?sn<yvnr^ SKi
CELOVEC SREDA 20. JUL!J 1988
Letnik XLIH. Štev.31 (2391)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b.b.
Sktad za
pravno
samopomoč
ZSO, NSKS ter Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šoistva so pri Zvezi-bank odprti „Sktad za pravno samopomoč'. Pozivamo vse rojake, da podprete financiranje stroškov, ki so povezani s pritožbami v zvezi z dvojezičnim šot stvom. Konto štev. 33050 „pravna pomoč".
Komisija strokovnega združenja bo spremijaia dogajanja v šolstvu!
Na seji Strokovnega združenja pedagoških delavcev so se odločili, da bodo sestavili posebno komisijo, ki bo spremljala izvajanje novega šolskega zakona. V njej bodo slovenski učitelji, predstavniki obeh osrednjih organizacij in Slovenski znanstveni inštitut, k sodelovanju pa bodo povabili tudi strokovnjake s celovške
univerze, avstrijske rektorske konference ter mednarodne strokovnjake. Glavna naloga komisije bo, da bo spremljala razvoj, zbirala konkretne podatke, dokumentirala in v javnosti objavljala vse pomanjkljivosti ter po strokovni plati organizirala tudi boj proti napakam v šolstvu. Več na 2. strani.
Kulturni bus z razstavo o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev se bo tudi letos pojavil na Koroškem z namenom, da bi turiste in tudi domačine podrobneje seznanil s težnjami in zahtevami manjšine. Doslej je že uspelo pridobiti enega podpornika za tovrstno informacijsko dejavnost, potrebnih pa jih ho še več. Tudi osrednji organizaciji se bosta na seji koordinacijskega odbora še dogovarjali o možnostih financiranja kulturnega busa.
Le protestno giban je iahko zaustavi šoiske obiasti! *<" iwx
Že v prejšnjih številkah Slovenskega vestnika smo poročali, kako koroške šolske oblasti samovoljno postopajo pri imenovanju novih ravnateljev dvojezičnih ljudskih šol. Tako imajo pri šolskih oblasteh prednost vsi tisti, ki ali nimajo učiteljskega izpita iz slovenščine, ali pa sploh ne znajo slovensko. Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je ob teh dejstvih ugotovil, da koroške deželnozborske stranke tudi s takim postopa-
njem skušajo uveljaviti svojo moč. „Pedagoški argumenti in vidiki jih očitno ne brigajo, gre jim le za to, da na vodilne pozicije spravijo svoje ljudi!" je dejal Sturm, hkrati pa tudi ugotovil, da s „pogajanji za zeleno mizo v šolskem vprašanju ni mogoče doseči napredka. Zatorej velja, da morajo demokratične sile še naprej skrbeti za močno protestno gibanje. Le široko in odločno gibanje lahko prepreči samovoljno odločanje strank!
Da pa so koroške oblasti v
tem času odločene najrestrik-tivneje izvesti ločitveni zakon, dokazuje tudi dejstvo, da so učitelje, ki naj bi naslednje leto že poučevali v razredih z dvema učiteljema, krat-komalo prisilili k obisku (vsebinsko slabih) seminarjev. Enostavno so jim zagrozili, da bodo v primeru, če se seminarjev ne bi udeležili, zgubili službo.
Drug primer pa opisujemo na tretji strani: v Kotmari vasi so že izmerili za aluminijaste stene, s katerimi nameravajo
deliti otroke v dveh razredih. Tajnik ZSO Sturm je k temu izjavil: „Koroške stranke so očitno pripravljene izvesti zakon tako brutalno, da se niti zakonskih določil ne držijo več. Dejstvo, da že postavljajo aluminijaste stene, je dokaz več, da z ločitvenim modelom ne bo prišlo do pomiritve na Koroškem!" Tudi v tej zvezi je Sturm ponovno pozval vse demokrate, naj se skupno uprejo temu postopanju šolskih in političnih oblasteh.
Skupaj s turistično agencijo je Siovenski vestnik za svoje braice in prijateije zopet pripravi) izredno mikaven tridnevni iz!et na oba!o fstre. Letos se bomo napotiti najprej z avtobusi do Rovinja, potem pa z )adjo na Rdeči otok, kjer bo v hotelu fstra poskrbljeno za razvedrilo, p)es in prijetno počutje.
Več o Vestnikovem hitu '88 pa tahko preberete na 7. strani. Torej: ponudba je enkratna, prijavite se že zdaj!
PREBEMTE
na
strani
2 Pedagoški teden: realnost prehiteva vizije
4	Veselica v Železni Kapli
5	Diese Woche im Slovenski vestnik
6	Pika Nogavička navdušila otroke
8	Razstavi Kogelnikove in Schellandrove
9	SkrbSPZza zborovsko petje
10 Vestnikova križanka
12 Nogomet: prestopni rok zaključen
Kutturno-mformativne prireditve za goste
Slovenska prosvetna dru- sliki vidite pevce otroškega Več o tej prireditvi Danice štva spet vabijo letoviščarje zbora SPD ..Danica" v Šent- in o drugih kulturnih večerih na kulturne večer, ki jih obli- primožu, kjer so nastopili v lahko preberete na 6. in 7. kujejo domače skupine. Na petek.	strani.	s/<ifa.PasteP(
Proces
preiožen!
Glavna obravnava proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu je zaradi Zavrlove zahteve, da zaradi pristranskosti iz procesa izločijo predsednika vojaškega sodišča Djura Vlaisavljeviča, preložena. Senat vojaškega sodišča v Ljubljani je pred glavno obravnavo izključil javnost, pa čeprav so obtoženi zahtevali, naj se proces odvija pred njo.
Ogenj pri Jungtem
V ponedeljek popoldne je v tovarni Jungfer v Bistrici v Rožu izbruhnil silovit požar. Škoda gre v milijone, k sreči pa je ekipam požarnih bramb uspelo rešiti sosednja poslopja. Menda tudi okolje ni bilo onesnaženo s strupi.
KOMEN
Kf?/S7*U4M4 SCAAELL4VDRA
OROŽJE/N DEMOKRACIJA
V poMerAeA/eA .se je v ZjMMja/H /jr;če/ proces prorA prAprtAw sfAr;^: ojebaw, AaterAw vojake oA)/n.s;A oč/fajo AzcAa/o vo)as'AA/; sArAv-Aiosa. AVeoJvAj/ro oJ fega, Ara Ar a veroJojto/ne jo obtožbe, AraAro čAvo-o;/)Av je ce/otoA po.sto-peA, ra Aorr/AAAt prAAo-zaje režo razAroraAra areJ A/urA.sfvoo;, ajego-vAmA JearoArrarAčararr srreai/jeaj; /a oAojtene-/rar, o<A c/raž A) e očrrao rAa/eč orAaraArajearar vo-jajArrra apararoar. Čeprav .se araračAa oprra aa paraza/rsAro rraJrcrjo, je areJ ara^Aao revo/acro-aarao reorA/o Aa v.saArJa-ajo praAr.so g/oboAo vrže/. A^aj je apr. revo-AacAoaaraega Aa arAro-/ja/aiega, če Jago.s/avA/a Azvaza orožje v ErAopA-jo, Arjer po ear srra/;A AjaJ.srvo aarAra od AaAro-re, po rAragA sr ra a A pa se - racAA z „revo/acAoaar-aAar" Aa „aeavr^čeaAar" orožjera - /aje Acrara vojaa prorA erArrej.sAreraa AjarA.srva, ArA je bor; za aeorAvAjaojr? /To vpra-faaje je prAprrA Jaa.ša pojravAA v ..AA/acAAaA", Aar je očArao erAea AzarerA vzroAov za ravaaaje arararAej.
ProrAargaarearac/ja arAraAra/ov Aa geaera/ov je zaaaa, rarAA prr aa.s šaro jo s/A.sa/A v zvezA .s' jAaarAa/A zararAA pro-r/aAcAje Aa prorAaje orožja; za vzrArževaaje obrambne aročr je potrebna Aajraa proA-zvorAaja orožja, Aa zaraJA porre/are reaAa-/)A/ao.srA je treba orožje rarAA AzvažarA. AArAor je prorA Aa ArArAzAra, je prr aa.s /evr Aoaaoa.srAčaA eA.srreaa.sr, v ./rrgo.s/avAjA pa Aoarrarevo/acAoaar Aa aa.sproraAA .soeAa/A-zara/
O Aera, AarerA orA obe/; drnfbenAb sA.srea;ov je boA/jA, bo/) čAove.šAA Aa aaprerAaejjA, ae /a raz-prav/ja/. Če pa govo-rAaro o aerAeraoArarAč-aear razvoja v zvezr z /ago.s/ovaa.sAo vojsAo Aa ajeaAA; ArAtAAA/t, je zaaAraAva AajoraracAja, AA jo je prerA ArarAAar pojrerAova/a saara ararAaa ageacAja ,,'faa-jag"; DoaračA vojao-AarAa.srrAj.sAA AoarpAeA.s poArAje prAb/. 90% rAoaračA/r potreb po orožja. Azvoz orožja pa AzrržA A,3 rAo 2 arr/AjarrAA rAo/arjev Aerao, Aar je prtb/. roAAAo Aor ee/oraA jago.sAovaa.sAA rarAzea; Aa očArao rAovo// ve/AA vzroA, rAa o ozarAjA/r veAja rao/čarA...
Učitelji ustanovili lastno komisijo
Že ob rareaovaajrr a o ve rrrvrrare/jAee /jar/.sAe.fo/e v AčoA-ararr' vaj/ je bt/o razvrr/ao, rAa obAo.stA a o če jo rttzvA/ttA' r/o.s/erArre r/vojezAčrro.srA, zrAaj pa šaro rz A.sre obcAtte zver/e-/A, rAa prAprave aa /o e Are v že rečejo rarAA z ajeao poaroč/o, AA Aor erAAaa ačAre/jAca aa rejčo/A zagovarja po.stotttec a/a-raAarjajrAA jrea v rAveA razrerAAA. Torej so ob/o.stt' očArao že o A Aareaovaaja za ravaare/jAco račtraa/e z ajearra sorAe/o-vaajear.
Z aluminijastimi stenami proti šolski skupnosti
Koroške šolske in politične oblasti skušajo na razne načine prisiliti dvojezične učitelje, da bi sodelovali pri realizaciji ločitvenega modela. Toda slovenski učitelji niso pripravljeni, da bi kar tako klonili pritisku v zvezi z dvojezičnim šolstvom na Koroškem. Kot smo že poročali v prejšnjih številkah, oblasti namreč skušajo najrestriktiv-nejše izvajati ločevalni model. Tudi obljubljena „objektivizacija" pri imenovanju ravnateljev dvojezičnih ljudskih šol se je izkazala kot prazna obljuba, hkrati pa so ravno ti primeri dokazali, da manjšinskega šolstva ni mogoče rešiti ob zeleni mizi politikov, temveč da je za to potreben širok odpor in demokratično gibanje slovensko in nemško govorečih iz najrazličnejših taborov.
Odločno dejanje v boju proti negativnim posledicam novega šolskega zakona je storilo Strokovno združenje pedagoških delavcev, ki se je na svoji zadnji seji dogovorilo sestaviti svojo komisijo, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji. Sledila bo razvoju, beležila konkretne primere ter s pomočjo avstrijskih in mednarodnih strokovnjakov ocenjevala posamezne pojave. Prav na tej podlagi bo komisija Strokovnega združenja lahko pomagala tudi političnima organizacijama koro-
ških Slovencev, da bosta lahko podvzeli svoje konkretne politične ukrepe proti apartheidu podobnemu šolskemu modelu.
Jasno je, da bo ta komisija Strokovnega združenja lahko opravila svojo nalogo le ob intenzivnem sodelovanju prizadetih učiteljev, seveda pa tudi ob sodelovanju staršev, katerih otroci obiskujejo dvojezične šole.
Da pa je pripravljenost tako učiteljev kakor tudi staršev dana, je razvidno iz tega, da jih je že mnogo sodelovalo pri samem oblikovanju komisije, pa tudi iz tega, da se vedno več staršev aktivno vključuje v posamezne iniciative na lokalni ali nadregio-nalni ravni.
Komisija Strokovnega združenja pa se smatra tudi za zastopnico interesov prizadetih učiteljev. Tako so na svoji prvi seji tudi že razpravljali o raznih detajlih, ki jih prinaša ločitveni model tudi za učitelje same, npr. z ozirom na službeno pravni položaj. Prav v tej zvezi je važno podčrtati tudi dejstvo, da so učitelji prav v tem sklopu pripravljeni, da si v svojih lastnih službenih zadevah izborijo pravice tudi z javnimi postopki preko svojega učiteljskega sindikata. Tudi pri tem jim skupni posveti in skupno znanstveno delo omogočajo dosti moči in vpogleda.
Z zaključkom šolskega leta 1985/86 seje prejšnji ravnatelj ljudske šole v Kotmari vasi odpravljal v pokoj. Tedaj je večina staršev in občanov računala z novo ravnateljico Reziko Iskra. Šolske oblasti pa so se odločile za Walpurgo Janša z Bistrice v Rožu. To je seveda vse presenetilo in zvedelo se je, da so v ozadju politični oziroma narodnopolitični vzroki. Menda je kot-mirški župan Josef Struger tedaj dejal, da Reziko Iskra verjetno „še bremeni oče" (partizan Karel Prušnik-Gašper), sum na politično obarvanost imenovanja pa se je potrdil tudi s tem, da krajevna organizacija SLO Rezike Iskra ni uvrstila niti na 2. ali 3. mesto svojega predlo-
ga. Utemeljitev: Če bi jo ' predlogu upoštevali, b' morda celo uspela s pritožbe na Dunaju! (Taka argumentacija, pa čeprav je Reziki Iskra članica SLO!).
Oblasti so tedaj seveda uradno utemeljevale, da je bila za ravnateljico imenovana oseba, ki prav take dobro obvlada dvojezičn'. pouk in je dobra pedagoška moč. Že tedaj pa je ostal grenak priokus, daje med kandi; datkama s približno enakim] pogoji dobila mesto tista, ki se manj udejstvuje za ohranitev slovenske narodne skupnosti.
