vgrajevali v svoje samoupravne akte, kajti panožni sporazum lahko nadomesti letni dogovor šele takrat, ko so njegova določila včlenjena v samoupravne akte tozdov in tokov, in to po referendumskem postopku. Sporazum se sprejema v celotnem besedilu, ne glede na to, da se nekatera določila uporabljajo že od 1. 1. 1984, druga pa kasneje. V prehodnem obdobju uporabljajo ozdi za tiste rešitve, za katere je določeno v panožnem sporazumu prehodno obdobje, dosedanje ali dopolnjene rešitve. Seveda le tako dolgo, dokler ne bodo rešeni problemi, ki so zahtevali za uveljavljanje nekaterih določil daljše prehodno obdobje. Ker bo uveljavljanje razmerij med tipičnimi deli in nalogami v gozdarstvu (upoštevajoč pri tem tudi določilo glede najnižjega osebnega dohodka), uveljav- ljanje enotne metodologije za določanje zahtevnosti del in nalog ter postopno uvajanje enotnih normativov zahtevalo tudi povečan obseg osebnih dohodkov, je smiselno to upoštevati tudi pri zdajšnjih popravkih v osebnih dohodkih in pred- videti rezervo že v letošnjem letu. V formalnopravnem smislu je s sklenitvijo panožnega sporazuma prenehal z delom iniciativni odbor. Na predlog republiškega sindikata dejavnosti bo imeno- vana 17-članska komisija udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti. Njene naloge so v panožnem sporazumu natačno opredeljene. Ker gre za zelo odgo- vorne naloge, je prav, da gozdnogospodarske orgnizacije premišljeno imenujejo svojega predstavnika. Oxf.: 683:67:(497.12) KAZALNIKI IZ GOZDARSKEGA PANOžNEGA SPORAZUMA TER NJIHOVA RABA Slavka Ka v či č • 1. Uvod Iz Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Uradni list SR Slovenije štev. 1/1981} iz- haja, da imajo panožni sporazumi glede razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke primerjalno, usklajevalno in usmerjevalno vlogo. Natančnejša analiza določil dogovora o tem, kakšna naj bo vsebina panožnih sporazumov, pokaže, da morajo imeti posamezni deli panožnega sporazuma bolj usklajevalno, drugi pa bolj primerjalno in usmerjevalno vlogo. Med določila sporazuma, ki imajo izrazito primerjalno in usmerjevalno vlogo, spadajo prav gotovo tista, ki opredeljujejo kazalnike poslovanja. Vsi kazalniki, ne glede na svojo vlogo (ali so samo podlaga za primerjavo poslovanja tozdov in tokov med seboj ali rabijo za primerjavo med načrtovanimi in doseženimi rezultati ali za primerjavo med te- kočim in preteklim letom), so navedeni v 7. členu panožnega sporazuma. Neka- tere izmed njih moramo obvezno uporabljati, ko določamo obseg dohodka, ki ga lahko namenjamo za osebno porabo, nekatere pa uporabljamo le za primerjavo uspešnosti poslovanja. Vse izračunavamo iz prvin in tako kot je določeno v pa- • Or. S. K., dipl. oec., VTOZO za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljetni, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. i2 nožnem sporazumu gozdarstva: to pomeni, da je njihov izračun prilagojen poseb- nostim gozdarstva. Med kazalniki, ki so včlenjeni v panožni sporazum, so tudi tisti, ki so v ~,stabi­ lizacijskem programu« navedeni kot obvezni za vse ozde, ko ti odločajo o do- hodku. Z njihovo obvezno uporabo je zagotovljeno, »da delavci realno in objek- tivno določajo pogoje in rezultate dela". Poleg splošnih kazalnikov, ki jih lahko uporabljajo vsi ozdi, je