila kriva, daje Slovenka živela le šest let. Razmere tudi v Trstu še niso bile zrele za dolgo življenje, čeprav se je Marica Nad li šek ze lo tru di la, da bi pri -tegnila sposobne sodelavce in sodelavke in primerno vzgojila tudi bralke, za ka te re je bil tak list ne kaj po -vsem no ve ga. Brez nje ne za gna nos ti in idealizma bi izšlo le nekaj številk. Vse delo je bilo na njenih ramenih. Sodelavke, ki bi bile sposobne kaj napisati, je iskala po vsej Sloveniji. Če ji je kdo le namignil na kako ime, že je sedla in napisala pismo z vabilom k sodelovanju. Med temi imeni je bila tudi Minka Govekarjeva, ki je bila ponosna na Maričino vabilo. Še več let po smrti Nadliškove se je spominjala njenega mladostnega poguma in vztrajnosti, s katero je pognala ta prvi slovenski ženski list in z njim prebujala narodno zavest. Ideal Slovenke je bil narodni napredek, sredstvo za dosego tega ideala pa vzgoja slovenskega ženstva k narodni samozavesti. »Slovenka bode«, je zapisala, »dokler ostane v mojih rokah, delovala v smislu Strossmayerjeve ideje; ona ne bode samo slovensko pisan list, ampak zajedno tudi narodni list, v katerem naj veje le obče slovanski duh, ne duh indiferentnega kozmopo-litizma« (Ska 1898). »Učimo se od Rusov in od Francozov in dokažimo, da smo se sposobni razvijati tudi brez Nemcev...« piše Nadliškova. Kot urednica je bila v svojem izražanju in izbiri prispevkov svojih sodelavk zelo previdna, zato Slovenka ni imela nasprotnikov, dokler je ostala v mejah, ki jih je pričakovala liberalna Edinost, ka te re pri lo ga je bi la. Slovenka je pritegnila širok krog bralstva, ne samo izobražene ženske, ampak tudi preprostejše sloje. Če ji je kdo po slal pres vo bod omi seln ali pre -realističen članek, se je urednica s piscem po go vo ri la in do segla, da je stvari omilil. Predobro je vedela, da mora posebno ženske bralke šele pripraviti na zahtevnejše tekste. Njena prva naloga je bila, da privzgoji ženskam ljubezen do naše kulture in jezika, da jih zbudi iz brezbrižnosti in jih pripelje do tiste zrelosti, ki je potrebna za resnejše branje. Brez velike ljubezni za stvar, brez zavzete volje in življenjske sile, ki jo je čutila Nadliškova v sebi, bi prav gotovo ne zmo gla vse ga de la, ki ga je od nje ter -jala Slovenka. Pisala je, korigirala prispevke, ocenjevala, polemizirala, če je bilo treba. Znana je njena polemika s škofom dr. Mahničem, ki je v Rimskem katoliku zapisal, da je Srce De Amicisa, ki je izšlo 1886. leta, brezbožno. Nadliškova mu je ogorčeno in pogumno odgovorila v Slovenskem svetu. Dr. Mahnič mladi učiteljici ni ostal dolžan, zafrknil jo je z znano krilatico tistih časov »o dolgih laseh in kratki pameti«, zaradi česar se je med njima vnela prava polemika še posebno, ko je Mahnič označil ženske v Tu-rgenijevih delih za nemoralne. Ko je začela Nadliškova urejati Slovenko, je bila na Slovenskem že uveljavljena pisateljica. Rodila se je 10. februarja v Kolonji v Trstu. Njen oče Štefan Nadlišek je bil geometer, njena mati pa Marija Ipavec vdova po Odinalu, s katero se je oče poročil po smrti prve žene Katarine Kocjančič. Ko je ime la Ma ri ca dve le ti se je dru -žina preselila k Sv. Ivanu, kjer je oče kupil hišo in veliko posestvo. Takoj pa se je vklju čil tu di v kul tur no in po li -tično življenje in bil že l.1970 izvoljen v tržaški mestni in deželni svet za okraj Sveti Ivan. Na tem mestu je ostal 23 let. Marica je torej že od otroških let budno spremljala kulturno in politično življenje pri Sv. Ivanu. Osnovno slovensko šolo je obiskovala v domačem okraju, 5. razred in meščansko pa je dokončala v mestu v italijanski šoli. V letih 1882-1888 je bila vpisana na goriškem učiteljišču, kjer je opravila maturo v slovenskem in italijanskem jeziku, potem pa še dodatno iz nemščine in hrvaščine. Prvo leto je kot učiteljica službovala v Bazovici in na Proseku, že naslednje le to pa se je usta li la pri Sv. Iva nu. Pisati je začela že v dijaških le- tih, po maturi pa je ves svoj prosti čas posvečala pisateljevanju. Sodelovala je v številnih slovenskih revijah. Prvo svojo povest je poslala Ljubljanske mu zvo nu. Že leto prej pa ji je Edinost objavila prvi publi-cis tič ni čla nek z na slo vom Na -rod no žen stvo. V njem je zastavi la svoj pro -gram, ki se ga je zves to drža la tudi vsa naslednja le ta, še prav po -seb no pa, ko je urejala Slovenko. Poudarjala je žensko vlogo pri vzgo ji otrok, ka -te re cilj naj bo ljubezen do svoje ga je zi ka in na-ro da. Do bro je poznala Trst, ki je ob bo gas tvu in raz cve tu skri -val v sebi tudi skrajno revščino, popivanje in zapostavljanje žensk, tako mater kot hčera. V nje nih de lih bi za man is ka li drz ne za mis li o žen ski eman ci -paciji, želela si je le bolj ozave-šče no že no, ki se bo enakopravno pogovarjala z možem. Odklanjala je Zolajev naturalizem in se navduševala nad ruskimi pisatelji. Snov za svoje literarne like je zajemala iz svojega tržaškega okolja, njen ideal pa je dober mož in srečen zakon. Mariči-ne izobražene junakinje so največkrat učiteljice, saj si v njenem času ženska ni mogla privoščiti višje izobrazbe. Gimnazije so bile namenjene samo fantom in posledično tudi univerze. V svojem času je bila Nadliškova visoko izobražena, saj je svoje šolsko znanje dopolnjevala z branjem najbolj še li te ra tu re, pa tu di z do pi so va -njem z mnogimi takratnimi pisatelji in pesniki, s Kersnikom, Gregorčičem, Trinkom, Medvedom, Bežkom in še kom. Njene članke, polemike in podlistke so objavljale Ljubljanski zvon, Slovanski svet, Slovenski narod, Soča, Zvonček, Slovan, Slovenski branik, Koledarji Ciril - Metodove družbe, Ženski svet, Mlado Jutro. Svoja dela je objavljala tudi pod psevdonimi, posebno so znani Marica in Marica Nadlišek Bartol. Fotografija iz revije Ženski svet, letnik 1926. Levo portret iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona, 1. snopič Na da, med tem ko je svoj ro man Fa -ta Morgana, ki je v nadaljevanjih izhajal l.1898 v Zvonu podpisala z moškim imenom Evgen Štefanič. Ta njen mladostni romanje l.1998 izdala tržaška založba Mladika. Spremno besedo je napisala Ivanka Hergold. Nesmiselno in predolgočasno bi bilo naštevanje naslovov kratke proze, ki jo je Nadliškova objavljala v svojih najbolj plodnih letih, do svoje poroke s poštnim uradnikom Gregorjem Bartolom 10. aprila 1899. Takrat je namreč odložila urednikovanje Slo ven ske in tu di pe ro, po nje ni last -ni izjavi zaradi moževe ljubosumnosti. V de ve tih le tih je ro di la se dem otrok, od katerih sta dva že majhna umrla. Med živimi je najbolj znan pisatelj Vladimir Bartol, ki ga je v zadnjih letih preko njegovega Alamuta spoznal ves svet. Matere se spominja v Mladosti pri Sv. Ivanu. Le ta so te kla in Ma ri ca se je vsa posvečala svoji številni družini. Preživela je prvo svetovno vojno, večkrat v pomanjkanju kot izobilju in veliko razočaranje ob prevratu, ko je Italija zased la Trst. Ži -vljenje je postalo za njo in za dru -ži no v rod nem mes tu vsak dan težje. Najprej se je iz se lil v Ljub -ljano mož, proti kon cu l.1919 pa je šla za njim še vsa os ta la dru ži -na. Nadliškova je svoje življenje do od ho da v Ljub -ljano opisala v svojem spominskem spisu Iz Naslovna stran mojega življenja, Slovenke, 1897 ki so ga že po njeni smrti objavili l.1948 tržaški Razgledi. Končuje jih s spomini na obiske karabinjerjev in »odbornika za razčiščenje«, ki so jo hodili zasliševat. Po nasvetu dr. Vilfana se je obrnila na guvernerja. Od takrat je imela mir. »Niti karabinjerjev niti odbornikov ni bilo več k meni vse do 10. septembra, ko smo se odpeljali za možem in očetom v Ljubljano, kjer me je čakalo nadaljnje novo trpljenje, trpljenje, o katerem bi ne bila nikoli sanjala, namreč, bivanje v vagonih, »so zadnji stavki njenih spominov. V Ljubljani se je Nadliškova vključila v delo raznih ženskih organizacij. Aktivna je bila v Splošnem slo ven skem druš tvu in v Ko lu ju go -slovanskih sester. Večkrat je predavala in tu pa tam napisala še kak članek. Li te rar no pa je že prej v Trstu utih -ni la. Sre di tri de se tih let ji je dr. Ivan Prijatelj svetoval, naj pripravi izbor svojih krajših proznih del in jih ponudi Tiskovni zadrugi. Ponudba ni ime la us pe ha, Ma ri či ni spi si so os ta -li raz tre se ni po vseh mo go čih li stih, dokler se ni l.2005 Založništvo tržaškega tiska odločilo za objavo. Kratka proza Marice Nadlišek je pod naslovom Na obal i izš la v knjižni zbirki Mornik. Za izbor in spremni esej je poskrbela Christina Biber. Ča si so se spre me ni li. Kar so pred se dem de se ti mi le ti ime li za za -starelo, je postalo spet zanimivo. Današnji bralec bo z zanimanjem in radovednostjo odkrival življenje tržaških meščanov pred sto leti, njihovo razslojenost, način zabave, njihovo miselnost in njihov način govora, skratka v mislih se bo preselil v čas ob koncu 19. stoletja, kakor gaje takrat doživljal Tržačan. Medtem je minilo že 65 let, odkar se je v Ljubljani 3. januarja 1940 za vedno poslovila ena izmed najagil-nejših Tržačank. Marica Nadlišek Bar tol. Lelja Rehar Sancin 20 Nedelja, 5. avgusta 2007 NEDELJSKE TEME USPEŠEN IZLET KMEČKE ZVEZE IN ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE S srečanja na Koroškem kot vedno z lepimi vtisi / T. ZBORNICA Pomoč strokovni skužbi KZ Ob bližajoči se trgatvi je Kmečka zveza ocenila kot potrebno, da posodobi in okrepi svoj laboratorij z napravami za določanje sladkorne stopnje grozdja in alkoholne stopnje mošta in vina ter izvajanje kemijskih analiz neposredno v kleteh, predvsem skupne kislosti in žve-plovega dvokisa. Gre za izredno pomembne parametre, poznavanje katerih usmerja vinarja pri pravilnem negovanju njegovega proizvoda. Glede na to, da nakup teh tehničnih pripomočkov zahteva znatno denarno izpostavitev, je zveza zaprosila Trgovinsko zbornico za denarno podporo. Svojo prošnjo je utemeljila s pomembnimi dosežki tržaškega vinogradništva in vinarstva v zadnjih letih, ki so neločljivo vezani na strokovno službo na tem področju, ki j o Kmečka zveza nudi svoj im članom proizvajalcem vina. Trgovinska zbornica je tudi ob tej priliki dokazala, da je dovzetna do strokovnega delovanja na kmetijskem področju, še posebej, če je usmerjeno v izboljšanje kakovosti tipičnih pridelkov in proizvodov tržaškega primarnega sektorja, med katerimi zavzema vino zelo pomembno mesto. Kmečka zveza želi izraziti svoje priznanje omenjeni Ustanovi za pozitiven odziv na njeno prošnjo. S tem je omogočila še učinkovitejše izvajanje strokovnih posegov njene svetovalne službe, s katerimi vnaša na posestva svojih članov strokovne novosti in tehnološke inovacije, ki so nepogrešljiva komponenta razvoja in posodabljanja primarne dejavnosti. Svetovalna služba KZ Tradicionalni Kmečki praznik v Šentprimožu v koroški dolini Podjuna je bil tudi letos odlična priložnost za prijateljsko druženje in utrjevanje stikov med slovenskimi kmeti iz naše dežele, avstrijske Koroške in Slovenije fotokz Lepo vreme je minulo nedeljo 29. julija gotovo odločilno prispevalo k temu, da je izlet na VI. Kmečki praznik v Šentpri-mož v Podjuni na Koroškem lepo uspel. Praznika, ki ga že šesto leto po vrsti prireja Skupnost južnokoroških kmetov, so se tudi letos udeležili člani Kmečke zveze in Zadružne kraške banke, ki so tudi na letošnjo prireditev prišli z dvema avtobusoma. Tržaškim in goriškim rojakom se je pridružilo lepo število kmetov iz Slovenije. Kot običajno je bila na programu najprej sv. maša, ki jo je v farni cerkvi daroval župnik Hanzi Rosenzopt. Pri maši je bil posebej poudarjen pomen kmetijstva, ne samo kot dragocenega proizvajalca hrane temveč tudi in predvsem kot nenadomestljivega dejavnika pri ohra- njanju tradicionalnih značilnosti podeželja, kulture