Prav ta priokus pa je zdaj** kmalu po podpisu novega šol skega zakona v dunajskem parlamentu - postal še bolj
Realnost prehiteva vizi je
V preteklem tednu so se v Celovcu začeli tradicionalni Pedagoški tedni - poletna univerza, na katerih imajo pedagogi obveznih šol možnost nadaljnjega izobraževanja (na prostovoljni osnovi). V prejšnjih številkah SV smo že poročali o molku uradnih koroških inštitucij o novem šolskem modelu, medtem ko po tihem pripravljajo dokončno uresničitev ločevanja učencev po jezikovnih kriterijih. Tako kajpada tudi v otvoritvenem nagovoru poslevo-dečega predsednika Koroškega deželnega šolskega sveta Karla Kircherja ni bilo slišati kaj o tem, čeprav hi moralo prav njega najbolj vznemirjati dejstvo, da manjšina ni zadovoljna z ločevalnim modelom in da ga odklanja tudi pretežni del prizadetih učiteljev. Razprava naj bi bila - po mnenju nekaterih gospodov - očitno že končana, prevladujejo naj izsiljena dejstva, o kakem dialogu ni ne duha ne sluha...
Letošnji pedagoški tedni so torej posvečeni dnevnopolitično manj pereči, pa čeprav nasplošno nič manj aktualni temi. Razprava ..Delovni svet in šola" naj s predavanji, seminarji in praktičnimi izku-
šnjami približa učiteljem (in s tem tudi šoli) probleme in vprašanja, ki trenutno zaposlujejo predvsem stratege delovnega trga, sindikate, politike in gospodarstvo. Gre za pravično razdelitev dela, brezposelnost, pomanjkljivo pripravljanje mladine za diferencirano izbiro poklica, grozečo vizijo takoimenovanc dvotretjinske ali enotretjin-ske (informacijske) družbe, neustavljivo elcktronizacijo in nenazadnje tudi za vprašanja izkoriščanja tretjega sveta, uničevanja ekološkega ravnotežja in ogrožanja svetovnega miru.
Dv. sv. dr. Valentin Inzko je preteklo sredo predaval o slovenski kulturi kot sestavnem delu manjšinskega šolstva. Uvodoma je pedagogom podal pregled slovenske kulturnopolitične zgodovine od pričetkov slovenskih jezikovnih in kulturnih spomenikov do dokončne osamosvojitve za časa NOB. Za dvojezičnega učitelja, je dejal Inzko, je neohhodno potrebno dobro poznavanje kulturnozgodovinskega razvoja in sodobnega slovenskega literarnega ustvarjanja. Ob koncu predavanja se je posvetil aktualnemu vprašanju spremembe učnih načrtov.
Obstoječe načrte je kritiziral kot popolnoma pomanjkljive ter pozval k izdelavi novih in posodobljenih smernic za ..slovenske" učne načrte, predvsem za branje in pisanje. Pri tem je potrebno upoštevati (od nemščine razlikujočo se) strukturo jezika ter specifične kulturne vsebine. Vse to terja posebna didaktična načela in upoštevanje učenja v krogu dveh kultur.
Nič manj aktualnega problema, medkulturnega učenja sc je naslednji dan lotil Mirko Bogataj, ki je govoril o tem, kako bi lahko optimalno izkoristili spoznanja pedagogike v praksi. Bogataj namreč meni. da bi šola po eni strani postala središče vasi, da bi preko vzgojnega dela znotraj šolskih prostorov pozitivno vplivala tudi na splošno družbeno življenje posameznega kraja. Bogatajev poziv vsem ljudem neglede na narodno ali jezikovno pripadnost, naj bi v smislu enakopravnega in mirnega sožitja kljub razlikam upoštevali in cenili katerikoli jezik naroda soseda, pa je na žalost obvisel v zraku, predvsem spričo skorajda vsakdanjega pritiska, ki ga oblasti in vlada izvajajo na manjšino. Gotovo bi bilo nje-
govo osebno prepričanje, da je treba tudi na 4. šolski stopnji uresničiti dvojezični pouk, izvenelo močneje, če ne bi bili prav v teh dneh soočeni z dejstvi, da uradna Koroška ni niti najmanj pripravljena priznavati prave dvojezičnosti. In ravno poziv k interkultur-nemu (skupnemu) učenju vseh otrok, ki ga je Mirko Bogataj postavil v ospredje svojega predavanja, se oh koroški stvarnosti v hipu razblini v nič. Torej ni mogoče pričakovati pripravljenosti za interkulturno učenje, ko pa je že sam koroški ..pedagoški" model nastal pod zahtevo umrlega Valentina Einspielerja: ..Zagotoviti moramo, da neprijavljenimi otroci ne bodo slišali niti besedice slovensko!"
V istem trenutku pa ostaja tudi Bogatajeva vizija, da z asistenčnim učiteljem ne hi prišlo do ločevanja znotraj razreda, temveč da bi ta deloval dejansko v pomoč razrednemu učitelju, le skromna, čeprav iskrena želja. Če spremljamo priprave na ločevanje v raznih občinah in šolah, moramo oceniti tako razlago zakona za povsem nerealistično.
L S., A. M.
SfOVENSM VESTNIK
20. julij 1988 3
Š^enak. Kotmirška občinska °biast je očitno v sodelovanju ^ okrajno šolsko oblastjo in seveda tudi ravnateljico šole sklenila, da ustvari pogoje za Popolno realizacijo ločitvenega modela. Očitno pa so si ytenovani zastavili še cilj, da b' v tem oziru zasloveli kot --vzorni". V tistih razredih, kjer po samem zakonu ne bi Prišlo do prostorskega loče-vanja' so se kotmirški oblastniki odločili, da bodo postaji aluminijaste stene po sredini učilnic.
Mere so že vzeli, ob tem pa tudi prezrli odločne proteste staršev v Kotmari vasi, ki takega ločevanja nikakor ne belijo. Prezrli pa so tudi zavračanje vseh učiteljev na
šoli - razen ravnateljice Janševe ki so v skupnem protestnem pismu ugotovili, da takega ločevanja pedagoško nikakor ni mogoče zagovarjati ali utemeljevati, ter da tudi niso pripravljeni pomagati pri uveljavitvi ločevanja.
Prav v tej situaciji pa se utrjuje sum, da so šolske oblasti že ob imenovanju nove ravnateljice zavestno izločile zavedno koroško Slovenko in se odločili za drugo, ki je - kot kaže sedanji primer - z ločitvenimi strategi očitno pripravljena sodelovati, in sprejema tudi aluminijaste stene proti skupnemu dvojezičnemu pouku otrok na kotmirški šoli.
-ma
KOMEN
dr.
FRANCUA
Z1V/7TRA
m/.
- 1

NELJUB#
HMHJČKOV
SPOMENIK
Morz;';; trg m /t/her?;;;;; trg Atu te t/ttt verjetno ttttjzntvnte-ntte/štt duttu/.sktt prostoru. Prvt je st/učeu na.sprof; dottttv.skegtv kttttu/tt oh rrte.s-t/u trvtoce.stt, .skrit med bett-ettt.sko črpo/ko tu sttvrtnt tue.s-tn/rn zidovjem.
Drugi /eit med .svetovno zuttno dunuj.sko opero ter pruv tuko zuuuo grujtčno zbirko/tihertino, kjer .se dur; zu dnem gnetejo tttri.sti pu tudi Duuujčuni.
Pruv tu /egu v .sumem een-trtt me.stu pu je očitrto vzrok tteverjettti gonji proti po.stu-vitvi .spomeniku proti vojtti in ju.<izmu, ki gu je izde/u/ med-uurodtto zuutti it; priznani kipar zt/jred //rdiičku /tu pred/og dunajske občine.
/'oznbijcni .so v.si govori, pozub/jene prazne /raze, vse, kur je bi/o izrečeno in napisano ob petdeseti .spominski ob/etniri okupacije. S spontettikottt, it; to v središču mesta se nočemo spotu-ttiti Jnši.stiča;/; grozot, kajti
tak b/ok iz granita je drugačen kot kak nede/jski govor, ki gre pri enem ušesu not pri drugem pa ven, je drugačen, kot to/iko razstav, ki so jih priredi/; za pomiritev mednarodne javnosti, ki pa se jih sicer ni treba og/edati, je druge vrste kot to/iko knjig in pub/ikacij na to tematiko, ki jih vendar ni treba kupiti, kaj še/e prebrati, spomenik t srcu mesta je nespreg/edet; rnoaument, ki bi na večne čase opozarja/, česa vsega je /bi/oj zmožno z/ato dunajsko srce.
/T atijašistični spomenik, da, toda videti ga nočemo, prib/ižno taka je po/itika č)V/' ob množični podpori ,,/čronen-Zeitung". Zato proč z njim z mestnega centra pa tja na Morzin trg, kjer sicer že stoji tak spomenik, samo tega po/itiki in novinarji tega kova očitno ne vedo.
.S'orin/isti pa dajejo vtis zmedenosti, kakor zajec pred kačo uprizarjajo hajko na kiparja in nntijašistn //rd/ičko it; čakajo na vrnitev župana Zi/ka iz dopusta, da potem kot neke vrste /Tcus ev machiaa od/oči, a/; bodo socia/isti spet enkrat k/onih reakcionarnim st/um, kakor je to v zadnjih /etih skoraj že navada, a/; pa se bodo /e dostojno oddo/žih žrtvam jašizma. 7aka dostojnost pa narekuje postavitev spomenika na /4/bertiaa trgu - prav posebej še po dosedanji gonji.
70-<etmk Nelson Mandeta:
Boj proti apartheidskemu režimu ne pozna nobenih kompromisov...
Votd/a rtajs/arčjNč a/'rt'.š/šč drrt.s/cč orgaMtzact/e zJ/VC fv4/rtY/tt' ttact'orta//tt'
/Vč/.sw; Ro/tTt/a/a Mar? jp/a je .svoj' sc t7f???t7f.sc/? z;'v-//čttj.sA:? j'a5t7čj' r/oča/ca/ p cc/tct, 7r? ga t?7?t7t?yt? že 26 /p/. 777/'?;6 c/o/go/č/r;črr?a zapora ne rnt.s/t' /:/on;7t'.' n?/? /to/t'nčno n?/? o,se6no.
[(d)IŠS(HI 1 I \\!)t P
KAPSTADT. Situacija v Južni Afriki je dokaj napeta.Izredno stanje prepoveduje vsakršno dejavnost demokratičnih in protiapar-theidskih organizacij, celo cerkveni predstavniki so izpostavljeni državnemu nasilju.
Lansko leto jeseni je vlada prepovedala Združeno demokratično fronto (UDF), kateri predseduje nadškof in Nobelov nagrajenec Des-mond Tutu.
Krvavi spopadi med režimom in njegovimi nasprotniki so na dnevnem redu. Ravno pred dvema tednoma so tiskovne agencije poročale, da je policija zakopala v grob dva črnca pri živem telesu. Med septembrom 1985 in marcem 1987 so politični nemiri terjali nad 2400 žrtev.
Ob rojstnem dnevu najbolj prominentnega političnega jetnika na svetu je južnoafriški režim prepovedal vsako zborovanje in tudi zasebne proslave, ki naj bi bile posvečene rojstnemu dnevu Mandele. Kljub temu je Nelson Mandela prisoten bolj kakor kdajkoli poprej. Nekdanji vodja osvobodilnega gibanja je za črno prebivalstvo prvi človek, ki bi prišel v poštev kot demokratično izvoljen predsednik svobodne Južne Afrike, je ob priliki Mandelove sedemdesetletnice za tisk izjavil škof Desmond Tutu. Dejansko je sedemdesetletnik predvsem generaciji mladih - in teh je več kakor polovica prebivalstva - največji simbol upora proti neenakopravnosti in zatiranju v državi, ki ji vojaško in ekonomsko vlada komaj 17-odstotna bela manjšina.
Nelson Mandela se je rodil 18. julija 19!8vUmtati (glavnem mestu današnje neodvisne" republike Transkei na južnoafriškem teritoriju). Leta 1944 je pristopil k Afriškemu nacionalnemu kongresu (ANC) in se kot pravnik boril za državljanske pravice črncev. Leta 1960 je beli režim v Južni Afriki prepovedal ANC. V letih 1956 do 1961 je proti Mandeli tekla sodna obravnava zaradi komunistične veleizdaje, vendar so morale oblasti
postopek zaradi pomanjkanja dokazov ukiniti. Po prepovedi ANC in legalnega boja za dosego državljanskih pravic Mandela ni videl druge poti, kakor pa nasilen boj proti nečloveškemu režimu apartheida. Po prepovedi organizacije se je tudi sam umaknil v ilegalo. Leta 1961 je ustanovil vojaško vejo ANC - Umkonto we Sizwe (kopje naroda). Leta 1962 so ga (zaradi izdaje) zgrabili režimski varnostni organi in 1. 1964 je bil obsojen na dosmrtno ječo. Kajpada osvobodilno gibanje s tem ni prenehalo.
ANC je po prepovedi nadaljeval svoje politično delo iz tujine, a tudi podtalni boj v Južni Afriki se je nadaljeval. Poleg zahteve po ukinitvi rasnega ločevanja in diskrimi-
70-/e/n<k Ne/son Mande/a po 26 /e/;/i zapora n; k/on/7.
nacije ter uvedbe svobodnih volitev je protiapartheidsko gibanje - le-to je do pretekle jeseni lahko še legalno nastopalo v okviru frontovskega združenja UDF - od pretorijske vlade vedno znova zahtevalo osvoboditev Nelsona Mandele. V preteklih letih mu je režim večkrat ponudil svobodo, vendar je ob tem postavil pogoj, da se odreče vsem političnim dejavnostim ter se nastani v nekem home-landu-getu, kakršne je režim v preteklih dveh desetletjih ustvaril za svoje črnce. Mandela je odklonil.
Boj za svobodo in demokracijo ne pozna kompromisov in aranžmajev...
Novi prediogi za razorožitev
VARŠAVA. Pretekli teden se je na Poljskem končal vrh držav-članic Varšavskega sporazuma. V zaključnem dokumentu udeleženci pozivajo države, vključene v NATO, k nadaljevanju razo-roževalnih pogajanj še v tem letu. Konkretno naj bi šlo za zmanjšanje vojaških sil ter za omejitev konvencionalnega orožja na območju Evrope, in sicer do take mere, da bi vojaški potencial obeh strani zadostoval le še za obrambne namene. Gorbačov je na zasedanju predlagal odstranitev jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope.
Eskaiacija zaradi voiiinih manipuiacij?
