276. številka. Ljubljana, nedeljo 30, novembra. XII. leto, 1879.
Ishaja v tak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejemali za a v h t r o - o k e r s k e dežele za celo leto 16 fffcL, za pol !• ta h M cotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom i<a celo loto 13 gUi., m četrt leta 3 gld. .'!0 kr., za en meneč 1 nU\   1<> kr.   Za pošiljanje na dom so računu 10 kr. za moaeo, 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko već,  kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in «• dijake velja znižana cena in flicor: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman u eetrt leta 8 gl<l. — Za oznanila se plačajo od . •♦.iristi>«mo petit-vrate 6 kr.f če M oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tinka. Dopiii naj bo izvole rrankirati. — Kokopiai bo no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „^ledališka atolba". Opra v ii i At v o, na katero naj ae blagovokjo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni"  v Kolmanovej hiši.
Epilog.
Minole bo kiatke ure slavnostnih didj, veČina nadih rojakov, ki bo bo vrnili iz Bosne, nas je zopet ostavila in denes uže dospela v T naSe carevine Bto.uico, pred oti presvetlega našega vladarja. Navdušenje, katero je o pri hodu Kuhnovega polka poplavilo vso zemljo kjer prt bivajo Slovenci. vzlaBti naše gla\no mesto, se je poleglo ia življenje nam teče »pet po vsakuanjej Btrugl.
Ne žalimo oskromno&ti, Če pravimo, da je bil sprejmi, ki ga je dežela polku povsoa pripravila, vehkansk. To ao radostni priznali nasi dragi gostje sami in laBkaio se jim je. Pred nami ležo poročila iz raznih krajev, ka tera bi radi priobčili vsa ob jeduem, če bi mogli, da pokažemo svetu, kako je domovina častila svoje vrle sinove, kako se jih razveselila 1 Pa nobeno, de tako obširno poročilo ne bode popolno: koliko prisrčnih in ganljivih ©vacij se je vršilo, ki jih množica ne bode nikdar zvedela, kolino solza je od vesela teklo na tihem! Prišli smo v tukajšnje hiše, ki so bile bratu, binu, prijatelju na čast ozaljšane, kakor tedaj, kadar jih zapušča nevesta, ali vauje prihaja mlada gospodinja.
Taki narodni prazniki nijao brez pomena, nego plodonosni v mnogem obziiu. Po nj h se mej narodom vzbuja sainoavest in ponos, dni narod igrajo vzgajajo za idejalneje nazore in vzbujajo dol rude jen spomin ob druzih priliki h preverjeni smo, da deželnej Bvećanosti na slavo našemu polku ne bode izostal blagotvoreu učinek. Spominjala se bode trijumfalnoga Bpre-voda tako dežela,; kakor polk in obema bode dobro dol ta spomin. Polk jo videl in Blišal, da uomovtna pozna iu ceni njegove zasluge, njegovo junaštvo, iu to mora utvrditi njegovo ljubezen do iijt, mora živo ohraniti to ljubezen tudi daleč od domačih guta; rojakom pa bode nekako lahko pri srcu, čutečim, da so stvorili svojo dolžnost. Iu treba je, da narod spozna svoje dolžnosti, da se uči jih izpolnjevati. BSvoji k Bvojetiiu!-, to je prva doižuost vsacega naroda, vsacega človeka. To načelo mora biti voailo i posamezniku i narodu, če hočeta biti 8po:tovaua pred svetom, kateri od nekdaj zauićuje sina in hčer, ki zatajuje svojo mater, svojega očeta, svoje bmte ali sestre. Zadnje dni hi je naš narod dal impozantno spričevalo, da kri u i j veda.
Hit zaradi tega so taki prizori, k.i.*or so se zdaj Vrftlii po Ljubljani, mi Kranj • keui Bplofa iu celo z unaj naše dežele, kjer bo Slovenci, važni, ker o tac h priložnostih se jioku/u pravi zin raj dežele, pri teh priložuost1 h narod gc-vori. Tedaj ne pomaga nobedna uuiet Ijnont, nobeden komando, tedaj nij mogoč.-, iuUfiiia-cija. Kje bo bile v sredo iu pozneje „Tag-blattovega" krivega proroka nemške „tisoči*1 V
Ka'!', da jih nij bilo n k« r ni videti ni slišati V In -'e bo bo posamezni še tako napenjali .e svojimi nboch !u — Jek jim je zmirom id po7^oli odgovarjal le „živio lu R iznoh a t« r» stvaii so se godile te dni, nekatere si bodemo dobro zap< mnili in o nj h morebiti Bprego-vor.ti morali :e pozneje. Dines se nebčemo jeziti, rajši mislimo na svoje rojake, ki ho nas, žal! zapustili tako kina u in jim za slovo kličemo : Srtčoi bili — do svidenja 1 Da se boste k Dum vrnili vselej z večjo slavo, tega smo si v svesti, kajti vojak, ki o flfeim Uko govori zemlja, v katero je prišel z orodjem v roci, kakor o našem ; olku s d i Bosua (glej doli dopis, izvirajoč od vrlega cdlitnjaka ii Livna), ta bo sebi in nam vedno čast dolal, bodi vojna, bodi mirj
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 27. nov. [Izv. dop.] Denes se je nadaljevala debata o vladnej predlog) gledo živinske kuge. Debati se jo sukala večinoiu okolo vprašanja, je-li bi se osuo/ale ob meji klavnice; večina govor tukov m poslancev je zoper to. Poročevalec Proskovec je ostro grajal poslanca Krona-vvtttra, iu dejal, naj bi on, namesto da mečlje s frazami okolo sebe, raje poučil svoje volile«-, od kod pride to, da se meso tako draži. Meso da se ne draži zavoljo tega, ker se meja ostro zapira.