in urejenega naravnega okolja. Po kosilu so sledili kulturni program, nagovori organizatorjev in pozdravi gostov. V imenu Skupnosti južnokoroških kmetov je prisotne pozdravil predsednik Štefan Domej, kmet iz okolice Pliberka in svetnik Kmetijske zbornice v Celovcu. V svojem nastopu je predstavil namen kmečkega praznika, kije mišljen kot priložnost za veselo razpoloženje in možnost za nove, plodne stike in sodelovanje med slovenskimi kmeti na Koroškem in sosednjih dežel v novih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah, ki jih odpira združena Evropa z vstopom matične Slovenije. Pri tem je Domej še posebej pozdra- vil prisotnost slovenskih kmetov in rojakov s Tržaškega in Goriškega ter se jim je zahvalil za njihovo udeležbo in podporo. V imenu Kmečke zveze in Zadružne kraške banke je udeležence na Kmečkem prazniku pozdravil Alojz Debelis, ki se je organizatorjem zahvalil za povabilo ter jim čestital za pobudo in poudaril potrebo po tesnejših stikih in sodelovanju med Slovenci, ki živijo izven matične Slovenije. Predsednik KZ je predsedniku južnokoroških kmetov v znak prijateljstva izročil priložnostna darila, med temi tudi 100 steklenic tržaškega vina, darilo Zadružne kraške banke, kije gotovo prispevalo k zabavi in prijetnemu razpoloženju. Svoje pozdrave so prazniku prinesli še predsednik Kmetijske zbornice koroške Walfried Wutscher, Franc Jožef Smrt- nik - kmetijsko zbornični svetnik, in drugi. V imenu predstavnikov iz matične Slovenije sta prisotne nagovorila Janez Šebot, predsednik okrajne Kmetijsko gozdarske zbornice Jesenice in Roman Zveglič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Kulturni program, so izoblikovali: Mešani pevski zbor in folklorna skupina Danica, kvintet Koroške kmetijske zbornice, folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple ter MOPZ Vinko Poljanec pod vodstvom Mojceta Čika. Člani KZ in ZKB so izlet na kmečkem prazniku zaključili ob jezeru na turistični točki. Na poti sta jih pospremila Vida Obid in Franz Wakovnig, ki sta tržaškim rojakom lepo prikazala zgodovino, stanje in probleme s katerimi se soočajo Slovenci v Avstriji. (eb) PRAVILNO POBIRANJE VPLIVA NA KAKOVOST Pridelki iz zelenjadnega vrta V tem času imamo veliko dela s pobiranjem pridelkov iz zelenjadnega vrta. Pravilno pobiranje tudi vpliva na kakovost pridelkov. Za pobiranje potrebujemo enostavne pripomočke, kot so leseni ali plastični zaboji. Slednji so lahki in obenem močni, zlahka jih zložimo enega nad drugega. Poleg tega jih z lahkoto operemo in če so dobre kakovosti, trajajo precej časa. Za pobiranje uporabljamo tudi pletene košare, ne pa najlonske vrečke. Pri pobiranju potrebujemo tudi nože, kosirje in škarje, lestve pa naj bodo močne, zanesljive in praktične. Razlikujemo 2 nivoja zrelosti plodov: fiziološkega in tehnološkega. Fiziološka ali botanična zrelost plodov je naravna zrelost. Sadež jo doseže takrat, ko vanj preneha dotok hranilnih snovi. Po navadi pa poberemo plodove pred fiziološko zrelostjo, to je ob tehnološki zrelosti. Najboljši čas za pobiranje pridelkov je pred mrakom, ko so rastline suhe. Pri pobiranju moramo paziti, da ne ranimo nobenega dela rastline. Skrbno položimo pobrane plodove v zaboj ali košare, katere medtem hranimo v senčnem prostoru. V slučaju, da smo pred kratkim škropili, se moramo strogo držati karenčne dobe, ki je navedena na konfekciji škropila. Po končanem pobiranju vseh povrtnin rastlino iz-rijemo, posebno če je med gojenjem obolela. Še vedno je čas, da ponekod pobe- remo KROMPIR. To storimo, ko so plodovi zreli in odpadejo, istočasno pa listi rastline skoraj v celoti porumenijo in se posušijo, začenši z bolj spodnjimi. Obenem se izrastki zlahka odtržejo od gomoljev in olupek je dobro viden. Ko krompir izko-pljemo, ga pustimo, da se dobro posuši. Nato ga selekcioniramo: ločimo manjše gomolje od večjih, cele od presekanih ter odstranimo morebitne bolne in gnile gomolje. Krompir pozneje hranimo v temnem in hladnem prostoru, ob primerni vlagi. Prostor, kjer hranimo krompir, naj bo dobro zračen in čist. PARADIŽNIK pobiramo postopoma. Odtrgamo ga z roko, razen v primeru, ko gojimo sorte, kjer se plodovi težje odtrgajo od rastline. Paradižnik vsebuje največ vitamin in drugih snovi, ko je dobro zrel. Pri pobiranju JAJČEVCA je najbolje, da uporabljamo nož, še bolje pa škarje, in to zaradi bodic, ki jih plod ima na čašnih listih, a tudi zaradi olesenelega pe-clja. Pazimo, da bodice in trd pecelj jajčevca ne ranijo ostalih plodov, ki se nahajajo v isti košari. Dobro je tudi, da uporabljamo rokavice. Jajčevec pobiramo v tehnološki zrelosti, ko so plodovi odebel-jeni, normalno razviti in lesketajočega videza. Ko plodovi izgubijo lesk, se običajno poslabša kakovost in postanejo grenki. Plodove obiramo postopoma. BUČKE imajo ščetinaste dlačice, ki lahko razdražijo kožo. Zato pri pobiranju uporabljamo dolge hlače in dolge rokave. Bučke imajo širok pecelj, ki ga odrežemo z majhnim nožem ali kosirjem. Pobiramo jih še majhne, ker so takrat najbolj okusne. Paziti moramo, ker bučke zelo hitro rastejo. Prepozno obiranje vpliva tudi na izčrpanje in propad rastlin. Če hočemo uporabljati cvetove, jih najbolje pobiramo zjutraj, ko so odprti. BUČE pa poberemo, ko so popolnoma zrele. To se zgodi takrat, ko se pe-celj in ostali deli rastline popolnoma posušijo. ČEBULO pobiramo, ko listi izgubijo vodo in se povesijo navzdol, če jo hočemo takoj uporabljati. Če pa jo skladiščimo, kar je najbolj običajno, jo poberemo, ko se listi popolnoma posušijo. Na podoben način pobiramo ČESEN. Takoj po pobiranju ju moramo dobro posušiti v senčnem in zračnem prostoru, za 10 do 15 dni. Nato česen in čebulo povežemo v kite in obesimo. KUMARE pobiramo postopoma. Tudi kumare so bolj okusne manjše, ko imajo manj in manjša semena. Če je kak plod prerasel, ga moramo vseeno pobrati. Tako bo rastlina proizvedla nove cvetove in obilnejši novi pridelek. Čim pogostejše trgamo, večji je nastavek plodov. Kumare pobiramo s pomočjo škarij ali ostrega noža. Skrbno jih nato položimo v košaro. DINJE ali MELONE poberemo, ko so fiziološko zrele, da dobijo značilno aromo in barvo. Pobiramo postopoma. V glavnem pobiramo, ko se sadež z lahkoto odtrga od rastline. Najbolje je, da pobiramo zgodaj zjutraj, da se melona bolje ohrani. Uporabimo jo kmalu po pobiranju. PAPRIKO pobiramo v tehnološki zrelosti ali v fiziološki fazi, ko plodovi porumenijo ali pordečijo. Pobiramo jo postopoma in pazimo, da med pobiranjem ne poškodujemo rastlin. Zato je bolj priporočljivo rezanje. Večkratno obiranje zrelih in fiziološko nedozorelih plodov omogoča večji nastavek cvetov in plodov ter večji skupni pridelek. Po pobiranju skrbno položimo paprike v košare ali zaboje, saj se zlahka ranijo. Paprika vsebuje veliko vitamina C, največ pa v fazi, ko so plodovi zeleni. Z JAGODAMI moramo ravnati zelo previdno. Velike sadeže poberemo s čašnimi listi vred. S palcem in kazalcem odtrgamo pecelj. Rastline pa, ki rodijo manjše sadeže, se zlahka odtrgajo od čaše. Po pobiranju jih po možnosti položimo v majhne plastične posodice. Take posodice so tudi primerne, če hočemo jagode prodati. Jagode pobiramo takrat, ko so popolnoma rdeče, v najbolj hladnih urah dneva. Takoj po pobiranju jih postavimo v senco. KORENJE pogostokrat pobiramo postopoma, ko se koreni debelijo. Začnemo puliti mlade, nežne korene, da se lah- ko drugi koreni debelijo. Preden jih pulimo, zemljo navlažimo, da se koreni ne poškodujejo. Če pa poberemo vse naenkrat, to storimo z motiko, še bolje pa z vilami, da se v težki zemlji ne pokvarijo in zlomijo. Pri BAZILIKI poberemo liste in tudi vršičke. Na ta način preprečimo, da gre rastlina predčasno v seme. Obenem z odstranjevanjem vršičkov proizvaja rastlina več listov. PETERŠILJ pobiramo tako, da režemo, ko je visok približno 15 do 20 cm. Po rezanju rastline kmalu poženejo. Stroke FIŽOLA, GRAHA in drugih stročnic pobiramo z venčnimi listi in pri tem pazimo, da rastlin ne poškodujemo. Na splošno je za vse pridelke idealen prostor za shranjevanje temen in dobro zračen prostor s primerno visoko vlago. Temperatura v poletnih mesecih ne sme biti previsoka, pozimi pa ne sme nikoli pasti pod ničlo. Vse pridelke moramo shraniti popolnoma suhe, zato jih po potrebi prej skrbno posušimo in očistimo. Prostor naj bo dobro očiščen in prezračen. Veliko časa lahko v poletnih mesecih uporabimo za shranjevanje pridelkov iz vrta v obliki konzerv. Pravočasno si poskrbimo steklene lončke, saj v takem obdobju jih je velikokrat težko dobiti. Veliko je tudi povrtnin, ki jih lahko sveže ali rahlo skuhane spravimo v zmrzovalnik. dr. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. avgusta 2007 101 Pobuda Starhike, ki v dobesednem slovenskem prevodu pomeni »Pohod pod zvezdami«, je pravzaprav nekašno srečanje manjšin, ki so si ga pred leti zamislili mladi iz Južne Tirolske in med katerim so njihovi gostje iz drugih krajev spoznavali ladinsko in nemško manjšino v Italiji po zaslugi pohodov v gore, kolesarjenja in spoznavanja teritorija. Pobuda »Sternwanderung« je požela velik uspeh, tako da so jo kasneje posnemale še druge manjšinske mladinske organizacije. Člani MOSPa (Mladih v odkrivanju skupnih poti) so se je udeležili lani, ko so jo priredili Zahodni Frizijci na Nizozemskem, ker pa se sedaj pobuda vsako leto premika iz kraja v kraj, so se odločili, da jo v sodelovanju z Mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti letos priredijo v naših krajih. Starhika 2007 so se tako udeležili predstavniki frizijske manjšine iz Nizozemske, danske manjšine iz Nemčije, ter - samo za nekaj dni - hrvaške manjšine iz Avstrije. Multikulturni teden je potekal od 21. do 28. julija, ko so si predstavniki omenjenih manjšin ogledali zanimivosti območja, na katerem živijo Slovenci v Italiji. Udeleženci so se tako prvi dan sprehodili od Drage -kjer so bili nastanjeni - do Botača in si ogledali dolino Glinščice. Ogled prelepega naravnega okolja so nadaljevali v skrivnostnem kraškem podzemlju, saj so obiskali Škocjanske jame. S Krasa na morje: drugi dan jih je cesta namreč ponesla na Rilkejevo pot in v Sesljan, kjer so si privoščili tudi kopanje. Značilnost Starhika je namreč - kot smo omenili - tudi na športu in rekreaciji. Tretji dan so odšli na obisk v Trst, kjer so se sprehodili v centru in se zaustavili predvsem pri slovenskih ustanovah. Podrobneje so si ogledali sedež RAI-a in MOSP-a. Tu so se tudi pogovorili o organiziranosti slovenske manjšine v Italiji. Pester program je zaobjemal tudi obisk Ljubljane in slovenske obale, kjer so se udeleženci seznanili tudi z italijansko manjšino v Sloveniji. Zelo bogat je bil dan posvečen Goriški, kjer je skupino spremljal predsednik krajevnega sosveta v Podgori Walter Bandelj. Dopoldne so se srečali s pokrajinsko odbornico Maro Černic, ki jim je orisala delovanje Pokrajine in njeno vlogo v zaščiti slovenske in furlanske manjšine. Ta del obiska so mladi še posebno cenili, saj so spoznali tudi situacijo furlanske manjšine in takoj ugotovili podobnosti z razmerami, v katerih živi frizijska manjšina. Mladi so nato obiskali sedež tednika Novi glas. V KC Lojze Bratuž so jih pričakali predsednik goriškega SSO Janez Povše, predsednica KC Lojze Bratuž Franka Žgavec in predsednik ŠZ Olympija Andrej Vogrič. Ustavili so se tudi v KB Centru, kjer so spoznali delovanje ZSKD in knjižnico Damirja Feigla. Dan posvečen Goriški se je zaključil na povsem prijeten način - z obiskom vinske kleti. Mladi gostje so bili zelo navdušeni nad Goriškimi brdi in, seveda, nad tamkajšnjimi vrhunskimi vini. Projekt, ki sta ga podprla Urad za Slovence po svetu in Zadružna kraška banka, je izredno pozitivna in koristna izkušnja na kateri se mladi