in prasaikov. %Bdiyl and Holidajs. jIAl XXfHL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARO0NE PODPORNE JEDNOTE f«MMMMWtNMMMM#MMMMNMI Uradnilkl in upravnllki prostori i 8057 S. Lawndala Av«. Offica of PubSication: 2887 South Uwndala Av«. Telaphona, Ročk wa II 4904 Jt IMi išrstična ofenziva v Jugoslaviji ■ grozi državi z novo diktaturo! ^ CHICAGO, 1LL., TOREK, 22. OKTOBRA (OCTOBER M), 1935. tn Mlling at apadal rata «f potago »MTtitS ff ta Bubacrtpuoa 9S.00 Veartj. STE V.—NI MHEH 206 1101, A«t of Ost. t« Iti T, MtkortMd o« Joe. a 14. 1911 jjadinoviceva vlad« poražena v bel grajskem parlamentu, toda vlada ni podala ostavke, temveč odbija napad na borno demokracijo kolikor je je zadnje mesece. Bivši ministrski predsednik Jevtič vodi fašistično ofenzivo. Odvitno je od regentov, kaj bo posledica te krize Japonska bi odprla Mongolijo svetu Pravi, , Jugoslavija, 21. oikt. Ministrski predsednik MIlan iinovič se je včeraj uprl i »kupnini, ki ga je po-in zahteva njegovo ostav-Namesto ostavke je Stoja-n vlada odredila tajcii i, naj poišče zarotnike, bi radi uvedli fašistično dik- v Jugoslaviji. Matični napad na vlado je takoj, ko se je skupščina in ko je vlada predložila ukrep. Kandidat vlade za ika skupščme je bil Opozicija je takoj za-krik: "Podajte ostavko, ijte ostavko!" Stojadinovič pa ni hotel po-oatavke, temveč je izjavil, bo njegova vlada ignorirala ino. Stvar pa ni tako in kriza je resna. Zgodi-m mora, da bo skupščina raz-ali pa mora vlada de-irati. Razpust skupščine odrediti le regenstvo in r regentje ne store tega, norai Stojadinovič računati Auptfino. Princ Pavel, vod-regenstva, je v Parizu. Glavni vodja fašistične ofen-ki poskuša strmoglaviti inovičevo vlado, je Bogo-Jfvtič, bjvii .jnjniatrski mk, pod Čigar režimom bila izvoljena sedanja skup- v zadnjem maju. Stojadinovič je opravičil svo-uporno stališče z izjavo, da >va vlada in ljudstvo J ugodje hočeta demokracijo, ki nadomestiti prejšnjo Jev-o diktaturo. Hrvatje i-n »ki demokrati so takoj podrti Stojadinoviča; še pred neti dnevi »o demokrataki ele-iti kritizirali Stojadinoviča, je tako počasen s pripravama nov demokratični režim, »danes, ko vidijo veliko Ka biroja, je bil te lrpt'ran in obsojen na pet •Pora, nakar bo izgnan iz ■TU*. To j,. prv| primer> da 'fašistični režim Av-* tujezetnakih poroče-"T K,,t razi og » to kasen ,la i« Heneš poaUl v poročilo, ki "škoduje in-n *VRtrjjake d rta ve". Be- * vložit iT-iasav proti obsod- "enderson, de-diplomat, umrl ■f. 21. okt. — Arthur «>iv*i zunanji mini- t »Of, (1 ■b n t* i ™ ar, [L angfe delavski vladi in razorotjtvene kon-** ' a rodov, jt včeraj 72 let. Hender-- hrt)et dernokratllkl HtTHnk|( kj manjkanju delavcev, je unija je ^ ^ krmUu ln daklJe M dovolila, da smejo delati po 36 isvolitaziti preveč veselja nad tem zaključkom, ker mnoge družbe upale, da se bo spor zaključil njim v prilog. Dobri odnošaji so obstajali le med eno druibo in unijo. Vse druge družbe so utrpele precej veliko škodo radi njih trmastega boja proti uniji. Vprašanje pa je, koliko časa bo vladal mir. Tukajšnja unija je namreč dobila instrukcije od mednarodne organizacije, naj se člani ne dotaknejo ladij, ki priplujejo iz pristanišč MehiškcgH zaliva, kjer je stavka za priznanj« organizacije in zvišani« plač. Bridges je mednarodnemu predsedniku Ryanu telcgrafiral za podrobna navodila. Znano vsekakor je, da ima v tukajšnje pristanišče dospeti «ns ladja z "vročim tovorom", nakar s« kontroverza lahko zopet obnovi. 