272. številka. Ljubljana, petek 27. novembra. VII. leto, 1874. . SLOVENSKI NAROD. U.iAJ-i vnak dan, izvieui,' ponedeljke in 1B0V« p« pra/niki!j, ter velja po poati projoman, za avstro-ogerake dežele M crilo leto 16 go!d.,. za' pol leta 8 ffold. ■a do'rt leta 4 gobi. — Za LJubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 golti., za četrt leta 3 goid. 30 k-.. za »n mesen t Koitt. 10 kr. Za pošiljanju na dom sc računa 10 kraji.. M ine.->ec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za telo leto 20 gold., za pol leta 10 — Za gospode učitelje na jut k,h solab tu za dijake volja znižana eettl in nicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejemaš •/.« četrt leta 3 gld. — Za oznanila ho plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi M ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi titši „Hotel Evropa". O p t a v n i i t v o. na katero naj M blagovoli ju pošilja'i naročnine, reklamacije, osimnila, t. j. Administrativne reči. Je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi bišl. Odprto pismo pisatelju treh člankov v „Lnilnulier Taghlnttn" štev. L't'.o. 2fi7 in l'i;s jhmI napisom: ,,I>ie k ta in. llnudels-und lir« erliekainmer Dokler naui ne dokažete, da si razpu-ščena zbornica nij prizadevala za materijalni napredek dežele prve pogoje ustvariti, ter da jej je za to manj u a! o razum ljenja iu veselja do dela; dokler nam ne dt kažete, da je trgovinska zbornica mogla bolj veljati za po diuznico katoliškega društva, nego za zastopnika trgovine, obrtnosti in narodnega gospodarstva, dokler nam ne dokažete, d* smo v vsem in vsacem stali na razpolaganje klerikalnim vt djeni; dokler naui ne d "kažete, da smo nasprotniki narodno - gospodarstve-nega napredovanja iu da za šole ni j smo nič storili; dokler nam ne dokažete, da smo druge koristi bolj v vidu imeli nego uarodno-gospodarstvene in da smo kedaj politiko ali narodnost v zbornici na pivo mestu devali; dokler nam sploh ne dokažete, da srno opuščali pogoje študirati, na katerih se gospodarstveni napredek opira in zida; dokler nam ne dokažete da smo voljno jiouiagali ljudstvo neumno delati (Volksverduuimuug) — taku dolgo vas proglašamo za obrekovalca iu brez-sramnega lažujivca. In dokler nam ne dokažete, da smo na cijonal ekonomične nule, in da vi na tem polji sploh kolikaj veste, tako dolgu vas imamo za nevedneža, ki s frazami okolo sebe meče, iu za največjo nacijoual-ekonomično nulo; kajti sicer bi vi morali izpteviditi, daje baš razpuščena zburuica imela jasen program in je prve pogoje doseči skuhala, da kranjsko deželo v industrijalno deželo naredi, jo duševno iu materijalno povzdigue. Železnice so potrebne ne samo za povzd'go uže zdaj obstoječe industrije, temuč one so tndi najvažnejši brezpogojni faktor za vzbujeuje in pospeševanje novih industiijal-mli delov, za vzbujeuje podvzetuega duha, železniee omogočijo popoluo uporabljcuje neplodno ležečih natumih zakladov, one so v prvi vrsti potrebne za potenciranje duševuegu in materijalnoga življenja in prometa za razcvet dežele, one so z eno besedo v duhu sedanjega časa kot glavni pomoček za ves trgovinski, iuduttrijalui iu nacijonal ekonomični napredek. Iu ali nijso gorenjska železnica, ki uže deluje, kakor tudi dolenjska iti loška železnica, ki sta trasirani in projektirani, iz sredine kranjske trgovinske zboruice inicijativo našle ? Razumete zdaj kaj, vi socijal-nacijoual-ekonomični znanostui „poveretto" treh čl. nkov v „Laib. Tftgbl.