veliko novega naučijo o manjšinah in območju, na katerem le-te živijo, hkrati pa se seznanijo s sovrstniki različnih manjšin. Patrizia Jurincic Brez postanka pred goriško postajo Bohinjske železnice seveda ni šlo STARHIKE Slovenska manjšina v očeh pripadnikov drugih manjšin Mladi v odkrivanju skupnih poti in mladi predstavniki stranke Slovenske skupnosti že več let razvijajo prijateljske vezi z drugimi evropskimi manjšinskimi organizacijami. Prepričani so namreč, da je koristno, če se pripadniki različnih manjšin učijo drug od drugega, na primer kako uveljavljati svoje pravice in kako vrednotiti lasten jezik ter kulturo. Zaradi tega je MsSsk članica zveze mladinskih manjšinskih organizacij YEN (Youth of European Nationalities) že od njene ustanovitve leta 1984, MOSP pa z njo sodeluje zadnja leta. Na mednarodnih srečanjih YENa, ki potekajo dvakrat na leto (Easterseminar in Youth Leader Seminar) se mladi iz našega zamejstva tako srečujejo s tistimi iz drugih manjšin, nastajajo prijateljstva in povezovanja. V sklopu teh pa se rojevajo vedno nove pobude, izmenjave in skupni projekti. Eden izmed teh je bil Starhike, na katerem so člani MOSPa in MsSsk predstavili slovensko manjšino v Italiji in Slovenijo samo udeležencem projekta - Dancem iz Nemčije, gradiščanskim Hrvatom in Zahodnim Frizijcem. Poglejmo, kakšen vtis so si o nas in o Sloveniji ustvarili nekateri gostje. Kakšen je tvoj vtis o slovenski manjšini v Italiji in katere so razlike s situacijo Frizijcev na Nizozemskem? Richt, 24 let, Frizija: Zgleda, da so pri vas ljudje bolj ponosni na svoj jezik in kulturo kot pri nas, ponosni pa so tudi na svoje organizacije in dosežke. Na splošno se mi zdi, da ljudje upoštevajo slovenski jezik kot priložnost, pri nas pa ima frizijščina negativni prizvok, ker pri nas kdor govori frizijsko, je ožigosan kot nazadnjaški, provincialec ali pa celo nacionalist. Si kot gostja, ki je prvič prišla v naše kraje, iz zunanjih znakov opazila, da na tem področju živijo tudi Slovenci? Aline, 19 let, Nemčija: Če ne bi bilo zaradi dvojezičnih napisov, ki sem jih opazila po vaseh, bi težko ugotovila, da tukaj živijo tudi Slovenci. Pri ljudeh pa se takoj opazi razliko med Italijani in Slovenci. Čeprav obstajajo nekatere podobnosti, se Slovenci zelo drugače vedejo, so bolj olikani ali manj naduti, kot so lahko Italijani. Stil vožnje pa je pri enih in drugih podoben...! Bili ste bodisi na slovenski kot na italijanski strani meje. Kakšni so tvoji vtisi? Hester, 20 let, Frizija: Lani sem bila v Srbiji in pričakovala sem, da bo Slovenija precej podobna tisti realnosti. V resnici pa sem spoznala, da je v vaši matici vse skupaj bolj podobno kakšni Avstriji ali na splošno kateri drugi razviti evropski državi. V nekaterih vidikih se Slovenija zdi celo bolj napredna od Italije same, videla pa sem tudi, da so Slovenci zelo ponosni na to, da so Evropejci in člani Evropske unije, kar se mi zdi pozitivno. Kaj te je med obiskom naše manjšine najbolj presenetilo? Jitse, 21 let, Frizija: Presenečen sem bil, da imate tu državne šole v slovenskem jeziku, še bolj pa me je presenetilo, da tudi podjetja podpirajo slovenske organizacije in slovenstvo. Pri nas tega ni. Matteo Feruglio OVSE - Zamenjal bo Šveda Rolfa Ekeusa Norvežan Knut Vollebaek visoki komisar za manjšine V y 'i > 1 il^' . Knut Vollebaek Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je imenovala bivšega norveškega zunanjega ministra, sicer poklicnega diplomata, Knuta Vollebaeka za visokega komisarja za narodne manjšine. Vollebaek bo nasledil Šveda Rolfa Ekeusa, kateremu je zapadel mandat. Vollebaek je bil pred tem od leta 2001 veleposlanik Norveške v ZDA, v mednarodni javnosti pa je znano njegovo delo za promocijo miru, varnosti in človekovih pravic. Veleposlanik Vollebaek se je rodil v Oslu leta 1946, od leta 1973 pa je zaposlen v norveškem zunanjem ministrstvu. Doma in v tujini je opravljal zelo pomembne diplomatske funkcije. Od leta 1997 do 2001 je bil norveški zunanji minister. To pomeni, daje leta 1999 predsedoval OVSE in je vodil vrh predsednikov držav in vlad, ki je bil novembra 1999v Istambulu. V svoji diplomatski karieri je opravljal pomembne funkcije v zvezi s preprečevanjem oziroma reševanjem konfliktov, med drugim na območju nekdanje Jugoslavije ter specifično na Kosovu in v Šri Lanki. OVSE se je ob tej priložnosti zahvalila odhajajočemu visokemu komisarju Rolfu Ekeusu, ki je svojo funkcijo opravljal »zelo zavzeto, diplomatsko strokovno in tudi politično prodorno«, s čimer je prispeval k reševanju problemov med članicami OVSE. Za imenovanje visokega komisarja za narodne manjšine so se dogovorili leta 1992; poverili so mu nalogo, da ugotovi etnične napetosti in deluje za preprečevanje konfliktov ter vsega, kar bi lahko ogrožalo mir, stabilnost in prijateljske odnose med državami članicami OVSE. Mesto visokega komisarja je tako »sredstvo za preprečevanje konfliktov«, kot je izrecno zapisano v listini o imenovanju. ROMUNIJA Nacionalistični izpad konservativcev Vse prebivalstvo Romunije bo moralo dokazati znanje romunščine, če bo romunski parlament odobril zakon, ki ga predlaga konservativna stranka. Osnutek zakona namreč soloča, da mora vsak državljan poznati uradni jezik države. »Če kdo ne govori romunščine, se je bo pač moral naučiti, kajti to je edina možnost, da bo lahko živel v Romuniji,« je ob predstavitvi osnutka dejal predsednik konservativne stranke Dan Voicu-lescu. Njega je napadel minister za regionalni razvoj Laszlo Borbery, predstavnik Zveze Madžarov v Romuniji, stranke, ki je sestavni del vladne koalicije. Voiculescu je sicer tudi napovedal, da bo njegova stranka predlagala zakon, s katerim bi tistim, ki ne govorijo romunščine, odvzeli romunsko državljanstvo. »Boril se bom, da dosežem, da se vsi Madžari, ki živijo v Romuniji, naučijo romunščine,« je poudaril predsednik konservativne stranke, kot piše madžarski dnevnik v Romuniji Uj Magyar Szo. Voiculescu je tudi jezno reagiral na uvedbo upravnih določil, ki obvezujejo javne usležbence, da s pripadniki madžarske manjšine v naseljih, kjer Madžari presegajo 20 odstotkov prebivalstva, govorijo v madžarskem jeziku Tudi če bi bil zakon, ki ga predlaga Voiculescu, sprejet, ga ne bi mogli omejiti samo na pripadnike narodnih manjšin. V Romuniji namreč zaradi pravice do zasebnosti in prepovedi zbiranja podatkov o etničnem izvoru posameznih državljanov, kar evropske konvencije, ki jih je Romunija osvojila ob vstopu v Evropsko unijo, izrecno prepovedujejo, ni imenskih seznamov pripadnikov manjšin; to pomeni, da bi morali v primeru odobritve tega zakona pri 22 milijonih državljanov preveriti znanje romunščine. JuditSolymosi 2 2 Nedelja, 5. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it FORMULA ENA - Pred današnjo VN Madžarske McLaren kot stroj Ferrari brez bencina Med postankom v boksu so Massi pozabili doliti gorivo - Začel bo iz 7. vrste BUDIMPEŠTA - Zaostanek Ferra-rija za McLaronom na lestvicah dirkačev in konstruktorjev bi se po današnji VN Madžarske v Budimpešti lahko še povečal. Na Hungaroringu je praktično nemogoče prehitevati, oba McLarnova voznika pa bosta startala v 1. vrsti, medtem ko je ferrarijevec Raikkonen dosegel na kvalifikaicjah šele 4. čas, Massa pa bo celo začel iz sedme vrste. Da so najnovejše afere o špijonazi najbolj škodile Ferrariju, pove tudi nezgodo, ki se je včeraj pripetila v boksu italijanske hiše. Brazilec Felipe Massa je med postankom v drugem krogu kvalifikacij startal, ne da bi mu dolili potrebnega goriva, dirkal-nik je Massa že po nekaj metrih ustavil, da so ga mehaniki ročno pripeljali nazaj v boks, vendar je izgubil dragocene sekunde, po katerih mu je zmanjkalo časa, da bi do segel potre ben čas za uvrs -titev v zadnji krog. Ne glede na to, so bili Maranellovi dirkalniki počasnejši od svojih angleško-nemških nasprotnikov. »Pošteno rečeno, nismo bili dovolj hitri, računam pa, da bo naš ritem med dirko boljši,« je povedal Raikkonen. »Zelo smo razočarani. Massa je najprej zagrešil napako, nato je prišlo do nesporazuma v zvezi z bencinom, z ohlajenimi gumami pa Massa nazadnje svojega dotedanjega časa ni mogel izboljšati,« je povedal šef moštva Jean Todt. Zapletlo se je tudi pri McLarnu, kjer je avtor pole positiona Alonso v Ferrarijevi mehaniki so morali ročno pospremiti Masso nazaj v boks ansa boksu zaustavil svojega moštvenega tovariša Lewisa Hamiltona, vendar je notranjo polemiko že v kali zatrl Ron Dennis. »Napako je storil Hamilton, ne Alonso,« je dejal. Dirka se bo danes pričela ob 14. uri. Izidi kvalifikacij 1. vrsta: Alonso (McLaren) 1:19,674; Hamilton (McLaren) 1:19,781; 2. vrsta: Heidfeld (BMW Sauber) 1:20,259 ; Raeikkoenen (Ferrari) 1:20,410; 3. vrsta: Rosberg (Williams) 1:20,632; Schumacher (Toyota) 1:20,714; 4. vrsta: Kubica (BMW Sauber) 1:20,876; Fisichella (Renault) 1:21,079; 5. vrsta: Trulli (Toyota) 1:21,206 ; Webber (Red Bull) 1:21,256; 6. vrsta: Coulthard (Red Bull) 1:20,718; Kovalainen (Fin/Re- nault) 1:20,779; 7. vrsta: Wurz (Williams) 1:20,865; Massa (Ferrari) 1:21,021; 8. vrsta: Davidson (Super Aguri) 1:21,127; Liuzzi (Toro Rosso) 1:21,993; 9. vrsta: Button (Honda) 1:21,737; Barrichello (Honda) 1:21,877; 10. vrsta: Sato (Super Aguri) 1:22,143 ; Vettel (oro Rosso) 1:22,177; 11. vrsta: Sutil (Spyker) 1:22,737. INTERVJU - Vito Dimitrijevič Beckham ne more posnemati Peleja V New Yorku je igral s Pelejem in ga naučil peti Skalinado V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor, v katerega močno upajo tudi tisti, ki skušajo uveljaviti nogomet v Združenih državah Amerike. Edini globalni šport na svetu igra obrobno vlogo ravno v državi, ki je s kopico priseljencev iz prav vseh koncev sveta in svojo že dolga leta turbo liberalno miselnostjo pravzaprav zibelka globalizacije. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so nogomet v ZDA skušali uveljaviti s prihodom največjih, resda že nekoliko odsluženih svetovnih asov, vendar je zgodba kmalu doživela neslaven epilog. Drugi poskus popularizacije je bilo svetovno prvenstvo leta 1994. Po njem je na novo zaživelo ameriško državno prvenstvo, ki pa se je kmalu utopilo v povprečju. Sedaj je oživljanje prepuščeno Davidu Beckhamu, ki je v še povsem solidni igralski formi zapustil Evropo in se s trebuhom za 25 milijonov dolarjev debelim kruhom podal v Los Angeles. Kakšni bodo učinki, ki jih bo sprožil Beckham, bomo preverili v bližnji bodočnosti. V Ljubljani pa je oseba, kije pred tridesetimi leti bil del ameriške nogometne zgodbe. Danes 58-letni Vito Dimitrijevič ima za seboj tako pestro nogometno zgodovino, kot malokdo iz njegove generacije. Ko je Brane Oblak odšel od Olimpije k Hajduku, je Dimitrijevič kot zamenjava zanj prišel v Ljubljano iz Rad-ničkega iz Niša. Po treh povsem solidnih sezonah v dresu ljubljanskih zmajev je prišel v navzkrižje s trenerjem. Naključje je hotelo, da gaje v tistem času poklical kolega iz Niša, ki je bil nekakšen športni me-nedžer in mu ponudil prestop v New York. Še preden se je sploh zavedal, kaj se dogaja, je že podpisal pogodbo in odšel čez veliko lužo. Nič posebnega, bi lahko rekli, če ne bi pri newyorških Cosmosih igrala tudi »Kaiser« Franz Beckenbauer in predvsem »O rei« Pele. O tistih časih Dimitrijevič, dandanes lastnik lokala 3bar, rade volje poklepeta. »Priznam, da sem se skozi celo ob- Vito Dimitrijevič je bil v ZDA soigralec slovitih Peleja in Beckenbauerja dobje, ko sem igral skupaj z njima dvema, počutil kot v nebesih. To nisem bil več Vito Dimitrijevič, ki igra za Bežigradom za Olimpijo, ampak na igrišču sem bil čisto druga oseba. Igranje z Beckenbauerjem in Pelejem mi je dajalo ogromno zagona.