31 katoliških duhov- Avstrija podriavila privatne armade Dunaj, 21. okt. — Klerofaši-stična avstrijska vlada je včeraj "odpravila" privatne vojaške organizacije v Avstriji na ta način, da jih j« podrta vila in združila v fašistično milico. Knez in pod kancelar Starh«mb«rg je zdaj vrhovni |>oglnvar vseh teh organizacij. V novi državni milici j« Htarhsm»>ergov fašistični "Helm-nov zaprtih v Mehiki wotreb-na(!) In miru ne bo, dokler Anglija ne prizna, da s« mora Italija nekam raztegniti in Anglija mora upoštevati to dejstvo. V ta namen je paped instruiral svoje- Im poročila, da' Je Lavaf prejel ga nuncija v ParlBU, naj apelira p|Hmo (Mj Mussolinlja, v kate- rein slednji poudarjar da čas še ni ugoden za taka pogajanja. V tem pismu se J« baje Musso-lini tudi zahvalil Uvalu za "lojalnost", ki Jo js Izkazal Italiji. Tu poudarjajo, da js Muaao-lini sugeatiral, naj Italija dobi protektorat nad provjneo TU gre, katero js doloma okupirala italijanska armada, ter ekonomsko in upravno kontrolo nad o-stalim abesinskim ofsmljsm, dočim s« druga poročila glase, da italijanski diktator še ni doslej predložil nobenega dsflni-tivnega načrta. Addis A baba. 21. okt. — Ab«, sinska vlada izraža zadovoljstvo s potezami poveljnika abeiinska armade Meymouma, ki se izogiba bitkam z italijanskimi četami z namenom, da Jih Izvabi v bližino mesta Makale, ki se nahaja 60 milj od Aduve. On nastavlja puM italijanski armadi, iz katere s« ne bo mogla rešiti, ne da bi tr|**l njen prestiž. Transportacija (»otrebščln italijanski armadi bo otežkočena, če bo prodrla do omenjenega mesta. Aljesinaka vlada š« ni odgovorila Italiji v zvezi s sugestijo, du ni bo razdejala železniške proge, ki veže francosko pristanišče Dtihuti z abesinsko prestolico, uko ne bo železnica prevažala, municlj« in drugega bojnega materiala. Ženeva, 21. okt. — Liga narodov pričakuje zadovoljivega odgovoru od ameriške vlade v zvezi n |M)vabilorn, naj sodeluje pri izvajanju ekonomskih in drugih sankcij proti Italiji. MpMni komiU*J Lige narodov, ki k a tvorijo reprezefitant-Je 52 držav, ae Je »mIIočII za boj. kotno akcijo proti luliij in v tem srnMlu Informiral H. K. VVilsonu, ameriškega opazovalcu v Ženevi. Ligi n komite j j« odredil na-»lt«inje sankcij« proti Italiji, ki Je bil« apoznuna za krivo kršenja kovetianta Lige narodov z Invazijo AbeainiJ«: l'rs|Miv«d 'izvažanja bojnega mat«riula lialiji ln dvig «rnhar-ga na izv«** orožja Al>e«iniji. Fina ne ne sankcije ki < nemo-gtfčsjo lmn« lie In drug« kredite Italiji v inozemstvu. Ekonomike aankcije — prepoved u^.'/.a glavnih produktov Italiji A Komlt« j " Lige narodov ima odločiti do SI. oktobra datum izva|M"ja »ankdj. Ženeva Se |H deželi š« ni docela znan. Med pariškimi levičarji je bil izvoljen tudi Marcel Cachin, ki bo prvi komunist v francoski senatni zliornici. Pa-rižani so volili deset senatorjev in I^avalova vlmla je ošvojilu samo dva mandata. Premier Laval je bil izvoljen v dveh okrožjih. Stavka relifni- kov v Buffalu Huffalo, N. Y, — Nad dvu tisoč relifnlh deluvcev je zui«tuv-kulo v tern meslu proti "zaščitni" plači rla mesec. Zahtevajo $120 nu mesec — 75 centov na uro — ali pu dodatne dajatve tistim družinam brezposelnih, zu katere pomenijo "zaščitne" plač« znižanj« življen-fikega standarda. Slavko vodi VVorkers Alliane.e, organizacija brezposelnih. Ljudske simpatije no na strani ntavkuriev. itelif-nu orgunizueija. ki je prvotno nameršvala izalradali utavkar-I Je, j« kupitulirala In iipoaluviiu luko zvani "home" relif, Poljaki in Cehi v resnem konfliktu Varšava, 21. okt.. — Poljska j vlada je zadnjo soboto obvestila n«1 nekaj dnevi. Med vodilnimi poljskimi in čeJkimi listi je zdaj v Nku 1 irdita časopiijs vojna. i PROSVETA THE BNL1GHTBNMENT clatll.o in lastnima hlovknsks nabodnb PODrOBM JIDNOTI Orraa W aai pmMisk** h, Ua »toaaaa NiIUmI BaaafH Saatotr NmvMMi m MpiM' to MM M lat«. MM M M WU. ILM M M»rt lata. h CLtaaaa I« Ctaaro |7A0 M arW lato. »17» «• P* i — »aaaaaut*« M oo. l ihrrVr- rataa I for tha Lnllad BtaUa (aacajrt Ckleagvl and CanaAa K 00 par r»ar O.-ag« tU Ctoavo |7 M par ,mi. fvratca aountrtaa M 00 par yaar. Caaa <«l*ao* po lUaopM topi«** la aaaara««alh lUnkov aa na vralaj« B«A«*.*l lltacaraa «mWm itrU—. pa> vaatl. 