CIUDAD DE MEXICO. Po nepričakovani okrepitvi združene levice pri volitvah pred dvema tednoma je zdaj pričelo vreti v mehiški notranji politiki. Opozicija očita vladni stranki manipulacijo pri volitvah. Mehiški tisk je poročal, da je na skrivnosten način izginilo skorajda pet milijonov volilnih listov. Konec preteklega tedna so se v glavnem mestu vrstile manifestacije opozicije in protestne demonstracije, pri katerih je sodelovalo nekaj stotisoč ljudi. Levica, za katero je nastopil uspešni kandidat Cardenas, je napovedala, da manipuliranih rezultatov ne bo priznala.
Ustavno sodišče: stranka NDP je protiustavna
DUNAJ.	Avstrijsko
ustavno sodišče je v ponedeljek v okrožnici za tisk sporočilo, da Burgerjeva stranka NDP (Nationaldemokrati-sche Partei) ne ustreza ustavnim določilom. Razsodba, ki je bila sklenjena že konec junija, v bistvu potrjuje in dopolnjuje podobno ugotovitev iz preteklega leta. Razsodba ugotavlja, da je NDP tako po svoji dejavnosti kakor po svojem programu in statutu neonacistična, saj se opira na biološko-rasistično pojmovanje in velenemško propagando. Program da je „vsebinsko in terminološko v veliki meri podoben programu NSDAP" (tako se n. pr. vedno znova pojavlja pojem „entartcte Kunst"), ugotavljajo avstrijski ustavni sodniki. Notranje ministrstvo (do zaključka redakcije) še ni izrazilo stališča. Minister Blecha se je vse do zdaj izgovarjal. da ni formalnopravne možnosti za prepoved NDP. Zdaj hi jo pravzaprav moral imeti. Predsednik NDP, juž-notirolski terorist Burger, je še pred nedavnim vzbujal pozornost, ko se je na Koroškem na tihem srečeval z desničarskima eksponentoma Scrinzijem in Haiderjem.
TRiBUNA
BRALCEV
Evropska gospodarska skupnost, ne, hvaia!
Z velikim začudenjem sem bral v nekem koroškem kmečkem glasilu, da je kmetijska zbornica soglasno sprejela resolucijo za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Ker ne vem za pravo argumentacijo za ta sklep, prosim predvsem naša slovenska zastopnika za razlago in pojasnilo, kaj naj nam bi vstop v EGS dejansko prinesel, kaj je bilo za Vaju odločilno, da sta takorekoč meni nič tebi nič zavzela takšno pozitivno stališče?^
O tem vprašanju imam večje pomisleke, naj v premislek navedem le nekaj zanimivih podatkov in dejstev:
*	Avstrija mora ze zdaj doprinesti EGS 9 milijard šilingov, ob vstopu pa bo morala za agrarni sektor prispevati 26 milijard šilingov. Ob takšni podpori pa se res sprašujem, če ne bi bilo bolj umestno uporabiti ta denar v Avstriji sami in sicer za podporo šibkejšim, obmejnim kmetom.
*	EGS mora financirati za agrarni presežek 4.000 šil. po osebi, medtem ko Avstrija plačuje „!e" 1.100 šil. po prebivalcu.
*	EGS ima velik interes znižati delež kmetijskega prebivalstva na 2 odstotka.
*	Poleg tega je avstrijsko kmetijstvo veliko na boljšem, kakor kmetijstvo v EGS, ravno tako je na boljšem tudi kmetijstvo v Švici, zato se tudi Švicarji ne opredelijo za vstop v EGS. Tudi Norveška se je z nekim referendumom odločila proti vstopu v EGS, dobro vedoč, da bi jih to privedlo le še v večje težave.
To so dejstva in lahko bi naštel še številne druge primere. Prepričan sem bil, da Domej in Zvvitter zastopata našega malega kmeta. Da temu ni tako, sta dokazala s svojim pristankom na omenjeno resolucijo za vstop v EGS. Zato sem, odkrito rečeno, zelo razočaran.
To nepremišljeno in neu-temljeno soglasje naših kmečkih svetnikov si razlagam s tem, da sta izgubila vsakršen pristen in odkrit stik z že itak zapostavljenim slovenskim kmetom na obmejnem območju, ker bi se v nasprotnem primeru lahko prepričala pri kakšnem glav-nopoklicnem kmetu. Zato bodrim vse naše kmete, naj bodo v bodoče bolj kritični in pazljivi do svojih zastopnikov. Ni še prepozno, da skupno izpovemo: Evropska gospodarska skupnost, ne, hvala!
Jozej Haschej, prizadeti kmet iz Kokja
Ko/esag/ iz Hamburga v spremstvu d/rekfoga bofe/a Obir He/nza Hader/apa.	sw<a. Mohar
S kotesom v Železno Kaplo
Na pobudo novega direktorja hotela Obir je bil prejšnjo sredo v Železni Kapli nenavaden dogodek: iz Hamburga se je po enajstdnevnem kolesarjenju prav na kapelski glavni trg pripeljala skupina Korošcev, ki delajo v severni ZRN. Tam jih je sprejela številna množica domačinov, med njimi tudi župan Dieter Haller in direktor hotela Obir Heinz Haderlap.
V kratkem pozdravnem nagovoru jim je župan izrekel dobrodošlico, hkrati pa tudi izrazil upanje, da bi se člani kolesarske ekipe še večkrat spomnili na prijeten sprejem v Železni Kapli ter prišli na letovanje tudi s svojimi družinami.
Predsednik kluba Korošcev v Hamburgu Winfried Stark se je zahvalil predvsem direktorju hotela Obir
Heinzu Haderlapu, da ga je opozoril na lepote kraja in ga povabil, da se s svojo kolesarsko ekipo ustavi tudi v tej občini. Že iz pozdravov je bilo razvidno, da je bil dan srečanja zelo prijeten, zaključil pa se je v hotelu Obir, kjer so se gostje in domačini poveselili ob plesni glasbi ansambla „Original Goggausee-Buam"	ter
izvrstni jedi in pijači.
Zadolžitev držav v razvoju
1000____________________________
v milijardah	—
dolarjev	* ^n; kredit:
g privatni krediti
750
H
1970	72	74	76	78	80	82	84	86 87
Vir: Svetovna banka
Visoka zadolženost zavira gospodarski razvoj držav tretjega sveta, predvsem pa Afrike in Latinske Amerike. To ugotavlja Organizacija združenih narodov v svojem letnem poročilu o položaju svetovnega gospodarstva.
Od začetka osemdesetih let sc je zadolženost nerazvitih skoraj podvojila. Poročilo OZN poudarja, da se je skupno svetovno gospodarstvo v letu I987 sicer okrepilo za 3,5 odstotka, v več kot polovici nerazvitih držav pa je bila gospodarska rast nižja od 2,5 %. V Afriki je znašala celo samo en odstotek.
Deset tet Koče na Dobrči
Med Tržičem in Begunjami se razprostira gorski masiv Dobrče. Z njenega vrha (1630 m) je tako lep razgled, da upravičeno zasluži laskavo ime ..gorenjski Rigi". Dobrih sto metrov pod tem vrhom stoji lepa lesena planinska postojanka, imenovana „Ko-ča na Dobrči" (1520 m). Pred kratkim so tržiški planinci, lastniki te koče, praznovali 10-letnico njenega obstoja. Slavnosti so se udeležili tudi predstavniki Slovenskega planinskega društva, ki irma s tržiškimi planinci prisrčne medsebojne stike.	-

Bo Magdaien zdaj zapri?
Medtem ko Tovarna celuloze Obir na Rebrci že leta čaka na konkreten odgovor v zvezi s predloženim sanacijskim in razvojnim projektom, je tovarna celuloze v Magda-lenu pri Beljaku dobila že več kot milijardo šilingov javnih podpor. Toda delovanje beljaške tovarne še vedno ni zagotovljeno, kaj šele da bi delovale naprave za varstvo okolja. Zdaj je ogrožena celo poskusna proizvodnja, saj se pritožbe kar kupičijo, tako da bo problem tovarne Magdalen obravnavalo tudi razsodišče. To je zgovoren dokaz za to. da imajo oblasti tudi v tem primeru dvojna merila.
Kako „adidas" viša dobiček
Usoda delavcev in delavk v podjetju adidas-Avstrija ostaja še naprej nejasna. Kakor je znano, je vodstvo napovedalo, da bodo s koncem septembra zaprli obrat v Andorfu, s koncem leta tekstilno tovarno v Gradcu, v Vetrinju pri Celovcu pa odpustili 290 od 500 delavcev. Zdaj podjetje obljublja delavcem neki ..socialni paket", ki pa vsebuje v bistvu le to, kar predpisujejo zakoni. Ker adidas zaposluje predvsem manj kvalificirano delovno silo, se jim ne obeta nič dobrega, saj so povečini že v taki starosti, da si bodo težko poiskali delo v kakem drugem podjetju. Adidas pa si s tem zmanjševanjem števila zaposlenih obeta večji dobiček, saj bo pokrival trg predvsem s proizvodi iz Daljnega vzhoda, kjer je delovna sila še cenejša kot v Avstriji.
Giina oštaja onesnažena
Tudi podjetje Funder v Šentvidu ob Glini očitno ni v stanju zaščititi okolja, predvsem voda. Čeprav je to podjetje od dežele prejelo že skoraj 100 milijonov šilingov nepovratnih sredstev, je zdaj sporočilo, da ne bo moglo izgraditi zaščitnih naprav v predpisanem roku. To je zares čudno, saj Funder že skoraj 6 let preizkuša razne naprave, in to ob izdatni finančni podpori pristojnih oblasti v deželi. Očitno pa projekt še vedno ni povsem dozorel, saj prav zaradi tega tudi ekološki sklad na Dunaju noče odobriti vsote, za katero je podjetje zaprosilo.
Krištofov
biagosiov
24. julij je dan cestnega prometa. Tega dne bodo v raznih farah blagoslovili avtomobile, zbirajo pa tudi za misijonska vozila. Za vsak kilometer brez nesreče naj bi vozniki plačali MIV! en groš.
Voz/ t/sak čefrfek /z Bač; stara < 7-006
Goriška vabi s presenečenji!
Po ozki doiini se razlega piskanje in sopihanje. Vlak je prispel. Počasi se ustavlja na kolodvoru, zavore škrip-ljejo, pri teni pa lokomotiva še nekajkrat puhne sivkasti dim, ventili zažvižgajo, ko jim iz prenatlačenega kotla uhaja vodna para. Peron zaživi in mrgoli. Vriskanje, smeh, harmonika in narodne noše, izstopajoči potniki se pomešajo s čakajočimi domačini.
Prizor na kolodvoru v Kanalu ob Soči kajpada ni povsem tako običajen, kakor se zdi. ..Muzejski" vlak, sestavljen iz raznih garnitur, zgrajenih med leti 1893 in 1917, je s Koroškc pripcljal turiste in izletnike. Od Bač dalje skozi karavanški predor, preko Jesenic, Bohinjske Bistrice in Mosta na Soči so potniki doživeli enkratno vožnjo po stari železniški progi skozi čudovite soteske Save Bohinjke in Bače. Kanal, utrjeno mestece oh naravni ožini doline Soče, navidez nedotaknjeno od zoba časa, je končni cilj enodnevnega izleta. Prisrčen sprejem domačinov, ogled znamenitosti ter pojedina v tržnici pod obzidjem deloma še ohranjene in obnovljene utrdbe zaokrožijo spored.
Za skupino koroških
novinarjev se na tem mestu potovanje šele prične. Pod vodstvom domačega poznavalca okolice prof. Aleša Komavca se nadaljuje zgodovinska in kulturna ekskurzija, ki odpre povsem nove poglede na goriško regijo.
Regija raznolikih iic
Dolina Soče z grobovi sto-tisočih padlih še zdaj molče opozarja na nesmisel in strahoto vojne. Razstava podobe soške fronte 1915-1917" (Goriški muzej Nova Gorica, Solkan, Pod vinogradi) o teh strahotah pove več kot kupi knjig. V Goriški je zaživela nova zavest in s tem tudi nova perspektiva kvalitetnega turizma. Leta 1976 je potres povzročil mnogo škode, vendar so prav po tistem na široko pričeli z obnovo. Danes ne vabijo na obisk zgolj pristna vina iz Goriških Brd in kra-ški pršut. Obnovljeni arhitekturni spomeniki, razvijajoči se domači turizem, moderna infrastruktura (hoteli in kasino) in zgodovinske edinstvenosti (grobnica poslednjih Borbonov in original Bohoričeve prve slovenske slovnice v samostanu Kostanjevica) so postali temelji nove rasti regije.
..Podobe soške fronte" kaže Goriški meze)
DtESE W0CHE !M
a#
Dic Seite fiir unsere deutschsprachigen Leser/inncn
Kommission der Padagogischen Fachvereinigung
Die Padagogische Fachvereinigung, der vor allem zwei-sprachige Lehrer und Lehre-rinnen aus dem Sudkarntner Raum angehoren, hat bei ih-rer letzten Tagung beschlos-sen, eine besondere Kommission zur Uberwachung der Auswirkungen des neuen Minderheitenschulgesetzes einzusetzen. Dieser neuen Kommission werden zwei-sprachige Lehrer, die beiden Zentralorganisationen der
Karntner Slowenen sowie das S!owenische wissenschaftli-che Institut angehoren. Zur Mitarbeit wurden aber auch Vertreter der Universitiit fur Bildungswissenschaften, der Osterreichischen Rektoren-konferenz und internationale Fachleute eingeladen.
Die Kommission stellt sich vor allem die Aufgabe, die Auswirkungen des neuen Ge-setzes genau zu studieren, Beispiele zu sammeln und sie
der Offentlichkeit bekannt zu machen. Gleichzeitig soli aber auch mit Hilfe der Kommission die Kritik an den negativen Auswirkungen fach-lich fundiert erstellt werden. Die Kommission selbst will aber auch zu einem Forum fur die Interessen der Lehrer werden, da ja auch sie von den Auswirkungen des neuen Minderheitenschulgesetzes nicht verschont bleiben wer-den.
LeiterbesteHungen: Von	Aiuwand gegen
„Objektivierung" keine Špur Gemeinsamkeit
Slovenski vestnik berichte-te schon von mehreren Fal-len, in denen die Leiterbe-stellung an zweisprachigen Schulen in Sudkarnten kei-nesfalls nach „objektiven Kri-terien", sondern nach rein parteipolitischen Gesichts-punkten erfolgte. So wurde in Kostenberg/Kostanje die zweisprachige provisorische Leiterin ausgebotet, so er-hielt in Gurnitz/Podkrnos die Leiterstelle eine Lehrerin oh-ne s!owenische Lehramtsbe-fahigung (obwohl sich andere Lehrer mit dieser Oualifika-tion um diese Stelle bewar-ben), und auch in St. Marga-rethen bei Volkermarkt/ Šmarjeta pri Velikovcu be-kam die Leitung eine Lehrerin ohne zweisprachige Qua-lifikation ubertragen.