v gozdarskem panožnem sporazumu tudi poseben kazalnik )>dosežena stopnja planirane koli- činske proizvodnje,<. Ker ta korektivno vpliva na osebne dohodke. je v panožni sporazum včlenjen zato, da bi z njegovo uporabo delavce v tozdih in takih spod- bujali, da v samoupravnih interesnih skupnostih načrtovano proizvodnjo tudi ures- ničijo. Torej ta kazalnik uporabljajo samo gozdarski tozdi in taki. Vsi navedeni kazalniki so prilagojeni posebnostim gozdarstva in njihovo vse- b:no in uporabo obravnavamo v tem prikazu. Poleg teh pa se v gozdarstvu upo- rabljajo tudi nespremenjeni, splošni kazalniki, in sicer v vseh tistih tozdih, kjer ni tipične gozdarske proizvodnje (stranske dejavnosti). Njihova vsebina in upo- raba sta splošno znani in jih zato ne obravnavamo. Il. Opredelitev kazalnikov, ki jih v tozdih in tokih uporabljajo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka Nekateri kazalniki imajo v panožnem sporazumu gozdarstva dvojen pomen. Na eni strani so podlaga za primerjanje rezultatov, doseženih v ozdu v tekočem obdobju z - doseženimi v preteklem obdobju - doseženimi v istem obdobju v drugih ozdih - z načrtovanimi rezultati, na drugi strani pa so tudi vodilo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Kazalniki, ki imajo v gozdarstvu ta dvojni pomen , so: 1. E k o n o m i č n o st (gospodarnost) , je opredeljena kot razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Izračunamo jo po obrazcu: CP E = PS (1 ). kjer je: E = ekonomičnost, CP = celotni prihodek, PS = porabljena sredstva. Ta kazalnik vpliva na tisti del čistega dohodka, ki ga ozdi lahko namenijo za osebno porabo, pozitivno ali negativno. Pozitivno vpliva, kadar je povečanje števca večje kot imenovalca, negativno pa, kadar je povečanje imenovalca večje kot po- večanje števca. Iz tega izhaja, da je treba pri opredeljevanju vpliva gospodarnosti na obseg osebne porabe izhajati iz koeficienta ekonomičnosti in ne samo iz spremembe v porabljenih sredstvih. Prihranek na račun večje ekonomičnosti izračunamo najprej v načrtu, kjer ugotovimo načrtovane prihranke. Podlaga za primerjavo je prejšnje leto. Ob koncu leta izračunamo doseženo ekonomičnost in na njeni podlagi tudi prihranek . Pod- laga za izračun je planirana ekonomičnost. Vpliv ekonomičnosti na del čistega dohodka, ki ga delavci lahko že z na- črtom namenijo za osebne dohodke, izračunamo takole: Podatki za leto poprej : Celotni prihodek (CPo) = 100 Porabljena sredstva (PSo) = 70 CPo 100 Eo = - = - = 1 428 PSo 70 ' 13 Za tekoče leto nameravamo doseči: CP1 = 190 PS1 = 90 CP1 190 E1 =-=- = 2111 PS1 90 ' če bi bila načrtovana ekonomičnost enaka, kot je bila dosežena v prejšnjem letu, potem bi z vsakim dinarjem porabljenih sredstev ustvarili 1,428 dinarjev ce- lotnega prihodka. Prihranek lahko izračunamo na dva načina : - tako, da poiščemo razliko med resničnim celotnim prihodkom in celotnim prihodkom, ki bi ga pridobili, če se ekonomičnost ne bi spremenila; - tako, da poiščemo razliko med E1 in Eo in s to razliko pomnožimo porabljena sredstva tekočega leta. Na podlagi podatkov za prejšnje leto in za načrt tekočega leta izračunamo načrtovani prihranek zaradi načrtovane večje ekonomičnosti: dosežena ekonomičnost v prejšnjem letu Eo = 1,428 - načrtovana ekonomičnost za tekoče leto E1 = 2,111 - razlika E1-Eo = 0,683 - prihranek = 61,50 (90 · 0,683) (Upoštevali smo samo ta način izračuna, ker uporabljamo enakega tudi pri izračunu prihranka na podlagi povečane donosnosti.) Del tega načrtovanega prihranka nameni ozd za osebno porabo in del za akumulacije že z letnim gospodarskim načrtom na osnovi vnaprej določenih ponderjev. 