4rux. paxal Ud ) aa tmM pililat«ISi to * alafeja. fa to prltoAlI poAtala«. __ A Mussolini s svojo fašistično bando v sedlu, |M»jde ve« importiranl živež za nasičenje njegove armade In če kaj ostane, pojde parazitom doma, ki si lahko kupijo in kateri |>oma-»fajo Mussoliniju držati ljudstvo na uzdi. Ita-lijansko ljudstvo, kolikor trs ni na frontah, bo vseeno stradalo, ker Je že vajeno stradati cela stoletja! Mi »mo za to, da Amerika zapre vse svoje trge fašistični Italiji. To se ne bo zgodilo, kajti ameriški trni so v privatnih rokah in požrešni lastniki blaga bodo kljub vsem pre-|» ved i m in bojkotom goljufali vlado na vse načine Toda vsaj umr/ai ameriški delavci ne tii ameli dajati potuhe |m»Jrcšnetem! Delavci vseh dežel podpiram »ankcije proti Italiji. OIm int« rnacionali »ta odobrili kazenske ukrepe, Italijanski socialisti In komu-nlstl v.iaocematvti so m zdruftill in izvolili •»kupni odbor \ Parizu, ki urgira najskrajnej. fca sredstva za uničenje Mu*»ollnl|eve dikta-ture: bojkot, blokado, silo! Vojna v Afriki mora biti ustavljena! Kaši-z«m v Italiji mora biti uničen! Vsi zavezniki italijaiinkegM fa»irrna moralo biti uničeni! Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Pobijanje hudodelstva Herminie, Pa. — V nedeljski magazinski prilogi Usta Pitta-burgh Press z dne 18. okt. plAe Wm. F. Dermott, da čikaiki sodnik George E. A. Johnson poziva vse dobre državljane na vojno proti hudodelstvu v Ameriki. On poudarja, da je resnica, da Amerika zapravi $13,000 na minuto za oboroževanje, kakor trdi neki finančnik. Cikaš k i sodnik odgovarja, da on gre še dalje s številkami glede zapravljanja denarja, ko trdi, da hudodelstva v tej deželi stanejo narod še enkrat toliko kot vojno pripravljanje. Izdalki za hudodelstva znašajo $22,800 na minuto, zato svetuje, naj država napove vojno hudodelstvu s tem, da se ustanovijo zadevni klubi v vseh mestih, patriotični seveda, v katere naj se privede večina naše mladine. Omenjeni pisec trdi, po sodnikovem zatrdilu, da samo v Chica-gu je aretiranih na veakih 1000 mladeničev in deklet 70 oseb, ki so zakrivile razna hudodelstva. Kar se godi v Chicagu, je slika hudodelstva v drugih mestih precej podobna. Na enem samem sodišču je bilo obsojeni 6 mladeničev na 248 let zapora radi u-boja neke trgovke, kar so storili "kakor za sportM. Samo ta slučaj bo stal Ameriko $100,000. On pravi, da prihaja ogromna večina hudodelcev iz človeških nižin, katere dobijo razni gang-sterji najložje v svoje mreže, ker v mnogih slučajih taki mla-deničl nimajo staršev ali pa so žrtve ločencev itd. Omenjeni sodnik je poslal znanega prvaka munšajnarske tolpe Al Caponeja v ječo. Dalje 1;rdi, da je bilo začasa Capone-teve obravnave do 700 gangster-jev "medsebojno" pobitih, ker >i morali pričati pri obravnavi. Zdi se mi, da je to število vsekakor ze'o pretirano, četudi je mel Al svoje gangeške mreže razprežene po vseh večjih mestih od Atlantika do Pacifika. Modri čikaški sodnik trdi, da zadostnimi ustanovami mladinskih klubov se bi državni stroški znižali za deset milijonov na eto. To je morda res, ampak sodnik ne pove, kako naj se mladina zaposli, da bi bila deležna I>oštenih dohodkov. Nič ne omenja, da je v deželi več milijonov mladih fantov in deklet nad 19 let starih, ki še niso bili deležni enega dneva dela in zaslužka. rav nič se ni sodnik dotaknil slumskih središč, v katerih živi na tisoče mladih življenj v razmerah, ki so sramota za našo civilizacijo in v katere jih je potisnil privatni profit. Oni dan je inženir Hoover po radiu kritiziral neudealsko administracijo, da je potrošila 12 milijard, delo pa je dobilo komaj 100,000 delavcev, da delajo pri sedanji administraciji S in pol milijarde deficita letno in da sedaj nevvdenlerjl obljubljajo, da upajo državni proračun ali budžct "zbalancirati" do I. 19.10, ako bodo ponovno Izvoljeni. Hoover je govoril mladim republi-(ancem ter trdil, da leta 1939 bo zmanjkalo denarja za posojila, kar je razumljivo, kako bodo potem hudžet zbalanclrali. Tako rešujejo uglomena Iste, pa še kjer jo razumejo, ko jo hoče|o nekateri č ani t< »Imačltl, se takoj najdejo j razni kričači in slepi lidt-rji. ki j zavpijejo; da proč s jx>litiko. Ce ; pa pride med nje alovenskl kan- ' didat pod firmo republikanske ali demokraUke stranke, takrat je •eveda politika dobr<»d<,Ala. (Mo-» ravanje V nasprotnem sluta- ju zgubi polten član besedo in se ga enostavno ustavi. Društva naj