272. številka. Ljubljana, petek 27. novembra. VII. leto, 1874. .
SLOVENSKI NAROD.
U.iAJ-i vnak dan, izvieui,' ponedeljke in 1B0V« p« pra/niki!j, ter velja po poati projoman, za avstro-ogerake dežele M crilo leto 16 go!d.,. za' pol leta 8 ffold. ■a do'rt leta 4 gobi. — Za LJubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 golti., za četrt leta 3 goid. 30 k-.. za »n mesen t Koitt. 10 kr. Za pošiljanju na dom sc računa 10 kraji.. M ine.->ec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za telo leto 20 gold., za pol leta 10 — Za gospode učitelje na jut k,h solab
tu za dijake volja znižana eettl in nicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejemaš •/.« četrt leta 3 gld. —  Za oznanila ho plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi M ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi titši „Hotel Evropa". O p t a v n i i t v o. na katero naj M blagovoli ju pošilja'i naročnine, reklamacije, osimnila, t. j. Administrativne reči. Je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi bišl.
Odprto pismo
pisatelju treh člankov v „Lnilnulier Taghlnttn" štev. L't'.o. 2fi7 in l'i;s jhmI napisom:   ,,I>ie k ta in. llnudels-und lir« erliekainmer
Dokler naui ne dokažete, da si razpu-ščena zbornica nij prizadevala za materijalni napredek dežele prve pogoje ustvariti, ter da jej je za to manj u a! o razum ljenja iu veselja do dela; dokler nam ne dt kažete, da je trgovinska zbornica mogla bolj veljati za po diuznico katoliškega društva, nego za zastopnika trgovine, obrtnosti in narodnega gospodarstva, dokler nam ne dokažete, d* smo v vsem in vsacem stali na razpolaganje klerikalnim vt djeni; dokler naui ne d "kažete, da smo nasprotniki narodno - gospodarstve-nega napredovanja iu da za šole ni j smo nič storili; dokler nam ne dokažete, da smo druge koristi bolj v vidu imeli nego uarodno-gospodarstvene in da smo kedaj politiko ali narodnost v zbornici na pivo mestu devali; dokler nam sploh ne dokažete, da srno opuščali pogoje študirati, na katerih se gospodarstveni napredek opira in zida; dokler nam ne dokažete da smo voljno jiouiagali ljudstvo neumno delati (Volksverduuimuug) — taku dolgo vas proglašamo za obrekovalca iu brez-sramnega lažujivca.
In dokler nam ne dokažete, da smo na cijonal ekonomične nule, in da vi na tem polji sploh kolikaj veste, tako dolgu vas imamo za nevedneža, ki s frazami okolo sebe meče, iu za največjo nacijoual-ekonomično nulo; kajti sicer bi vi morali izpteviditi, daje baš razpuščena zburuica imela jasen program in je prve pogoje doseči skuhala, da kranjsko deželo v industrijalno deželo naredi, jo duševno iu materijalno povzdigue.
Železnice so potrebne ne samo za povzd'go uže zdaj obstoječe industrije, temuč one so tndi najvažnejši brezpogojni faktor za vzbujeuje in pospeševanje novih industiijal-mli delov, za vzbujeuje podvzetuega duha, železniee omogočijo popoluo uporabljcuje neplodno ležečih natumih zakladov, one so v prvi vrsti potrebne za potenciranje duševuegu in materijalnoga življenja in prometa za razcvet dežele, one so z eno besedo v duhu sedanjega časa kot glavni pomoček za ves trgovinski, iuduttrijalui iu nacijonal ekonomični napredek.
Iu ali nijso gorenjska železnica, ki uže deluje, kakor tudi dolenjska iti loška železnica, ki sta trasirani in projektirani, iz sredine kranjske trgovinske zboruice inicijativo našle ?
Razumete zdaj kaj, vi socijal-nacijoual-ekonomični znanostui „poveretto" treh čl. nkov v „Laib. Tftgbl.*?
V Ljubljani 25. nov. 1874.
Več m/ar razjmščfur. tri/orin.ske in obrtniške zbornice kranjske.
Iz ]fll«illll-.l*«kdfc* 25. nov.
[Izv. d op!
V finančnem odboru so predložili naši in hrvatski konservativci dva predloga, katera segat« globoko v ogersko-avstrijsko in v ogersko-hrvatsko nagodbo. Eden ogerskih konservativcev je namreč predložil v dosego čem večjega zuižeuja državnih stroškov odpravi jen je našega ministra na kraljevskem dvoru; hrvatski konservativec pl. Mihalović, pod Lonyayjem kandidat za hrvatsko bau-stvo, je pa predložil v isti namen odprav ljenje hrvatskega miuistra  pri   uašoj vladi.