2. O on o s n o st (rentabilnost) je opredeljena kot razmerje med dohod kom in poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Izračunamo jo po obrazcu: D R = UPS (2), kjer je : R = donosnost, O = dohodek, UPS = uporabljena poslovna sredstva. Donosnost vpliva na obseg dela dohodka, ki ga ozdi lahko namenjajo za osebno porabo po določilih panožnega sporazuma (za razliko od ekonomičnosti, ki vpliva pozitivno in negativno) samo pozitivno. Pozitivno vpliva takrat, kadar je Ro (donosnost baznega obdobja) manjša kot R1 {donosnost tekočega obdobja). Prav tako kot gospodarnost tudi donosnost najprej iznačunamo v načrtu za tekoče leto in na njeni podlagi tudi prihranek. Podlaga za izračun načrtovanega prihranka na račun večje donosnosti je donosnost, dosežena v preteklem letu. Na koncu leta izračunamo v resnici doseženo donosnost in na njeni podlagi tudi. resnični prihranek. Podlaga za ta izračun je načrtovana donosnost. Načrtovano donosnost in na njeni podlagi načrtovani prihranek izračunamo takole : Podatki za leto poprej: Dohodek (DOo) = 80 Uporabljena poslovna sredstva {UPSo) = 120 DOo 80 Ro = -- = - = O 666 UPSo 120 ' Za tekoče leto nameravamo doseči: 001 = 100 UPS1 = 140 100 = 140 ::: 0,714 14 če bi bila načrtovana donosnost enaka tisti v preteklem letu, potem bi z vsakim dinarjem vloženih sredstev dosegli 0,666 din dohodka. To pa pomeni, da lahko prihranek na račun donosnosti tako kot prihranek na račun gospodarnosti izračunamo na dva načina. Iz podatkov bomo izračunali prihranek prav tako kot smo to storili pri gospo- darnosti. Torej : dosežena donosnost v prejšnjem letu Ro = 0,666 načrtovana donosnost za tekoče leto R1 = 0,714 razlika R 1 - Ro = 0,048 prihranek = 6,72 din (140 · 0,048) Del tako izračunanega prihranka na račun večje donosnosti lahko nameni ozd za osebno porabo in del za akumulacije , na osnovi vnaprej določenih ponderjev. 3. P rod u k t iv n o st (fizična) je opredeljena kot razmerje med opravlje- nimi norma urami in številom delavcev, izračunanih iz razpoložljivih ur za delo za opravljene norma ure. To pomeni, da produktivnost kaže opravljene norma ure na delavca. Produktivnost izračunamo po obrazcu : Nh P = 0 (3), kjer je: P = produktivnost Nh = število opravljenih vseh norma ur D = število vseh delavcev, izračunana iz razpoložljivih ur za delo za opravljene norma ure Na račun večje produktivnosti lahko povečamo osebno porabo Je za toliko, kolikor so bili med letom na račun več opravljenih norma ur izplačani posameznim delavcem večji csebni dohodki. Pri tem kazalniku ni ponderjev, kjer je izračun mogoč neposredno z evidence o izplačanih osebnih dohodkih na račun večje produktivnosti. Načrtovano večjo produktivnost in na njeni podlagi tudi večji obseg dela dohodka za osebno porabo izračunamo tako, da ugotovimo, koliko več norma ur na delavca je predvidenih za posamezna dela in naloge, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu. Torej po obrazcu: OPni = N11" .. 