*? V Ljubljani 25. nov. 1874. Več m/ar razjmščfur. tri/orin.ske in obrtniške zbornice kranjske. Iz ]fll«illll-.l*«kdfc* 25. nov. [Izv. d op! V finančnem odboru so predložili naši in hrvatski konservativci dva predloga, katera segat« globoko v ogersko-avstrijsko in v ogersko-hrvatsko nagodbo. Eden ogerskih konservativcev je namreč predložil v dosego čem večjega zuižeuja državnih stroškov odpravi jen je našega ministra na kraljevskem dvoru; hrvatski konservativec pl. Mihalović, pod Lonyayjem kandidat za hrvatsko bau-stvo, je pa predložil v isti namen odprav ljenje hrvatskega miuistra pri uašoj vladi. Ogerski minister na kr. dvoru je posredno vezilo mej našo vlado in previšujo vladajočo hišo, hrvatski minister je pa posredno vezilo mej našo in hrvatsko vlado. Obadva sta prav za prav samo (igurants, in sicer za naše pohabljene finance dosta dmga figu-rauta, brez katerih bi se na zadnje tudi izhajati moglo, uju j na eksistenca je pa zakonito ustanovljena v našej nagodbi z Avstrijo in z Hrvatsko, in brez zakonite premene teh dveh državopravnih nagodeb bi bilo njajno izbrisanje iz državnega proračuna protizakonit čiu, katerega liuuučcu odbor državnemu zboru iz lepa na sprejetje nasvetovati ne more. Naši konservativci vse to tudi - prav dobro vedo. S svojima predlogoma so hoteli naši konservativci samo pokazati, kako malo cenijo naše mejnarodne ugovore, naše občinstvo pa ve sedaj, kako bodo naši konservativci, če bodo enkrat do vladanja prišli, s tema nagodbama ravnali. Sicer se pa ne more zauekati, da naše občinstvo bolj želi, da se uaŠe Bosno* po < manjonji stroškov, nego po povišeuji davkov poravnajo. Ghyzyjeve zakonske osnove plavajo Se ■mirom Da površji dnevnih vpiašanj. Me-nenjr, da naša državna samostalnost z dobrim ali slabim finančnim stanjem stoji ali pade, je postalo pri nas splošno. Kdor je za vzdržanje naše državne samostalnosti, je nepogojno za Gbyczyjeve zakonske osnove, in teh nij ravno bog ve koliko; komu je pa naša državna samostalnost indllereutna stvar, in takih jo vsaki dan več pri nas, ta je odločno proti Ghyczyjevim osnovam. Oue so postale Scilla in Charibda, mej katerima se naše javno mnenje sem ter tja zaganja. Ideja državne samostalnosti zmirom bolje na vzad stopa pred kc nkretno praktičnostjo pla- pletete. /m. M Pisma iz Pariza. n. (Piše Tono Turku!,) V P a riz u 18. nov. Tant i|ii' itn peuplo est contraint d'obofr et qu' il občil, i\ fait bion ; sitot qu' il peut soeoner le joiig et <|ti' il le seconu, il fait oneoro inieux. J. J. Rousseau (Oontrat looial.) Daleč od doma, ko me novo prišleca tuji, ucpozuati obrazi obdajejo, dozdeva se mi, ka saujum sladite sanje, ka gledam velikansko idealno sliko; a k radosti, ki jo uživam, dtuži sc mi skoro bojazen, da mi jnteguc vse to, česar se oko uagledati ne more, kakor bi trenil iz pred oči izginiti. Kakor Feuis iz pepela, tako vstajaš i ti, lejio mesto, prerojeuo izpod germanske tujčevo pete, katera te zdrobiti nij mogla, dasi je v ta nameu vporabila vso svojo moč. Velike katastrofe imajo velike nasledke. Tako je i tebi, bogata Francija, prinesla katastrofa, ua katero se še sedaj bolestuim srcem spominjaš, sveto svobodo, drago kup Ijeno z vročo, rudečo krvjo zvestih, ljubečih te sinov. Pazi ua-ujo, varuj si jo ! „Dokler je ljudstvo primljen" ubogati iu uboga, stori dobro ; a kakor hitro mote otresti jarem iu ga otrese, stori še bolje" — te besede apostola, snetega zu resnico iu pravico, gorečega za blagost človečaustva, ki je mnogo let živel, jokal in bojeval se z orožjem uma v tvojem osrčji, pomnila si ti, lepa dežela, bolje, uego katera druga. „Liberte, egalite, frteruitč" — tak., pozdravljajo uže od daleč giaščaka iu berača, divnu „Touilleiije", katerih oholo zi-dovje še kaže nage, krvaveče raue, ki mu jih je vsekala pravična jezu tvojih sinov, JSia poluzažganetu iu še podrtem zidovji teh impozantnih palač in dvorau stoje pisane one lepe besede, ki se svetijo daleč doli v „Jardin de la coneorde". „Svoboda, jednakost, bratimBtvo" — „Vrt sloge" — kako neizrekljivo, kako nepopisljivo lepo je vse tukaj! Zakaj tu ne počivaš utrujena duša, zakaj tukaj ne uživaš nemirno srce t* Zakaj v oko mi solza siliš V Hudi te spomin naroda, razcepljenega naroda, ki nema še svobode, ne jednakosti, in ne — bratiustva, sc manje pa „vrta sl< ge \u Bratje! vzemimo vsak eno oljkino vej co, vejici miru, ter vsadimo jo v plodonosno slo-vausko zemljo in imeti hočemo tildi mi „vrt sloge.!" Prijazno zahajajoče BolnOO zlati le še glave najvišjih poslopij i večerna