V specijalnoj debati je vprašal poslanec Kovalski, zakaj da se v slučaji goveje kuge surovi loj sme uvažiti, stopljeni pa ne. Na to odgovori vladni zastopnik Schneider, da uvažanje utopljenega loja je v takem slučaji nevarne.
O § 7., ki določuje, kaj naj se rabi zoper dežele, ki so zmirom okužene, se vname tedaj fciva «tebatu. Poslanec Ldbl.ch je dejal, da je od ttga paragraf* odvisno, joh bode 00 000 goved menj prišlo na D.inaj, nego Kdaj. Vsled teg i, pravi, se bode mtBO silno podražilo. Loolich potem opisuje I Odo dunap akt ga revnega prebivalstva, ki ne moro živeti brez mesa. O/i zahteva, da bi državni zbor ■klonil, da se smo goveje meso z mejo na Dunaj voziti,
Poslanec Obratscbai govori /a to, du se $ 7. nespremenjen sjirejme, ka;ti meso ravno tako lehko kugo zanese, kakor goveja živinu.
Poslanu: Javor ikl BO obrača v svojem govoru soper Kii iw ttra in mu oeita, da Dunajcane bujska zoper državni z^rr. On poudur,a, da so se tudi kmetijske družbo, v kutenh to im\uiino sami strokovnjaki, izjavile zoper osnovanje klavnic, isto tako nij res, da klavnice xabr ■■ jujejo tihotapljenje z go-vedami, kajti tihotajiljenje bode se vršilo, naj si bode meja zaprta ali ne. Z osnovanjem klavnic pa se tihotapljenje legalizuje. Za du-
najsko prebivalstvo bodo pi klavnee ui meji naravnost škodljive, ker bodo klavnice po notranjih deželah, kattre dajejo Dunajčanom meso, udušile. Schd nerer zagovarja klavnice.
Grof II. Clam, ki je za t> 7, na |>rej z ostrim sarkazmom obsin je Kroni vvettra, ter pravi, da on nij prijatelj zdanj mu gospodarstvenomu Histemu in organi/.hc ji, u on tudi nij prijatelj bujskaniu jeduega stanu zoper drttl g*, kskor dela Kronavvrtter. Grof Clam pou larja, da to nij prav, da se konsumeatu m -.proti postavlja pro'u'euta, čes, Interesi nbeh so si sovražni. Daljo je fteftki gr< f tsrekol, da on ne odobrava teorije zatiranja slabšega od mogočnejšega, kar se je večkrat konservativnim veliko-posestnikom očitalo. Postave, ki jo je sklenil <lr-Žuni zbor bo tuli jako kor.stna živinoreji v našem cesarstvu, ker prepoveduje privoz živine iz dežel, kjer pogosto razsaja živinska kuga, se bo domaČa živina lažje in dražje prodajala. O Klavnicah je dejal grof Clam-Mar-tinic, da bodo škodovale razvoju kmetijstva, za to se ti) H osnovanje no sme pripustiti. On je zagovarjal kmete in priporočal da se sprejme predlog odsekov.
Pri glasovanji jo bil § 7 sprejet nespremenjen. Seja se potem preneh.i, in 39 bode v prihodnjej seji jutri obravniva nadaljevala.
Vdova pojntga gCifa Barba se je pismeno zahvalila državnemu zboru za rast, kat. ro je zbornica svojemu udu izkazala. To pismo eo je v denašnjej seji prečitalo.
Politični razgled,
V L j ii to 1 j a u i 2 9. novembra.
Drini-Mi «rl>ot* je porabil tri seje za obravnavanje zakona zojiev govejo kugo. Zavoljo ttga se prične obravnava o brainbenem /nkonu pojutranjem v ponedeljek. Kakor smo uže poroča!', so se vho frakcije centralistov /jedit i o v tem, da bo lo glasovale sic r za pi daljauje voja>ke postavo ua 10 let, a da se mora stnnjo voiske v miru /nižati od 255 000 uioh na 230 000. Avtotmmisti iu gospodska /boni'ca bodo glasovali za uesjiremenjeno go-Hjiodsko predltgo; posledica jedino jiametna bila bi, da se potem zdanj i državni zbor raz I usti.
V včeraišujej seji je državni zbor z ve-• iko velino <io «. i. . • n.: '•••» postopanje nasproti dr. Waib u in dr. Oe'zu.
„Niiro lili listi" poročajo, da so f/«»f*'r/«-<•? ** snidejo 9 di C' mbra iu bodo samo tri seje. Deželni zboru se pa skličejo na 10. dec.
CeSM B Pob rok" poroča z Dim ja, da se bode sestavila po:^bna konnsija za posve« tuvanje spomenice, katero se Čehi izročili ce-Barjn. Nudalje pravi da minister Ilorst bode v ponedojek govoril velik govor v brambenej debati, in da bo^ta od Čehov govorila R. Clam M a r t in i c in Matu*.
0//««i-.r. # državni zbor je sprejel bram-beni zakon z večno 47 glasov, mej temi pa so tudi glasovi Hrvatov, in teh je 22.