izvolijo za avoje federacijske zastopnike take člane, ki imajo poštene namene, ki razumejo delavski boj in sedanji gnili sistem. Tone Zornik, 87. cate. Klasificiranj bodo v tri razrede — A, B in C. Ce je mi-chiganska vlada s tem kaj dobrega ukrenila, bomo videli v bodoče. Naše življenje na kulturnem polju je bolj mrtvo. Izobrate-nih ljudi med nami je sicer veliko, to posebno, kadar pride z nami v dotlko kakšen tujec. Socialistov je mogoče v detroi-tu kar tisoč, to je slovenskih, toda pri klubih jih je le okrog 80. TVirej polovičarska struja je najmočnejša med nami. Ako bi se delavci le toliko zavedali, da brez organizacije in skupnega dela ne bo nikdar uspeha. Predstavljati ae za naprednega in se trkati po prsih, da si socialist ali komunist, nima Detroitaki paberki Detroit, Mich. — Pred par tedni sta nas obiskala Tony Tomšič in njegova soproga iz Oak-landa, Cal. Večkrat sem že čul pomenke o pogumnem "Big To-nyju". Resnica je, da je Tom-1 nobenega pomena, če ne pristo-šič vesela duša. Kamor on pri- piš v organizacijo in se popri-de s svojo koncertino, tam je meš resnega dela ift skupnega dovolj zabave in veselja. Koli- boja za izboljšanje današnjega kor sem imel prilike ž njim go- položaja in odpravo sistema, voriti, sem tudi opazil, da on V Detroitu imamo kar pet ni samo muzikaličen, nego tudi društev SNPJ in eno mrtvo fe-delavski boritelj in agitator. deracijo. Slednja je živela le' Prestal je težke boje v kan- nekaj mesecev pred X. konven-saških stavkah. Kansaa je bil cijo jednote, ko je Mo za izvo-1 prisiljen zapustiti in odpotoval litev delegatov, narediti pre-1 je v Kalifornijo brez sredstev, obrat v glavnem uradu in uata-! Imel je pogum in začel iznova. viti list Proaveto. Po konvenci- —FVdcratad PlttaMi. George L. Berry, predsednik tiskarske unije v New Yorku. Ustrajal je in uspel. Veael sem bil ga spoznati in tako tudi drugi, ker iskreni delavski prijatelji in boritelji so redki med nami. Zadnje čase v naši naselbini bolj i rt bolj izgleda, da se staramo. 25-letnice zakonskega življenja kar prihajajo na dnevni red druga za drugo. Avgusta sta obhajala to slavje Joe Mezgar in soproga, septembra Joe Zrimec in soproga, več drugih pa je na pragu te obletnice. Ob takih prilikah se ljudje zabavajo in slavljencem čestitajo. Toda, če pogledamo ji smo imeli p^r odborovih sej i in en piknik za proslavo 30-let-' niče SNPJ. Od tedaj je zopet vse mrtvo. Kje je temu vzrok, I je vprašanje. Ce hočemo biti iskreni in odkfito povedati, je malomarnost in zaspanost med nami največji vzrok. Drugo je tudi pomanjkanje direktiv fe-1 deracijam iz glavnega urada. Kar se tiče kulture in drama-tike, sta -kluba JSZ št. 114 in 116 ter pevski zbor Svoboda še edini, ki funkcionirajo. Ce bi detroitaka naselbina ne imela teh ustanov, ki sploh ne bilo nobenega kulturnega življenja globokeje, pomeni 25-letnica de- pri nas. lavskega zakonskega življenja Oba soc. kluba imata na dnev-1 poleg prijetnih spominov tudi nem redu proslavo 30-letnice mnogo trpljenja in skrbi. Dela- Proletarca dne 27. oktobra v vec, ki živi le od dela svojih pok, SDD na 437 Livernois ave. Za-! ima pod današnjim sistemom čela se bo točno ob drugi uri težko borbo za obstanek in to! popoldne. Program je jako ob-1 posebno, če je oče (ali mati) več i širen in bogat — gtovori, petje, otrok. Med nami je že marši- igra in deklamacija. Igra bo v kateri šel skozi veliko mizerijo —- brezposelnost, nesrečo, bolezen, glad, mraz, b*-ez obleke, brez hiše in morda še brez stanovanja. Skrbeti za žend in otroke je posebno v današnjih časih težak problem za delavca. Vsega tega bi ne bilo treba, če bi se delavstvo zavedalo svoje moči: svoje ustvarjajoče sile in svojih razrednih interesov. Vse bogastvo na svetu je produkt delavskega dela in razuma. Zakaj torej vsa ta mizerija in pomanjkanje med ustvarjalci vsega bogastva?! Kar se tiče dela v Detroitu, ni nič kaj v teku. Vedno večja brezposelnost. Vse avtne družbe obetajo dosti dela, ko bodo pričeli producirati nove modele. Takih obljub smo že navajeni. Resnica je, da v tovarne nameščajo nove stroje, stroji pa nadomeščajo d&lavce. Vsled izpopolnjevanja produkcije potrebujejo vedno manj delavcev. In ako ti ne bodo delali in zaslužili, tudi avtomobilov ne bodo mogli kupovat. In ker jih tudi stroji ne bodo ku|H>vali,. bodo tudi stroje morali ustaviti. Na drugi strani pa je tukaj velika draginja. Stanovanja so poskočila od lfi do 30 dolarjev na potrebščinam so visoke. Lahko si vsakdo predstavlja, kako težki dnevi so za delavca. 