Ogerski minister na kr. dvoru je posredno vezilo mej našo vlado in previšujo vladajočo hišo, hrvatski minister je pa posredno vezilo mej našo in hrvatsko vlado. Obadva sta prav za prav samo (igurants, in sicer za naše pohabljene finance dosta dmga figu-rauta, brez katerih bi se na zadnje tudi izhajati moglo, uju j na eksistenca je pa zakonito ustanovljena v našej nagodbi z Avstrijo in z Hrvatsko, in brez zakonite premene teh dveh državopravnih nagodeb bi bilo njajno izbrisanje iz državnega proračuna protizakonit čiu, katerega liuuučcu odbor državnemu zboru iz lepa na sprejetje nasvetovati ne more. Naši konservativci vse to tudi - prav dobro vedo. S svojima predlogoma so hoteli naši konservativci samo pokazati, kako malo cenijo naše mejnarodne ugovore, naše občinstvo pa ve sedaj, kako bodo naši konservativci, če bodo enkrat do vladanja prišli, s tema nagodbama ravnali. Sicer se pa ne more zauekati, da naše občinstvo bolj želi, da se uaŠe Bosno* po < manjonji stroškov, nego po povišeuji davkov poravnajo.
Ghyzyjeve zakonske osnove plavajo Se ■mirom Da površji dnevnih vpiašanj. Me-nenjr, da naša državna samostalnost z dobrim ali slabim finančnim stanjem stoji ali pade, je postalo pri nas splošno. Kdor je za vzdržanje naše državne samostalnosti, je nepogojno za Gbyczyjeve zakonske osnove, in teh nij ravno bog ve koliko; komu je pa naša državna samostalnost indllereutna stvar, in takih jo vsaki dan več pri nas, ta je odločno proti Ghyczyjevim osnovam. Oue so postale Scilla in Charibda, mej katerima se naše javno mnenje sem ter tja zaganja. Ideja državne samostalnosti zmirom bolje na vzad stopa pred kc nkretno praktičnostjo pla-
pletete.
/m.
M
Pisma iz Pariza.
n.
(Piše Tono Turku!,)
V P a riz u 18. nov.
Tant i|ii' itn peuplo est contraint d'obofr et qu' il občil, i\ fait bion ; sitot qu' il peut soeoner le joiig et <|ti' il le seconu, il fait oneoro inieux.
J. J. Rousseau (Oontrat looial.)
Daleč od doma, ko me novo prišleca tuji, ucpozuati obrazi obdajejo, dozdeva se mi, ka saujum sladite sanje, ka gledam velikansko idealno sliko; a k radosti, ki jo uživam, dtuži sc mi skoro bojazen, da mi jnteguc vse to, česar se oko uagledati ne more, kakor bi trenil iz pred oči izginiti.
Kakor Feuis iz pepela, tako vstajaš i ti, lejio mesto, prerojeuo izpod germanske tujčevo  pete,  katera te zdrobiti nij mogla,
dasi je v ta nameu vporabila vso svojo moč.
Velike katastrofe imajo velike nasledke. Tako je i tebi, bogata Francija, prinesla katastrofa, ua katero se še sedaj bolestuim srcem spominjaš, sveto svobodo, drago kup Ijeno z vročo, rudečo krvjo zvestih, ljubečih te sinov.   Pazi ua-ujo, varuj si jo !
„Dokler je ljudstvo primljen" ubogati iu uboga, stori dobro ; a kakor hitro mote otresti jarem iu ga otrese, stori še bolje" — te besede apostola, snetega zu resnico iu pravico, gorečega za blagost človečaustva, ki je mnogo let živel, jokal in bojeval se z orožjem uma v tvojem osrčji, pomnila si ti, lepa dežela, bolje, uego katera druga.
„Liberte, egalite, frteruitč" — tak., pozdravljajo uže od daleč giaščaka iu berača, divnu „Touilleiije", katerih oholo zi-dovje še kaže nage, krvaveče raue, ki mu jih je  vsekala   pravična   jezu tvojih sinov,
JSia poluzažganetu iu še podrtem zidovji
teh impozantnih palač in dvorau stoje pisane one lepe besede, ki se svetijo daleč doli v „Jardin de la coneorde". „Svoboda, jednakost, bratimBtvo" — „Vrt sloge" — kako neizrekljivo, kako nepopisljivo lepo je vse tukaj!
Zakaj tu ne počivaš utrujena duša, zakaj tukaj ne uživaš nemirno srce t* Zakaj v oko mi solza siliš V
Hudi te spomin naroda, razcepljenega naroda, ki nema še svobode, ne jednakosti, in ne — bratiustva, sc manje pa „vrta sl< ge \u Bratje! vzemimo vsak eno oljkino vej co, vejici miru, ter vsadimo jo v plodonosno slo-vausko zemljo in imeti hočemo tildi mi „vrt sloge.!"
Prijazno zahajajoče BolnOO zlati le še glave najvišjih poslopij i večerna sapa jiihlja od Seue zeleue, mej tem, ko pri vas sneg drevje teži iu mu veje lomi, iu mraz nerazumljive hieroglife na okna piše.
A pi išla bode zopet spomlad, vrnilo se
danja davka z gotovim denarjem. Gotovo je, da vsi tisti naši zastopniki, ki bodo v drž. zborn za Gbyczyjeve zakonske osnove glasovali, ne bodo več pri prihodnjih volitvah izvoljeni. Pri tem takem stanji pač nij mnogo npanja, da bo Ghyczy svoje zakonske osnove potopa redil. Finančna mizerija narašča mej tem nezadržno od dne do dne bolj in bolje. Leta 1873. je za 28Va milijonov goldinarjev manje unišlo, nego je bilo proraČunano. Iz tega se vidi, da se dohodki v našem državnem proračuna jako sangvinično visoko postavljajo. Potem je deficit na papirji se ve da majhen, iznenađenje konec leta pa veliko.