Vnanje drtave.
nG dosu- se poroča iz Carigrada, da j« £r*aoffor*ki reprezentant R-tdooič oddal porti ultimatum, ki 28. daa novembra za-znamuie z% poslednji termin predaje Gu-zinja Črnogorcem. Če Turčija do 28. ne spolni Črnogorcih zahtev, bolo črnogorski sokoli zopet prestopili turško m^jo. — Rtvno ol tam je zgoraj omenjeni list uvedel, da porta je popolnoma protivna ciperskej konvencji, in da nij vojna v uradnije nastaviti angleških uradnikov. Tu ii je imenovaoje Btker paš* za reforniSkeg« nadzornika le obljubila, a ne misli mu dati ootičuih pooblastil. — Nadalje je .GjIo*" izvedel, da so nesporazumljenja mej rumehjskim guvernerjem in sultanom popolnem odstranjena. Aleko paša se je pred sultanom opravičil vseh obdolženj ia očitani proti Tzhodiije-rumehjskej vladi. Sultan le bil zadovoljen in priporočil, še nadalje tako vladati izrečeno mu deželo, kakor jo je dozdaj.
„Pol. Corr.* je izvedela iz Cirigraia, da je M t- t ur paša dobi povelj«, z dvajsetimi bataljoni marširati v Guzinje, da uporne Ar na v to prisili, podvreči se črnogorskej vladi Iz (>finja pak se poroča 27. t. m., da bo Ar-navti Muktar pa-o umorili.
Silfskit vlada je pri Wernilu kupila 100 000 pu>k in za nje plač tla 3 5 milijonov V zlatu. Tako se „Politiki44 z Dunaja poroča
Zbornice rMMUtttske so se sešle. Mi-nisterski predsednik je prebral knezov prestol .i i govor, v katerem se naznanja, da so razmere s tujimi državami ugodne, in izreka nado, da bodo evropske veievla.-t: znal - ce niti načio, po katere.u je Rjinuuija izpolnila dolžnosti, naloženo jej v berlinskem soutraktu Zbornicam se bodo predložili načrti nove vojne postave in organizaeje D )b: uče.
Dne* 27, t. m. se ie otrorila frnncnir V*« zbornica in seuat. V senatu se i<- predložilo glavno poročilo o budgetil Itt I. 1880. V zbornici pa je poudarjal Gatnbetta važnost, da bo se zbornice vrnile zopet v Pari/,, od koder se lehko z avtoriteto vla ia.
Iz tierlinn se poroča 27 t. m , da se je zveznemu svetovalstvu predložil načrt zakona, ki dovoljuje da E šasija in L armija vzemeta posojilo 24 350.0J0 mark po 4 l/t odst. Ta denar se bode porabil za grajenje železnic, cest, kanalov itd. Kontrolo bode imela posebna komisija za deželne dolgove.
Dopisi.
Z Dunnjte 24. novembra. [Izv. dop.] (O „Sloveniji".) Jako lepo, rekel bi svečano zborovanje imela je naša „Slovenija" 22. t. m. društveniki so se zbrali v jako obilnem številu, kar se je sicer zgodilo v tem semestru še o vsacem zboru našega društva.  Udje pokažejo s tem, kako se zanimajo za živenje „Slovenije", kako navdušenost, kako ljubezen goje do svojega domačega ognjišča v dalnjej tujini. A ne le obilno število članov je razveselilo o zadnjem zborovanji „Slovenije", ampak osobito tudi prihod mnozih, jako nenavadnih gostov. Kmalu, ko so se pričele razmotravati in obravnavati razne točke dnevnega reda, počasti nas 8 svojim prihodom lepo število članov bratskega nam društva „Velebita."  Vrli Hrvatje priveli so soboj dva Bošnjaka iz dalnjega Sa-rajevega. Gg. Beg Hussein Topalović in Hadži Ilusseinovič Aarif, ki sta bila pohodila in pozdravila ta večer svoje brate Slovence, sta vrla Bošnjaka. Navdušeno smo sprejeli čestite goste in burni „Živio" klici so jim bili porok, da so nam srčno dobro došli. Ponosno sta stopala v krasnoj narodnoj noši čvrsta Bošnjaka po sobani in videlo se je junakoma, da sta sinova onega naroda, ki je bil sicer do sedaj uklenen v sužne verige, kateremu narodu pa je pri-nojeno, da bode kraljeval in zapovedoval v bodoče. Gospod predsednik „Slovenije" je pre-
trgal za par trenotkov nadaljevanje dnevnega reda, ter pozdravil iskreno v imenu društva „Slovenije" došle brate, kmalu za omenjenimi gosti so nas počastili s6 svojim prihodom g. dr. Kozič se svojo soprogo, g. dr. Slovan in odvetnik g. dr. Ferd. Pogazhnik. Krasni spol je bil tedaj zastopan po gospej Kozičevej. Naš predsednik je tudi te goste srčno pozdravil in zbor jih je sprejel z burnimi „živeli" klici.
Na dnevnem redu seje je bilo branje, in sicer nam je čital g. J. Škofic svoj jako zanimiv spis „Mrtva hčerka". Dolgo trajajoče rokopleskanje in odobravanje je pričalo omenjenemu gospodu, da je njegov spis vsem navzočnim jako dopal. Želimo, da bi nas g. Škofic še večkrat razveselil v „Sloveniji" s kakovim berilom. Razprava o osnovi juridičnega odseka se je z ozirom na obilne goste preložila na drugo sejo.