« Kakšen je bil tedaj nogomet v ZDA? Kakšna je bila pozornost medijev? »Glej, mediji niso malo poročali o nogometu, vendar vse se je vrtelo okrog Peleja. On je bil glavni. Prepičan sem, da nogomet takrat ni prodrl, ker je Pele prezgodaj odšel iz ZDA. Če bi ostal v New Yorku še leto ali dve, bi nogomet dobil večjo veljavo.« Pri Cosmosih je z vami igral tudi kontroverzni »Long John« Chinaglia... »Ah, Giorgio, Giorgio! On je bil posebnež, rad bi bil capo. Bil je sicer zelo v redu, toda bil je kar nekoliko ljubosumen nad dejstvom, da je bil eden in edini glavni Pele. Delno tudi zaradi Chinaglie je Pe- le po prvi sezoni odšel. Cosmosi so mu ponujali ogromen znesek, mislim, da celo 10 milijonov dolarjev na sezono, da bi ostal, toda Pele je začutil, da bo v ekipi prišlo do konfliktov med njim in China-glio, pa je raje odšel.« Kakšne spomine imate o Peleju? »Bil je čudovita oseba, preprost, prav zato je raje odšel, kot bi bil posreden razlog za nezadovoljstvo. S Pelejem si lahko kadarkoli klepetal o vsem mogočem, bil je tak tip osebe, ki ga je lahko neznanec ustavil na cesti, ga povabil na pijačo in bi Pele povabilo sprejel brez nikakršne zvezdniške nadutosti.« Imate morda na zalogi katero anekdoto o njem? »No, ena je prav zanimiva. Ker sem bil v klubu priljubljen in sem bil simpatičen tudi lastniku, Ameriškemu Zidu Ste-veu Rossu, ki je bil lastnik kinematografske družbe Warner Bros, sem si nekoč dovolil, da sem predlagal, da bi pred tek- mami in med polčasoma igrali Dragoje-vicevo Skalinado. Ko jo je Pele slišal, mu je bila tako všeč, da se jo je naučil tudi sam peti.« Iz Cosmosov ste odšel v Los Angeles, ker ste igral s Johannom Cruijf-fom. Kako bi primerjal Peleja in najbrž najboljšega evropskega nogometaša? »Cruijff je bil povsem blizu Peleju, morda tudi boljši, bil je izreden igralec. Toda kot osebnost ga je Pele prekašal.« Beckham je v Ameriko priešl kot prerok, ki bo nadaljeval, česar Pele ni dokončal in kar ni utegnilo popolnoma narediti niti svetovno prvenstvo. Kakšno je vaše mnenje o tem? »Sam si močno želim, da bi nogomet uspel tudi v ZDA, toda po pravici povedano, se mi Beckham ne zdi igralec, ki bo v Ameriki naredil nekaj takega, kot je svoj čas Pele. Prvič ni tako odločilen kot igralec, saj sam po sebi sploh ni garancija za zmago. Anglež je sicer dober nogometaš, nedvomno, toda Pele je naše tekme zmagoval sam. Drugi vidik, ki ga moram upoštevati, je tudi spektakularnost igralca. Beckham s svojim tipom igre ne bo pritegnil Američane. Trenutno je morda samo Ronaldinho tak, ki bi s svojimi vragolijami, preigravanji, spektaku-larnimi goli in nenazadnje svojo pojavo bil ustrezen magnet za ameriško publiko.« Pred kratkim sem zasledil namig, da bi Capella mikalo se preizkusiti še v ZDA! »Capello pa je sploh tak trener, ki s svojo obrambno in ne-spektajularno igro v ZDA nima smisla. Američan ne sprejema take vizije športa. Kot primer: ko sem bil sam v ZDA, neodločenega izida ni bilo, če se je 90 minut končalo brez zmagovalva, smo igrali podaljške, in nato še eventualno streljali 11-metrovke. V ameriški miselnosti mora nekdo zmagati, gledalec ne more iti s tekme domov, ne da bi videl, da je nekdo zmagal!« Dimitrij Križman Italija spet uspešna VERONA - V 2. tekmi prvih kvalifikacij za ženski odbojkarski grand prix je Italija sinoči z gladkim 3:0 (25-22 25-18 25-16) premagala Italijo. Sandra Vitez ni stopila na igrišče. Točke za Italijo: Lo Bianco 2, Orto-lani 10, Barazza 9, Aguero 13, Del Core 5, Gioli 12, Croce (l); Secolo 2. Danes (ob 20.30 po RaisatSport) se bo Italija pomerila z Brazilijo. Udinese zmagal v Angliji LONDON - V prijateljski tekmi so nogometaši Udineseja v v Angliji z 2:0 premagali moštvo Coventryja. V 18. minuti je zadel DAgostino, v 37. min. drugega polčasa pa je podvojil Asamoah. Palermo boljši od Triestine ARTA TERME - V prijateljski tekmi v okviru priprav na B ligo je Triestina včeraj popoldne s 3:1 podlegla pred prvoligašem Pa-lermom. Edini zadetek za Triestino je že v prvem polčasu v 35. minuti dosegel Graffiedi, ko je Palermo vodil z 2:0. Triestina je bila vsekakor enakovredna gostom in poraz je v bistvu nezaslužen. Za Palermo so zadeli Ca-vani (21), Jankovič (269 in Miccoli (45). Trener Maran je na igrišče poslal naslednjo začetno postavo Rossi, Milani, Kyriazis, Mezzano, Pesaresi, Gorgone, Piangerelli, Sgrigna, Antonelli, Allegretti in Graffiedi. Owen nima sreče NEWCASTLE- Michael Owen, napadalec premierligaškega moštva Newcastle United, se nikakor ne more otresti težav s poškodbami, ki ga kot zla senca spremljajo zadnji dve leti. Najnovejša poškodba stegenske mišice ga bo skoraj zagotovo oddaljila od udarne postave na otvoritveni tekmi sezone. »Srake« bodo naslednji teden prvo prvenstveno tekmo igrale proti Boltonu.Potem ko mu je od začetka sezone 2005/06 zadovoljstvo pokvarila poškodba stopala, je Owen tudi lani bolj ali manj preživel precej časa po bolnišnicah in v rehabilitacijskih centrih, še najmanj pa na igriščih, saj je v celotni sezoni zbral vsega tri nastope za svoje moštvo. Težave s kolenom, ki ga mučijo vse od svetovnega prvenstva v Nemčiji, so mu preprečile tudi normalno pripravo za letošnjo sezono, kar je bržkone tudi vzrok zdajšnjih težav. Odstopil direktor Rabobanka AMSTERDAM - Direktor nizozemske kolesarske ekipe Rabobank Theo de Rooij je odstopil s svojega položaja. Za tak korak se je de Rooij odločil po številnih dopinških škandalih na letošnji dirki po Franciji, kjer je Rabobank iz tekmovanja potegnil tudi do le nekaj etap pred koncem vodilnega Danca Michaela Rasmussena. Na slednjega so zaradi izogibanja dopinškim testom pred začetkom sezone med dirko, ko je bil Ra-smussen v rumeni majici vodilnega, pritisnili pokrovitelji. Nezadovoljni Koller PRAGA - Češki nogometaš Jan Koller je čedalje bolj nezadovoljen s svojim statusom v francoskem prvoligašu Monacu, potem ko so ga »nagnali« iz udarnega moštva pa robustni napadalec vse bolj razmišlja celo o odhodu iz tega francoskega kluba. »Sem zelo nezadovoljen in resno razmišljam, da bi zamenjal klub,« je Koller dejal za češki dnevnik Sport. Z njegovim statusom je prav tako nezadovoljen češki selektor Karel Bruckner, ki nerad vidi, da njegov prvi izbor v napadu ne igra, saj Češko v septembru čaka že nova kvalifikacijska tekma za uvrstitev na evropsko prvenstvo proti Severni Irski. Navarro h Gazolu BARCELONA - Španski košarkar Juan Carlos Navarro zapušča staro celino in se bo preizkusil v ameriški ligi NBA. Sedemindvajsetletni in 192 cm visoki branilec z vzdevkom »La Bomba«, ki je bil v zadnjih letih nosilec Barcelone, je podpisal pogodbo z ekipo Memphis Grizzlies, za katero igra njegov nekdanji soigralec pri katalonskem klubu in eden najboljših španskih košarkarjev vseh časov Pau Gasol. Navarro se bo čez lužo odpravil po septembrskem evropskem prvenstvu v Španiji. EDELJSKE ŠPORT Nedelja, 5. avgusta 2007 1 3 JADRANJE - Čupina jadralca po osvojitvi bronaste medalje v Istanbulu Jaš in Simon tretjino dni v letu preživita na vodi »Živčna? Živčni so bili ostali!«- Že jutri odpotujeta na mladinsko EP - Sanje o Ol pod vprašajem □ Obvestila V zamejskih trenerskih in odborniš-kih krogih že dolgo let velja trditev, da našim tekmovalcem v najtežjih situacijah najpogosteje hudo spodrsne. Ko je treba pokazati največ, se zatakne; ali pa: da zmagamo moramo biti res trikrat boljši od nasprotnika, sta splošno veljavni ugotovitvi. Šestnajstletna jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na evropskem članskem jadralnem prvenstvu v razredu 420 v Istanbulu, to trditev povsem postavila na glavo, saj sta se do nepričakovane bronaste medalje dokopala prav zadnji tekmovalni dan in jo obdržala prav na zadnji regati, ki sta jo tudi osvojila, kar je bila pika na »i« prvenstvu, med katerim sta uvrstitev izboljševala iz dneva v dan. Simon in Jaš sta naju včeraj obiskala v uredništvu, med pogovorom pa sta ves čas delovala umirjeno in zadržano. Bila sta tudi vidno utrujena, saj sta na letališču v Brniku pristala v zgodnjih jutranjih urah, prvenstvo pa je zahtevalo velik fizični in psihični napor (tri regate dnevno v štirih urah). Vendar jima je umirjenost tako in tako rirojena, kot je potrdil tudi njun trener Matjaž Antonac, ki ju je takole opisal. »Simon in Jaš sta zelo delovna, poslušna in skromna športnika. Gojita izjemno lep medsebojni prijateljski odnos, kar je za jadralni dvosed bistvenega pomena. Imata pa za sabo tudi klub, ki ju brezpogojno podpira,« je povedal trener. ISTANBUL - »Pred pričetkom prvenstva je bil naš cilj uvrstitev med prvih deset. To bi bil rezultat, ki naju bi še zadovoljil,« je povedal Simon, hkrati pa priznal, da sta že med poizkusnimi plovi spoznala, da se lahko dobro odrežeta. »Dan, ko sva se povzpela do 9. mesta in ugotovila, da so razlike v točkah med posameznimi tekmovalci majhne, sva se prepričala, da se lahko vmešava v boj za medalje,« je dodal Jaš. Razmere na regatnem polju so bile težke, saj je veter zelo obračal, bil je spremenljiv, smer pa so spreminjali tudi valovi (včasi tudi zaradi bližnjih trajektov!), vendar sta Simon in Jaš iz dneva v dan boljše "brala" vetrovne pasove, sama ocenjujeta tudi, da so bili za uspeh pomembni tudi povečini vedno zelo uspešni štarti. Čupina jadralca trdita, da zadnji dan nista bila živčna. »Midva sva bila pred sklepnimi regatami četrta. Nisva imela kaj izgubiti. Živčni so bili prvi trije,« je povedal Jaš. PRIPRAVE - Jaš in Simon tretjino dni v letu preživita na vodi, zadnji mesec pa so bile priprave še posebej intenzivne. »Najprej smo trenirali v Kopru. Fanta sta Simon Sivitz Košuta, Jaš Farneti (z medaljama) in trener Matjaž Antonac na Brniku med povratkom domov. Med pripravami na EP je trener oba Čupina jadralca navdušil tudi za deskanje na vodi za motorjem, oba tudi sicer deskata, Jaš je tudi košarkar in ljubitelj motokrosa, oba rada tudi smučata stanovala pri meni, kondicijo nabirala v Veslaškem klubu Nautilus, potem smo vadili na morju, zvečer pa je bila na vrsti analiza opravljenega dela. Sledile so priprave v Trstu, pa na Gardskem jezeru in na jezeru Santa Croce z ostalimi člani italijanske odprave,« je povedal Antonac, s katerim smo se pogovorili po telefonu. BREZ POČITKA- Simon in Jaš bosta lahko uspeh proslavljala samo še danes, kajti že jutri odhajata v Medemblik, kjer ju od četrtka čaka nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Bosta tam zmagala? »To sploh ni samo po sebi umevno, mogoče bo celo težje. Tam bodo tudi posadke, ki niso nastopile na članskem prvenstvu, da bi se pripravile izključno na mladinsko,« je pojasnil Simon, Jaš pa dodal, da jima bo osvojena medalja v Istanbulu omogočila, da bosta na Nizozemskem bolj sproščena. Trener An-tonaca je dejal, da bo izpraznjene baterije zelo težko spet napolniti, »čeprav smo formo bolj kot za Istanbul stopnjevali za Medemblik. Vendar smo v Turčiji spoznali, da je medalja dosegljiva in fantoma sem rekel, da priložnost zamujena ne vrne se nobena,« je pojasnil trener, sam nekdanji vrhunski jadralec v olimpijskem ra- OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: in-fo@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1.septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 3497597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349597763 Nastja. zredu 470 in več letni krmar Esimita. BODOČNOST PA... Olimpijske igre so sanje vsakega športnika, upanja Jaša in Simona pa so, kot kaže, odvisna od Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo novembra odločal o tem, ali bo razred 470 (v katerega običajno prestopijo jadralci razreda 420) še del olimpijskega sporeda. Če bodo ta razred zamenjali z drugim, se bosta naša jadralca težko kdaj prebila na OI. »Razreda 49-er in tornada sta zelo draga, neustrezna za naše razmere, niti ni pri nas prave tradicije in trenerjev,« ugotavljata Jaš in Simon, ki za razred 470 ne vidita pravih alternativ. V vsakem primeru naj bi tudi v prihodnji sezoni še naprej tekmovala v razredu 420, ker bo evropsko prvenstvo na Hrvaškem, svetovno pa v Atenah,« je pojasnil Jaš. »Razred 470 je fantoma pisan na kožo. Ko gre za določevanje olimpijskih razredov, pa so v igri veliki interesi, zato je težko reči, katera bo odločitev. Vendar nisem pesimist. Razred 470 ima med Angleži veliko tradicijo, leta 2012 pa bodo olimpijske igre v Londonu,« je povedal Antonac in se vprašal: »Dvajset let stara fanta na olimpijadi? Zakaj pa ne?