Der Sekretar des Zentral-verbandes s!owenischer Organisationen, Dr. Marjan Sturm, erklarte dazu, daB die Parteienherrschaft in Kiirn-ten eben auf diese Wcise ihre Macht abstutzen will. ..Pada-
gogische Momente sind ihnen egal, sie wollen nur ihre Leu-te unterbringen!" Gleichzeitig stellte Sturm aber auch fest, daB eben diese Beispiele allein schon deutlich machen, daB es am „grunen Tisch" zu keiner positiven Anderung kommen wird. Darum wird es weiterhin Aufgabe aller demokratischen Krafte bleiben, eine Gegenbewegungzu initiieren. Nur so wird es ge-lingen konnen, die Parteien in die Schranken zu weisen."
Leserreise '88 nach Rovinj
Slovenski vestnik veran-staltet heuer gemeinsam mit dem Reiseburo Sommereg-ger eine Leserreise nach Ro-vinj-Rdeči otok. Anmeldun-gen und Informationen erhal-ten sie in der Redaktion, Termine sind der 7.-9. 10. bzw. der 8.-10. Oktober 1988. Preis: 1.150SchillingproPer-son.
Ein Beispiel dafiir, daB die Karntner Behorden offen-sichtlich gewillt sind, das Trennungsmodell restriktivst durchzuziehen, ist die Volks-schule in Kottmannsdorf/-Kotmara vas. Dort war es den Bezirksschulbehorden und einigen Gemeinde„vatern" offensichtlich noch nicht ge-nug, daB die Kinder durch Einfuhrung von Assistenz-lehrern getrennt werden sol-len. Nein: in Kottmannsdorf lieB man sich noch etwas Be-sonderes einfallen: namlich Aluminiumwande als Trenn-wiinde innerhalb von zwei Klassen. Die MaBe fiir diese neuen Wande wurden bereits genommen. Damit hat man aber gleichzeitig den Willen vieler Eltern miBachtet, die fur einen gemeinsamen Un-terricht eintreten. Ubergan-gen hat man aber auch die Lehrer an der Schule, die mit Ausnahme der Direktorin gegen diese Plane ein gemeinsa-mes Protestschreiben an die Behorden richteten.
Kuitureiies Angebot fur Kinder und Touristen
Am vergangenen Wochenende gab es in Sudkarnten eine Reihe von Veranstaltungen fur Sommergaste und fiir Kinder.
Am Donnerstag und am Freitag lud der slo-wenische Kulturverein „Danica" aus St. Pri-mus/Šentprimož zu Konzertabenden nach Klopein/Klopinj und St. Primus/ZŠentprimož. Neben Darbietungen heimischer Gruppen wurden die Sommergaste auch iiber die be-schlossenen Trennung der Kinder nach sprachlichen Kriterien informiert. Weiters horten sie Gedanken zum Gedenkjahr 1938-1988. Die Gliste zeigten sich zufrieden iiber das hohe Niveau der Veranstaltungen, die sich, wie ein Gast meinte, woh! sehr vom alltaglich gebotenen Klamauk unterscheiden. Zum Abend slowenischer Lieder und Folklore lud am Sonntag auch der slowcnische Kulturverein „Trta" aus Sittersdorf/Žitara vas.
In Ludmannsdorf/Bilčovs und in Eisenkap-pel/Železna Kapla gastierte die Kinderthea-tergruppe aus Dutovlje/Slowenien mit dem Stiick „PikaNogavička-Pippi Langstrumpf". Die Gruppe war auf dem Weg zum Seminar „Europiiisches Kindcrtheaterprojekt Wicn 1988", wo sie als Vertreterin Jugoslawicns daran teilnimmt. Am Theaterscminar neh-men rund 200 Kinder aus 23 Staaten teil. 14 Tage werden sie mit anerkannten osterreichischen Wissenschaftern arbeiten.
„Das ist Trinkwasser"
Im Schnitt 7/7 L//S?/*pro 'lag und Person. Nur Rir diesen Zweck. Insgesamt verbrauchen wir /5/7/.A'r/7^//<://. Im afrikanischen /jr/Mr/z. B. steht /7Zyund Person zur Verliigung. Insgesamt. Wir konnen nicht lrinkwas-ser in den Išchad schicken. Aber wir sollten mit unse-rem Wasscrrcichtum sorglaltiger umgehen. Denn tote Seen und kaputte Fliisse	<7;;*	677/.
Genauso wie Monokulturen, Uberweidung, Abhol-zung, (jrogkra)twerke - die ersten Sehritte auf dem Weg zu	/fld/c//. Entwicklungshil(e ist mehr als
Spenden sammeln. Bittc inlormieren Sie sich. ,,
6//A'	.S/i' .r;n7/.
Die Dritte Welt ist auch die unsere.
1938 -1988:
Literatura in pretekiost
Zlati časi, idoii in razočaranja...
IGORSCHELLANDER
Peter Turrini (Alpensaga, Sauschlachten, Rozznjogd) in Rudi Pada (Karntner Heimatfiim) sta pred kratkim na Dunaju javnosti predstavila prvi dei njunega novega - že zdaj tahko rečemo zgodovinskega -dela „Arbeitersaga"/Delav-ska pripoved z naslovom „Die Verlockung" v knjižni izdaji. Že takrat v maju je bilo zaradi govoric v „dobro obveščenih krogih" slutiti, da avstrijski (državni) televizijski monopolist ORF načrtovane televizijske serije obeh avtorjev „zaradi pomanjkanja denarja" ne bo uresničil. (O tej inačici politične cenzure v Avstriji je v prejšnji številki SV poročal A. Mohar).
Preveč umazanega perila?
Podobno kot nekdaj „A1-pensaga" (Peter Turrini/ Wilhelm Pevny, 1974-1979) naj bi „Arbeitersaga" prikazala ključne točke družbenega razvoja v Avstriji. Tokrat pač ob primeru (povojnega) avstrijskega delavskega gibanja ter razvoju in stanju tiste politične stranke, ki je najbolj bistveno temu gibanju vtisnila svoj (usodni?) pečat, ob primeru njenih predstavnikov, funkcionarjev in pristašev. Avtorja sta se na svojo nalogo temeljito pripravljala. Raziskovala sta po arhivih, prebirala staro časopisje in zgodovinske dokumente, govorila s pričami in današnjimi predstavniki političnega in družbenega življenja. Nabrala sta kupe gradiva, avtentičnih življenjskih usod ter umazanega političnega perila. Po vsej verjetnosti preveč, zato so se začeli poskusi političnega difamiranja scenarije in seveda tudi obeh avtorjev s strani prizadetih politikov.
Vodje ORF (in le kdo še?) so zdaj dokončno odločili, da bodo predvidoma jeseni - v večernem programu pokazali samo dve nadaljevanji (Die Verlockung/Vab-ljivost, Mullomania/Manija smeti) načrtovane šestdelne serije Arbeitersaga.
Demitotogizacija
Tudi če vseh nadaljevank ne bo mogoče videti, pa bo zainteresirana publika lahko doživela Arbeitersago ne samo kot dokumentirajoče, temveč prav gotovo v marsikaterem pogledu tudi kot napeto čtivo. Prvi del -Die Verlockung - je pred kratkim založila renomirana dunajska založba Europa-verlag.
Die Verlockung prikazuje čas takoimenovanega ekonomskega čudeža konjunkture v šestdesetih letih. Kot tragikomični junaki so v ospredju mladi delavci — vajenci in vajenke, njihov vsakdanjik, njihovi idoli, sanje, prve ljubezenske izkušnje, zaznavanje „po!iti-ke". Avtorja prepričljivo in zabavno orišeta problemski trikotnik med realnim delovnim in sanjskim svetom mladih ter nadaljujočo se depolitizacijo socialdemokracije, ki ima za posledico postopno depolitizacijo delavskega gibanja in celotne družbe. Turrini in Palla na ta način načenjata nadvse stvaren poskus dcmitologizacije takoimenovanega zlatega obdobja konjunkture, ki delavcu kajpada še zdaleč ni toliko prinesla kot podjetniku... Prva knjižna izdaja iz cikla Arbci-tersaga je nekoliko razširjena režijska knjiga 1. filma istega cikla. Film bodo najprej kazali v kinoteatrih, avstrijska televizija pa ga bo
!*<?!cr !urrini/KM<!i!'aHa, !)it?Ycr-h. naj 't SMC rani't 2t!. - A S.
Avfo/ja „A/*be/fersage" Turr/rt/ /n Pa//a kot igra/ca v Mmu.
Na kultumo-informativi
s kulturnopolitičnim do^
Smo že kdaj pomislili, da si gostje, ki pridejo na Koroško na počitnice, želijo kaj več kot samo oddih in zabavo? Morda želijo spoznati tudi deželo in ljudi, v našem primeru tudi dvojezično Koroško! Pomanjkanje samozavesti in nepotrebna samocenzura pa sta kar prevečkrat vzrok temu, da gostom odrekamo kulturno ponudbo, kakršno bi si morda želeli. Iz strahu, da bi nejevoljni zapustili slovensko kulturno prireditev, ki ima tudi politično izpoved, se niti ne zamislimo, da si gostje ne želijo samo golega fol-klorizma. V zadnjem času se poletne prireditve za goste le nekoliko spreminjajo in društva nudijo gostom nekaj več kot samo nostalgijo slovenske narodne pesmi. O tem pričajo prav prireditve ob zadnjem koncu tedna.
V četrtek zvečer je bil pri Rutarju na Klopinju tradicionalni
kulturni večer za goste in obd. začetek poletnih prireditev?' „Danica" iz Šentprif! Večerni spored sta oblik(* MoPZ „Vinko Poljanec" iz^ cijana, vodi ga Franc Startj MPZ „Danica" pod vodslf Hanzija Kežarja. Poleg pev^' sporeda so goste informify aktualno vsebino. Dr. M'
Wakounig je podal nekaj i
OGLASA
Za poletno noč v Hodišah
(l.E in 14. avgust 1988) iščem natakarice. Prijavite se lahko na telefon 0403/44 297 (Gusti Serajnik)
Avstrijski rdeči križ potrebuje rabljena očala/a branje iti slušne ajiarate. ki stu še uporabni oziroma so k malenkostno poškodovani.
petdesetletnici priključitvi] menil, da so nekateri že E predvidevali, kaj se bliža, m' ije je skušal gostom obrazi^ da strah pred nemškim tlačil zrnom na Koroškem ni breZI meten. Reakcije gostov po ditvi so potrdile pravilnost stne povezave, neki gost j mnenja, da je bil priča k' nemu večeru z nivojem, met ko največkrat ponujajo sam mauk" - kakor se je izrazil.
V petek zvečer je bil poti večer v kulturnem domu ca" všentprimožu. Spore oblikovati McPZ ..Danica", dinski pevski zbor, vodi ga-Marko in Trio Korotan s p Za povezavo je poskrbel pre< nik društva Stanko Wakd Podal je nekaj kulturnopolij misli, predvsem pa je goste'' miral, da bodo od jeseni dalj ljudskih šolah povsem uf' ločili šolarje po jezikovnih b lih. Pozornost je namenit spominskemu letu 1938-191 ob tej priložnosti prebral (e univ. prof. Erwina Ringla. '
Obisk PiF pn otroci! ter v Žele
Poštar (zgoraj) je P/k/ /Voga v/čk/ (spodaj) prinese/ vese/o notz/co, da jo do obiska/ njen oče, morski krat/ g^,-. pasteh
Med leti 1945 in 1948 švedska pisateljica Ast< Lindgren napisala več zgod"^ naslovom Pippi Langstrutit Slovenski prevod „Pika Nof ' vička" pa je iz leta 1962. Najin' te zgodbe ni treba posebej or sati, saj je bila tako filmsko ^ tudi odrsko uprizorjena. Mf-zadnje, ki so odrsko pristop' do Pike Nogavičke, šteje tv*' gledališka skupina osnovr šole Edvarda Kardelja iz Du< velj na Primorskem. Za no' leto so jo uprizorili v ref Bojana Podgorška, režisei Zveze kulturnih organiza?' Sežana. Skupina osemnajst' otrok je z režiserjem in mert^ rico Jelko Haladinovo nasip pala v vseh vrtcih in šolabP občini Sežana. Spomladi seP skupina udeležila področner srečanja gledaliških skupin^ Izoli, kjer so jo izbrali za re[T Miško srečanje v Trbovlja^ Nenazadnje pa so se mb]* igralci udeležili jugoslovaF skega srečanja gledaliških pin v Ključu v Bosni. Totjf dokaj uspešna pot mla'^ gledališke skupine, ki se b<^ naslednjih štirinajstih dff' udeležila tudi gledališke deb^
ZAHVALA
Ob bridki izgubi najinega blagega in nadvse ljubljenega očeta, gospoda
Nika Kriegia
se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so v teh dneh in večerih molili ob njegovi krsti, ter vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da sc od njega poslovijo in ga spremijo na njegovi zadnji poti, najtopleje zahvaljujeva.
Prisrčna hvala vsem sosedom - posebno Abujevim. Petrovim in Korenovim - ter vsem vaščanom za ponovno in velikodušno pomoč v teh bridkih dneh.
Iskren boglotiaj g. župniku Trapu za vsestransko pomoč, za lep in tolažilen govor v cerkvi, boglonaj njemu, g. dekanu Wal-eherju, g. dv. sv. dr. Zablatniku. gospodoma župnikoma Janku in Safranu za molitve in cerkvene obrede.
Posebna hvala domačemu cerkvenemu zboru za lepo petje ter pevskemu zboru ..Rož" iz Šentjakoba, ki je zapel v slovo očetu tako drage domače pesmi, njemu, ki je živel za domačo besedo in narod.
Zahvaljujeva se tudi vsem govornikom, g. L. Kasslu-pod-predsedniku KKZ.dr. .1. Wiege-leju. dr. J. Malleju - tajniku SPZ, ter sosedu in podžupanu .1. Zwittru za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem, ki so nama osebno ali pismeno izrazili sožalje.
Franci in Miika Kricg!
Zahomc, 5. julija 1WH
Nogavičke ) Biicovsu Kapti
g Fe „Europaisches Kinder-stlPeaterprojekt Wien 1988" na jrUnaju.