Po končanem ofieijalnem delu dnevnega reda se je pričela zabava. Vsak, ki je bil navzočen mora reči, da so nam ta večer ure jako hitro, da prenaglo pretekle. Naši izvrstni pevci so, kakor po navadi največ storili, da je bila veselica taka, knkeršne si le moremo želeti. Izvrstno so nam peli razne slovanske pesmi, ter osobito gostom pokazali , kako pojo slovenska izurjena grla. Izmej napitnic si dovoljujem omeniti one, katero je napravil naš predsednik g. Pukl č. gospe Kozičevej in po njej zastopanemu lepemu spolu. Mnogo se je tudi napivalo drugim gostom Hrvatom in Bošnjakom in slovanskej vzajemnosti. Gostje so nam navdušeno odzravljali. Beg Hussein To-polovič je napil Slovencem, milim svojim bratom, ter poudarjal, da smo Slovenci in Bošnjaki ene in iste krvi, sinovi iste matere; on hoče domov prišedši pripovedati svojim bratom v divnej Bosni, kako bratoljubje vlada mej Slovani v Beču in kako izvrstno se je bavil mej brati Slovenci, ki so ga tako prijateljski sprejeli. Ločili smo se o poznoj uri, vsaj je bila po mestu vsaka druga svetilnica ugasnena, kar je znamenje,  da je polunoči uže odbilo.
V sredo 3. decembra napravi Slovenija" svečan komers našemu neumrlemu Preširnu na čast. Hoteli smo napraviti komers slovenskim državnim poslancem na čast, a nij nam dovolila tega policija, kakor ste uže poročali v svojem listu. Prezgodaj umrlemu, nepozab-ljenemu rodoljubu g. grofu Barbu, ki je svoj narod tako gorko ljubil, zapeli so v škotskej cerkvi pevci „Slovenije" milo pesen „blagor mu", in tužnim srcem mu je položila „Slovenija" na rakev krasen venec z narodno trobojnico, na katerej je bil s zlatimi črkami tiskan napis: „Slovenija" rodoljubu! Navzočnih je bilo v škotskej cerkvi blizu 50 družabnikov s predsednikom in odborom na Čelu. §.
Iz l>ivii», 22 studenog. [Izv. dop.] (Odlazak pukovnije baruna K u h n a. ) Lanjskom godinom u c. kr vojacih dobili smo Bilu božiu gosta iz raznih narodnostih koje živu u širokoj austro ugarskoj državi. U svih dobi smo si prijatelji, ali u Hrvatih i Sioven cih braću jedne krvi i narodnosti; lanjskom godinom  iz   nesretnih postali smo sretnim'.
Melju najsretnija okružja u BiiBni možV se smatrati L vuo, koje je odmah u počttku zaposjednućt dobilo na postaju bracu našu Kranjce pukovniju baruna Kubn br. 17 , koja sad sa svojim velevriednim i čednim, te Bva-aoga poštovmja zaslužuim pukovnikom Pne-gerom odlazi u Bjc.
Vanredna čuvstva nam grudi obrezi m aha pri njihovu odlasku, čuvstva prijateljske prijaznosti pobudi u nami pukovnik i častnici, čuvstva bratsk*h oproštaja, čuvstva sažaobe, da naB tako brzo ova naša Ijubezna braća ostavljaju. Prastanak je bio skoz bratski, na njihovu licu nije bilo videti one vojn'čke im-pnncncie, a niti na našem kakova straha ili strihopočit*nja, koji je občino inače vidjeti pred oružanim vojakom, nego svi bij a smo jednaki, svi kao braća. Oni nekim osobitim priiateliskim i bratskim povjerenjem i lakoćom nam pružahu ruke, te si ih uzijemno stiskiva-smo pri rastanka, a što tada oajećihu bratska srca. to jezik nije mog 10 odoliti, da što prija <zkaže. Svuda se je čuo iz sto grla srdačni s Bogom! i sretan put gospodine! ne zamjerite ako vam je što falilo, sjetite nas se i u Beču premda ne imate za što. S Bogom! Sretno pošli gospodo! Svim vam sretan put!
Ovakovi srčani bratski oproštaji iz naf-tvrdjeg bi B**ca Dt'snuli Žarku suzu. A kako i ne, kad kod čitav h 14 mjesecih, ne mogo-smo n:gd\ o njih zla reći, nego sve dobro i pohvalno. Ne hvalimo ih mi, nego ih hvale njihova čedna diela, pristojno ponašanje, prijateljski savjeti, umni savjeti, kri e post ni i vri-e ini kršćanina život, priro Ijena im ljubeznost, bratsko občenje bez otezanja, bez veličanja, bez oholosti, bez ponositosti koja Čim prezirnim vonja.
Za vrieme nj hova ovdje boravka, sigurni su bili naši dićini, naše kuće, sve naša pokretnine od kradje. Sigurna je bila naše mladež od iskvarenosti, razkalašenosti i bezpmtva; jerbo n'gda od njih nije bilo čuti sramotne besjede, nečedna razgovora, psovke; nije bilo videti   neuljudna   ponašanja   neBlane   šale, sumnjiva   obćenja,   nesramna   pogleda, nego svuda    kao   ponižne   i   čedne   djevojke se ponašahu  na   obće   začudenje   naroda koli kr!ćenoga, toli n-dcrSćenoga,  dočim smo čuli na drugih  mjestih tužiti   se  roditelje, da jim vojoičtvo nauči mladež raznoj psovki, koje do sada nije poznavala, i da jim ženski nje silom nkvrni Sto je kod bosanskog Hrvata najveći grieh. Mi se proti našim Kranjcem na to ne možemo tužiti, nego zahvaljujemo Boga, da su kroz ovo vrieme ovi dobri ljudi kod ius bili. Mi ćemo se dugo i predugo njih »ječati radi  njihovih riedkih vrlinah, i žel mo opet, da nam dodju što prije na postaju neka budu uvjerjeni, da će naći nas, naše obitelji, uaše kuće i naša srca prama njimi otvorena i najpravnija primiti ili zagrt ti i po mogućnosti pogostiti. J. V.