1 · OD1 + N1 1 .. - .. 2 · OD2 . . . + Nho- n · CDu , (4) kjer je: OPJ)I = osebna poraba zaradi večje produktivnosti, N11o- 1 = število več norma ur v načrtu, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu pri delih, pri katerih je osebni dohodek enak, to je OD1 N1w- 2 = število več norma ur v načrtu, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu pri delih, pri katerih je osebni dohodek enak, to je OD2 N11o -- 11 = število več norma ur v načrtu, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu pri delih, pri katerih je osebni dohodek enak, to je 001\. 4. O e 1 e ž i z v o za v c e J o t n e m p r i h od k u je opredeljen kot raz- merje med doseženo realizacijo na zunanjem trgu in celotnim prihodkom ozda. Izračunamo ga torej po obrazcu: pi Z\' lzv 0/o = -. 100 (5). kjer je: CP lzv 0/o = kazalnik deleža izvoza v celotnem prihodku Pi 7_,. = dosežena realizacija na zunanjem trgu CP = dosežen delovni prihodek Vpliv tega kazalnika na razporejanje dohodka ni posebej opredeljen v pa- nožnem sporazumu. Ker je izvoz v gozdarstvu še posebej vezan na ukrepe sprotne ekonomske politike, ta kazalnik pa tudi ni specifičen za gozdarstvo, 15 določijo vpliv povečanega izvoza v celotnem prihodku na povečanje osebne porabe delavci gozdarskih ozdov v načrtu za tekoče leto. Povečanje osebne porabe pa verjetno ne more biti tolikšno, kolikršno je povečanje izvoza; odstotek mora biti manjši , kot je odstotek povečanja izvoza. 5. D o s e žen a st o p nj a n a č rt o v a n e pr o iz v o d n j e je kazalnik, s katerim dokončno oblikujemo tisti del čistega dohodka, ki ga namenjamo za osebno porabo . Kazalnik praviloma vpliva le negativno, pozitivno pa samo v primerih, navedenih v 22. členu panožnega sporazuma. Kazalnik, ki pomeni odsto- tek doseganja načrta, uporabljamo za tozde nepopravljen; to pomeni, da moramo po drugih osnovah ugotovljeni obseg čistega dohodka za osebno porabo zmanj- šati za odstotek neizpolnjenega načrta . Za take ugotovi tisti odstotek, s katerim moramo popraviti po drugih osnovah izračunana osebno porabo, na predlog Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva, komisija udeležencev. Resnični koeficient doseganja načrta lahko ugotovimo šele ob koncu leta, zato je tudi kumulativna korekcija po tem kazalniku mogoča ob koncu leta. Vendar menimo, da je smiselna korekcija po tem kazalniku že med letom, zlasti če se proizvodnja med letom bistveno razlikuje od tiste, ki je predvidena z dinamičnim načrtom. Tako se izognemo prevelikim izplačilom osebnih dohodkov med letom in s tem bojazni, da bi bili osebni dohodki, izplačani med letom večji, kot pa jih lahko pokrijemo iz čistega dohodka. Korekturo osebne porabe s tem kazalnikom opravimo po obrazcu: OPt = (OP o ± OPe + O Pr + OPp + O Pi) - K, (6) kje·r je : OP1 = osebna poraba tekočega leta OPo = načrtovana osebna poraba OPe = osebna poraba zaradi spremenjene ekonomičnosti OP .. = osebna poraba zaradi povečane rentabilnosti OPp = osebna poraba zaradi povečane produktivnosti OPi = osebna poraba zaradi povečanega izvoza K = koeficient doseganja načrta (količinskega) 111. Možni deleži prihrankov za osebno porabo na račun večje ekonomičnosti in donosnosti Ker je lahko v sestavi celotnega prihodka delež osebne porabe v posameznih ozdih različen