.]T'
oL v Celovcu je izkoristila tjr. ožnost in je gledališko sku-o[Fo iz Dutovelj povabila, da , ^ na poti na Dunaj ustavi na NlFroškem. Z režiserjem, men-op^jco in strokovno sodelavko t^O Kranj Alenko Bole-Vra-je gledališka skupina utjostovala v Bilčovsu in v Zele-)0^ Kapli. Pri Miklavžu v Bil-ePVsu, kjer so bili gostje SPD ;e<P^ka" in otroških ur, so za^di gledališčniki gostovali v jsPooto, v nedeljo pa so s svojim noskom razveselili otroke v tsFlezni Kapli, kamor jih je diPvabilo SPD „Zarja". Pred-šef^e sg niso razveselili le naj-zanimiva je bila tudi za in'3fejše, saj je v uprizoritvi ep^ak lahko našel nekaj zase. [jafpdtem, ko so se otroci istove-da*' z mladimi junaki, so se vaptasli nasmejali šalam Pike sRbgavičke in njenih tovarišev. 'ofPrizoritev je pokazala, da se ia^dališka skupina kot pred-boa^nica Jugoslavije upravi-In^o udeležuje gledališke *1^ nvnice na Dunaju.
Nova izdaja „Kdo je kdo" brez Kurta Waldheima
Prvič doslej ime avstrijskega državnega predsednika ni omenjeno v avstrijski izdaji knjige „Kdo je kdo v Avstriji" (Who is who in Austria). Vendar pa je založnik Avstrijcem vseeno omogočil, da v knjigo vnesejo tudi Waldhei-mov življenjepis. V knjigo je namreč pod črko „W" priložil samolepljivo etiketo s podatki o avstrijskem predsedniku in pustil prazen prostor.
Za tako rešitev se je založnik po lastni izjavi odločil zato, ker je bil med samo pripravo knjige „Kdo je kdo" izpostavljen številnim pritiskom. Najprej so se pojavili Wa!dheimovi nasprotniki, ki so zahtevali, da je treba Waldheima izpustiti, kasneje pa še njegovi „prijate!ji", ki so zahtevali predsednikovo uvrstitev v to knjigo.
Da je volk sit in koza cela, pa je založnik našel salomonsko rešitev in Avstrijcem samim prepustil odločitev o tem vprašanju.
Že sam primer pa kaže, da razprava o preteklosti avstrijskega predsednika še ni končana, kaj šele, da so razčiščena dejanska ozadja. Vsekakor pa velja ugotoviti, da tudi predsednik ni pripravljen prispevati k temu razčiščevanju.
Večerih so goste seznaniti lin jem na Koroškem
b^jP^vezava je rned gosti odjek-v -r zelo pozitivno, kar potrjuje, tovrsten pristop do kultur-Vjčerov za letoviščarje pravi-Z j:	sta v pogovoru za Sloven-
Ustnik potrdila tudi dva Nekoliko manj političen in . informativen večer za ifjht^oarjc je priredilo SPD ' nit' v Žitari vasi. V soboto so ii- ^Ivcniki v ljudski šoli izvedli ^ siovenske pesmi in folklo-Jiid. ^''oetku prireditve sta '* Markctz i" Peter Korpič .goste, da hi se vživeli v ''a k- osti dvojezične občine in ob svojem bivanju tudi značaja dvojezičnosti.
Kulturni spored so oblikovali MoPZ ..Franc Leder-Lcsičjak" iz Globasnice, vodi ga Janez Petjak, ansambel 4.1 iz Podjune, otroška folklorna skupina SKD iz Globasnice pod vodstvom Janje Božič, Vokalni ansambel SPD „Danica" pod vodstvom Stanka Polcerja in MoPZ „Trta", ki ga vodi Jozej Starc.
S to prireditvijo je žitrajsko društvo ponovno prispevalo kamenček k svojevrstni obliki komunikacije z letoviščarji. Vabilu se je odzvalo presenetljivo veliko gostov, ki so bili s sporedom dokaj zadovoljni.
Miha Pastcrk
Hote/ /sira, v katerem bomo btVa/t, vab/ s š/roko ponudbo udobnost/.
Vestnikov hit 88: Rovin j - Rdeči otok
Uredništvo Slovenskega vestnika tudi letos vabi na tridnevno potovanje z avtobusi in ladjo na prelepo istrsko obalo. Po izredno nizki in mikavni ceni smo ga pripravili skupno s turistično agencijo Sommeregger. Peljali se bomo v Rovinj, od tam pa na izredno lepi Rdeči otok. Tam bomo stanovali v hotelu ISTRA, visoke A-kategorije.
Letos pa smo pripravili še posebno ugodnost: namreč lahko se odločite, kdaj boste potovali. Na izbiro sta dva termina, namreč Vestnikovo potovanje od petka, 7. do nedelje 9. oktobra, ali pa od sobote, S. do ponedeljka 10. oktobra. Upamo, da bomo s to dvojno mož nostjo omogočili vsem našim bralcem in prijateljem, da se bodo lahko udeležili tega družabnega in veselega dogodka.
Tudi letos vam bodo seveda na voljo izvrstni vodiči, ki vam bodo tudi med potjo lahko pripovedovali o znamenitostih krajev, skozi katere se bomo vozili in jih videli.
Vse to pa vam nudimo po izjemno nizki ceni:
VESTNtKOV HtT 88 stane namreč po osebi samo
1.150,- šMingov.
(Dodatek za enoposteljno sobo je dnevno 70 šilingov, otroci do šest let starosti potujejo brazplačno, če spijo s starši v isti sobi).
V ceni so vključene naslednje storitve: avtobusni prevoz s Koroške do Rovinja in nazaj, dva polna penziona in dodatno kosilo v hotelu, lokalni ladijski prevoz obala-otok-obala ob prihodu in odhodu, poldnevni izlet z ladjo, v hotelu pa vam bo na razpolago tudi glasba za večerni ples, disco-klub in seveda vse udobnosti kot npr. odkriti in pokriti bazen,...
Podrobnejše informacije vam nudi Slovenski vestnik (telefon: 0463/514300-40), TarviserstraBe 16, Celovec.
Prijave sprejemata Slovenski vestnik (glej zgoraj) ter agencija Sommeregger, Walter von der Vogelweideplatz 3, Celovec (telefon: 0463/37000).
Turistična agencija
Waiter von der Vogcivveidepiatz 3, Ceiovec - teiefon: 0463/37()()0
Posebno ugodni počitniški !eti
Kreta-Rodos
let vsak petek iz Celovca
od 2.980 šil. dalje
Palma de Mallorca
let z Lauda-air, za en teden 3.500 šil.
Otok Korčula
let iz Ljubljane, polpenzion, od 3.do 10. 9. 88 3.540 šil.
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Sreda	Samostanska	VVIENER SANGERKNABEN	Carinthischer
20.7. 20.30	cerkev v Osojah	Koncert Dunajskih dečkov	Sommer
četrtek	Kongresna hiša	DER CLOWN UND D!E !NSELK!NDER	Carinthischer
21.7. 17.00	v Beijaku	otroški mušica) z otroci (Kurt Pahien)	Sommer
Petek	Kongresna	KONCERT SLOVAŠKE FtLHARMONIJE	Carinthischer
22.7.	hiša	Soiisti: Gabrieia Lechner (sopran), Boris Bioch	Sommer
20.30	v Beljaku	(kiavir), dirigent: Martin Sieghart.	
Petek	Breznikov	KULTURNI VEČER	SPD
22.7.	kamp ob	Nastopajo: Tamburaši SPD Svoboda Šentjanž,	Danica
20.30	Zabiaškem jezeru	MoPZ Vinko Poijanec, MePZ ..Danica"	
Sobota 23.7. 20.00	gostiinaTrk) Seie-Borovnica	H. KOZ J) BAL Pester kuiturni spored.	Aipski kiubObir
Sobota	Arkadno dvorišče	ZAKLJUČNI VEČER JAZZ-VVORKSHOPA	NeuesMusikforum
23.7. 20.30	samostana v Vetrinju		Viktring
Sobota	na travniku	JAZZ 88	Pliberška kulturna
23.7. 15.00	v Piiberku	Nastopaj, zn.nlp.vci in skupin.	iniciativa
Sobota	pri občinskem	FOLKLORNiPRAZNiK	SPD Zarja
23.7.	kopaiišču v	Nastopajo: Papirniški pihatni orkester Vevče,	v Žeiezni Kapii
20.00	Žeiezni Kapii	Foikiorna skupina KUD Stava Kiavora iz Maribora, Foikiorna skupina SPD Zarja, za pies igra ansambei Bied. Bogat srečoiov.	
Nedeija	Grad	THE ZAVVINUL SINDICATE	Festivai na
24.7. 20.30	v Bekštanju	jazz-koncert	na gradu
Ponedeljek gostilnaVVr.lich		FOLKLORNI VEČER	SPD „Jepa
25.7. 20.30	v Ločah		Baško jezero"
Portede!jek Katotiški dom 25.7.	prosvete	v 19.00	Tinjah		PRELEPA KOROŠKA dia-predavanje (nem.)	Sodaiitas
Od 25.7.	Miadinski center	TEDEN MLAD!H UMETNiKOV	Krščanska kuiturna
do 30.7.	na Rebrci		zveza
Sreda	Grad	Stefanie WERGER s skupino	Festivai na
27.7. 20.30	v Bekštanju	(„Sehnsucht nach Fiorenz)	gradu
četrtek	Baročna dvorana	..KARNTNER SYMPHON)E" (Meinhard	Neues Musikforum
28.7. 20.30	Vetrinj	Rudeauer/Gert Jonke) igra: Jess-trio; gtasba Brahmsa, Mahterja, Berga, Rudenauerja;	Viktring
Četrtek	Kulturni dom	KABARETNI VEČER	SPD Danica
28.7. 20.30	v šentprimožu	Nastopa skupina Gimpei iz Gradca	
Petek	Katoiiški dom	KONCERTN) VEČER nastopata: Ferdinand	Sodaiitas
29.7.	prosvete	Neges (kitara), Johann Scherr (kitara)	
20.00	v Tinjah		
Sobota	Miadinski dom	IZREDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA	SAK
30.7.	SŠD, Miksch-	ATLETSKEGA KLUBAČIani ne bodo prejeli	
19.00	scha)iee4. Ceiovec	posebnih pismenih vabi)!	
Nedeija	POHOD NA OBiR v spomin Hermanu Veiiku in Vaientinu Poianšku		
31.7.	Zbiraiišče: ob*11. uri na vrhu Obirja. Nazaj grede piknik pri Marofu		
od 1.8.	na Pelini	TEDEN V NARAVI... Za otroke med 10. in 14.	Katoiiška otroška
do 5.8.		tet Prijave: do 15. juiija na Kat. otroško miadino, Viktringer Ring 26, tet.: 0463/51 11 66. Cena: 300 šii.	miadina
od 28.8.	Katoiiški dom	SLOVENSKE POČITNICE Vodijo: Marija	Sodaiitas
do 3.9.	prosvete v Tinjah	Perne, mag. Andreja Vrbinc in Renate Kraut.	
od 6.8.	Katotiškidom	DOPUSTNiŠKAiNiZOBRAŽEVALNA TEDNA Sodaiitas
do 20.8.	prosvete	ZADRUŽiNESPOHABLJEN!M!OTROK!(nem.)inKatoiiška
v Tinjah	vodi: Eiisabeth Szediacek s sodetavci	družinska
zveza Dunaj
Četrtek	Katoiiški dom 11.8.	prosvete 20.00	v Tinjah	KONCERT SLOVENSKtH NARODNiH PESMi Sodatitas Nastopata: družina Lipuš in Piazniška dekieta
RAZSTAVE	
Grad StraOburg	Razstava ob Heminem jubiieju do 26. oktobra 1988
Gaierija Tinje	Razstava de! Janeza Kovačiča - oijne stike, akvareti in risbe do 25.7.
Gaierija Tinje	Razstava de! Biaia Župančiča (fotografije) otvoritev 26. juiija, 20.00 Razstava traja do 19. septembra.
Sete v novih prostorih občine	Kmečka hiša v Selah - Stalna razstava
Gaierija Rožek	Kiki Kogetnik - Ogied razstave možen vsak dan od 15.00 do 19.00, razen ob ponedeijkih.
Mohorjeva knjigarna	Veseika šorii-Puc (akademska siikarka) do 30. juiija.
Kavarna Doma umetnikov, Ceiovec	Zorka Loiskand!-Weis, razstava akvaretov in gvažev do 15. avgusta 1988
OBIŠČiTE V SLOVENiJ!	
36. Mednarodni poietni festivai Ljubijana, Križanke, Od 27.6 do 1 9 1988	
20.7.21.00 KANG SUN YOUNG - koreanski folklorni ansambel z ljudskimi šegami, verskimi rituali in dvor-	
Rožek: Kiki Kogeinik
V soboto, 9. julija je bila v galeriji Marije Šikoronija v Rožeku odprta razstava na Koroškem rojene in v New Yorku živeče slikarke in grafičarke Kiki Kogel-nik. Na ogled je vrsta barvno pisanih, plakativ-nih, velikoformatnih sitotiskov, več olj na papirju in slik v akrilu, v barvi in figurativnosti reduciranih slikovnih sporočil. Pri sitotiskih je v ospredju in središču Kogelnikina tema ženske - kot vaba za pogled, kot galmourgirl, nosilka reklame, modna lutka, kot dogovorjena razdaja individualnosti, zožena na tip igralke vloge. Vse to je ustvarjeno spretno, smešno, ironično, brez komentarja, a ne povsem brez kritike o tej igri vloge in stanu ženske kot igralke.
Druga vrsta slik medsebojno povezuje in daje veljavo posameznim delom slikarske govorice. To so znaki risb v
delih odlomkov, znaki hladne in stvarne govorice, a tudi magično skrivnostno predstavljeni, izpadljivi, razigrani slikarski zlogi tvorijo neko novo celoto likovne uganke, katere težavnost je v sprejemanju in razumljivosti ter v težavnosti razvozlanja. Kot mali otoci ležijo ti znaki na slikovni površini, so od slike do slike premaknjeni, se spreminjajo po svojem videzu, pričajo o spremenljivosti in možnosti spremembe resničnosti. Ti znaki so odraz za nenehno spreminjanje premičnosti kot resničnosti in so seveda tudi podoba umetnice.
Gre za zelo zanimivo razstavo. Zanimive so tudi disciplinirane cene, zlasti za zbiralce. Odprta je do 31. julija, ogled je možen vsak dan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure. Razstava je gotovo ena najpomembnejših v dosedanji dobi Galerije Rožek in je tudi
potrditev njene kvalitete in njenega mesta na Koroškem in v avstrijskem kulturnem dogajanju.