Han Mažuranič je uže več dnij tukaj. Čajem da zavoljo premoženja hrvatskih deželnih zakladov, ki je Se v magjarskih rokah. Hrvatom gre gotovo tudi tesno z denarjem, sicer ne bi prišli terjat.
Politični razgled.
rllotr»%iiJ^ dežele
V Ljubljani 26. novembra.
V ti i'Stir ne tu oborit je vlada predložila svoje načrte o železnicah, a o nadih železnicah ni še sluha.
Minister Ranhans je namreč, odgovarjajoč več interpelacijam, rekel, da so finance dr/, ve take, da novih ž si eni h železnic nij mogoče precej zidati. Obetal je, da bode vlada prihodnje leto predložila program in sistemo, katere železnice se morajo še zidati. Zdaj pak vlada daje uže 50 milijonov za železnice. Da železnice državi tudi neso in davkovsko moč povzdigujejo, to minister men j pomisli. Skoro vsi časopisi tudi usta-vovcrni so z njim nezadovoljni. „Deutsche Z'g." pravi: „Vlada nič ne stori, da bi pomagala občno slabo gospodarski« stanje odpraviti i državni zbor (kjer imajo ustavoverni Nemci večino) pak vladi pomaga — nič delati."
i\tfj.tki n0za8u odgovarja nemškim glasom, ki nameravajo u niči* i gališko samoupravo in šolstvo, ter pravi, da potem Poljaci odidejo z rajhsrata. nAko se tedaj potrdi resolucija proračunske komisije'1 nadaljuje „Czas" — „p< tem pak pridejo najzvestejši rajhsratovski poslanci naši k spoznanju, ka jim zasedanje v rajhsratu nij nič koristilo, da tam nič ne opravijo m ne dosežejo in da je še najbolje ceutralističnej večini tam prepustiti prosto polje, ter se vrniti domu. Za poljskimi delegati odide brez dvombe i cela desnica."
O ti n I ima l i it» kr m namestnika Rodica se iz Trsta poroča dunajskim listom, da bode Rodič ostal kljuba tema, da Stre m a jer j u ne ugaja in da je „sovladar"; ostal bode „na višjo željo". Torej tadi ta je mi-nisterstvo tepeao. Drugod bi minister demisijo dal in rekel, ali jaz odstopim ali pa Rodič. Pri nas pa nij nič tacega, posebno pri ustavovercih ne.
Sftn-tt.iLf „Narod. Noviny" pišejo, ka je vest, da se hotč Slovaci zdrnžiti zopet literarno s Čehi zelo prestrašila ministerske kroge peštanske. Minister Sza-pary je vskliknil: „Še tega se nam manjka, ako uže Srb škili v Rclgrad, da bi nam slovaški sever — gledal v Prago".
(Pfjerslei 1 st „Pesti Napio" pripoveduje, da mnogi deakovski p -danci mislijo otvoriti močno, energično, liberalno stranko, ki bi v dosego svojih namenov poprej izdala oklic k volilcem. — Teško izvršljivo, dasi lehko svetovano.
VnanJ<a driav«\
Iz itnhi-nvitikti se poroča, da je deželni namestnik dalmatinski, general Rodič imel zopetne konferencije z črnogorskim knezom na Cetinji. Govoril je tndi z glavarji, ki imajo upljiv v Roki kotorski, zaradi il pel j a ve deželne obrambe v južnej Dalmaciji.
Minski car je zarad bolehnosti svoje od potovanje iz Livadi je preložil na prve dni decembra. — Profesor Zion, v katerega kolegiji so v Peterburgu nniverzni slušatelji demonstracije delali, dobil je petmesečni odpust.