« Aleksander Koren NOGOMET MA MIVKI - V Španiji Leghissa si je z Italijo že zagotovil nastop na evropskem prvenstvu Italijanska nogometna reprezentanca na mivki, za katero igra tudi zamejec Michele Leghissa, se je na zadnji etapi evropske lige v Španiji z zmago proti Poljski s 4:3 že uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo od 20. do 26. avgusta v Mar-seillu. Tam se bo za celinski naslov potegovalo šest reprezentanc, najboljše štiri pa se bodo obenem uvrstile na svetovno prvenstvo FIFA, ki bo oktobra v Riu De Janei-ru. Tek ma s Polj sko je bi la od lo -čilna, kajti Italija se na predhodnih treh etapah evrolige ni najbolje odrezala in je resno tvegala izločitev iz finalne faze celinskega prvenstva, čeprav je aktulani evropski Michele Leghissa prvak. Leghissa je nenadomestljivi član standardne postave (prej gaje cen il trener Agostini, zdaj tudi no vi se lek tor Ma gri ni) in je bil tudi tokrat med boljšimi na igrišču. Sinoči je Italija igrala še v polfina-lu proti Španiji, drugi polfinalni par 4. etape pa sestavljata Francija in Portugalska. JADRANJE - Zamejsko prvenstvo pred polfinalnimi obračuni Polet prisilil favorizirani Kras k delitvi točk Primorju dvoboj pepelk skupine B proti Nabrežini Za mej sko ba li nar sko pr ven stvo se bliža polfinalnima obračunoma. Prejš nji če tr tek je bi lo na spo re du predzadnje kolo v kvalifikacijah. Medtem ko je v B sku pi ni že ne kaj ča sa znan vrsti red (prva Gaja, drugi Mak) je bi lo pri ča ko va ti, da se bo kaj po dob -ne ga zgo di lo tu di v A sku pi ni. Z mo -re bit no zma go pro ti Po le tu bi si na -mreč Kras že ko lo pred kon cem za go -tovil prvo mesto pred Sokolom, a do tega ni prišlo, saj so Poletovci dodobra namučili tokrat nerazpoložene Kra-ševce, ki bodo morali prihodnji četrtek v go steh pro ti Kraš ke mu Do mu iz -tržiti najmanj remi, če se želijo v pol-finalu izogniti spopadu z močnejšimi gajevci. Z remijem proti Krasu je Polet po vsej verjetnosti naredil odločilni ko rak pred iz pa dom v B sku pi no. V tem srečanju sta se izkazala predvsem dva posameznika, starejši Visconti pri domačinih in Doljak pri gostih. Prvi je z odlično predstavo zasluženo premagal Skupka, ki j e sicer dobro opravil svojo nalogo, a razpoloženemu doma- činu nikakor ni mogel do živega. Drugi pa je najprej v bližanju in obveznem zbijanju suvereno premagal Rabuzina z dobrim izkupičkom 22 točk. Veliko bolj pomembna pa je bila zmaga v dvojicah, kjer sta z Mervicem dosegla izredno dragoceno zmago s 13: 10 proti Štoki (Visconti) in Rabuzinu. Drugo zma go je za Po le tov ce do se gla trojka v postavi Rotter, Vizintin in Ferrari, ki je presenetljivo ugnala favori-ziranega nasprotnika (Živec, Tence in Skupek), v katerih vrstah je odpovedal predvsem zbijalec. Njihovi najbližji zasledovalci so po pričakovanju premaga li Kraš ki Dom s 6:2. Re pen ski pred -stavniki pa so lahko zadovoljni, saj je nji hov za stop nik Mil ko Ška bar do se -gel sanjsko zmago, saj si j e v enojkah pri vo ščil nič manj kot re no mi ra ne ga Michelija. Zmage za domačine so dosegli Ceper v bližanju in obveznem zbijanju, v dvojicah, kjer je nastopil skupaj z Lorencijem in trojka v postavi Pertot, Bagozzi in Lucignano, ki je bila s 13:6 boljša od Viteza, M. Škabar- Balinarji Poleta in Krasa ja in Ba tai na. V B sku pi ni se je ob ra -čun med pepelkama prvenstva Nabre-žina in Primorjem zaključil v korist slednjih. Zadovoljni so tokrat lahko tudi Bazovci, ki so prisilili k remiju štan-drež ki Mak. IZI DI, A sku pi na: Po let - Kras: 4:4; Sokol - Kraški Dom: 6:2. B skupina: Nabrežina - Polet: 2:6; Zarja - Mak: 4:4. LES TVI CI: A SKUPINA: Kras 8 točk, Sokol 7 točk, Polet 3 točke in Kraški Dom 2 to čki. B SKUPINA: Gaja 13 točk, Mak 11 točk, Zarja 6, Primorje 4, Nabreži-na 2 točki. PRI HOD NJE KO LO (če tr tek, 9. av gus ta): Po let - So kol; Kraš ki Dom -Kras; Gaja - Nabrežina in Primorje -Zarja. (ZS) 24 + Nedelja, S. avgusta 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Gurugu - Kdor z malim ni zadovoljen ta tudi velikega... 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Brez meja: Hijacint Jussa, portret 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Nad.: Sottocasa 7.00 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Linea verde - Obzorja 10.05 Aktualno: Tistega dne v Nazarethu - Zgodba katoliške cerkve 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo 13.10 13.30 14.00 15.45 16.15 16.55 17.05 19.05 20.00 20.35 20.40 21.20 23.20 23.25 0.30 1.05 1.25 Rai Due 6.15 Dok.: Karnijske Alpe 6.45 Dok.: Morje ponoči 7.00 Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose Parkers 8.00 Jutranji dnevnik Tg2 8.20 Nan.: Freddie 9.00 Dnevnik 9.05 Variete: Random 9.45 Dnevnik 9.50 Šport: Numero Uno 10.00 Avtomobilizem F1: VN Madžarske 11.30 Nan.: Ed (i. Tom Cavanagh) 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) 13.00 Dnevnik 13.25 Tg2 Motorji 13.40 Tg2 Eat Parade 14.00 TV film: Ad ogni battito del cuore (dram., ZDA, '02, i. Jane Seymour) 15.35 Nan.: Turbo 2 (krim., It., '99, i. Anna Valle, Roberto Farnesi) 17.15 Rai šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik, vreme 18.05 Dok.: Tg2 Dosje 18.50 Nan.: Jake 2.0 19.40 Risanke 20.30 Dnevnik Tg2 21.05 Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) 22.35 Nan.: Crime Stories 23.30 Športna nedelja 0.45 Nočni dnevnik Tg2 1.05 Rubrika o židovski kulturi 1.35 Nan.: Chris Isaak Show, 2.25 Secrets ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.00 Variete: Screensaver 9.35 Film: Signori si nasce (kom., It., '60, i. Toto', P. De Filippo) 11.05 Dok.: 1966 - Toto' in Pasolini 11.15 Nan.: Saranno famosi 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.10 Aktualno: Telecamere 12.40 Okkupati 13.10 Aktualno: Passpartout 13.40 Dok.: Kilimangiaro Album 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Eduardovo gledališče: Uomo e ga-lantuomo 17.00 Film: Mogambo (dram., ZDA, '53, r. John Ford, i. Clark Gable in Ava Gardner) 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Il padrino (dram., ZDA, '72, r. F.F. Coppola, i. Al Pacino, Marlon Brando, John Cazale) 23.30 Dnevnik, deželne vesti 23.50 Film: Alex & Emma (kom., ZDA, '03, r. Rob Reiner, i. Luke Wilson, Kate Hudson) 0.35 Tg3 Night News Šport: Pole Position Dnevnik Avtomobilizen F1: VN Madžarske Šport: Pole Position Dok.: Quark Atlante - Pes in mačka, kateri je bolj prebrisan? Vremenska napoved in dnevnik Aktualno: "Giostra della Quintana" Nan.: Komisar Rex - Avtorski umor (i. Gedeon Burkhard) Dnevnik Rai Tg šport Variete: Supervariete Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica, Fla- vio Insinna) Dnevnik Aktualno: Posebna odd. Tg1 Aktualno: Oltremoda Reloaded Nočni dnevnik/Knjige Kinematograf Rete 4 6.05 Nan.: Pot za Avonleo 7.00 Pregled tiska 7.20 Nan.: Don Tonino 9.35 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: American Graffiti (kom., ZDA, '73, r. George Lucas, i. Richard Dreyfuss, Ronny Howard) 16.15 Film: Zorro marchese di Navarra (pust., It., '69, i. Nadir Moretti) Nan.: Hiša Vianello Tg4 dnevnik/Meteo4 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) Film: Scommessa con la morte (krim., ZDA, '88, i. Clint Eastwood) Nan.: 24 od 1.00 do 3.00 (i. Kiefer Sutherland, Arnold Vosloo) Pregled tiska 18.20 18.55 19.35 21.15 Canale S 11.00 12.00 13.00 13.35 15.35 16.30 17.30 20.00 20.40 21.20 22.00 23.15 1.20 Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Potovanje okrog sveta Film: Il fiume dell' ira (dram., ZDA, '84, r. Mark Rydell, i. Mel Gibson, Sissy Spacek) Tg com/Meteo 5 Nan.: Summerland (i. Taylor Cole, Ryan Kwanten, Jesse McCartney) Dnevnik, vreme TV film: Il bello delle donne 2 - Oktober (i. Lunetta Savino, Gabriel Garko, A. Fugandi) Film: Corrispondenza d' amore (kom., Avstral., '04, i. Adam Garcia, Giovanni Ribisi) Tg com/Meteo5 Nan.: Carabinieri 5 Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Moderna kultura Film: The Mothman Prophecies (thriller, ZDA, '02, i. Richard Gere, Debra Messing) Tg com/Meteo 5 Film: Tradimento fatale - Suburban Madness (dram., ZDA, '04, i. Brett Cullen, Elizabeth Pena, Sela Ward) Nočni dnevnik, vreme v Italia 1 7.00 Nan.: Kleopatra 2525 7.50 Variete za najmlajše 10.55 Nan.: Robin Hood 11.55 Športna odd.: Grand Prix 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Nan.: Tata (i. Fran Drescher) 14.00 Film: Romy in Michelle (kom., ZDA, '05, i. Katherine Heigl) 15.50 Variete: Tutto Ditta, 16.40 Premia- ta Teleditta 4 - Excalibur 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Nan.: Love Bugs 3 19.25 Nan.: Prima o poi divorzio (i. Anthony Clark, Mike O' Malley) 20.00 Tg com/Meteo 20.20 Variete: Candid camera 21.00 Nan.: Un ciclone in famiglia 2 (i. Massimo Boldi, Barbara De Rossi, Maurizio Mattioli, Monica Scattini) 23.00 Variete: Sputnik 0.20 Variete: Pokermania 1.55 Film: Tandem 3.35 Talk Radio ^ Tele 4 9.30 Horoskop, svetnik dneva 11.05 Nad.: Marina 11.40 ADN Kronos 12.00 Papežev blagoslov 12.40 Dok.: Drevesje 12.55 Automobilissima 13.15 Poletne osebnosti 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.05 Nan.: Bonanza 15.45 Dok.: Kenija 17.30 Risanke 20.30 Vsi na morje 20.50 Poletna srečanja v kavarni "Versi- liana" (vodi Romano Battaglia) 22.20 Film: Miss Arizona (dram., '88, i. M. Mastroianni, A. Schygulla), 0.30 Vincere a tutti i costi (kom., '02, i. Terry Farrel, Adrian Pasdar) LA 7.00 9.45 11.25 12.55 14.00 16.20 17.35 20.30 21.30 23.30 0.30 La 7 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik Film: L' arte di arrangiarsi (kom., It., '54, i. Alberto Sordi) Nan.: Angelski dotik SP v motociklizmu Film: Senza indizio (kom., VB, '88, r. Tom Eberhardt, i. Michael Caine, Ben Kingsley) SP v motociklizmu Film: Hollywood Hollywood (glas., ZDA, '94, i. Gene kelly) Variete: Šef za en dan Film: In fuga per tre (kom., ZDA, '89, i. Nick Nolte, Martin Short) Nan.: Sex and the City Športna oddaja 6.30 9.30 10.00 10.10 11.20 12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 15.20 15.55 18.00 19.25 20.00 20.50 21.20 23.25 0.15 2.05 2.35 Koper 14.00 Čezmejna TV 14.10 Euronews, 14.45 Odmev 15.15 Košarka: FMP - Partizan (Jadranska liga NLB, finale) 16.40 Dok. oddaja 17.10 Mediteran festival: Willard Grant Conspiracy 18.00 Program v slovenskem jeziku: Naj igralec, naj strelec 19.00 Vsedanes, 19.20 Šport 19.25 Dok.: Morska plovba 19.55 Vesolje je, 20.25 Istra in 20.55 Srečanja v skupnosti Italijanov: Koper (pripr. Monika Bertok) 21.35 Dok. oddaja 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) 23.15 Dok.: City Folk 23.45 Glasbena oddaja 0.15 Vsedanes-TV dnevnik 0.30 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 Videostrani, 17.55 Videospot meseca 18.00 Duhovna misel 18.15 Tedenski pregled 18.30 Miš maš 19.15 Eko šola: Eko festival 19.45 Pravljica 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.15 Hitova plaža v Novi Gorici 21.30 Vesolje zabave 21.45 Milan Štulc v Strasbourgu 22.00 Modro 22.30 Polka in majolka 23.20 Videostrani (t Slovenija 1 7.00 Živ žav 9.50 Šport špas: Radenci 9.55 Maša 11.00 Na obisku 11.30 Dok.: Mala srbska sveta