Iz Travnika v Bosni 25. novem, flzv. dop.] (Požar.) Denes ob 1 »/4 uri po noiM je začelo v dolenjem mestu v Štigličevej ko-vačnici goreti. Strašen je bil ta prizor, v hipa je bila kovačmea v plamenu, iskre bo letele m ogenj je švigal po tik stoječih hišah. Nesreča, katera je naše glavno me-»to, uzor Bosne, zadela, je tudi nam pretila. H/ala B »gu, da je Bneg debelo na strehah ležal, drugače bi bil denes ves Travnik prah in pepel, na tmćči ljudij pa na siromaške j palici brez strehe. Čuditi se je, da bo topovi na gradu začeli še le pokati, ko je bila goreča kovačoica uže razni ena, ravno tako bo došle gasilnice prekasno in so služile brez VBpeha.
Domače stvari.
— (Odhod domačega polka.) Včeraj zjutraj o 1/aG. uri, kakor je bilo določeno,
so se naši vojaki odpeljali na Dunaj. Dasi je bilo Se zgodaj in precej mrzlo, se je na ven-dar obilo občinstva"zbralo na kolodvoru, da bi se jedenkrat videlo naše fante in 'se poslovilo od njsh. V petek večer je godba obhodila mest) in na svojem potu ustavila se ti r svirala pred mestnim magistratom, pa pred stanovanjem deželnega predsednika iu deželnega glavarja. Nebrojna množica Ijudij jo je spremljala in Sivio-klicev nij bilo ni konca ni kraja. Okna mestne in druzih hiš so bilft razsvitljena, sem ter tja se je zopet prižigal umeteljni ogenj. Po sprevodu bo se cficirji zbrali na Bkupao večerjo pri „Stonu*.
— (Glede  prihoda  našega polka na Dunaj,) kamor je kakor smo včeraj po ročali, dospel   davi  ob  3/47.  uri,   se nam 27. t. m. piše z Dunaja:   „Dijaško društvo „Slovenija" se zbere točno ob        tiri zjutraj na kolodvoru za sprejem slavnega polka. Tuli je društvo „Slov."  prosilo pri  vojnem mini sterstvu za dovoljenje,  ob prihodu imenovanega polka na Dunaji polkovno zastavo z la vorjevim vencem in trakovi cesarskih in slovenskih boj okinčati."
— (Iz Novega mesta.) V četrtek 4. dec. t. I. ob ValO uri dopoludne se bodo v tukajšnjej farnej in kapiteljskej cerkvi slovesno obhajale zadušnice za umrlega prečast. g. grofi Barbo-Vaksenstanjskega. Olbor narodne čitalnice, katere večletni predsedaik je bil blagi rajnik, uljudno vabi vse čast. ule čitalnične, naj bi se v ob In srn številu udeležili s/, maše, da se Bpodobno izkaže zadnja čast za društvo premnogo zasužeuemu, prezgodaj umrlemu možu.
Odbor narodne čitalnice.
— (Umrl) je 2G. t. m. v Krškem on-dotni učitelj meščanske šole g. Vinko V i d mar. Pokojni j« bil znanBtveno izobražen mož in dober učitelj na tem zavodu. V letih 1874, 1875. in 1870. 8e je kot mornarski častuik udeleževal potovanja okolo zemlje s cesarsko korveto „Nadvojevoda Friderik". Videl in izkusil je torej pokojni toliko po svetu, kakor ni eden kranjski učitelj, ali tudi bolezen si je b potovanja okolo sveta domov
trajal je do preko poluoči, a nij bil doBti Živahen iz goni omenjenega uzroka.
prinesel, in ta ga je pahnila v prerani grob. J Bil je pokojni še le 2G let star. Obširnejši životopiB bodo pr*občili domači šolski listi. —
— (Iz Mozirja) se nam piši 27. novembra : Zaradi mojega opravičenja v „Slov. Narodu" omenim, da nijsem m-slil jaz tilav. uredništvo k tej objavi b tiskovno postavo prisiliti ; to je le bila volja g. nadzornika Ani brožiča, ki mi je tnkr.it omenil § tiskovne postave, po kojej je uredništvo dolžno (?) oaega, ki nij dopisnik, opravičiti, ako se to zahteva. Vsakako so pa taka opravičevanja nepotrebna, kajti, ako katerega zadeva kak dopis, ki mu nij po volji, naj se sam zagovarja v dotičnem časopisu in naj nikogar zaradi dopisa slejio ne obdolžuje. J. K.