tako glede na porabljena sredstva kot glede na akumulacije, so v panožnem sporazumu dani napotki, kako naj tozdi in taki pri razporejanju čistega dohodka upoštevajo povečanje gospodarnosti in donosnosti , da ne bi zmanjšali akumulativnosti tozda ali toka. Tako je v panožnem sporazumu rečeno, da mora tozd ali tok spremeniti osebno porabo zaradi spremenjene gospodarnosti in donosnosti tako, da bodo delavci delež akumulacije povečali bolj kot pa delež osebne porabe. V panožnem sporazumu je določilo, da je treba pri opredeljevanju velikosti prihranka zaradi večje ekonomičnosti, ki ga lahko tozd nameni za osebno porabo, upoštevati razmerje med osebno porabo in porabljenimi sredstvi. Osnovni ponder (usmerjevalni) izračunamo po obrazcu: OP Pe = OP + PS (7), kjer je: Pe = ponder za izračun prihranka iz naslova večje ekonomičnosti, ki ga lahko namenimo za osebno porabo OP ::::: osebna poraba 16 PS = porabljena sredstva Del prihranka za osebno porabo izračunamo po obrazcu: op._. = OP · p, (8}, kjer je: op,. = osebna poraba zaradi večje ekonomičnosti p,, = ima enak pomen kot v obrazcu (7) Za ponazoritev uporabe ponderjev pri izračunu prihranka n3 račun večje ekonomičnosti, ki ga lahko namenimo za ose~no porabo, bomo uporabili podatka iz zgleda na str. 14 tega sestavka. Za lažje razumevanje vzroka za uvedbo pon- derjev bomo postavili, da sza dva tozda, združena v isto delovno organizacijo, dosegla enak znesek prihranka, imata pa različno razmerje med porabljenimi sredstvi in osebno porabo. TOZD A B OP 30 70 PS 70 30 Podatki za izračun Pe 0,30 0,70 Prihranek 61,50 61,50 OPe 18,45 43,05 Indeks OP 161,5 161,5 Izračun prihranka na račun večje ekonomičnosti za osebno porabo smo napravili pri predj:ostavki , da imata oba tozda v aktih napisano, da se pri razpo- i·ejanju prihranka iz ekonomičnosti na del za osebno porabo in na del za akumu- lacije upošteva kot ponder doseženo razmerje med porabljenimi sredstvi in osebno porabo. Prav tako kot za vpliv povečane ekonomičnosti moramo izračunati tudi ponder za vpliv donosnosti na povečanje osebne porabe. Izračunamo ga po obrazcu: OP Pr = OP +AK (9), kjer je: Pr = ponder za določitev prihranka na račun večje donosnosti, ki ga lahko namenimo za osebno porabo OP = enak pomen kot v obrazcu (7) AK = akumulacije Ponder za ugotovitev prihranka, ki ga lahko namenimo za osebno porabo, je lahko od O (nič} do Pr (Pr = višina izračunanega strukturnega deleža po obrazcu 9) . Nadaljnji postopek izračuna je enako kot pri vplivu ekonomičnosti, le da v tem primeru upoštevamo namesto prihranka na račun gospodarnosti prihranek na račun donosnosti. V panožnem sporazumu ni nikjer rečeno, kolikšen mora biti ponder za raz- poreditev prihranka na račun gospodarnosti in donosnosti. Velikost tGga določijo ozdi ali v svojih samoupravnih aktih a:i z načrtom za tekoče leto, in sicer glede na razmere v proizvodnji, dogovora tokov in tozdov o stimuliranju delavcev ozda za doseganje čim večjih posameznih prihrankov ipd . Ker se pogoji poslovanja lahko iz leta v leto spreminjajo, so tudi ponderji za posamezne prihranke lahko iz leta v leto različni; to pomeni, da mora biti merilo , določeno vsako leto z gospodarskim načrtom, v samoupravnih aktih pa le osnova, ki rabi za določitev merila. V panožnem sporazumu je opredeljena