1. novembra stopi v veljavo v Michi-ganu zakon, da se Ink!o jajca prinlajala na funte in tie na tu- podobi komičnega kvarteta, ki bo nudil veliko smeha pa tudi lepega petja. Iz Chicaga pride k nam dobro znani in star De-' troitčan Joško Oven, Estok Menton bo govoril pa v angle-, ščini. Ples v o^eh dvoranah in tudi postrežba bo prvovrstna. Torej ne pozabite priti na to priredbo, ki bo obenem prvi in mogoče tudi zadnji koncert v tem letu. S tem programom je dosti dela in upamo, da se bo detroitska naselbina odzvala v velikem številu kakor se je Še vselej ob takih prilikah. Vstopnina na koncert in ples bo samo 40 centov. Sigurni ste tudi lahko, da ne bo nikomur žal, ki se udeleži priredbe. Z veliko udeležbo bomo dali tudi priznanje Proletarcu, ki se bori za delavske interese že 30 let. Pevski zbor Svoboda je zopet pričel z vajami. V preteklosti je bilo sporno vprašanje skupna blagajna. V tem bo zbor v bodoče samostojen, ker bo imel svojo blagajno. Vsi, ki imate veselje do petja in se zavedate1 pomena delavske kulture, ste prošeni, da pristopite k zboru. Močan in dober zbor bo ponos vsej naselbini. Sedaj člani plačujejo samo 15 centov na me- značeni uri. Sedaj se učimo o-pereto "Gostilna pri figa bir tu," ki je lepa stvar. Anton Jure* Dolgoletna kriza FinJeyville, Pa. — Dolgotrajna kriza, ki je najbolj zadela delavce, naa še ni iztirala iz naselbine. Smo še vsi tukaj, le bolj tihi smo, nihče se ne. oglasi v javnosti. V začetku tekočega leta sem obljubil, da bom vsak mesec napisal en dopis za Prosveto. Sedaj smo že sredi desetega meseca, pa sem napisal aamo osem dopisov, upam pa, da bom pred zaključkom leta obljubo • izpolnil, četudi ne zmorem, da se bi naročil na dnevnik Prosveto. Tukaj ni mnogo rovov, pa še ti ne obratujejo. Le par jih je ki delajo 3 do 5 dni v tednu, ko pa pride plačilni dan, ostanejo itak same ničle. Imamo pa u panje, da bodo prišli boljši časi Saj je pričel Mussolini rožljati v Abesiniji, Hoover bo spet no-miniran in potem bo naš An drejc Mellon lahko spet zaklad-ničar, pa bodo spet dobri časi. November je pred durmi, ki spominja na volitve. Paziti moramo, da bosta leta 1936 obe stari stranki prepadli. Roosevelt je obljubil, da bo lačne na sitil, da nas bo izvlekel iz krize in dal delo ter zaslužek vsem, k hočejo delati. V resnici je izpolnil le malo svojih obljub, kar pa ni vse njegova krivda. Frank Pernishek. mesec. Tudi cene drugim »ec, rojake pa prosimo, da po 'II Ivinim ^nL.. I ..Ll... I 1 I . . ____r stanejo podporni člani. Tisti, ki imate veselje do petja in želite pristopiti k zboru, pridite v nedeljo ob dveh popoldne na 17149 Johrv R v lokal SND. Vaje se vrše točno ob o- Skupna za ha v a Bridgevllle, Pa.—Naznanjam da bosta naše drultvo Nova domovina in soc. klub št. 18 imela skupno veselico v soboto dne 26 oktobra, pričetek ob 7. zvečer, v Društvenem domu na Foyer Hil-lu. Uljudno vabimo na to veselico vse članstvo, vse somišljenike in delavske borce, da nas obiščejo na ta večer v obilnem številu To vabilo velja tudi rojakom in delavskim somišljenikom v sosednjih naselbinah — v Syganu Coverdalu, Prestu in drugod, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Za mladi klub je to prva priredba. V enakem slučaju smo poset pripravljeni vrniti. Na veselo svidenje v soboto večer dne 26. oktobra! Frank Strah, tajnik kluba. CtrtaM. Srebrne palice % *rrdn.Mi IMi.oon.non as pomolu v Southamp tonu. Anglija, katere aa bile pmlane ne«yon*im bankam. S poti Gilbert, Minn. — Ob veliki u-deležbi smo tukaj pokopali Antona KuŠlana, ki je Ibil irojen pred 46 