sapa jiihlja od Seue zeleue, mej tem, ko pri vas sneg drevje teži iu mu veje lomi, iu mraz nerazumljive hieroglife na okna piše. A pi išla bode zopet spomlad, vrnilo se danja davka z gotovim denarjem. Gotovo je, da vsi tisti naši zastopniki, ki bodo v drž. zborn za Gbyczyjeve zakonske osnove glasovali, ne bodo več pri prihodnjih volitvah izvoljeni. Pri tem takem stanji pač nij mnogo npanja, da bo Ghyczy svoje zakonske osnove potopa redil. Finančna mizerija narašča mej tem nezadržno od dne do dne bolj in bolje. Leta 1873. je za 28Va milijonov goldinarjev manje unišlo, nego je bilo proraČunano. Iz tega se vidi, da se dohodki v našem državnem proračuna jako sangvinično visoko postavljajo. Potem je deficit na papirji se ve da majhen, iznenađenje konec leta pa veliko. Han Mažuranič je uže več dnij tukaj. Čajem da zavoljo premoženja hrvatskih deželnih zakladov, ki je Se v magjarskih rokah. Hrvatom gre gotovo tudi tesno z denarjem, sicer ne bi prišli terjat. Politični razgled. rllotr»%iiJ^ dežele V Ljubljani 26. novembra. V ti i'Stir ne tu oborit je vlada predložila svoje načrte o železnicah, a o nadih železnicah ni še sluha. Minister Ranhans je namreč, odgovarjajoč več interpelacijam, rekel, da so finance dr/, ve take, da novih ž si eni h železnic nij mogoče precej zidati. Obetal je, da bode vlada prihodnje leto predložila program in sistemo, katere železnice se morajo še zidati. Zdaj pak vlada daje uže 50 milijonov za železnice. Da železnice državi tudi neso in davkovsko moč povzdigujejo, to minister men j pomisli. Skoro vsi časopisi tudi usta-vovcrni so z njim nezadovoljni. „Deutsche Z'g." pravi: „Vlada nič ne stori, da bi pomagala občno slabo gospodarski« stanje odpraviti i državni zbor (kjer imajo ustavoverni Nemci večino) pak vladi pomaga — nič delati." i\tfj.tki n0za8u odgovarja nemškim glasom, ki nameravajo u niči* i gališko samoupravo in šolstvo, ter pravi, da potem Poljaci odidejo z rajhsrata. nAko se tedaj potrdi resolucija proračunske komisije'1 nadaljuje „Czas" — „p< tem pak pridejo najzvestejši rajhsratovski poslanci naši k spoznanju, ka jim zasedanje v rajhsratu nij nič koristilo, da tam nič ne opravijo m ne dosežejo in da je še najbolje ceutralističnej večini tam prepustiti prosto polje, ter se vrniti domu. Za poljskimi delegati odide brez dvombe i cela desnica." O ti n I ima l i it» kr m namestnika Rodica se iz Trsta poroča dunajskim listom, da bode Rodič ostal kljuba tema, da Stre m a jer j u ne ugaja in da je „sovladar"; ostal bode „na višjo željo". Torej tadi ta je mi-nisterstvo tepeao. Drugod bi minister demisijo dal in rekel, ali jaz odstopim ali pa Rodič. Pri nas pa nij nič tacega, posebno pri ustavovercih ne. Sftn-tt.iLf „Narod. Noviny" pišejo, ka je vest, da se hotč Slovaci zdrnžiti zopet literarno s Čehi zelo prestrašila ministerske kroge peštanske. Minister Sza-pary je vskliknil: „Še tega se nam manjka, ako uže Srb škili v Rclgrad, da bi nam slovaški sever — gledal v Prago". (Pfjerslei 1 st „Pesti Napio" pripoveduje, da mnogi deakovski p -danci mislijo otvoriti močno, energično, liberalno stranko, ki bi v dosego svojih namenov poprej izdala oklic k volilcem. — Teško izvršljivo, dasi lehko svetovano. VnanJ.j< i»aiijwki lllstricl na noiidcljck 30. novembra t. 1. preložen. (328—3) Županija Notranjske Bistrice, dne 16. novembra 1874. Zupan: Tone ./c/oric;.. f I 8 a ™ 3 o B a s h-i »j 2 3 O oo x O O O) O CD •amo:« C < c< ~3l. 5 TL o 5 ° 3 . & _ Tj — M .= I Sv| — — cs« a 3- o 5. — m o< S. •si.«! g C M V S. — B a s' H — ■ n «2. =• 5 a> i p* 1 - i« 2 1 03 o 3 B j S f* h n c 4 Dsi ■i. ' t? m* ■ 11J lil "52 g.9 B S2 CZ2 si 3 «< a n, n -i S 3 64 H ' (d 5 5 B8 as Pri Dunajski razstavi 1. 1873 % niodaliji za napredek za S g skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji, razstavljenih. zvonov Ces. l£a9 m? kralj. f dvorna livarna za zvonove in metale Ignacija Hilcerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ig-KLSiz; X3IIl!z;er Sc Solin in "TX7"ie3n.eT-2Sre-u.sta,