gora 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Števerjan 2007 14.25 TV nad.: Vrtičklarji - Trava 14.55 Film: Shane (ZDA, '53, r. G. Stevens, i. Alan Ladd, Jean Arthur) 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Boris Juh 18.15 Risanke 18.30 Žrebanje lota/Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.20 Zrcalo tedna, šport 19.55 Dajmo, naši! 21.10 Intervju: Miro Simčič 22.00 Ars 360 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Film: Žena vozi, mož spi 0.50 Dnevnik 1.15 Infokanal (t Slovenija 2 Zabavni infokanal 12.00 TV prodaja Skozi čas 35 let Vala 202 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Naša pesem 2007: MePZ Lojze Bra-tuž, KPZ Megaron Med valovi Alpe-Donava-Jadran: Čudoviti svet iz ledu TV prodaja Koncert Zorana Predina SP v gorskem kolesarstvu Nogomet: Chelsea - Manchester (Superpokal VB) Film: Grajski biki (Slo) Očitno užitno: Kras Dok.: Dežele sveta Hum. nad.: Na nož (VB) Umetnost glasbe in plesa: Bajade-ra Nad.: Strelice nasprotne usode -Slings & Arrows (Kan., '03, r. Peter Wellington, i. Paul Gross, Martha Burns, zadnji del) TV film: Prijatelji in krokodili Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Prijetni motivi; 10.30 Otroški kotiček: Zidovi hranijo spomin (piše M. Perat); 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: Tadej Brdnik - plesalec iz Slovenskih Konjic v New Yorku; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družabnsoti; 15.00 Revija kraških pihalnih godb 2007 10.02.07 v Hrpeljah; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Srednjeevropski obzornik, sledi Glasba za vsakogar; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napoved-nik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.00 Z vami v nedeljo: prireditve, kronika; 10.00 Klepet z znanimi Slovenci; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Poletna torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih s Tu-liom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Elzine hrustljave misli; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, pro- met; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.45 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Va-lodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.30 Izbrana proza; 13.05 Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vzemite si čas za ljudi, ki so vam resnično pri srcu. Pokažite koliko vam pomenijo s svojo pozornostjo. Na denarnem področju bo vse teklo kot namazano. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je miren teden. Vso svojo pozornost boste usmerili k družini. Doma boste težko sedeli križem rok, saj boste imeli veliko idej, kako polepšati dom in okolico. Denar: odlično. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ker službeno ne boste tako vpleteni v obveznosti, se boste lahko re-kreirali, ustvarjali, pohajkovali itn., torej počeli vse tisto za kar vam pogosto zmanjka časa. RAK 22.6.-22.7.: Z veseljem «« boste poskrbeli za dobro počutje vseh okoli sebe. Ob tem boste uživali, čeprav vas ne po nihče tako razvajal. Razveselila vas bosta hvaležen pogled in zadovoljstvo najbližjih. y^ LEV 23.7.-23.8.: Planeti vam (^^r prinašajo veliko energije, nežnosti in iskrivosti. Težko boste zdržali na enem kraju dalj časa. Uživali boste v raziskovanju. Utrujenost preteklih tednov bo pozabljena. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je čustveno zelo občutljivo obdobje. Morda potrebujete nekaj časa, da se umirite, potem pa boste s pogovorom rešili vse težave, ki vas mučijo. Lahko ste ponosni nase. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu se vam obeta miren teden. Morda se boste celo odpravili na dopust. V tem primeru boste najbolj srečni, če boste lahko veliko komunicirali z drugimi ljudmi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Delo: spremljala vas bo močna intuicija. Če boste prisluhnili tišini v sebi, boste našli odgovore na vsa vprašanja. Denar: odlično. Uresničili si boste lahko svoje največje želje. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Če se boste odpravili v tujino, vzemite s seboj tudi dober vodič. Ker boste izredno radovedni, boste kar požirali informacije o kraju, kjer boste na obisku. Denar: temu primerno. KOZOROG 22.12.-20.1.: spremljal vas bo občutek, da so za vašim hrbtom ljudje do vas nepravični. Ker boste hoteli stvari priti do dna, boste drezali v boleče teme. Pri tem boste nehote koga tudi prizadeli. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Z vsem srcem se boste posvetili partnerju. Naslednjih nekaj dni bosta ne-razdružljiva. Samski vodnarji se bodo močno zaljubili. V prostem času se preizkusite v ustvarjalnih dejavnostih. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu, se vam bo nabralo veliko dela. Kljub temu prihranite nekaj energije tudi za družino in zase. Bodite gospodar svojega časa. Denar: pazite kako ga potrošite. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. avgusta 2007 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 15.30 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.05 23.10 0.15 0.50 Aktualna odd.: Anima Good News (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Tg parlament Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Smrtonosni akordi (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Commesse - Francesca (It., '98, r. Giorgio Capitani, i. Nancy Brilli, Sabrina Ferilli, Caterina Ver-tova, Veronica Pivetti) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex - Strašna skrivnost (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Il diario di Bridget Jones (kom., ZDA-VB, '01, r. S. Maguire, i. R. Zellweger, Hugh Grant) Dnevnik Dok.: Passaggio a Nord-Ovest Dnevnik Potihoma V^ Rai Due 6.00 6.25 6.55 7.00 7.30 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.30 17.15 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 23.25 23.35 0.40 1.10 1.20 Tg2 Eat Parade Dok.: Francija Skoraj ob 7-ih Rubrika o protestantizmu Variete za najmlajše: Random, risanke Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33 Variete: Matinee' (vodita Giampie-ro Ingrassia in Rossella Brescia) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Komisar Kress, 16.30 Posebna enota Lipsia Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo Nan.: Law & Order Risanke Dnevnik Nan.: Close To Home (i. Jennifer Finnigan, Kimberly Elise), 22.40 The Practice (i. Dylan McDer-mott) Dnevnik Variete: Tribbu' (vodita Serena Ga- ritta in Alessandro Siani) Aktualno: Poletni magazin na 2. (vodi Giancarlo Giojelli) Tg parlament Rubrika o židovski kulturi V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Policarpo, ufficiale di scrittu-ra (kom., It., '58, r. Mario Soldati, i. Renato Rascel, C. Gravina) 10.55 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 12.50 Tg3 Chiediscena 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Športno popoldne: Odbojka: Italija - Brazilija (Grand Prix) 17.15 Nan.: Stragate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) 21.05 Dok.: Po sledeh Darwina - Naključna evolucija (vodita Patrizio Roversi in Syusy Blady) 23.05 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.20 Tg3 - Primo piano 23.40 Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) 0.30 Tg3 Night News 0.50 Koncert na Rai 3 u Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Pot za Avonleo, 7.10Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long), 8.40 Pacific Blue - Slaba družba 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Tg 4 dnevnik, promet 11.40 Nan.: Piu' forte ragazzi - Shangahai Express (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 TV film: Detektiv Extralarge (pust., It.-Nem.-ZDA, r. A. Capone, i. Bud Spencer, M. Winslow) 15.50 Nad.: Steze 16.10 Film: Si puo' fare... amigo (vestern, It., '72, i. Bud Spencer) 18.55 Dnevnik in vreme 19.25 Meteo 4 19.35 Aktualno: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni 21.10 Nan.: Cavalcarono insieme (ve-stern, ZZDA, '61, r. John Ford, i. James Stewart, Richard Widmark) 23.35 Film: Bruciati da cocente passione (kom., It., '76, i. C. Spaak) 1.45 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Congiunzione d' amore (kom., Nem., '01, i. D. Amavia) 9.40 Tg5 Borza flash 11.00 Nan.: Providence 12.00 Nan.: Sodnica Amy 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Vivere (i. Federica Bianco, Carmine Scalzi, Brando Giorgi) 15.15 Nan.: Carabinieri 5 16.20 Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) 16.55 Tg5 minut 17.05 TV film: I nuovi genitori di Way-lon (kom., ZDA, '04, i. Ross Anderson, Jeremy Bergman) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Film: Air Force Two (pust., ZDA, '06, r. B. Trenchard-Smith, i. David Keith, Mariel Hemingway) 23.15 TV film: Baby Monitor (thriller, ZDA, '98, i. Jason Beghe) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.30 Nan.: Arnold, 7.05 Kleopatra 2525 - Protistrup 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Slamball 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jason Priestley, Jennie Garth) 15.55 Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Nate Richert) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- frizzi, Giorgia Surina) 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor- mack, Debbie Reynolds) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Aktualno: Lucignolo Bellavita, 23.30 Il bivio (vodi E. Ruggeri) 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 12.05 Aktualno: Cerkve in spomeniki 13.05 Lunch time 14.10 Informativna oddaja 15.55 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill, Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Šport 19.55 Športna oddaja 20.50 Dok. odd.: Malezija 21.40 Aktualna odd.: Panta rei 23.30 Srečanja v kavarni "Versiliana" (vodi Romano Battaglia) LA 6.00 9.20 9.30 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.15 La 7 12.30, 20.00, 1.35 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok. oddaja Nan.: Angelski dotik Nan.: Matlock Film: Il mattatore (kom., It., '59, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman) Nan.: Osvajanje Zahoda Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call Dok.: Big Game Film: Amore mio aiutami (kom., It., '69, r.