Peter Paul \Viplinger
Razstava
Meina Schellander in Kiki Kogelnik razstavljata na gradu StraBburg svoje impresije na temo Heme Krške. Medtem ko pri Schellandrovi (slika levo) prevladuje Hemina „razgledanost", je Kogelnikova postavila v ospredje, da so revni in podložni menda nosili Hemi darila in od nje pričakovali milost. Zanimiva različna pristopa do te teme.
,,Die Brucke" 1/1988 - spet delež slovenske književnosti
Koroška literarna revija „Die Brucke" bi po načrtu morala iziti vsako četrtletje, a uredniku to ni tako pomembno, gre mu v prvi vrsti zato, da izda dobro številko. Gre torej za prvo številko letošnjega letnika, kije spet skrbno urejena in razkošno opremljena.
Urednik Ernst Gayer je tudi tokrat uvrstil dela dveh naših mladih pesnikov Cvetke Lipuš in Fabjana Hafnerja, ki skupno z drugimi mladimi koroškimi nemško-pisočimi avtorji tvorijo rubriko prvih koroških objav. Fabjan Hafner je
napisal razmišljanja, zakaj je občasno potrebno in mikavno pisati zgodbe. Cvetka Lipuš je napisala cikel pesmi pod naslovom „ln vendar so vse srede tvoje". Objavljene so v izvirniku in v prevodu Klausa Detlcva Olofa.
Petdesetletnica zloglasnega anšlusa je prisotna tudi v tej številki. Trudc Pollcy je napisala razpravo „Judje na Koroškem in tretji rajh" (Dic Juden in Karntcn und das Drittc Reich); zanimiv je tudi prispevek Gerharda Seifricda, v katerem obravnava ilegalne publikacije strank
v letih 1933 do 1938. Tu gre za odlomek disertacije avtorja, ki osvetljuje ilegalno dejavnost zlasti komunistične partije. V to tematiko spada tudi ocena knjige o dokumentaciji „Karntcn und der AnschluB" (Koroška in anšlus), ki sta jo napisala Alfred Ogris in Wil-helm Wadl.
Med ocenami novih knjižnih izdaj, ki jih revija ocenjuje, je treba omeniti Lipuševo izdajo Črtice mimogrede, Gau-Bovo ..Tinte ist bitter/ Črnilo je grenko" in „ Farbenlehre/Nauk o barvah".
tzdajatetj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraOe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/ 32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška In tiskarska Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubijana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 18.000 dinarjev. Ogtasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
S! OVKINISK!
VESTMK
družba z o. j. Drava, Celovec
SPZ - skrb za zborovsko petje
Koroška slovenska avtor ja v nemški literarni reviji
Slovenska prosvetna zveza je imela minuli teden v Kot-mari vasi na domačiji Kristija Lajčaharja svojo letno sejo upravnega odbora. Poleg rednega programa dejavnosti SPZ v poletnih mesecih, je bila glavna točka dnevnega reda obravnava problema zborovskega petja in možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Zato so na sejo povabili tudi naše zborovodje ter priznanega glasbenega pedagoga in zborovodjo prof. Janeza Boleta iz Ljubljane. Medtem, ko smo v zadnjih letih zabeležili viden napreden na področju odrske dejavnosti, tega pri zborovskem petju žal
ne moremo trditi, pač pa nastajajo problemi predvsem zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov pa tudi zaradi upadanja zanimanja za sodelovanje v pevskih zborih. Vzrokov za to je več, a glavni je brez dvoma ta, da nimamo zadosti šolanih zborovodij. Prof. Bole je zbranim povedal, da nima pri roki čudežne
formule, s katero bi bilo možno na mah odpraviti krizo, pač pa je menil, da zbor stoji in pade z zborovodjem. V kolikor je ta sposoben zbor vzdrževati na zaželjeni ravni in tudi sicer pevcem vlivati ljubezen do petja, potem do krize ne more priti, saj ljudje radi pojejo. Zadeva pa postane resna, če ni kadra, če odpove zborovodja (kar se pravkar dogaja v Železni Kapli).
O teh problemih so spregovorili prisotni odborniki in zborovodje. Brez dvoma najbolj tehtna je bila ugotovitev, namreč da se mora pevec s tem, kar poje identificirati. Z
drugimi besedami to pomeni, da tisto, kar izraža v pesmi, razume in da mu vsebina nudi tudi motivacijo in veselje do petja. Kljub krizi je petje, tako je podčrtal Bole, med Slovenci še vedno najbolj razširjena oblika kulturnega udejstvovanja in problemi nastajajo predvsem zaradi pomanjkanja zborovodij,
posebno dobrih. To pa je tudi problem pri nas na Koroškem. Situacija sicer še ni akutna, vendar zaskrbljujoča, ker starejši zborovodje počasi odhajajo, mladi pa še niso - vsaj ne povsod - stopili na njihova mesta.
Da bi bilo trenutno zaskrbljujočo situacijo možno rešiti, je brez dvoma pomemben zbor mladih zborovodij (na našem posnetku pod vodstvom Milene Kernjak), ki so v okviru glasbene šole obiskovali zborovodski tečaj. Vsi morda ne bodo stopili pred zbor, a nekateri se bodo gotovo opogumili in pričeli z delom. Treba jim je izraziti naše zaupanje, predvsem pa možnost nadaljnjega izobraževanja.
Prav je, da je SPZ pričela obravnavati tudi ta problem, ki je za našo narodno kulturo še posebnega pomena, kajti koroški Slovenci prav z našo narodno pesmijo zavzemamo posebno mesto v slovenski glasbeni kulturi. Če bi naša narodna pesem zamrla, bi bila z njo ogrožena tudi umetna. To se pa ne sme zgoditi! Seveda pa bodo nujne tudi nove vsebine in oblike dela. Pot, ki jo je ubral MePZ „Rož" v Šentjakobu v Rožu je vredna posnemanja, saj rožanski zbor danes sodi med tiste zbore slovenskega kulturnega prostora, ki se lotevajo programov, ki čestokrat mejijo na profesionalno izvedbo. To pa pri pevkah in pevcih zbuja tudi veselje do petja in novosti, kar pomaga pri doseganju zahtevnih nalog in ciljev.
Nemška literarna revija „Literatur um 11" je mlad in zanimivo koncipiran časopis, katerega tretji zvezek je v teh dneh izšel v založbi Hitzeroth v Marburgu ob Lahni. Revija izhaja dvakrat letno. Izdajatelj Ludwig Legge, sam pisatelj, je predsednik zelo aktivnega društva Neue literarische Gesellschaft. Gunther Jahn
Gustav Januš
in Gunilla Rising Hintz pa opravljata uredniško delo.
Najnovejša izdaja z obsegom 55 strani je zanimiva predvsem za Koroško, saj sta dva od osmih avtorjev koroška Slovenca, in sicer Gustav Januš (roj. 1939) ter Janko Ferk (roj. 1958).
Dve provokativni pesmi slovenskega avantgardista Tomaža Šalamuna (roj. 1941) je prevedel znani celovški leksikograf Peter Kersche (roj. 1945).
Težišče izdaje pa je 75. rojstni dan avstrijske pisateljice Gertrude Fussenegger. O njej piše Gyorgy Sebe-styen (roj. 1930).
V reviji pa objavljajo še Friedrich G. Paff (roj. 1950), Margarete Hann-smann (roj. 1921) in Lars Andersson (roj. 1954).
„Literatur um 11" je revija z visokim literarnim nivojem, ki odgovorno išče nove avtorje in pri tem ne pozablja na tradicijo.
Oman - Pariški rekviem
Ne za prodajo, ampak kot darilo je pri Založbi Mohorjeve družbe pred nedavnim izšel katalog oziroma reprodukcija Omanovega cikla „Pariški rekviem". Gre za prikaz trinajstih njegovih del, značilnih za njegovo slikarstvo v zadnjem obdobju, ko je njegov osrednji motiv človek, odnosno njegova minljivost.
Pri pričujoči izdaji pa ne gre le za reprodukcije del Valentina Omana, ki jih je posnel Peter Paul Wiplinger,
marveč tudi za obsežno razpravo o umetnikovem delu in iskanju; napisal jo je znani umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej. Pod naslovom „Omanovo iskanje absolutnih vrednot" pisec predstavlja Omana od začetka njegove umetniške poti do sedanjega umetnikovega oblikovanja cerkvenih notranjščin. Razprava je objavljena tudi v nemškem jeziku in v esperantu. Prevode sta opravila Pepca Wciss in Vinko Ošlak.
Uveljavitev
Med številnimi likovnimi razstavami, ki so potekale v zadnjem času, je treba omeniti razstavo v Moderni galeriji v Velikovcu, kjer so se javnosti predstavili štirje mladi slikarji in sicer Rudi Bcnetik (na naši sliki), Stefan Gyurko, Hubert Lobnig in Franc Motschnig.
Razstava je izredno odmevna tudi zato, ker gre za četverico umetnikov, ki so povezani s Podjuno, pa tudi zaradi tega, ker hodijo vsak svojo umetniško pot. O razstavi je poročala celo televizija (lokalni spored), ki je na kratko predstavila vsakega umetnika. Galerija pa je zabeležila izredno veliko število občudovalcev.
Solidarnostno branje
Društvo slovenskih pisateljev je potem, ko so v Ljubljani zaprli Janeza Janšo, Davida Tasiča in Ivana Borštnerja, češ da so izdali vojaško skrivnost, proti temu postopku ostro protestiralo in kot izraz protesta in solidarnosti s priprtimi organiziralo vsakodnevne literarne večere.
Te večere so spet pričeli v ponedeljek, torej na dan, ko
se je začela sodna obravnava proti obtožencem. V akcijo solidarnostnih branj so se vključili tudi zamejski slovenski literati iz Trsta in s Koroške. Tržaški besedni ustvarjalci so v Ljubljani že nastopili, naši pisatelji pa bodo v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani brali prihodnji četrtek (21. tega meseca) ob 19. uri.
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem pohodnikom, sodelujočim pri organizaciji pohoda in pri spominski svečanosti ob spomeniku ter vsem. ki so gmotno pripomogli, da je bil tudi letošnji 9. spominski pohod izveden uspešno ter bil kot tak spet mogočna manifestacija naše življenjske volje.
S spominskim pohodom smo sc ponovno oddolžili vsem padlim in pomorjenim za svobodo in se obenem tudi hvaležno spomnili vseh tistih, ki so nam pomagali v naši narodnoosvobodilni vojni.
Posebno se zahvajujemo prijazni gostoljubnosti domačinom. ki so nam postregli kakor svojim bratom, podobno kot takrat, ko nas je sovražnik hotel za vedno pregnati z naše domače zemlje.
Letošnji pohod nam bo ostal v lepem spominu iti ho gotovo tudi pripomogel, da se bo tudi prihodnjega, jubilejnega K), pohoda po poteh Domnove čete udeležilo mnogo pohodnikov.
Pripravljalni odhor za organizacijo 9. spominskega pohoda
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 18. 7.1988 Nakup		Prodaja
din	0.48	0.60
us $	13.250	13.350
can $	10.96	11.06
angl.f	21.94	22.20
irl	18.80	19.06
sfr	845.90	848.30
bfr	33.57	33.77
n	207.86	209.74
hf!	622.86	625.74
dm	701.98	704.82
lit	0.942	0.960
dkr	183.80	185.20
nkr	192.77	194.23
skr	204.59	206.61
fmk	295.80	298.20
esc	8.48	8.84
ptas	10.55	10.71
yen	9.818	9.840
Posreduje
Zveza/Bank
t
Valutni tečaji 18.7.1988
Nakup Prodaja
din	0.48	0.60
us $	13.00	13.60
can $	10.70	11.30
angl.T	21.50	22.70
irl	18.50	19.50
sfr	838.00	858.00
bfr	32.60	33.80
ff	204.00	214.00
hfl	615.00	631.00
dm	694.20	710.60
lit	0.93	0.98
dkr	180.50	187.50
nkr	189.50	196.50
skr	201.00	208.00
fmk	290.50	301.50
esc	8.10	9.30
ptas	10.30	11.00
yen	9.60	9.90
5 H) 14 20 29 34 (37) brez jamstva!
XIX 12X	211	X12
brez jamstva!
O				0	o								
					o								
													
				0				0	o				
							0	o			o		
			o							o	o		
				o	o								
					0								
					o	o						o	o
0					0					o			
0								o					
0	o							o			o		
Kombinacijska križanka
V lik z razvrščenimi črnimi polji vpišite besede s spodnjega spisa tako, da se bodo med seboj pravilno križale. Na spisku ni dveh najdaljših pojmov, ki sta v križanki označena s pikicami. Dobili ju boste, ko boste križanko rešili do konca.
11-črkovna beseda:	KONTRO-
LORKA; 8-črkovne besede: ČOLNARNA EKSTRAKT INTERNAT
	T	4	4	A/	J		4	4	/v
4	4	4	/v		f		4	5	O
4	4	Z)				/		4	/v
	iti	/		4		2	4	A/	č?
	-r	4		L	o	t/	c		
v	<2			/	4	o	L	O	
<4	4	4	v		4	4	4	4	y
PLENKAČA PRIDANIČ PROSTOST RADIATOR SOVAŠČAN TROBENTA; 7-črkovni besedi: ATLASOV TRŽANKA; 6-črkovne besede:	ALONŽA ATALOS
LINEAL OČNICA; 5-črkovne besede:	ARENA ENOTA EOLUS
KOSTA NRAVI PSALM RUINA TAKSA TASSO TRTAR; 4-črkovne besede: ALVA JASA KOLE NIKI OTTA RAČE SAAB STAN; 3-črkovne besede: ACI IDE JAM KAR ODA ROE SIR TAT VAH VAT; 2-črknvne besede: ČN IT NH NL PO SŽ ŠE ŽL.
sestavi! Jože Petetin
Rešitev iz prejšnje števiike SV
PLESALEC + PLEZALEC
TEDENSKi HOROSKOP
LEV (23. 7.-23. 8.)
Uživali boste in nabirali moči, ki jih boste kmalu spet potrebovali. S tistim bodo zadovoljni, z ostalim pa nekoliko manj. Ne verjemite vsega, kar slišite. Precej drugače je... DEVICA(24.8.-23.9.)