— (Iz Škofje Loke) se nam oi 24 t. m. piše: Včerajšnja veselica v uašej čitalnici sme se brojiti mej najugodneje zabavne večere. Žalibože nij bila tako obilno obiskana, kakor je uprav bilo pričakovati. Igralo se je tudi ta pot, kakor navadoo, vrlu dobro v dveh veselih igrah : „Pes in mačka" in „Stara mestu mlade". Osobito pak nam se je omililo petje gospodičine F. v peterospevu: „Sirota", koji se je vsled burnega rokopleskanja moral ponavljati. In ostale pesni, kakor hrvatski: „Oj Banovci 1" in .Deklica", bile so jako prijatno prejete. Po svršenih igrah je bil ples;
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 18. novembra, i 11 o p a r h k umor v Lattermanovem drevoredu.)
i
(Konec.) Tretji dan. Porotnikom stavi sodnija dve vprašanji. Prvo se tiče BobVa, ali je kriv hudodelstva roparskega umora na Ildzmanu, drugo Katre Dolinar, ali je tega hudodelstva sokriva s tem, da je spravila denar, o katerem je vedela, da ie ropan.
Državni pravdnik se povsem drži zatožbe in priporoča porotnikom, da obe vprašanji pp-trde\
Dr. M o še v dališem govoru razoravlia zatožbo. On pravi, da porotniki ne smeio gle dati na to, da je javno mnenie Batoteiiea obsodilo, nego jim je nalog, razsoditi je-li zato-ženi v resnici kriv ali ne. Res je zavržen, ostuden človek, ki denes nedi na obtožnej klopi, ali tudi tak ima pravico zahtevati, da se sodi po pravici. Zagovornik povdarja, da nij nobenih dokazov. Zitoženi je svoj alibi dokazal, kajti v tistem času je bil v Žganjariji Piehlerjevej Zatožba pa nij niti dokazila, kje je bilo ropano blago in kje je orodje, s katerim je bil Holtmin ubit. Čudno je vsakako, da se je našlo pri Holzmanu še 72 kr., katere bi bil človek, ki je morilec in ropar, teško pri njem pustil. Dr. Mr>?e kritikuje potem iz-povedbe prič in opisuje njih dvomljivi značaj, končno pa prosi porotnike, naj po svojej vesti odgovore* na stavljeni jim vprašanji.
Dr. S u p p a u je mnenja, da denar Holzmanu nij bil ropan, nego pozneje, ko je bil uže umorjen, ukraden, da pa nikjer nij dokazano, je-li ta denar res shranila Katra Dolinar.
Porotniki odgovore po daljšem razgovoru v svojej sobi na obe jim stavljeni vprašanji z 9 proti 3 glasom z da.
Vsled tega sodišče obsodi Franca Bobka v uječo za vse življenje, poostreno  z jednim
V zatopi Mučnjak in Senftleben v Zagrebu
■o ravno izšle
9*W~ najnovejšo knjige:
l'l«»«(/. dr. C. Francezka vježbenica za početnike, sa označenjem izgovora za školsku i privatna obnku priredio Fr. Auller. 1 for, 20 nov6.
— Gramatika francezknpa jezika, za srednje škole napisao Franjo SidJer, preko 26 a raka, a riečnikom. 2 for. 40 novi.
— Sustavno oblikoslovje j skladnja franeezkog« jezika, napisao Franjo Suller, preko 10 araka. 1 for. 2 O novč. (554—3)
Prodaja trgovine.
V glavnem mestu Ljubljani je zavoljo od-potovanja lastnika prodajalnice na prodaj popolnem opravljena in bogato naložena
trgovina s kratkim blagom,
stoječa na najboljšem in najbolj obiskovanem kraji. (661—1) Natančneje se  izve  v ,,Fr. Miiller's Annoncenbureau" v Ljubljani.
Za Miklavžev dan
priporoča
Rudolf Kirtasch,
■iji kong^revneui i ryu ,
■▼©Jo  bogato izbom  bonbonov  in najrazličnejših sladkarij in atrapov. (662—1) Tanjam hI oprzorjati osobito na moj
najfinejši zadežni kruh, najfinejši man-dolato, Nurnbergski poprtnjak Bassler-jev poprtnjak in popernjak.
Kavarna pri Virantu
(Sternwarte).
Udano podpisani dozvoljuje si svojo po> vcliM.-tiio in z nova opravi Jonu kavarno priporočiti prijaznemu in mnogobrojnomu obiskavanju.
(557—-2) kavarnar.
žlahtna in vsake vrsto s Tirolskega in Koroškega,
postom vsak mesec in s trdim lezišfem v tam-111110 ud 9 d(J 12 kr- brez zavoja so na prodaj pri
niči vsako leto 9. maja. Da nij bil Bobek obsojen na smrt, zahvaliti se ima le slučaju, da je bil uže potem, ko je roparsk umor izvršil, od mestnega mag:strata kaznovan s 14 dnevnim zaporom zaradi vla'ugarstva. Te kazni pa nij še popolnem prestal, tedaj bi bilo to pooštrenje smrtne kazni, kar pa po avstrijskem zakonu nij dovoljeno.
Katra Dolinar je obsojena na 4 leta te*ke jeCe, poostrene s trdim ležiščem v tamnici vsako leto 9. maja.
Ko je Bobek sodbo zaslišal in uže iz dvorane odhajal z žandarmom, se obrne k svojej
ljubici in jej jezno  reče: „p.......k....
zakaj si me izdala ?H
Pred sodnijo je čakalo na stotine Ijudij, da zvedo sodbo in vidijo ob so ena.
v Ljubljani ii9. novembra 1.1. Pšenica hektoliter   9 gld. 79 kr. — rež 6 gld 34 kr.; — ječmen 4 gld. 5.> kr.; — oves 3 gld. "i kr.; — ajda 5 gld.   4 kr.; — prosti 4 gld. 87 kr.;
— koruza ti gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 9 gld. 85 kr.; —fižol hektoliter 9 gld. - kr.; masla kilogram — gld. 85 kr.; mast — gld. 68 kr.; — apel frišon — gld. 50 kr.; špek povojen — gld. 60 kr.