M*ofj.rkt€ „Gwiazdka Cieszynska", ki je priSla k spoznanju, da jo razdrobljenim narodom slovanskim v Avstriji edino z mislijo 'seslovansko moč doseči bolje stališče politično, in da Avstrija le takrat more razcve-tati,   razumeje-li misli slovanske,   kaže na nasledke, kakoršne je zakrivila politika avstrijska  na zapadu  pri Solferini in Kraljevem Gradci in pravi:   „ Vzhodno vprašanje, to je glavna zadeva slovanska. RazreSenje slovanskega vprašanja,   hode ob enem tudi razresenje   vzhodnega   vprašanja. Avstrija, obdana iu obljndena s Slovani, mora se tedaj   edino   le   opreti o živel j slovanski, po izgnanstvu  iz Nemčije   n Italije more le v Slovanstvu iskati svoje bodočnosti in si utvo-riti takov zaklad zdrave politike". — Omen-j u je pak  dosedanjo politiko  austrijsko nasproti Slovanom,   pravi „G\ C", da Avstrija deluje  samo   na to, da bi se živel j, Slovanom neprijateljski pomladil in pomnožil, ter nadaljnje:    „Malodušnost  in  pogabnost takove politike,  predstavlja se nam še v jasnejše j luči, ako se pomisli, da se celo pri rojacih naših v   Poznanskem ozivajo glasi, o pomirjen ji z Rusi.   Za sedaj smatramo to skoro za nemogoč, ali naj si je kakor hoče, nevarna prikazen je to za Avstrijo. Doka-
zuje se to s tem, di oni, ki so dosedaj Avstrijo smatrali za svoje središče, obračajo se raie k Ijutema neprijatelju." — Dalje se PG. C.", tolaži s tem, da Avstrija vendar še o pravem času nastopi pot edino mogoče politike. — Mi se pak se slednjim ne sla-gamo, kajti, nam, ki od blizu dobro poznamo pruske nakane na modrej Donavi so take nadeje neverjetne, ker sedanja politika avstrijska obstoji iz samih zakladov odločilnih v teh krogih. Nemštvo in germanizacija, prusko nnsilstvo je njihovo geslo, katerega ne bodo nikdar popnstili, dokler iirn krona sama ne zveze rok. Rodnčnost Slovanov avslri j^k'li spočiva v slovanski vzajemnosti, spočiva v našej lastnej moči.
Na FrancnstsciM so kakor uže povedano po mestih zmagali pri municipalnih volitvah republikanci, a tudi na kmetih je polovica teh občinskih volitev republikanska. — Thiers je prišel vtorek v Pariz. — Večina poslancev se pričakuje te dni v Versailj.
Rivši Napoleonov minister Duvernois, je zavoljo zlorabljenega zaupanja in zarad goljufije pri neki banki obsojen na dve leti ječe in 5000 frankov globe.
Iz Š/muijc se dalje poroča, da so Karlisti napali San Marcial, a bili nazaj vrženi. — Dopisniki od „Newyork-Times" in rNewyork-TIervald" sta bila od španjskih vladnih vojakov pri Irunu prijeta in zaprta; prvega so izpustili, druzega še ne.
šttif*jtiiiskti zbornica je volila kan-didata desnice Rianeheri-ja z 236 glasovi, proti 172 *a svoie predsednika.
Na \ c m.i k t* m je, čem dalje, tem večja ..svoboda". Prcčndno vćst poroča ,.Gazeta Torunska" namreč, da Rsraark hoče uvesti v zapadne j Prusiji poljske j, policijo, ki bi čuvala in vohunila poljsko narodno gibanje. —
ili.timt t-kttvti ,,Nordd. Allg. Ztg." prinaša zdaj drug članek, v katerem pravi, da so Prusi tako milostni in ne sklepajo is sovražnosti avstrijsko-nemŠkih novin o Ar-nimovi aferi na sovražnost Avstrijcev. — No, v ogromni večini avstr. prebivalstva Prosija pač nema prav nobenih simpatij.
Na .rmorji je 23. nov. strašen vihar razsajal in več ladij in paro-brodov je unesrećilo se.
Domače stvari.
— (Sinoči v četrtek) ob šestih zvečer so imeli tu slovenski narodnjaki obeh strank posvetovanje zarad volitev v trgovinsko zbornico.
— (Komisija za volitve v trgovinsko zbornico) ima denos popoludne sejo. — Volitve bodo, kakor se čuje, meseca januarja.
bode toplo solnce i leto i jesen, vrnil se pa bodem tudi   jaz k tebi moja mila, tja kjer:
„Solnce našo lepše sije Log naš lopšo zeleni."
Jemeta Pugačev.
(Posl. F. H.) I.
Lepega dne meseca aprila 1772. 1. so sedeli mlada žena, kozak in duhoven ob vznožji onih velikanskih skal, s katerimi je Irgis posehno obdarjena.
Žena bi se ne mogla lepa zvati, a neizrekljivo ljubeznjiv je bil njen obraz. Kozak je bil velike in Čvrste postave; imel je rumenkaste lase, kateri so mu v dolzih kodrih po hrbtu viseli, ter se v obrazu združili z gosto mršavo brado. Zval se je za Tugarov. Mož v duhoventdu opravi bil je nasprotno majhen in slab, a oči bo se mu ognjeno bli-
ščele, in akopram nij nosil brade, nij bil njegov obraz nič manj divji od svojega spremljevalca. Ime mu je bilo Jemeta Pugačev.
Rojen v deželi kozakov, mali vasi Si-movejsku, bojeval se je mnogo let pod ruskimi zastavami, a pozneje na Poljsko ube-žal, kjer so ga nekateri privrženci grške cerkve dobro sprejeli. Ondi se je dalje iz obrazil, in ko se je v domače kraje vrnol, imel je glavo polno čestilakomnih načrtov.
Stanje časa bilo mu je ugodno. Petru III. so zločinci vzeli živenje. Pugačev mu je bil osobno prav podoben, In na to zidaje, mislil se je za carja Petra III. proglasiti. Naravno je, da tega nij mogel v Moskvi učiniti, ker je bila smit splošno znana, in je bilo truplo njegovo več dnij izpostavljeno; a računil je na one pol divje kmete v Se-giju, kateri mu bodo radi verovali, in z katerimi bi ogenj bratomorstva v vso deželo zasijal.