leti v 1-azah pri Planini na Notranjskem. Bil je član društva Slovenski rudar št. 182 SNPJ. V Ameriki je bil nad 20 let in na Gilbertu 18 let. Podlegel je po par dneh pljučnici. Tukaj zapušča soprogo, na Evelethu, Minn., enega brata, v starem kraju pa 86 let starega očeta in 83 let staro mater. Živečim obi-teljem sožalje, pokojnemu pa večni mir^ Matija Pognrelc. Američan poslan v Rušijo na sodnikove stroške Chicago—Martin Reich. star 28 let in rojen v Ameriki, je bil zadnje dni aretiran zaradi nespodobnega obnašanja. Pred policijskim sodnikom Bonnellf-jem je rekel, da je komunist in najrajši bi bil v Rusiji. "Ali »•ifht." je rekel sodnik, "to željo ti rad izpolnim. Plačam ti vožnjo in pojdi še danes. In ko boš tam. mi piši, kako ti bo šlo. Za ameriške komuniste, ki tako hvalijo ruski reiim, je najbolje, da gredo vsi tja." torek Nega prsi (masi Kakor je treba negovati in treti lice, da ne postane nagubano in velo n,.J ko je treba že v mladosti oazi » P av lep razvoj prsi. pJSt™tT« hčerko sama pouči, kako ji Je * postanejo in ostanejo prai LL kIJI * ti, ki povrh še pojmi n?Z ohtgien ^^ Ju Reškega telesa, je prav* ^ aj hčerka pokvari najlepši svoj kra8 * sleherne ženske. a8, M Mnogo deklic je, ki jih je že z dvanaij letom sram velikih, a pobešenih pr.1 t2? kleU zvečine niso akrbeia za reino in pi no mesečino (menstruacijo), za redno in no izpraznjenje črevesja, zato 80 8e pa 16. in 17 letom zelo zredila. Oprsnika\e niso nosila, kasneje so pa zaradi današnTi moderne vitke linije nasilno *hu^lu pomnijo naj si vse, da je treba negovati , takrat, ko so še čvrste in lepe, zakaj 1 nlm ne pomaga več nobeno čarodejstvo. Deklice med 14. in 17. letom 8e torej smejo zrediti preveč, zakaj prav v teh let jjm prsi najbolj naglo oblikujejo. Dan« svet je pač tak, da ne mara debelih de suhelj pa spet ne, ker nimajo prsi. S primi hrano se da pač znižati telesna teža za 5 kil, in prav je, če se sala znebimo, pač j« to hudo da ae s shujšanjem lepa, jabolku dobna oblika prsi pokvari in njihova to odjenja. H koncu ostanejo od lepih prsi a še viseče vrečice. Najvažnejše za ohranitev lepih prsi je na teža. Ženska, ki meri 165 cm, bi mo biti kvečjemu 66 kil težka, več je že prev Vsaka ženska haj bi nosila točno po , sešit oprsnik, zakaj napak je misliti, da zaradi oprsnika prsi ne morejo pravil^ dovolj razvijati. Seveda ne sme biti opri tesen, ne sme biti ploščat, če so prsi oble sme nikjer tiščati in ovirati dekleta pri d nju in gibanju. Oprsnik mora samo dr prsi, zakaj prsi se že zaradi lastne teže z rom pobešajo. Američanke nimajo lepih prsi, ker se malo brigajo zanje in gojijo šport brez nika. Tenis, golf in jahanje zelo kvarno i vajo na prsi, zakaj neprestano nihanje rat če mišičevje in prsi seveda omahnejo. Pa. pa lahko vsaka ženska smuča in plava oprsnika. Ni pa dobro, če ženske telova brez oprsnika, ker vplivajo vse druge v razen ročnih, kvarno na razvoj prsi. | Redna telovadba — že od mladih nog prav posebno krepi veliko prsno mišico, ki je prsim elastičnost in togost. Nekaj koristnih vaj za krepitev prsi: 1. Stojte zravnani, noge skupaj, rok telesu. Počasi vzročite roki nad glavo ii prekrižajte tako, da se dotika leva dlan de ga ramena, desna pa levega. Potem roki vzročite in ju priročite, to se pravi, da ju vzven, neskrčeni spustite ob boke. Vajo treba delati počasi in globoko dihati. 2. Roke dvignite predse, ju v komolcih u nite in položite levo dlan na desno ramo, no pa na levo, potlej pa dvigajte in spušč komolca. Seveda ne smete pri vaji dlani ložiti od ramen. 3. Mahajte zdaj z levo zdaj z desno roko vzgor, če gre, tudi malo nazaj. Tako pribli kakor če bi hoteli nekaj sneti z visoke on ali pa koga za seboj zagrabiti. Lahko se dvignete na prstih in se močno vleknet ne pozabite na globoko dihanje. 4. Nogi skupaj, roki v odročenje, torej doravno navzven, potlej ju pa hitro spuŠfi v priročenje (ob boke) in ju spet dvigajte, da bi pri tem vpogibali komolca. Vaja je i na ptičjemu prhutanju. 