— jajce po 3 kr.; — mleka liter H kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnine 0 kr.; — svinjsko meso l -i kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.
— slame 1 gld. 42 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 1 gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
(542—3)
Agstner & Kanitscheider,
Ti en z na Tirolskem.
Tirolski prsni sirup.
Ta izloček, prirejen iz najuplivnejših planinskih rastlin, prijetnega okus«, pridobil si je kmalu ime izvrstnega zdravila zoper tmlečine v vratu in prsih, zoper kanil-, kašelj, zaslizenje, teško dih inje. zoper krč v prsih itd., nadalje zoper bolezni otrok, ('ona skleniei 1 #1. av. v. Travi ima prirejevalec lekarnar O. Klemeni v Innsurucku. V Ljubljani lekarnar Trnkotzv. (536—3)
Klavijature,
ki igrajo 4 — 200 komadov, z ekspresijom ali brez njih, z mandolino, bobnom, zvončki, ka-stanjeti, nebeškimi glasovi, harfo itd.
SlitlllJICC « £0<1I)C>,
ki igrajo 2 do 10 komadov; potem necessaire, stajala za sinodke, švajcarske hišice, albume za fotografije, pisalulko, skrinjice za rokavice, pisemske tožnike, cvetlične vaze, etui ia sinodke, tobačuice, pisalne mize, sklenice, kozarce za pivo, ilenarnike, stole itd., vso z godbo. Zmirom najnovejše in najboljše priporoča
J. H. Heller, Bern.
'JG~ Jamči se, da nij ponarejeno, samo onda, ako se direktno kupi ; tuj izdelek je vsak, ki nema mojega imena. Tovarna je v vlastnoj hiši.
(g—fiv{j) 'fllOJHUZ Ul OJJUMJJ Uiufpgod ,>>pu|lll,t.i ■ nor \u.iisii||     •■>[!(,i|)7i:.i   luojBKZ .iu)>'f' 1 [l ^i: 1
oodnif jaui 1:j udi: op vjqino.\ou po epoq oe aojjutuj 000*05 i^eoupojA fijaj ijigdaifnu 00l
Dunajska borza 29.
K not mi tir/., dolg v bankovcih En>.t r j dri. dolg v srebru ■
novembra.
68 gld. 40
70   » 60
Zlata rnnfa.   ........ 80
1860 dri. posojilo......123
kkcije narodne banke .... 841 Kreditne akcije ....... 379
90 25
London .......... 116 „ 55
N' i po............9 n 30
0. kr. cekini........6 „ 54
Državne marke.......57 - 70
To jot.
23. novembra:
Pri »Eottu   Sa'omon iz Livna. — Polth iz Gradca. Pri MhIUIi Tsiiiseher iz Dunaja.  —  llavranek iz Brna. Celju. — Ka ser iz Dunaja.
Pri av»trtj»keui cesarji i  Zore iz Livna.
— Drexcl iz
Skoraj zastonj!
Zavoljo nedavno na ni<- prlH* velike fabrike za britanija-■rebro, oddaje so sledečih   42  komadov,  uiedno dobr.li ieei, od britanija-srebra snom za gld. 6.75, kot jidva četrti del treskov izdelovanj.«, tedaj skoraj zastonj, in Bicer: 6 kom. vrlo dobiih namiznih uoicv, z ročnikom od britanija-srebra, s  pravo  angleškimi srebrno-j< k i ■ 111 in i ostrinami, ti    „    jako (inih vilic, britanija-srubro, iz jednega kosa. 6    „     teških žlic sa Jeui ud britanija-srebra. ti    „    -/lic za km« od  britanija-srebra, najbo'jše kvaliteti.
1 masivni zajeiualec za mleko od britanija-srebra.
1 tcNkl zii J finale«* za Juho od britanija-Brebra. ti |»o<lt*taykov za uoiv ml britanija-srebra. ti kom. Viktorija nountavkov* lino cizeliratu.
2 krasna namizna svečnika od britanija-srebra. 1 salonski namizni zvonček od britaiiija-srobr* srebrnega glasu — 5, m
1 prccejevaluik za cnj od britanija-srebra, z ročkom ad vesaloui.
42 kom. Vseh teh 42 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela, in so od pravega srebra tudi po 20ietuein rabljenju ne moro razločiti, za kar tte gorani u je. (b4 i    8 •
Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerskih provincijali:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: lSiaia *V liumi, Wien, I. Elisabethstrasse Nr. 6.
Pošilja se proti poštnemu povzetju. — Poštniua /a VBth 42 komadov znaša liti kr. v vse krajo Avstro-Ogerske.
gA* §• Sil*
o •S s* •>
o   d----Ji —
«|8 > • ^ a•->
g£ Za gospode:
Suknene zimske suknja . Sukneni menčikovi . . Meneikov i iz halna . . Moderna obleka    .  . .
Črna obleka.....
Jesenske povrsnje suknje Lovske suknjice iz lodna Suknene hlače .... Ponoćne suknje .... Ueithoflerjev dežni plašč
gl. 1« 20 14
22 26 12 7 7 10 9
Za dečke:
Suknen menčikov . . . Suknene oh le ko    .  . .