V onem kraji bil je pak kozak, katerega nij mogel ogoljufati. Oba sta bila v eni vasi rojena in skupno odrastla. Nevarno bilo bi zanj, onega moža v Bvojega sovražnika storiti, kateri edini bi mogel prevaro njegovo na svitlo spraviti. Oni mož je kozak Tngarov. Pugačev imel je njegovo hčer za ženo, in akopram je vedno mislil, kako bi se dalo od njo ločiti, je vendar iskreno ljubezen za očeta in hčer hlioil.
„Tngarov", ogovori ga Pugačev, „do sedaj se nam je sreča vedno smehljala. Pred Šestimi leti nijsmo imeli kopejke v premoženji, a zdaj imamo uže nad en milijon rub-ljev v oblasti. Tačas nijsmo imeli nijednoga vojaka, zdaj imamo veliko armado."
„Da", odgovori kozak, „sreča ti je mila, in stopil bodeŠ na carski prestol j je-li se bodeš pak spominjal uvetov, s katerimi sem tvoj privrženec postal ? Dal sem ti ženo, katera je z toboj uboštvo trpela, mora tudi tvoje boljše Čase in tvojo velikost toboj deliti".
— (t U mrl) je) Matevž Jeretina, poštni uradnik v Ljubljani, skozi in skozi naroden mož, eden izmej onih slovenskih nradnikov, mej katere je bila letos nemšfcntarska strela udarila,   dasi   je  bil uže na smrtni postelji.
— (V ljubljanski čitalnici), v go-stilnici čitalnični, obeta biti „beseda" na korist unesrečenega slovanskega kompoziterja F. Tovačovskega prihodnjo soboto prav lepa. Radodarne gospć in narodni gospodje so po klonili, kakor se nam pripovednje, za „lo-terijo" jako lepe dobitke. Program besedi je sledeči: 1. Tovačovsky — „Rože", možki »bor se čveterospevom. 2. Eagelsberg — „V tujini", možki zbor. 3. Otto — „Devi", čveterospev. 4. Dr. Ipavec — „ Večerna", možki zbor z bariton solo. 5. Tovačovsky — „Straža na Višebradu", veliki možki zbor. 6. Tovačovsky — „llusitska", možki zbor. Program godbenega oddelka se bode zvečer izročeval. — Po četrti točki pevskega programa bo loterija. Začetek bode ob V38 nri zvečer. — Vstopnina 15 kr. za osobo — neomejeno posebne radodarnosti.
— (Preši rnovo svečanost) bode praznovalo pred dnevom (2. decembra) rojst-venega godu pesnikovega tndi slovensko gledališče s predstavo. Prolog je izdelal znan slovenski pesnik.
— (Tržaška Čitalnica) ima jutri 28 novembra „besedo" s programom : 1. Ilajdrih „Slava Slovencem", možki zbor. 2. Klinar: „Zdihljeji slepega", dvospev. 8. ,.Moj stmak", Sopran-S'»lo z glasovirom. 4 Mašek: „Pe-rice", Alt-Solo z glasovirom. 5. „Ljubosumen nij !" vesola igra.
— (Roj a us k a čitalnica) naznani vsem čestitim udom in rodoljubom, da se je ustanovil pravil i dramatični odsek. Voljeni za ta odsek so gg. : D. Kurent, TrČek in H. Sancin. Predstavljalo se bodo redno vsako drugo nedeljo dram. igre. — Prva predstava bode 19 novembra z veselo igro „Euo uro doktor", — in druga 13. decembra t. 1. z igro v 1 dajanju, „Ilrati ne zna" in z burko v 3 prizorih „Neveru". Neudje plačajo vstopnino. —
— (Okrajni glavar v Kranj i) gospod Derbič je prepovedal streljanje z mož-narji pri cerkvenih svečanostih.
— (Iz slovenskih dežel) prinaša praški tedenski list v nemškem feziku „Na-
tion", katerega sicer našim čitalnicam in kavarnam priporočamo, ker ima o zedinjenji avstrijskih Slovanov v politiki marsikatero zdravo misel, — Članek, kateri ima mnogo dobrega in resničnega. Vendar če dopisnik abotnost trdi, da so se zdaj „reakcijonarci" pri nas z nekaterimi „radikalci" zedinili, večina svobodnjakov pak čaka, je to neresnica. Naj nam dopisnik konkretne nasvete stavi sicer ne vemo kaj hoče.
— (Iz Gorice) se piše: V Seitzovej tiskarni je pred nekimi dnevi izšlo na svitlo letno sporočilo c. kr. poskusne svilorej-ske šole v Gorici za 1873. leto. Pisatelj omenjenega .sporočila in ravnatelj onega zavoda g. lUlIe omenja tu na kratko delovanje zavoda v 1873. letu, in pravi, da je c. kr. ministerstvo poljedeljstva naročilo to sporočilo izdati nemški in laški, (zakaj ne tudi slovenski?), ter poslati onim naročnikom „Oesterreichischen Seidenbanzeitnng" , kot nagrado za neposlane številke tega lista leta 1872; omenja tudi razstavo dunajsko, na katerej je ustav bil obdarjen za izpostavljene predmete od mejnarodnega sodstva z napredovalno svetinjo. — Potem razpravlja študije o boleznih sviloprejke, o koristih slednje itd. Posebna pozornost se je obračala dremavici sviloprejk, kajti slednja največ škoduje in uničuje svilorejo, sploh je razprava o tej bolezni najzanimiveja v c?lej knjigi.