HI Ugajali boste sebi in drugim, pa še marsi-kaj boste dosegli. Ste v zelo zanimivem obdobju, ki bo nadvse uspešno. Težko boste čakali, a boste kmalu dočakali...
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Raje popustite, ker se zaradi trmoglavosti Hklahko pošteno opečete. Pogovorite se z osebo, s katero ste bili včasih pogosto skupaj, zadnje čase pa jo zanemarjate.
Vaša srečna številka je devetindevetdeset. ŠKORP!JON(24.10.-22.11.)
Zaletavati se boste, od tega pa ne boste imeli drugega kot glavobol. Nekoliko več
________ diplomacije pri vsem skupaj sploh ne bi
škodilo, pa še hitreje bi dosegli tisto, kar bi radi. STRELEC (23.11.-21.12.)
Nekoliko pozno boste zvedeli, vendar bo še dovolj časa za pametno odločitev. Konec tedna vas bodo povabili v veselo družbo, kjer se boste prijetno zabavali.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Zelo hitro naredite, kar nameravate, ker v nasprotnem primeru ne bo dovolj časa. Globoko boste segli v žep, vendar se bo bogato obrestovalo. Zaljubljeno boste gledali... VODNAR (21.1.-18.2.)
Sprememba vam bo dobro dela, dobre volje pa boste tudi zaradi nečesa drugega. Tisto, kar boste zvedeli, vas bo navdušilo, odrazilo pa se bo tudi v kuverti. Uživali boste!
Vaša srečna številka je šestinosemdeset.
RIB! (19.2.-20.3.)
Po nepotrebnem ste izgubili živce, zato bo najbolje, če zadevo kar se da hitro zgladite. Spoznali boste nekaj zanimivih ljudi, zaradi enega pa vam bo hitreje bilo srce.
OVEN (21.3.-20.4.)
Smehljali se boste in zadovoljni boste, ker se bodo zadeve zelo ugodno razvijale. Kratka sprememba vam bo dobro dela. Še bolj pa tisto, kar ji bo sledilo. Pohvalili vas bodo... Vaša srečna številka je deset.
BIK(21.4.-21.5.)
Tokrat raje popustite, ker se lahko zapletete v igro, katera se vam bo še otepala. Če se boste pogovorili o vsem potrebnem, boste vedeli, kaj morate storiti.
Vaša srečna številka je sedemnajst.
DVOJČKA(22.5.-21.6.)
Proti koncu tedna bodite previdni in se ne spuščajte v nepotrebne prepire. Vse skupaj se vam lahko pošteno otepa, zato se obvladajte. S prijaznostjo boste dosegli precej več... Vaša srečna številka je dvainsedemdeset.
RAK (22.6.-22.7.)
Tisto bo minilo in spet boste nadvse dobre volje. Od srca se boste nasmejali tistemu, kar se bo pripetilo proti koncu tedna. S kupljenim boste zadovoljni, z družbo pa tudi.
Vaša srečna številka je sedeminštirideset.
m
- KAROLINA KOLMANIČ-	,
Izzvenela je pesem
„Lahko noč in hvala za prijeten večer, ki ste ga podarili nepovabljenemu gostu. Greva, Nero!"
„Kam plavate, misli?" se je skoraj nejevoljno spraševala Vera, ko je ura odbila že dve in spanca še vedno ni bilo. Nenadoma se je zbudil Emil. Njegova težka levica se je spustita nanjo. Prsti so se začeli previdno sprehajati po njenem telesu.
„Čaka! sem te. Dolga zabava,kaj?"
„Kar prijetno je bilo. Približno že veš, kako proslavlja feministični kolektiv."
„Same ženske tudi niste bile."
Ne, pet moških, za vzorec.
Vsaj toliko, da smo ljudje. Nocoj so bili nadvse kavalirski. Vidiš, če bi organizirala zabavo tvoj in moj kolektiv, bi bila kar ustrezna kooperacija in primerna porazdelitev."
„Še zdaleč ne. Saj bi bilo moških veliko preveč."
„Potem je najbolje tako, kot je," je spravljivo dejal. Ljubil jo je pač tako, kakor je znal. Ni se odmikala niti upirala. Njeno
žensko telo je bilo pač žejno ljubezni, vsaj fizične. In to noč je bil izjemen. Vonja po alkoholu ni bilo čutiti.
Konec junija je bil sklican seminar v Ljubljani. Vera je oklevala, še nikoli ni pustila otroka tri dni doma. Že res, da je tašča ves čas skrbela zanj, toda vse proste ure se je le ona ukvarjala z Igorčkom. Prve čiste besede, ki so prihajale iz otrokovih ust, so bile zanjo pravo veselje. Drobni prsti so božali slikanico in ponavljali:
„Muca bela ... Kuža, pes .. ura tika taka."
Drobna, čisto vsakdanja presenečenja, so zadostovala, da se je za odhod težko odločita.
Zvečer ji je telefonirala kolegica iz Maribora:
„Vera, potujeva z avtobusom ali vzamem karte za vlak?"
„Anita, kako to misliš? Saj še ne vem, ali bom sploh šla."
..Prijavila si se, kajne?"
„Že res, ampak..."
Tašča je narahlo odprla vrata in prekinila vsa naježena:
51
„Kaj, ampak? Če mi otroka ne zaupaš, ga nesi s seboj!"
V slušalki je nekaj zaškrtalo in Anita je jasno poudarila:
„Torej z vlakom! Počakam te pa pri avtobusu. Zdravo!"
Vera je nemo obstala. Anito je spoznala v študentskih letih. Pozneje sta se le redko srečevali; bolj priložnostno. Zdaj se je zopet spomnila. Vera je občudovala njeno odločnost. Sploh nikoli v ničemer ni oklevala. Bila je pripravljena tvegati. V tem je bila najbrž njena veličina, veličina, ki je bila Veri tuja. Samo enkrat, ob odločilnem življenskem koraku, ni razmišljala in modrovala v sebi ... ob poroki.
Največ udeležencev	je
bivalo v Turistu. Anita in Vera sta si delili sobo s pogledom na dvorišče. Pogled	na
notranjščino ni bil vabljiv, a cestni ropot ju ni moti). Toliko huje pa je bilo z dvigalom, ki je prevažalo klateže in ti so se hrupno, tik njune sobe, zaganjati po hodniku. Seminar sam je bili kvaliteten in tudi zahteven.
..Popoldne bova eno preda-
vanje izpustili," je šepnila Anita.
„Greva malo po trgovinah. Rodoljubi iz dežele si pač lahko tudi kaj ogledajo v velikem mestu."
„)n nakupijo, kar je pri nas malo teže," jo dopolni Anita.
Opoldanski odmor je bil napovedan do petnajste ure. Večina je zapuščala predavalnico. Nekaj ljudi pa se je gnetlo okrog predavatelja, ki je imel na mizi še nekaj not in brošur. Vera in Anita sta prišli na hodnik, nakar je nekdo za njima skoranj prešerno vzkliknil:
„Hej, dekleti, počakajta!"
Obe hkrati sta se ozrli in Vera je presenečena obstala, rekoč:
„Vinko, si padel z neba?"
„Ne, čakal sem vaju."
„Torej nisi na seminarju? Najbrž si se izneveril učiteljskim vrstam," je zanimalo Vero.
„Tako nekako. Vendar ne bomo razpravljali na tem pustem hodniku," je govoril, se že postavil med obe ženi in ujel z njima korak.
Pred dolgo pusto zgradbo so zopet obstali.
..Popeljem vaju v mesto, kjer bomo kosili," se je ponudil.
„Ne, hvala, greva kar tu v bližini. Činkole kuhajo ravno po najinem okusu," ga je zavrnila Anita.
Vinko pa je vztrajal:
„Dobro, zvečer po koncertu. Saj poslušate nocoj simfonike, kajne?"
„Res, v Cankarjevem domu. Kako si ti o vsem poučen."
Vera je ujela njegov pogled. Rjave oči so zrle odkrito, najprej so se srečale z njenimi; naravnosti in čisto od blizu, ker sta bila oba enako visoka.
„Osta! sem zvest glasbi in glasbenikom."
„Torej si tu tudi zaposlen."
„Ko smo se razšli, sem se vpisal dalje. In zdaj sem ukle-njenvtasvet."
„Lepši od našega, vsakdanjega."
Anita se je vmešala:
„Sta se zopet zbudila, vidva zamrznjena romantika."
„To je bilo tudi vse, kar naju je družilo - dobra, poštena prijatelja," je vsako besedo poudarila Vera.
„V to zase nisem bil čisto prepričan," se je pomenljivo nasmehnil Vinko.
..Najino kosilo bodo trikrat pogrevali," je opozorila Anita.
„No, smo zmenjeni za zvečer?" je zahteval Vinko.
„Raje jutri. Koncert traja in potem je večerja že nesmiselna," je skušala prepričati Vera.
(f/dZ/c
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTEMTEDNUNATELEV!Z!J!
10.30	Okno na dvorišče;16.30 Napačna princesa; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke;
17.30	Pustolovščine Toma Sawyera in Huckleberryja Finna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni; 19.30 čas v sliki; 20.15 Vroči pekel Acapulco; 21.50 Strast srca; 23.15 FBI.
10.30	Ljubezen na begu; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.30 Tat divjadi; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Nekateri so za vroče; 22.00 Studio lota; 22.05 Poletna videoteka; 22.50 Domislice svete Klare.
10.30	Vroči pekel Acapulco;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Kali-mero; 17.30 Okrog sveta; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni; 19.30 Časvsliki;20.15Derrick;21.20 Gorki park; 22.40 Mrtvi ne nosijo karo; 0.55 Aikeste-Robert Wilson in mit.
10.05	Nekateri so za vroče; 14.15 Trije tatovi; 16.00 Wur!it-zer; 16.55 Poročila za otroke;
17.05	Kdo brklja z nami?; 17.30 Pet prijateljev; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 19.00 Dunaj, njegova gtasba in anekdote; 19.30 Časvsliki;20.15To se ujema; 21.55 Šport; 22.25 Zlati časi; 23.15 Iluzije.
9.00 Poročila; 9.50 Dežela gora; 10.35 Tedenski obzornik; 14.35Koserušijojezovi;16.10 Poročila M otroke; 16.45 Zaklad v nikogaršnji zemlji; 17.35 Helmi; 18.30 X-razsežno; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 čas v sliki; 20.15 Vodila za stranske skoke; 21.50 Spektrum; 22.35 Don Kihot; 0.00 Aktualno.
10.25 Ko se rušijo jezovi; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročita za otroke; 17.05 Dennis; 17.30 Kamen Marka Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni; 19.30 Čas v sliki; 20.15 šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.00 Stromboli; 23.40 The Mun-sters; 0.05 Aktualno.
16.00 Wur!itzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pan optikum; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnai; 20.15 Bavarci v Avstriji; 21.15 Sha-lom-proga; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Časvsliki; 22.22 Hollywood in Bo!lywood; 23.05 Nočni studio; 0.05 Aktualno.
16.00 VVurlitzer; 17.15 Narava pred hišnimi vrati; 17.15 Srečanje z živaljo in človekom; 18.00 1-2-X; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnai; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dinastija-Den-verjev klan; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Časvsliki; 22.22 Strast srca.
16.00 VVurlitzer; 16.45 Lilo in njegov prijatelj Kitajec; 17.30 Kjer raste poper; 18.00 2X7; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnai; 20.15 Na rdeče-beiih sledovih; 21.00 Burleska; 21.50 Oddaja o filmih; 21.50 Pogledi s strani; 22.00Časvsliki; Šport.
14.00 Šport; 16.30 Srečanje avstrijskih pihalnih orkestrov; 17.15Anzejvsreči;18.00Trai-ler; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnai; 20.15 Revolucija; 22.15 Ples mrtvaških glav; 23.45 Aktualno; 23.50 Gideon in Samson.
9.00	Poročila; 9.05 Risanke;
13.00	Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi;18.30 Avstrijavsliki;19.00 Časvsliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Navzdol; 21.45 Astragal; 23.25 Aktualno; 23.30 Šport.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Čudovita Jeannie; 18.00 Linden-straOe; 18.30 Lokalni TV-spo-red; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnai; 20.15 Dediči ljubezni; 21.15 Šiling; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Časvsliki; 22.22 ...In v puščavi ognjeni steber; Med svetovi.

Pozdrav z moga/ f/z Nede/jskega dnevo/ka)
16.40 Videostrani; 16.55 Mostovi; 17.25 Poletna noč; Napoleon in Josephine; Nenavadne zgodbe; 18.45 O čudovitem povodcu; 18.55 Miškolin;
19.05	Risanka: 19.30 Dnevnik;
20.05	Pesem je rojena; 21.40 Dnevnik; 21.55 Poletna noč; Napoleon in Josephine; Knjiga šai; 0.55 Videostrani.
17.00 Videostrani; 17.15 Poletna noč; Napoleon in Josephine; Knjiga šal; 18.35 Za mano, mulci; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05 Pusta hiša; 22.00 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Napoleon in Josephine; Informativna oddaja za tujce; Kdo bo nosil hlače; Videostrani.
9.30 Videostrani; 9.40 Tekmovanje učencev in študentov glasbe Jugoslavije; 10.45 Nevidni bataljon; 16.15 Poletna noč; Napoleon in Josephine: 17.35 Prva ljubezen: Rok, rada te imam, Kaja; 19.05 Risanka; 20.20 Cagney in Lacey; 21.55 Dnevnik; 22.10 Poletna noč; Sužnja Isaura.
17.30 Videostrani; 17.45 Radovedni taček; 18.00 Pamet je boljša kot žamet; 18.05 Miškolin; 18.15 Poletna noč; Sužnja Isaura; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30 Nesrečna trinajstica; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Informativna oddaja za tujce; Rožnata nanizanka.
9.10	Videostrani; 9.20 Živ žav; 10.35 Gospa Monsorojska; 11.30 Alpski večer; 12.00 Kmetijska oddaja; 12.30 Videostrani: 15.05 Hotel Polan in njegovi gosti; 16.55 Slovenci v zamejstvu; 17.25 Medvedki prihajajo; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.05 Kljubovanje;
21.10	Zdravo; Videostrani.
16.50 Videostrani; 17.05 Naš utrip; 17.20 Zrcalo tedna; 17.35 Poletna noč; Sužnja Isaura; 18.20 Radovedni taček; 18.35 Mala Nada; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Joe Wil-son; 21.40 Dnevnik; 21.55 Poletna noč; Sužnja Isaura; Videostrani.