-i. Alberto Sordi) Šport: Nemčija 2006 - Italija -Ukrajina 18.05 Dediščina Evrope - Nad.: Smodnik, izdaja in zarota. (VB, zadnji del) 20.00 Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet - Kraja kronskih draguljev (VB, 4. del) 20.50 Nad.: Elvis - zgodnja leta (biog., ZDA, '05, r. James Steven Sadwith, i. Jonathan Rhys Meyers, Randy Quaid, Rose McGowan) 22.15 Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert skupine Korn 23.05 Film: Zamera (Jap.) 0.35 Dnevnik zamejske TV 1.00 Zabavni infokanal Koper (t Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 6.55 Eutrinki 7.00 Nan.: Štirideset zelenih slonov (F. Rudolf, 6. del) 7.20 Risana nan.: Marko, mavrična ribica: Lekcija iz golfa, 7.35 Zala je varuška 7.45 Lutkovna nan.: Bisergora - Biba- mica izgubi hiško 8.00 Ris.: Hotel Obmorček 8.15 Izobraž. odd. za otroke: Tomažev svet - Rojstni dan 8.20 Zlatko Zakladko: Mozirski gaj, 9.15 Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja 9.40 Gulimišek: Gledališče 10.05 Kratki dok. film: Postovka 10.20 Taborniki in skavti 10.35 Razpoke v času: Zvon želja 11.05 Dok.: Lovci naizgubljene zaklade 12.00 Slovenci v Avstraliji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Dajmo, naši! 14.40 Nekaj m inut za popularno glasbo 15.00 Poročila, promet 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 Risanka 16.05 Martina in ptičje strašilo: Turistična agencija 16.15 Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih - Ajkec in umetnine iz kovine 16.35 Poučno-igrana nan.: S Soncem v očeh - Strah (Slo, '07, i. Gaber Trse-glav, Nika Cvar) 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.35 Dok.: Življenje z medvedi 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Nad.: Knez in dekle (Nem., '03, r. Richard Engel, i. Maximillian Schell, Rike Schmid, Wanja Mues, 4. del) 20.45 Osmi dan 21.20 Glasbena odd.: V kadru - Lado Le- skovar in Tatjana Trtnik 22.00 Odmevi. Kultura, vreme, šport 22.50 Dediščina Evrope - Nad.: Zračni most (zadnji del) 0.30 Dok.: Življenje z medvedi 1.20 Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 11.30 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 12.00 Vrtiljak 14.15 TV nad.: Vrtičkarji - Trava 14.40 Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Boris Juh 15.40 Ars 360 16.00 Evropski magazin 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Alpe-Donava-Jadran 17.30 Z glavo na zabavo 18.00 Poročila 14.00 14.20 14.30 15.05 16.10 16.40 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30 22.50 23.20 23.25 12.00 17.55 18.00 18.05 19.25 20.00 20.30 21.30 23.00 23.30 Čezmejna TV Euronews Tartini Quartet Dok. oddaja: Tito Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov: Koper (pripr. Monika Bertok) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Kulturni magazin: Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Športna mreža Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka Videostrani Videospot meseca Napoved dnevnika Večer z Ano Rally magazin 11 Dnevnik, vreme Športni ponedeljek Nogomet Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič: Indija; 12.00 Sporazumevanje nekoč in danes; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga: IŽarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 1. nad.); 18.00 S sluhom in srcem iščem zvok - Ustvarjalnost Stanka Jericija; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Vtis s poletnih prireditev; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni ser- vis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Fel-jton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45 Let 35 let; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.10 Reportaža; 10.15 Avtomobilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevkia tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Posnetek koncerta iz Francije; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 26 Nedelja, 5. avgusta 2007 POTOPIS / DUŠAN KALC S Primorskim dnevnikom po Bosni in Hercego i. »Nikoli nisem mogel brez vznemirjenja stati na kamenju nekdanjih gradov in zgradb, ki ga je obdelala človeška roka in zlizala raba. Iz tega podrtega, toplega kamna z nekdanjih stavb pod soncem, ki je isto, je zmerom prihajala vame vznemirljiva vizija življenja umrlih ljudi in rodov, njih potreb, strasti, verovanja in zmot, spopadov, privlačevanja in odtujevanja, večnega valovanja človeškega morja na trdih in neprehodnih tleh.« Podobna vznemirjenost, ki jo opisuje v neki svoji knjigi eden največjih sinov Bosne, nobelovec Ivo Andric, se najbrž polasti vsakogar, ki ga pot zanese v to čudovito in čudno deželo, kjer se privlačnost pokrajine preliva s posebnostjo življenja in z raznolikostjo navad v nepozabno doživetje. To je dežela, kjer je stvarnikova roka nemirno vztre-petala, da so njeni tresljaji oblikovali valovit in naguban svet, posejan z gozdovi in strminami; kjer so se reke divje zagrizle v gorata, kamnita pobočja in izklesale neprehodne soteske čarobnih oblik; kjer se letni časi hudomušno poigravajo med sabo in znajo postreči zdaj z izredno milim in toplim podnebjem, zdaj s trpkim mrazom, ki lomi kosti; kjer so dnevi in noči svetli ali temni in polni skrivnosti in nemira kot ljudje, ki so od nekdaj poselili ozke doline in dolge vzpetine; kjer so poti naporne in bivanjski pogoji neprijazni; kjer je človek s težavo ukrotil nemirno naravo ter se otepal nenehnih vdorov in vpadov z vseh strani neba; kjer je raznolikost vplivov oblikovala mavrico kultur, verovanj in teženj, ki se živobarvno pne med Mittelevropo in Orientom. Vzljubil sem to deželo že prvič, ko sem se napotil vanjo. Bilo je enkrat kmalu po zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Name je naredila globok vtis zlasti pestrost in živahnost življenja. Jugoslovanska federacija se je tedaj vse bolj uveljavljala v svetu in zdelo se je, da so enkrat za vselej premoščene sprtosti in razprtije, ki so povzročile toliko gorja na Balkanu. Sarajevska baščaršija je s svojim napol avstroo-grskim in napol turškim videzom delovala nadvse svetsko. Zdelo se je, da se beli vitki minareti Gazi Husrev-bego-ve in Ferhad-begove džamije tiho po- govarjajo z masivno katoliško katedralo na Trgu fra Grge Matica, s staro pravoslavno cerkvijo in sinagogo v bližini ter z drugimi posvečenimi in posvetnimi poslopji, ki se gredo skrivalnice v labirintu uličic starega mestnega jedra. Morda je še veličastneje deloval name Mostar s svojim značilnim starim mostom, ki je povezoval dva bregova Neretve in hkrati dve ljudstvi različnih ver in navad v prijazno celoto, polno prijaznih obetov. Poleg tega se moj spomin na tedanje potovanje rad vrača v edinstvene in neposnemljive kanjone Vrbasa in Neretve in v neprodirno ze-lenino Kozare in me vedno znova vabi, naj jih spet obiščem in se v njih zadržim še dlje in globlje. Zelja po vrnitvi v deželo razlik in sloge, naravnih lepot in zgodovinskih zanimivosti se mi je še nekajkrat izpolnila. Tako tudi pred nedavnim, ko sem se podal na pot v okviru tradicionalnih izletov, ki jim Primorski dnevnik vtisne svoje ime, potovalna agencija Aurora pa svoj organizacijski aparat. Občutki so bili tokrat nekoliko drugačni. Nad deželo lebdi kot mrka senca spomin na vojno, ki jo je posejala z grobovi in novim gnevom. Rane se še niso zacelile. Hotel Bristol, v katerem sem prenočeval med svojima predvojnima obiskoma Sarajeva, so razgalile bombe in še vedno razkazuje svoje počrnelo betonsko okostje, kakor sicer mnoge druge stolpnice. V baščaršiji, kjer se življenje navidez zdi povsem normalno, se le s težavo otresem občutka, da se minareti nočejo več pogovarjati s pravoslavnim in katoliškim svetiščem. Tudi v Mostarju, kjer je bratomorna vojna zrušila simbol in glavno vezno nit mesta, ki se ga noben zavojevalec ne v drugi svetovni vojni, ne v drugih vojnih pohodih ni drznil dotakniti, se novi most zdi kot votla prikazen, ki nima več moči, da bi združevala. In celo v naravnih lepotah divjih sotesk in neskončnih planjav je ob sicer nezmanjšani privlačnosti začutiti nekaj hladnega in pretečega. Morda zaradi minskih polj, s katerimi so še vedno prepredene. Ob vsem tem mi spet zazvenijo v mislih skoraj preroške besede Iva An-drica: »Torej ni srednje poti, tiste prave, ki pelje naprej v stalnost, v mir in dostojanstvo, ampak se vsi vrtimo samo v krogu, zmerom po isti varljivi poti, spreminjajo se le ljudje in rodovi, vedno varani.« Spremljajo me že od doma. Pred odhodom sem spet pobrskal po knjigi zgodovinarja Jožeta Pirjevca Jugoslovanske vojne 1991-1999. Poglavje o vojni v Bosni, kakor sicer tudi poglavja o vojnah v drugih deželah nekdanje Jugoslavije, razgrinja dogodke, ki potrjujejo An-dricevo črnogledost in poglabljajo misel o večno varanem ljudstvu, ki nam sama od sebe prikliče v spomin tragični Prešernov verz »Kako strašna slepota je človeka.« Ko se pelješ po čarobni pokrajini, mimo rek in rečic, ki ohranjajo modrino in bistrino, mimo mehkih polj in pomirjajočih gozdov, mimo čemečih vasic, ki niso več v celoti Evropa in niso še povsem Orient, se oko napaja z lepoto in misli na grdo se razpršijo kot svinčeni oblaki po neurju. Vendar ne za dolgo. Znova jih prikličejo v zavest razlage vodičev o tem, kar je bilo in ni še povsem mimo. Povsod ista pesem. Rane se še niso zacelile, strahovi se še niso razpršili. Zivljenje v mestih in vaseh se na prvi pogled zdi normalno, vendar prikazni še blodijo med zidovi, popi-kanimi od krogel in počrnelimi od zu-bljev, ki so jih zanetile granate. Stara rečenica »mirna Bosna«, katere smisel je »končajmo že enkrat s tem«, se mi je zazdela kot ironična paradigma večne nepomirljivosti te dežele. Ko sem pred vojno potoval po njej, me je spremljal občutek, da je Bosna res mirna, da se časi iz sredine prejšnjega stoletja ne morejo več ponoviti, da so črnoglede Andriceve mi- Baščaršija, simbolni center Sarajeva nekoč in danes sli »o verskih in drugih razlikah, ki da so podobne, ali celo enake sovraštvu,« resnično stvar preteklosti. Ljudje, ki sem jih tedaj srečeval, niso le govorili o bratstvu in jedinstvu kot ireverzibil-nem procesu, temveč so s ponosom in ramo ob rami utrjevali nov odnos. Verjel sem, da je končno zavladal komšiluk, kot se v starem turškem jeziku reče sožitju med različno mislečimi in različno verujočimi. Sedaj se vračam z neizogibno drugačnimi občutki, s krepko omajano vero v človeka in v njegovo sposobnost, da rešuje spore in premošča težave brez prelivanja krvi. Morda se moj spomin na potovanje Primorskega dnevnika po Bosni in Hercegovini preveč zaustavlja pri nedavnih krvavih obračunih in njihovih posledicah, toda to, kar se je dogajalo med leti 1992 in 1995, je zaznavno na vsakem koraku in čeprav je mimo že dvanajst let, se tega žal ne da obiti in bo Most v Mostarju v nadaljevanju potopisa stalno prisotno. Za potovanje je bil izbran maj. To je najlepši čas, ko je narava mlada, cvetoča, drhteča. Ker je bilo več zanimanja kot razpoložljivih mest, kar je sicer značilno za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika, ki že več kot tri desetletja, hvala neutrudnemu Egonu Krausu, vodijo naše ljudi, spodbujajoč družabnost, na vse konce sveta, so pri Aurori poskrbeli za tri avtobuse, ki so v enotedenskih presledkih prepeljali kar tri skupine v Bosno. Pridružil sem se tretji, ki je z Oberdankovega trga odrinila navsezgodaj, v nedeljo, 20. maja. Nedelja ni naključno izbrana za odhode. V teh dneh ni prometa težkih vozil in so ceste bolj prožne. Tako je šlo gladko do Reke in naprej proti Gorskemu Kotaru in v notranjost Hrvaške. Kratkočasil nas je pogled na bujno in divjo naravo, ki je švigala mimo nas. Nizko in gosto mediteransko grmičevje, ki prekriva kameniti svet, se počasi preliva najprej v iglaste, nato bukove in ponekod slikovite brezove gozdove. Tu pa tam se odpre pogled na redka samevajoča naselja in njive z dozorevajočim žitom. Slike bežeče pokrajine je s prijazno besedo dopolnjeval nadvse pozorni, razpoložljivi in ustrežljivi spremljevalec Jure Raner, ki dobro pozna te poti in kraje, njihovo zgodovino in njihovo današnje življenje in zna to privlačno opremiti z marsikatero zanimivostjo, tako da se je takoj priljubil pisani druščini potnikov. Prvo večje mesto na naši poti, skozi katero smo potovali, je bilo Karlovac. Ze od leta 1579, ko je nastalo po volji avstrijskega nadvojvode Karla (in po njem dobilo ime) kot trdnjava za zaščito pred turškimi vpadi, kraljuje nad obsežno močvirnato ravnino, na kateri se stekajo kar štiri reke: Kupa, Korana, Mrežnica in Dobra. Kot pomembno strateško vozlišče je bilo svojčas pomembna vojaška postojanka tudi Jugoslovanske ljudske armade, zaradi česar so v letu 1991 po izbruhu srbsko hrvaške vojne divjale hude bitke. Posledice so še vidne. Zlasti v prvih vasicah po Karlovcu. Večina hiš ima nove strehe. To so hrvaški domovi. Nekaj jih je še brez strehe. Tu so prebivali Srbi. V dokaz, da je šlo tu zares, je v prvi vasici Turanju, ob cesti, razstavljenih nekaj oklopnih vozil, topov in celo ostankov letal. To je zunanji del muzeja do-movinskog rata - nema priča »strašne slepote človeka.