— (Na smrt obsojen) je bil 25. nov. v Celji Auton Zerak iz spodnje Kostrivnice, ker j« svoji ženi z arzenikom zavdal.
— (Živinska kuga.) O 4. septembra do 23. novembra je na Kranjskem 7 goved cerknilo, 27 je bilo bolu h ubitih in 107 sumljivih ubitih. Zdaj so kužne le še vasi Ru-uarsko pri Logatci, ter Gora in Sušje, okr. glav. Kočevsko.
— (I z D o 1 e n j s ke g a) nam dohaja pritožba, da zdaj črez mejo iz Hrvatskega, kjer je še živinska kuga, po vseh potih in stezah črez Gorjance živino v kranjske mesnice go nijo in je tako vedua nevarnost da se tu in tam zopet kuga prikaže. To je tem lažje, ker kordon straži zdaj le reko Krko, ne pa hrvatske meje.
— (Češki „Narod. Listy") dajejo o naši trg. zbornici tole, prav resnično obraz h ženje:   „Nij tu ustavovercem šlo o prido
bitvi dveh glasov v državai zbor, nego v deželni zbor. Ljubljanska trg. zbornica voli skupno z mestom Ljubljana enega poslanca v državni zbor, tedaj teh nekoliko glasov baš ne odločuje. Za to bi pak moglo postati tim osodueje pravo trgovinske zbornice za deželni zbor, v katerega voli dva poslanca, posebno pak za deželni odbor. Vsled izgube dveh glasov bi sedanja večina slovenska, brez tega uže mala, postala iluzorna in deželni odbor bi bil večinoj usta-voveren. Trgovinska zbornica voli z mesti v deželni odbor enega Člena. V tej kuriji so imeli dosedaj Slovenci večino enega glasu, in sicer je bil člen deželnega odbora iz te kurije naroden poslanec. Ko bi tedaj usta-voverci dobili še dva glasova iz trgovinske zbornice, bi se razmere v tej kuriji prerae-nile in členi iz nfene srede izvoljeni v deželni odhor, bi pripadli u^tavoverni stranki. Potem bi pak imeli nstavoverci v deželnem odboru 8 glase in sicer deželnega glavarja, ki ga imenuje vlada, ter glasove obeh poslancev iz velicega posestva in mest. — Slovenci bi tedaj imeli v najugodnejšem slučaji samo 2 glasa, en glas poslanca za kmetske ohčine in enega iz celega deželnega zbora. — Ko bi pak nekaka naknadna volitev izpala v neprospeh Slovencev, mogli bi potem ustavaci doseči večino v deželnem zboru. Na ta uačin bi se ministerstvu posrečil „meisterstllck", ki se niti Giskri nij. — Na Kranjskem je komaj 40.000 Nemcev in črez štirikrat sto tisoč Slovencev. In vendar ima 40.000 Nemcev v deželni zbor dobiti več poslancev, nego Štirikrat sto tisoč Slovencev. Živila enakopravnost!  Slava pravicoljubju!"
Razne vesti.
* (Svatba, open j in smrt na en d a n.) V neki občini, okraji votiškem na Češkem, slavila se je pred 14 dnevi svatba. Ko so se svatje ravno vsedali za mizo, začne goreti streha in brzo je požar vpepolil celo hišo. Da bi se pak vendar svntba tako žalostno ne končala, so šli vsi v bližnjo vas Vedlohovice, kjer seje plesalo, jedlo in dalje pilo. Mej gosti bila je tudi neka stara žena z sinom in hčerko. Ko je šla tedaj po noči ona «tarka domu, padla je z necega griča tako nesrečno, da se je takoj ubila. Za njo gredoči sin in hčerka sta jo našla mrtvo, ter tngovaje odnesla domu.
„liode mi vedno v spominu" odgovori Pugačev.
„Jemelja", reče Zofija žalostno; nbili smo tu tolikanj srečni, čemu bi torej svoje stepo zapuščali? Kaj mi koristi oblast in bogastvo? Tvoje ljubezni samo si želim".
Komaj je te besede izgovorila, užo Be ,iz daljave glasno vpitje sliši in množica divjih podob obda Tugarova in Pugačcva. Rili bo Kozaki, Kalmuki, Raškiri in Kirgizi v narodnih opravah, razen nekaterih s kosami oboroženih kmetov, jedro vojne.
Hitro ogleda Pugačev dolge vrste svojih bojevalcev; na to poklekne pred sveto zastavo, katero so pred vojno nosili. Potem se vzdigne, Tugarova skrivnostuo pogleda i zakriči:   „Dežela je naša".
II.