5. Vpognite desno roko tako, da z dlanjo sežete ramo, prav tako storite z levo. Koti ca štrlita naprej. Zdaj pa poskusite komi kolikor mogoče približati, nato ju pa ta spet z močnim sunkom kolikor mogoče Ijite vsaksebi, zakaj pri sunku bo«te nen lopatici na plečih spravili prav tesno skuj Te vaje so preizkušene, zato jih pripor mo slehernemu dekletu, pa tudi ženam ne v kvar. Materam pa svetujemo, naj žensko deco že v zgodnji mladosti navajaj smotreni telovadbi in jim takoj ob pri( razvoja prsi nabavijo primerne oprsnike Ali se bo zemlja udala? Teoretično plava zunanja trdna plast lemlje na plastičnem mnogo težjem materi zemeljske notranjosti, prav tako kakuna vodi. Kakor s splavom mora biti t zemeljsko skorjo, če je silno obtežena, s pogorjem. Geologi bodo imeli zdaj j priliko prepričati se o pravilnosti te dom Gre za vprašanje, ali se bo zemlja up -pod človeškim delom ali ne. Sloviti sme jez Boulder Dam z vsemi stranskimi je največje in najtežje človeško dek>, nsr je kdaj poznal svet, in p n Samo umetno jezero je težko 415 " ton. Temu je treba prišteti še ogr< • jezu in drugih stavb Se ni nikoi obtežil zemlje, kakor tu. GeodeUki n" vod Združenih držav nameram t" n vsako upogibanje zemeljske njaki menijo, da »e bo iemeij*ka ^ • ' 1 tem orjaškJm jezom up«»gnils . cer na površini 12 kvadratnih -" J jav pričakujejo v dveh sli treh a re Lg.«jSSSt Vesti iz Jugoslavije oblina zarubuena I Višnja gora, 24. sept. I veliko razburjenje vlada te 1' Viinji gori in posebno po Etfobčini Polici. Kaj takega, Ke dogaja sedaj, se še nikdar ■tfipetilo v sicer tako mirnem Kjjtvu višnjegorskega polža., K razburjenje ni brez vzro-r j« zarubljena vsa bivša Cr, Polica. Do tega je pa pri-C^oi^: Leta 1927 je sklenil R^i odbor občine Polica, C 3 m široko občinsko ce-Cod Višnje gore do Police. Tata cestni načelnik g. Jožef Cvec pa jih je pregovoril, da fgklenili zgraditi banovinsko Lto, široko 5 m. To cesto bi ve-Lna plačala banovina in cest-Idodbor, občina bi morala pri-Ireviti 17'' gradbenih stroškov. Edje so bili s tem deloma za-Coljm. pri onih pa, ki se niso [tem strinjali in niso hoteli dati L, je za cesto, so kratkomalo Ujo razlastili. I Kito so pričeli delati. Ker je Ltn zelo neugoden, so dela le napredovala. Samo za Eo progo Višnja gora—Spod-fcBrezovo, to je 2'/z km, so raki »koro tri leta. Ko je bil ta L ceste dograjen, je zmanjka-Cdenarja, ker banovina ni iz-Lliiila svojih obveznosti. Za na-fijevanje gradnje je morala ob-L polica najeti pri dveh za-Ltikih posojilo 50,000 Din na ■arsečno odpoved. To se je zgo-jfii dne 21. aprila 19)31. S tem Lojilom in raznimi- podporami ■je cesta gradila dalje in lani Učno dogradila. Za najeto po-Ljikj pa se ni brigala ne občina Mb ne gradbeni odbor. Tako le leti in ik>I niso plačali nobe-p obresti. Zato je zasebnica, ki ■ posodila 40,000 Din, vložila po in zahteva vrnitev posojila. ■ preden je prišla razsodba, je f pa dolg razdeljen na po«a-pe posestnike bivše občine mt tako, da je prišlo na pol-bljaka okrog 1000 Din. Ker Maki krizi,, ki je nastala na pnjskem še posebno huda, totje niso mogli plačati, so jim mn in malo zarubili živino, Mite itd. s Ljudje zdaj s strahom gleda-Ikij bo. Kaj bodo počeli, če" piedaj, ko je največ dela, vza-Wo vozno živina Poslali so po-. too deputacijo do g. bana in Ji razložili kočljivi položaj. G. »je obljubil podporo. Pomoč [«• nujna in prav bi bilo, da »t priskoči ljudstvu na po-ker ni samo ničesar zakri- ' kt pokore, ker je ibiu mater ■••ii« odetova pred sodiščem Ljubljana, 4. okt. Amalija, 19-letno, » o kmečko dekle, je že od let garala kakor moški, PJtpa je zašla v kriminal, iz Zapotoka pri Turjaku ' Danea je stopila «^ln,ke v.likega kazenske-<*dno oblečena v oblačilo, nosi dol- Prikupna zunanjo- ' »enomer plaka in gj ^ Pred usodnim prepirom je bila Amalija z Debeljakom [ozno v noč. Rekel ji je, da je zaenkrat ne bo poročil, marveč da bo prej odslužil svoj kadrski rok. Ko je prišla Malka domov, se je takoj sprla z materjo. Kar pred hišo v temni noči jo je natepla. Sosed Jaklič je čul prepir in je mater odnesel v sobo na posteljo. Hu da jeza pa je