« (Se nadaljuje) / PRIREDITVE Nedelja, 5. avgusta 2007 27 FILM - Grossmannov festival od jutri v Ljubljani Franci Slak z novim filmom »Kakor v nebesih tako na zemlji« LJUBLJANA - Grossmannov filmski festival se bo v ponedeljek, 6. avgusta, pričel s predpremiero novega filma režiserja Francija Slaka z naslovom Kakor v nebesih tako na zemlji. »Glede na trenuten položaj slovenske kinematografije in gle de na to, da so or gani zator -ji festivala izrazil željo, da bi v programu imeli tudi slovenski film, smo se odlo či li, da ga uvrs ti mo nanj in s tem do kaže mo, da se na področju slovenskega filma nekaj ven dar le do gaja, čeprav mi mo mi -nis tr stva, mi mo skla da. Na področju slovenskega filma želimo ohraniti neko kontinuiteto,« je za STA povedal režiser.Slakov najnovejši izdelek je v celoti nastal v produkciji kulturnega in umetniške ga pro gra ma Tele vizije Slo ve ni -ja. Posnet je bil že lani jeseni, ve-či no ma v pro sto rih nek da nje tovarne Rog, na festival pa prihaja, tako organizatorji, »naravnost z mon tažne mi ze«. Na vpra ša nje STA, ali si bo film mo go če ogle da ti tudi v kinod -voranah po Sloveniji, je Slak odgo-vo ril, da so ime li v na čr tu kine ma -tografsko povečavo - film naj bi predstavili na festivalih, razmišljali so tudi o ome jeni do ma či dis tri -buciji - »a od filmskega sklada zadnje tri me sece ni bi lo no bene ga glasu o tem, kaj lah ko v tej sme ri pričakujemo,« je povedal Slak in dodal: »Bile so določene obljube, ampak nič od tega ni bilo uresničeno, kar je nor mal no v kon tek stu tega, kar se tam dogaja.« Glede na to, da ostaja marsikatero vprašanje, povezano z letošnjim Festivalom slovenskega filma odprto, je Slak dejal, da naj bi film premi e ro predvido ma do živel na ome -njenem festivalu, ne ve pa se, ali v vide o ali v film ski raz li či ci. Slak se podpisuje tudi pod filmski scenarij. Po usodni nesreči se Emil znajde v nebesih, ki spominjajo na nekdanje življenje v socializmu. Emil ima možnost, da se vrne na zemljo, če izpolni določene pogoje - med drugim mora nekomu rešiti življenje. Ker lah ko ko muni ci ra tudi s svo -jo družino, odkrije veliko stvari, za katere prej sploh ni ve del, je o vse bi ni zapi sa no v predsta vit vi filma. Glavnega junaka 82-minutne-ga celovečerca igra Jure Ivanušič, poleg nje ga pa so v igral ski eki pi še Nataša Ralijan, Milada Kalezič, Jožica Avbelj, Jan Slak, Peter Mu-sevski, Ludvik Bagari, Pavle Rav-nohrib, Davor Janjič in sam režiser. Pri produkciji je kot direktor fotografije sodeloval Radovan Čok, kostume pa je zasnovala Bjanka Ursulov. (STA) FILM - V Sarajevu od 17. do 25. avgusta Na letošnjem festivalu močna slovenska udeležba SARAJEVO - V 13. izdaji filmskega festivala v Sarajevu, po slovesu največjega in najvplivnejšega festivala v jugovzhodni regiji, ki bo potekal od 17. do 25. avgusta, bodo tudi letos predstavljene najboljše filmske stvaritve iz regije, med njimi kar nekaj filmskih projektov slovenskih filmskih ustvarjalcev. Predsednik žirije, ki bo ocenjevala tekmovalni program festivala, bo igralec Jeremy Irons.V okviru tekmovalnega programa za najboljši celovečerni film se bo za glavno nagrado festivala »srce Sarajeva« potegovalo deset filmov, med njimi Kratki stiki režiserja in scenarista Janeza Lapajneta, ki bo na festivalu doživel svojo medna-rod no pre mi e ro. V kon ku ren ci za nagrado bosta tudi filma, pri katerih je Slovenija sodelovala kot ko-producent, in sicer koprodukcija Makedonije, Slovenije, Belgije in Francije Jaz sem iz Titovega Vele-sa režiserke Teone Mitevske ter bosan sko-slo ven sko-srb sko-nem -ško-britanska koprodukcija Težko je biti fin Srdjana Vuletiča. Tekmovalni program kratkih filmov bo vseboval devet filmov, od teh dva slovenska: Luknja reži- serja in scenarista Marka Šantiča ter kratki film Na sončni strani Alp režiserja in scenarista Janeza Bur-gerja. V okviru tekmovalnega programa TeenArena bo prikazan tudi celovečerni film Tea, slovensko-poljsko-hrvaško-bosanska koprodukcija režiserke in scenaristke Hanne A. W. Slak, ki je leta 2004 že prejel eno od dveh glavnih nagrad CineLinka - borze koproduk-cij sarajevskega filmskega festivala za celovečerne filme. Kot posebno projekcijo v sklopu festivala pa bodo prikazali celovečerni film Marka Naberšnika Petelinji zajtrk, je sporočila Vera Kovačevič. V žiriji so poleg Ironsa umetniški direktor filmskega festivala v Locarnu Federic Maire, mlada turška igralka Ozgu Namal, lanskoletna dobitnica nagrade »srce Sarajeva«, režiser ka An dre a Šta ka ter vodja filmskega oddelka na ZDF/ARTE Meinolf Zurhorst. Z namenom odkrivanja novih talentov, promocije avtorjev iz regije ter ustvarjanja novih regijskih zvezd bo fes ti val le tos ponudil Sarajevo Talent Campus, nov iz-obra že val ni pro gram, na me njen mladim filmskim ustvarjalcem iz držav jugovzhodne Evrope. Projekt, pri katerem sarajevski festival sodeluje z Berlinale Talent Campu-som ter ber lin skim med na rod nim film skim fes ti valom, bo na šte vil -nih predavanjih in delavnicah med 20. in 25. avgus tom zdru žil ugled ne filmske profesionalce z mladimi in nadarjenimi ustvarjalci. Med slednjimi bosta tudi dva slovenska režiserja, Kolja Saksida in Slobodan Maksimovič, ter igralka Manca Dorrer. Na prvem Sarajevo Talent Cam pu su bo si cer po na pove dih organizatorjev sodelovalo 26 režiserjev, 30 igralcev in 21 producen-tov. Svoje sodelovanje v vlogi predavateljev so med drugim potrdili ame riš ki režiser in sce na rist Alexander Payne, francoska igralka Juli ette Bi no che, ame riš ki igra -lec Ste ve Bus cemi, bosan ska režiserka Jasmila Žbanič in makedonska igralka Labina Mitevska. Mlade režiserje bo skozi Sarajevo Talent Campus vodil bosanski režiser Pjer Žalica, mlade igralce hrvaški igralec Leon Lučev, mlade produ-cente pa Čedomir Kolar. (STA) SLOVENIJA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita - Matija Solce: Šala. V petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava. V soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Jethro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco. V torek, 7. avgusta / Turbolenti. V sredo, 8. avgusta / Firexxpression. V petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami. V soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju. V nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos Aires - Mednarodni festival tanga. V sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni. Verdijev trg Do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe. V ponedeljek, 6. avgusta / Tržaško amatersko gledališče. V četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Jutri, 6. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Gol-ner - klavir. V torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman. V sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad - klavir. V četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana. V ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa. V torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 - Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): od danes, 5. avgusta do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«. REPEN Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): še 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: od 8. avgusta (otvoritev ob 21.00), do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. Nedelja, 5. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 Dolžina dneva 14.36 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 23.17 in zatone ob 13.42 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večji del dneva ugoden. Popoldne se bodo pri najbolj občutljivih na vzhodu države začele pojavljati vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najnižje 2 cm, ob 8.27 najvišje -20 cm, ob 14.36 najnižje 37 cm, ob 23.16 najvišje -22 cm. Jutri: ob 6.25 najnižje -4 cm, ob 9.30 najvišje -8 cm, ob 16.51 najnižje 34 cm, ob 22.20 najvišje -13 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............24 2000 m............9 1000 m...........17 2500 m............7 1500 m...........12 2864 m............5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo večinoma sončno. Popoldne bo, razen na Primorskem, občasno več oblačnosti. V torek bo zmerno, popoldne tudi pretežno oblačno. Čez dan se bodo začele pojavljati krajevne plohe. DOPIS IZ PARIZA - Palestinska skupina dam pretvarja tragiko naroda v glasbo Rap, glas vstaje in upanja * i j! Zgoraj palestinska skupina Dam, skoraj vsakodnevni prizor v Palestini Tako smo že več kot 50 let živimo kot jetniki za odloki za sporazumi, ki ne spremenijo ničesar nobene svetlobe ne vidimo Toda ne, ostal bom močan Ne boste omejili mojih upanj z zidom ločitve Dam. V arabščini pomeni Dam večnost, v hebrejščini kri, je pa tudi akro-nim »Da arabic Mc«. Dam je prva rap skupina iz Palestine in prejšnji teden je imela koncert v Parizu: spoznanje drugega rapa, spoznanje druge Palestine, drugi pogled na svet. Skupino, ki je nastala leta 1998, sestavljajo Tamer Nafar, njegov brat Suhell in prijatelj Mohamed Jrere. Trojica prihaja iz mesta Lod, mesto 20km od Jeruzalema, kjer živijo tako arabci kot judje. Njihova glasba je edinstvena mešanica Vzhoda in Zahoda, arabskih ritmov, srednje-vzhodnih melodij in urbanega hip hopa. Rap, ki se je rodil sredi sedemdesetih v ZDA kot družbena kritika, se je v zadnjih dvajsetih letih razširil po celem svetu in pri tem vsakič zajel specifične probleme, lokalne tradicije in razvil nove rešitve - sicer že sam rap se je razvil iz različnih vplivov, predvsem afroameriške glasbe in ja-maiške, kjer so že veliko prej dj-ji skan-dirali med koncerti politična sporočila). Ne glede na kraj, podzvrst, stil, dobimo pri rapu konstanto: izražanje krivic. Besedila skupine Dam govorijo o palestinsko-izraelskem konfliktu, o želji po svodobi in enakopravnosti, o fru-straciji biti državljan B kategorije, o terorizmu. Večina njihovih pesmi je v arabščini, pojejo pa tudi v hebrejščini in angleščini, da bi njihovo sporočilo doseglo širšo publiko. Na primer pesem »Born here« je v hebrejščini, zato da bi tudi Izraelci razumeli njihovo stališče, da bi konflikt videli iz drugega zornega kota. Med koncertom so projecirani prizori spopadov med izraelsko vojsko in palestinskim prebivalstvom; tanki proti kamenjem. Dam obravnavajo tudi »kla- sične« teme, na primer, nasilje in mamila. Kot je povedal Tamer: »Naše mesto, Lod, je največji trg mamil Bližnjega Vzhoda. Tu lahko dobiš vsega, od trave do kokaina.« Zaradi vsebin oziroma načina predstavitve problemov so njihove pesmi del študijskega programa na Univerzah v različnih državah. Iskali smo mir med generali in postali že kot otroci vojaki iz ječ smo spraševali po svobodi, toda hoteli so nas z zaprtimi in slepimi očmi očmi, ki so gledale proste otroke kako gredo v boljše življenje naši voditelji so le krasili njihove govore odpirali usta in ubijali naša upanja Njihov prvi single »Meen Irhabi« (Kdo je terorist) iz leta 2001 je izšel na internetu in doživel neverjeten uspeh: več kot en miljon ga je posnelo iz spletne strani Arabrap.net. V Franciji je pesem bila dana kot brezplačna priloga časopisa Rolling Stone in postala izredni fenomen, saj so nekateri verzi postali poulični slogani. Dalje so njihove pesmi izšle v kompilaciji z velikimi imeni kot so Manu Chao, Zebda, Noir Desir in drugi. Dam so sodelovali v raznih dokumentarcih, filmih in danes so vabljeni na različne oddaje po celi Evropi, kjer so med drugim na njihovi četrti turneji. Njihova slava neprestano raste in od decembra 2006 je na razpolago njihov prvi album »Ihda« (posvetilo). Kamorkoli grem vidim meje, človeštvo ujeto Zakaj ne morem biti prost kot drugi otroci? Hočemo imeti možnost študija, hočemo napredek da lahko spremenimo bodočnost. Jana Radovič