Malo osob novejše zgodovine se tako težko karakterizuje, kakor rusko Katarino II. Kajt. kazali sti se v njej dve osobi, ki sti se druga drugo sramotili: prva velika v politiki
in načrtih, ia energična v vrnitvi, druga slaba, iu službenica svojim slabostim, — slaba podoba kardinala Rcbelieua. Nemu enako pisala je pesni z onim. peresom, s katerim je uprav prej smrtno saldo podčrtala.
Mej tem, ko je Pugačev si eno provin cijo za drugo podvrgel in je uže denar s svojo podobo koval, šalila se je Katarina v pismis na Voltaire-a o velikanskem pustolovcu, ki misli, da se more caiskega prestola" z nekolikosto vinjenih kmetov pooblastiti.
Sedela je v svojej sobi pri mizi, z k n j i gami obloženi, na katerih so bila im. n ■ znanih osob, kakor: La Harpe, Diderot d' Alembert, z zlatimi črkami \tisnena. V njenem spremstvu sta bila kneginja Asav ; grof Punin, odgojev: telj njenega sina, velicega kneza Pavla.
„Je-li res," prične carica z zaničljiv;m posmehom, „da tist kozu k glavo tako visoko uosi, da njegovega ohraza ne morejo spo-ztiati ?"
„To bi bita kaj lehko,"  odgovori kue-
ginja Asov, „ko bi Vaše veličanstvo blagovolili z bolj ostrimi orožji napasti ga, a ne edino le z zaničevanjem. Upor je bolj nevaren, nego se je početkom mislilo. Vsi služui kmetje in velik del duhovščine so Pugačeva privrženci."
„Mogoče," zavrne jo Katarina in se v ustna ugrizne, „a kaj so ti služni? Živalske stvari, navajen ■ le plašiti se, ter si ne upajo svojih verig pretrgati iz strahu, ka bi njih rožljanje ne doseglo naših ušes. Za pokor-ščino duhovnov je pak porok njihova po-hlepuost in lakomnost. Nekoliko tisoč rubljev stoii duhovne bolj zveste in nam vdane, nego so bili do sedaj. Ko bi ne imeli boja z Turčijo in bi bil Rihikov boljši general, ne bi bilo uže tega uemira niti duha, ne sluha."
Carica obmolkne, pi tem pak prime z. pet pero, iu k gr< fu Paninu obrnena, reče: „Oprost te tr« spod go f, iuoivm pismo na Voltaire-a .1. i.i je uti."
(Dalje prih.)
* (Izstopil je iz cerkve) 17. t. m. dnlmveu iu čleu kapncinskega reda, \Viede-mana v Ujezdu na Češkem blizu Češke Lipe, ter proglasil, da ostane „brez \ere".
* (Neplačani davki) na Ogeri D znašajo letos 32 milijonov gold., enako kol 1. 18o7.
* (Kor ve ta „Bojan") je pred nokimi dnevi odplula na Kusk m iz Kion-taota v jadransko morje, a pelje soboj muli panrnik, namenjen črnogorskemu knezu Nikici, ter ga odloži v kacem adrijaškem pristavu.
Vsem bolnim moč in zdravje ur#»x le** in »res stroškov po izvrstni
RuTalesciere fln Barry
a? fiOtt(«'«nu.
28 let uže je nij bolezni, ki l»i jo ne kila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasienih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolesni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah ; žleze i naduho, bok-eino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, pivhlajenje, ncspaiije, slabosti, zlatu žilo, vodenico, nirzlico, vrtoglavje, silcnjc krvi v glavo, Šumenje v ušesih, llaboiu in blcvanjc pri noBečih, otožnost, diabet, trganje, sbujšanje, bledieico in pro-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojnićino mleko. — Izkaz iz uiej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi npri-čevala profesorja Dr. VVurzcrja, g, F. V. iioneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Aiigelsteina, Dr. Shorclanda, Dr. Caniphella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grufinje Cantle-Btuart, Markize de Krehan a mnogo drn/.ib imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevunje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega b\ etnika Dr. \V urze rja,
Donu, 10. jul. 1868.
Revaleaeiere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri Iti in
griži, dalje pri sesalnih in ohisttiih boleznih, a t. d. pri kaninju, pri prisadljhern a holehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje iu in neprecenljivo sredstvo ne samo prt M-atnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v #rlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih družtev.
VVinehester, Angleško, 3. decembra 1H12. Vaša izvrstna Kevaleseiere je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in\odenico. 1'repričal sem se Bani gledč vašega zdravila, ter  vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranoeelnik, 98. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
D ero lin, 6. maja 185ti. Ponavljaje izrekam glede Kevaleseiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t e i n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 70.921. Obergimpern, (Uadensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevaleseiere du 14arry po-polnama zdrav.
Viljem llurkart, ranoeelnik.
M on ton a, Istra.
Učinki Kevaleseiere du Uarry so izvrstni. Ford. (Jlauaberger, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.416. Gosp. F. V. lieneke, pravi proteaor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija;, piše v „1J e r I i n e r K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i t tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-hica" (Kevaleseiere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevaleseiere gaje ozdravila populnoma v 0 tednih.
Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, na dolgoletnem boleha nji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
.-t. 75.070. Gospoda Gabriela TeSnerja, slušatelju višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoroy breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični de Moutlouia na nepre-bavljeiiji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah iu nogah i t. d.
lfevaleseiere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odrašeenih in otrocih prihraui 5<)krat več na ceni, glede hrane.