Črne ubleke .....
Lovske suknjiče od lodna Zimske suknene hlače
Za otroke -
od 2 do 8 let:
Obleke iz klobučino brez
hlač......
Luvske obleke s hlačami Suknena obleka b hlačami Povrsnje suknje .   . .
gl-
50 i 'bol
K ITeumannova
velika zaloga narejene obleke.
Za gospć
najnovejši paletoti z Dunaja:
Suknje po obliki za gospode od paluierstona . . Suknje po obliki za gospode, ratiuaste ali šopkinasto Suknje po obliki za gospude, iz sukna stisnenega
iz vravnatie prejo..........
Mudemi dežni plaše od suknu.......
Elegantne ponočne suknje od klohučiiie ....
priporoča
Ođ gl.   ♦> do gl. 24
10 14
8
20
33 22 18
M. Neumann
5
v Ljubljani, slonove ulice si. II.
»   Izvanjska naročila so s povzetjem natanko   izvršuje, in 6uo, kar so no dopade, brez oviro zameni. (478—11)
Zoper
giht in revmatizem,
i
da so z njim namaže, je mnogostransko skušeno zdravilo
068, kralj, i z k I j. piiv. AVilliclmov rastlinski sedativ g*
55
BASSOEIN"
od
Fran VVilheima, lekarja v Ncunkirchenu,
jedino, katero je visok c. kr. ztlravstveni urad preiskal in potem od-ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključivim privilegijem.
To sredstvo je priredek, kateri, ako so z njim namaže, čini pomirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, tcleBiiej slabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečino v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozno bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmutizcin.
Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posčbe.
Prodaje tudi: (526—2) V 17)iihlfaiii:  INdcr Iiasnnilc.
prst-vegra.
Wilhelmovega
antiartritiškega antirevmatiškega
Hrt čistilnef/a čafa9
navedemo nasleduje priznanice:
Gospod Fran VVilhelni, lekar v Neunkirehenu.
Szcnjava pri Jaroslavti, C ali Ako. Ker Bcm čudovito moč Vašega antiartritiškega antirevmatiškega kri čistilnega čaja .skusil na sebi, priporočal sem ta čaj tudi družim trpečim. Naznanjajoč Vam to, zali valj njem su Vam najudauejše.
Sč spoštovanjem Abr. Knohlauch.
XXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXX
*   W O zdravilnej moči
*
X X X
x *
x
X X
X x x
X X
x
X X X X X X X X X X H X X x x X
*
x x
k x x H x
xWkww*w^*.w;...'~v~v------ .«*;
Gospod Pran Wilholm, lekar v Neunkirehenu.
Kado vezi c na Češkem, pošta Bi lin, 15. marca 1870.
Mnogokrat! sem Vaš \Vilhclmov autiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj v mojem bolnem stanji zoper nagnetenje vranice, jčter, na-raščanjo masti okolo srca in želodca, revniatiško bolečine v križi, zoper slabo probavljanje, siljenje krvi v glavo, zoper pritisk na možjune itd. z ugodnim uspehom rabil, tako, da mi nij trebalo zdravit se iti v kopclj ali kakov drug zdravilen zavod na vodi, v kar bi žalibog ne imel niti zadostnih sredstev niti mi pri svojem poklici no ostaje toliko časa.
Sprejmite zugotovljenje, da mi je prijetna dolžnost vsem v tem Osini bolnim ta izvrstni VVilhelinov autiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj Živo priporočati iu kjer mi jo moč hvaliti ga, da izrazim s tem nekoliko svojo zahvalo za Vašo toliko srečno iznajdbo in trpeče človeštvo bolj in bolj opozurjam na" Vaš izvrstni priredek, kakor v resnici zasluži. Z visokim štovanjem
(523—2) 1*. VincencIJ John, župnik.
Gospod Pran "SVilhelm, lekar v Neunkirehenu. II o ra ver poleg Schildberga, Moravsko, 22. marca 1876. Moji bolni prijatelji in znanci so me prosili, da vas zopet prosim, da mi pošljete po pustnem povzetji 12 povitkov svojega skušeuega VVilhchnovcga antiartritiškega antirevmatiškega kri čutilnega čaja. Ker sem sam na sebi opazuval izvrsten učinek tega čaju, priporočam ga vsem, in njega ime se je užo daleč razširilo.
UorbH l\un, nbolnl oče.
Jedino pravi prireja Fran Wilhelm, Lekarnar v Neunkirchnu (Dol, Avstr.)
/.luiitli. razdeljen v H vieuikov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld*, za kolek in po-vezavanjo 10 kr.
Svarilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le . Vvillielmov autiartritiški antirev uiatiški kri čistilni čaj, ker .so prirediti, ki sinjo samo poti imenom untinrtritiških antiievniatiskih kri eistilnih čajev, jedino ponarejeni, ti r ju/, vedno svarim pred iiakupavanjeui taeih.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Wilhel-mov  autiartritiški niilirc* mtiiiski   kri čistilni caj tudi
Anton
K i a u j i.
V   lotili Ijuni: l*o<*'f IaOMIsIIi ;
Lcban .   lekar v   Postojni;   Karel Šavnik,
Fr. Waoha,
v
lekar v Metliki . Novem most u.
lekar
Dom. Rizzoli, . kar
L.datelj in uiednik Makho Aimič.
L. Himna iu nbs .ISatouuu uaat>ruo'