Strast srca
Sreda, 20. 7. 1988, TV A!, 21.50-S prikazom otroštva in miadosti na podežeiju se začenja žeto razgibano živijenje francoske pisateijice Colette (1873-1954). V svojih deiih je zelo čustveno dojemata svet, ki je prežet z erotično ljubeznijo. Oddajo naj bi popestrili inter juji, v katerih je p; tjica govorita o svojiti pogte-dih na svet, o življenju mtade pisatetjice v literarnih krogih takratnega Pariza. Drugi del je na sporedu v četrtek, 21. 7. 1988, TV A2, 22.22.
Južna Afrika
Petek, 22. 7. 1988, TV A2, 20.15 - Apartheid, pohtika rasne diskriminacije betih vtadar-jev v Južni Afriki ima za postedico upor v vrstah črncev, ki si zaman prizadevajo za enakopravnost črnskega prebivat-stva. Nasilje izzove nasitje, črnci pa M vedno botj odtočni, da si izborijo svobodo. Boj med betci in črnci neposredno prizadene tudiAvstrijce.kiživijov Južni Afriki. Kakšen je njihov odnos do črncev? Je tudi v njihovi zavesti zasidrana misetnost apartheida?
Po!jski barvni fi!m „!V!eg!a"
Petek, 22. 7. 1988, TV LJ1, 0.00 - Nastov fitma ..Megta" si moramo predstavljati tudi simbotično, saj so odnosi med junaki megteno nedotočtjivi in do konca odtujeni. Prav tako neopredetjive so njihove usode ob koncu fitma. Gre za dva tjubezenska trikotnika. V prvem je ženska srednjih tet, ki ima mnogo mtajšega tjubimca in žeto zapostenega, uspešnega moža. V drugem trikotniku je on, izpuščeni zapornik, ki po vrnitvi domov pri ženi najde moškega, o katerem stuti, da je njen ljubimec. Drami znotraj obeh trikotnikov se odvijata točeno, vendar ju sptet okotiščin združi v skupno dramo z nepredvidljivimi postedicami.
Sovražniki? Be!a sužnja
10.30	To se ujema; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Viki in silaki; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni;
19.30	Čas vsliki; 20.15 „Uni-verzum"; 21.05 Poti do slave;
22.30	Zakaj sem rekel dvakrat da; 23.50 Aktualno.
V
16.00 VVurlitzer; 17.00 Svet v plesu; 17.30 Orientacija; 18.00 Orientacija; 18.00 Superflip; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnai; 20.15 Made in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; Klub 2.
17.05	Videostrani; 17.20 Poletna noč; Sužnja Isaura; 18.40 Pamet je boljša kot žamet: 18.50 Na paši v planini;
19.05	Risanka; 19.19 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Osmi dan; 20.45 Festival jazza; 21.45 Dnevnik; 22.00 Poletna noč; Sužnja Isaura; Informativna oddaja za tujce.
RAMO KOROŠKA
18.10-19.00
Sreda, 20.7.
Narodno-zabavna
gtasba
od 21. do 22. ure
!vanVirnjk:150-tetnica rojstva pesnika Antona Umka, urednika Janežičevega Besednika.
četrtek, 21.7.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 22.7.
!z kutturneqa življenja -viski Koncerta ob 10-let-rtici obstoja Glasbene
šole na Koroškem
Sobota, 23.7.
Duhovni nagovor-oddaja voščil
Nedelja, 24. 7.
35 let ansambla Avsenik
Ponedeljek, 25.7.
Festival ob Donavi, reportaža
Torek, 26.7.
Izobraževalni teden na Rebrci, reportaža
Glasbena poletna noč
Tople, prijetne poletne noči, ki nas vabijo ob obale jezer, na bujno zaraščene vrtove, vsi radi uživamo. To je tudi čas pestrih družabnosti, tako v malem kot v velikem, ki se sproščeno vrstijo pod milim nebom. Kaj je veseli, prijetni družbi bližje kot zabavna glasba v razvedrilo: tam se oglasi harmonikaš, ponekod še zapojejo, drugod spet pa je slišati zvoke privatne diskoteke.
Malo tega vzdušja oh poletnih večerih po vročih delavnikih želimo pričarati tudi v slovenskem radijskem sporedu. Po tem pa se bo avtor naših kutlurno-zgodovinskih prispevkov Ivan Virnik spomnil koroškega slovenskega pesnika, pisatelja in urednika Janežičevega ..Besedniku Antona Umka-Okiškcga, ki je umrl pred 150-imi leti.
Sobota, 23. 7. 1988, TV Al, 11.55 - V tre tjem delu oddaje ..Podobe sovraštva" bo tokrat govora o odnosih med Avstrijo in Jugosta-vijo. Čeprav mnogo Avstrijcev izbere za svoj dopust kraje v Jugosta-viji, predvsem še Jadransko obato, to še ne pomeni, da so jim pri srcu tudi jugostovanski narodi. O tem marsikaj povedo tudi odnosi do zdomcev in tujih detav-cev, ki prihajajo iz Jugo-stavije na začasno deto. V meddržavnih odnosih pa so merodajna spet druga čustva.
Petek, 22. 7. 1988, TV LJ1, 22.10 - Po
romanu enega naj-poputarnejših brazilskih pisatetjev Bernarda Guimaraesa je nastata nadatjevanka ..Sužnja Isaura". Gtavna junakinja je beta sužnja, ki se bojuje za osebno svobodo in za tjubtjenega moškega. Dogajanje je postavtjeno v drugo potovico prejšnjega stoletja. Lepa mtada sužnja Isaura živi pri družini Atmeida. Kot betopotta tahko deta v hiši in uživa naktonjenost done Ester, dokter don Atmeido tega rie prepove.
Oddaje za naše otroke
Da se otroci, ki ne morejo tla dopust, tned počitnicami nebi dolgočasili, nudi RTV Ljubljana vrsto oddaj, ki hi utegnile zanimati tega alioncga. V petek, 22. 7. 1988 oh 10.45 je na pivem prograttuttuisiioreduslovetiski mladinski film..Nevidni hattttjon". V soboto, 23. 7. <988 ob 17.45 in v ponedeljek. 25. 7. 1988 ob 18.20 si lahko ogledate nadaljevanko o Radovednem taekti. V nedeljo. 24.7. 1988 oh 17.45 je na sporedu ameriški barvni film ..Medvedki prihajajo" Daje pamet bolj/.;'kot žamet.otem sc lahko prepričate v torek. 26. 7. 1988 ob 18.40, kohogovoraoučcnil'cpctki...Napašivplani-iii"bonasporerluvlorek.26.7.88obl8.50.
Prestopni rok nogometašev se je konča! - SAK izgubi) kapetana Matjana Veiika
Z novimi sihuni v novo sezono
SAK
Novi: Mihael Kunčič (VSV), Wer-ner Gorenšek (Klopinj), Erwin Galo (Globasnica), Manfred Luš-nik (Rikarja vas).
Odšli: Marjan Velik (Treibach), Kristijan Ebersvein (Šmihel). Vprašljiva: Kristijan Wolbl, Ivan Ramšak
Trener: Lojze Jagodič Sekcijski vodja: Albin Waldhauser
BHčovs
Novi: Tone Woschitz (Borovlje), Schlemitz (Bistrica), Ulbing (Rožek)
Odšli: nihče
Trener: Tone Woschitz (ATUS Borovlje)
Sekcijski vodja:	Karl Heinz
Haslauer
t)WM)\ MM
P!iberk
Novi: Mallegg (Velikovec), Lipnik (Metlova).
Odšli: Warrasch (Velikovec), Žlin-der (Metlova), Maček (Globasnica), Grobelnik (Šmihel), Theuermann (Ruda).
Vprašljiva: Kristijan Wolbl, Ivan Ramšak.
Trener: Ramšak (?), Slanitsch Sekcijski vodja: Jorgl
ATUS Borovce
Novi: Reinhold Witschnig (DSG), Oswald Begusch (Kotmara vas), Ivo Maver (Neca), Werner Weratschnig (Austria Celovec). Odšli: Wa)ter Singer, Dieter Fritz, Anton Scheiber (DSG), Josef Schumi (Bistrica), Tone Woschitz (Bilčovs).
Trener: Gottfried Fritz Sekcijski vodja: Ingo Sterbenc
Šentjakob
Novi: Zeichen, Povoden, Dorflin-ger, Misotitsch (Rožek)
Odšli: Reinhold Koller in Michael Olipitz (VSV), Ibrahimovič (Jesenice), Melcher (Vernberk). Vprašljivi: Rauter, K. Zsvittnig, Moser (se odjavili)
Trener: še ni odločeno Sekcijski vodja: Valentin Bokalič
Odjavni in prestopni rok za koroške nogometne kinbe je končan, [.etos je bitu povpraševanje za posameznimi igraici kar živahno, vsaj dva primera pa bosta odtočena sete v torek ponoči. Gre za igratca dr. [vana Ramšaka in Kristijana Wd)h)a, ki sta se oba odjavita od SAK in se žetita pridružiti Ptiberku, vendar SAK ni pripravljen prepustiti obeh igrateev. Zdaj ho torej tnorato odtočiti razsodišče koroške nogometne zveze. Tudi sieer bo morat SAK (stika pri turnirju v Šentvidu, kjer je podteget Treibachu z 0:1) tetos sete nadoknaditi izgubo, saj se je dosedanji kapetan Marjan Vetik pridružit spodnjetigašu Treibachu in v vrstah SAK zapustit vetiko vrzei. Tudi sicer so bita moštva z južne Koroške precej aktivna, saj je kar četa vrsta igrateev zamenjata ktube, nekateri - kakor npr. Justin Potanšek - pa so prenehati igrati. Da hi hiti naši bratci kar najbotje informirani o vseh prestopih, objavljamo pregtedne tabete, v nastednji števitki pa bomo objaviti pregted vseh tekem posameznih moštev.
Se!e
Novi: Silvo Užnik (Šmarjeta), Jože Stanko (Črnuče), Marko Kupper (SAK).
Odšli: Nantej Travnik (Klopinj), Jože Gregorič (Globasnica), Rudi Urban (nehal)
Trener: Jože Fera Sekcijski vodja: Nantej Olip
Že!ezna Kap!a
Novi: Otto Wegscheider (Klopinj), Gerhard Hofstatter (ATSV), Harald Baloh (Klopinj). Andreas Kogelnik (Mostič), Norbert Ku-char (Klopinj), Erich Bolterl (Dobrla vas), Walter Jerlich (Rikarja vas)
Odšli: nihče
Trener: Otto Wcgschcidcr Sekcijski vodja: Fridi Kalan
Žitara vas
Novi: Harald Krische (Dobrla vas), Dietmar	Drobesch	(Šmihel),
Branko	Bošnjak	(Dinamo
Zagreb/Olimpija Ljubljana)
Odšli: Franz Močnik (nehal) Trener: Franc Gostenčnik (Ravne, prej razni koroški klubi, nazadnje Globasnica)
Sekcijski vodja: Peter Orasche
G!obasnica
Novi: Friedrich Maček (Pliberk), Gunther Kuster (Šmihel), Jože Gregorič (Sele), Jože Vugrinec (Dobrla vas)
Odšli: Erwin Galo (SAK), Adi Blažej (Šmihel), Martin Kollmann (Sinča vas), Igor Klančnik (Slovenija).
Trener: Jože Vugrinec (Dobrla vas)
Sekcijski vodja: začasno Wautsche
DobHa vas
Novi: Zlatko Vugrinec (Slovenija), Josef Partej (Grebinj), Dieter Ramuš (Grazer SV). Anton Sadjak (Globasnica), Wo!fgang Pizzera (KAC).
Odšli: Harald Krische (Žitara vas). Jože Vugrinec (Globasnica), Robert Marin (Velikovec), Ernst Leitsoni (Ruda), Karl Prosen (Rikarja vas), Justin Polanšek (nehal), Erich Bolterl (Železna Kapla). Trener: Reinhard Telban Sekcijski vodja: K. Golautschnig
Šmihe!
Novi: G. in J. Feodorov (ATSV), Golautschnig (Klopinj), Adi Blažej (Globasnica). Zillitsch (ASK). Kristijan Ebersvein (SAK), Grobelnik (Pliberk).
Odšli: Vauče (Šentandraž), Prie-tan (Borovlje), Votivnik (Žvabek), Gunter Kuster (Globasnica). Trener: Pajenk Sekcijski vodja: Kuschej
Jugoslovan dobi! 7. Open Šentvida
Peter Wro!ich
iz Loč je postat konec tega tedna dvakratni koroški prvak šotarjev. V vožnji na kronometer (10 km) in v tekmi vseh kotesarjev (na 3t,K km) je zanestjivozmagat pred Kopeinigom in Asch-bacherjem.	s«ka.d. tvrot/ch
Tako močnih šahistov v Šentvidu še ni bito! Sedmega odprtega šahovskega turnirja v šentviški detavski zbornici sta se udetežita dva mednarodna mojstra (Šutava in Vujovič iz Jugostavije), šte-vitni mojstrski kandidati (m.dr. Kaspret in Deisinger) in še tOO šahistov iz vseh avstrijskih zveznih dežet in Nemčije.
Turnirje dobit najmočnejši o Eto-točkah, tM Nenad utava z osmimi točkami iz devetih partij! Drugo mesto je po stabem začetku vendar še zasedet pred kratkim promovirani magister Guido Kaspret (ASK Cetovec,
(2309) s sedmimi točkami in botjšim seštevkom točk kot tretjeuvrščeni Adotf Hacker (Ybbs,2070).
Izredno dobro je starta) Gorazd Živkovič (SŠZ Car-trans), ki je po šestih kotih s 4,5 točke štet še med zastedo-vatce vodečega Jugostovana. Živkovičevi nasprotniki z dvatisoč točkami pa mu nato niso prepustiti niti pot točke. MK Jurij Deisinger (Pošta) je zbrat 5 točk, gtavni urednik tvan Lukan (SSZ) pa 3. Turnir je odtično vodit sodnik Koroške šahovske zveze Hei-mo Thater, ki bo zaradi študija igrat jeseni za Austrio Wicn.
Giganti turnirja v Šentvidu: /M Mi/orod Vujovič (2320), zrnogovo/ec Nrnud Judovo (2360) m večArotn; A'o roč A'i prvoA M/(./urij Deisinger (2/35). /odi Fronei /Zu/ifz (.S'J)Z) je v Šentvidu ,,/de.sfei". no že trodirio/odnen; /ufropofeznetn furnirju od po/noči .si je iz deseti/; porfij pridori/ eno pič/o fočAo. sw<a Mu