\ pl<.-uaBiiii pušicah po pol funta 1 gold. 60 kr., . rum 9 gokt. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 6 fun-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., Ke valoucioi e-Biscniteu v pušicah & 2 gold. 50 kr. n 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolatče v prahu o v ploščici za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 10 kr., 48 tau 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 taa 38 gold. - .Prodaju: Barry du Barrv & C o ni p. na Oa-. WalJdeelMSMNM fit.  o,   v   LJubljani Ed.
(Iblir, v brati« j bratje Oberanzoieyr, v lua-brnltu Diechtl * Frank, v Celoveft P. Birn-oachor, v Louei Lndvig MUllor, v Mariboru M. Morič, v 91 vrtnin J. 11 Stoekhatis<5n, v /a^reim v lekarnici usmiljenih sester, v C'cr-uovirnli pii N. Š ni rim, v OsrUu pri Jul. Davidu, lekarju, v (»rutlcu pri bratih Oherrauz-ni eyr, v l 'entefll um pri .los. v. 1'apu, mestnemu lekarju, pri C. M. .1 a li n e rj u, lekarju, v Varni iliuu pri lekarju dr. A. llalterju, aakor v »oh mestih pri oooiili logarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du.i;>.j<ka hiša na vse kraje po pojmih uuknznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 26 novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 90 Enotni drž. dolg v srebru 74   „ 55
1860 drž. posojilo.....109   „ 50
Akcijo narodne banko . . 996 „ — Kreditne akcije    ....     234   „ 25
London........110   „ 60
Napol..........8    „ 91
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro.........105 .25
kr.
25. novembra:
Kvrogia: Kilnik iz Trsta. — Knger iz Dunaja.
Pri Slonu: Moro it Hloda. — Kus iz Trsta. — Kosmelj iz Gorenjskega Schlapfer, lliršler iz Dunaja. — Gorjup iz Gorice.
Pri Zamorci t Kovač b soprogo iz Kranja.
Pri   Malici:   Weis   iz  Gradca. —
Viilic, Satliek, Prejčink, Zurhalek iz Dunaja. — NVeise.r iz TrBtt. — Kavuihar iz Gradca.
Pri earju avMtrijMkeia: Komighi iz Ljubljane. — Agostini, Drasler iz TrBta.
Pri bavarskem dvoru t Gulu iz Sežane. — Stebi iz Dobravo. — Fleisor iz Postojne.
I't i \ iruitiu: Derjani iz Žužemberga. — baron llelversen iz Rudolfovoga. — dr. Malavalkv iz Dunaja.
Zavoljo slabega vremena bo  IVlartiiiski nciuciiJ v \<>< i»aiijwki   lllstricl   na   noiidcljck   30. novembra
t. 1. preložen. (328—3)
Županija Notranjske Bistrice,
dne 16. novembra 1874.
Zupan: Tone ./c/oric;..
f I 8 a ™
3    o B a
s h-i
»j
2 3
O oo x O O O)
O
CD
•amo:« C < c< ~3l. 5
TL o 5 ° 3 . &
_ Tj  — M
.= I Sv| — — cs« a
3- o 5. —
m o< S.
•si.«!
g C M V
S. — B a
s' H — ■ n «2. =• 5 a>
i p*
1 -
i«
2 1
03
o
3 B j S f* h
n c 4
Dsi ■i. ' t?
m* ■
11J
lil
"52
g.9 B
S2
CZ2
si 3 «<
a n, n -i S
3 64 H
' (d
5 5
B8
as
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 % niodaliji za napredek za S g skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji, razstavljenih.
zvonov
Ces.
l£a9
m?
kralj.
f dvorna livarna za zvonove in metale
Ignacija Hilcerja & sinov
v Dunajskem Novem mestu (Ig-KLSiz; X3IIl!z;er Sc Solin in "TX7"ie3n.eT-2Sre-u.sta,<d.t)
se priporoča za naroeevanje
zvonov vsake teze in vsakega (/lasa, ter tudi za vsako izdelke iz vlitega metala.
Za prej odločeni glas ali cisto harmonični akord naroeenega zvonovja (več zvonov) so daje porOKVO. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali žolezja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lehko gonijo, ker teko po BODOlb na novo isnajden način ; tudi bo lehko presučejo, kedar koli treba, brez posebno naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo.
Tudi bo zvonovi tako uredijo, da le pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemb ji drug za drugem v lepem redu bijejo. Za taku uređenje jo iznašla la livarna novo sistemo, po kateri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih utah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako urediti more, da zvonovi onako, hitreje ali bolj počasi tekO.
Naročila se i/gotovljajo natančno in po ceni.   Zarad plače so ugodni pogoji. (287—8)
K"1' l(t lit'"'""** obstoji, 33 let, je vlila 2930 vetjih zvonov, hi 80 tehtali 12800 centov. «1*
I*d»tct) in i» uredništvo odgovoren; Maks Armič.
Lastnina m nsk -Mnrodne tiskarno*1.