obvezna uporaba ponderjev zato, da je vsaj v okviru delovne organizacije zagotovljeno, da bo v vseh tozdih in takih mogoče uresničiti načelo ))za približno enako delo in rezultate dela« približno enako plačilo . Višina ponderjev mora biti zato dogovorjena znotraj delovne orga- 17 nizacije, saj v nasprotnem primeru tega načela pri tako različnih proizvodnih razmerah, kakršne so v gozdarstvu, ni mogoče uresn i čiti. Posebnost gozdarskega panožnega sporazuma je med drugim tudi ta, da omogoča gozdarskim ozdom drugače izračunati kazalnike poslovanja, kot jih izračunavajo v tozdih drugih dejavnosti. Zato je mogoče, da bi podpisniki gozdar- skega panožnega sporazuma, upoštevajoč vse olajšave, računsko ugotovili za osebno porabo tolikšen del dohodka, da ne bi bila več zagotovljena minimalna akumulacija . Da pa dohodka ne bi tako tudi delili, je v sporazumu splošno določilo, ki pravi , da morajo delavci pri določanju tistega dela dohodka ali čistega dohodka, ki ga namenjajo osetni porabi, upoštevati določ!lo o minimalni akumu- laciji. V primeru , da bi osebna poraba izračunana po vseh osnovah, predstavljala tolikšen del čistega dohodka, da ne bi bila več zagotovljena minimalna akumu- lacija, morajo osebno porabo zmanjšati v korist akumulacije. Oxf.: 174.7 Sequoiadendron giganteum (Lindi.) Buchh : 181 :232.11 MAMUTOVEC (Sequoiadendron giganteum [Lindi.] Buchh.) TUDI PRI NAS HITRO RASTE Lado E 1 e r š e k • Naravni areal, opis in značilnosti te drevesne vrste Mamutovec (starejši imeni sta orjaška sekvoja in gorska sekvoja) je zimzeleni iglavec in je doma na zahodni strani gorovja Sierra Nevada v srednji Kaliforniji. V terciaru in kredi pa je rastel tudi v Evropi in Aziji. Ime je dobil po polindijancu Sequoyahu, ki je sestavil indijansko abecede za svoje čerkeško pleme. Bližnji sorodnik mamutovca je primorska sekvoja (Sequoia sempervirens) , ki je doma v toplejšem obmorskem predelu Kalifornije, medtem ko uspeva mamu- tovec v višjih hladnejših predelih na n. v. 1000-2000 m. Tu so minimalne tempe- rature- 25° C in maximalne 38° C. Srednja količina letnih padavin je od 1000 do iSOO mm, od tega veliko v obliki snega. Dobro uspeva na apnenih tleh, ne prenese pa vlažnih tal. Ljubi globoka tla, precej zračne vlage, zlasti pa prosto lego z vseh strani . Mamutovec je največje drevo na svetu (po masi), ni pa tudi najvišje. Naj- višji že posekan mamutovec je bi! visok 135m, avstralski evkalipt (Eucalyptus amygdalina var. regnans) pa je visok celo 155m. Največji še živeči markantni marnutovci so dobili tudi svoja imena. V narodnem parku Giant Forest je zelo znan »General Scherman" , ki ima prsni premer 9,87 m in višino 83 m. Razumljivo je, da so zaradi takih dimenzij to drevesne vrsto včasih podirali z dinamitom . V Evropi zraste le do višine 50 m (Pezdirc) . V svoji domovini doseže visoko starost , celo 2000 do 3000 let. Najvišja ugotovljena starost je 3200 let (Strgar). To drevesne vrsto gojijo v nasadih, na jugu Nemčije, v Franciji , Danski, Belgiji ·in na jugu Sovjetske zveze (Jovanovic). V ZR Nemčiji so po požaru !eta 1953 pri Kaldenkirchen/Niederheinu na rastišču rdečega bora osnovali mešani nasad mamutovca in ameriške jelke (Abies conco/or) v razmikih 3m. Po 24 letih • L. E., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 18