dalje grabila hčerko, ker jo je mati zmerjala. Pobrala je bukovo poleno in začela mahati po materini glavi. Zdravnik je drugi dan ugotovil, da je Amalija s sedmimi močni mi udarci materi na levi strani popolnoma zdrobila lobanjsko kost, Poškodbe so bile absolutno smrtne. Kmetje, orožniki in šola so označili Malko za duševno manjvredno, zelo jeznorito in razburljivo. Neki sosed je povedal to po svoje: "Saj Malkina pamet res prav po forSrifti ne deluje." Razprava je trajala od 8.30 do opoldne. Senat je Amalijo obsodil le zaradi zločina težke telesne poškodbe s smrtnim izidom na 6 let robije. V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 2. septembra naprej. V razlogih navaja sodba, da je obtoienka dejanje storila v hudi jezi. Bilo ji je tudi žal, kar je pokazala med razpravo. Kot obtežilno smatra sodba uboj lastne matere in veliko brutalnost dejanja, o čemer pričajo udarci. Olajševalno pa je bilo delno priznanje, neoporečenost, slaba vzgoja, mladoletnost. Predsednik Kral j: "Ali ste zadovoljni s sodbo? Sest leti Toženi ste bili zaradi umora, obsodili smo vas le zaradi uboja." Obtoženka po daljšem oklevanju: "V treh dneh bom povedala." Tragična smrt otroka Maribor, 3. okt. Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je šla posestnica Magdaler na Ferland pokladat živini v hlev in je pustila v hiši petrolejko na robu mize. Zaradi mu-kanja živine se je njena 2 letna hčerka zbudila in ker ni bi'o matere, sa je splazila s postelje ter se vzpela na mizo. Toda sve-tiljka, ki je bila na robu mize, je padla na tla. V trenutku je bil otrok v plamenu. Prihitela je mati, ki je deklico odnesla na prosto. V mariborski bolnišnici je otrok včeraj podlegel < pekli-nam. PIOBT1TZ iuli i, ■ ^ Molze. Državni tožil« Mlaher jo je obtožil ^ umor« ,k, čl. 167-1. kaz. 1 <4Ptembra okoli 7 bikovim, kakih 50 n , ! polenom do M>ilt 'Vi P "Jo 06-letno ma- 'akonu določe-I" let robije. ^ /'1"ka "tarejAa malo-^ ^ razprava tajna. žalostnega kon-rjo in hčerko je ' •mbra. Obe sta J« bila predelana la se prepirali. Amalija služila lobejmi cio ma-Seznanila se je '"♦tom Debelja-•a na v na kogar metje j(a pozna-a tr«znega fan-r,,lna z;nanjo*t ait «e je hotel »"• Hila sta že ' mati posegla 4 o* ienina pre- ' *** je i zgodila ob »mrti. Rop v pijanosti Ljubljana, 3. okt. Orožniki v St. Vidu nad Ljub-ljano so po daljših poizvedbah prijavili državnemu tožilstvu tri moške, osumljene nenavadne razbojniške tatvine, ki so jo zagrešili pač v veliki objestnosti in vinjenosti. Menda se še sami ne zavedajo, da so storili precej hud zločin, ker so neki revi nasilno vzeli 19 škatlic saharina. Najbrž pridejo pred veliki kazenski senat. V septembru je 74-letna Marjeta Božičeva šla iz Zgornjih Pimič do Verja prodajat saharin. Pa so jo srečali veseljaki, ki so celo noč prekrokali in pre-peli. S seboj so imeli kar celo bando z raznimi godali in harmoniko. Najveselejši in najbolj razigrani so bfli: neki sodno ločeni posestnik, 37 letni Tone, ki je pozneje neznano kam izginil, 32 letni samski delavec Janez in 30 letni trgovec Ciril. Prvi je stopil k starki in jo nahrulil: "Čakaj, baba!" Kaj pa imaš v cekarju? Pokaži!" Nasilno ji je pobral ves saharin in si ga prilastil. Družba je nato odšla v bližnjo gostilno. Za veseljaki je prišla starka in jih je milo prosila, naj ji vrnejo tistih 19 škatlic. Zaman. Začela se je celo s Tonetom ruvatl. Družba je pozneje saharin poprodala sa ma-enkostni znesek, da je mogla naprej pijančevati, saj ji je zmanjkalo "prometnega kapitala". Za-grešen je bil torej čiato navaden rop. ^ Usodno srečanje voznika z lokomotivo Ivančna gora, 3. okt. Daleč naokrog poznanega veleposestnika in trgovca Ivana Končino iz Gorenje vasi pri Stični je danes ob 1.30 pop. zadela huda nezgoda na križišču bano-vinske ceste Stična-Žužemberk z ieleznično progo tik pred kolodvorom v Stični. Končina se je peJjal na eno-vprežnem zapravljivčku od gostilne, ki jo ima ob veliki cesti prav tisti čas, ko vozi osebni vlak iz Novega mesta na stiško postajo. Železniška proga proti kolodvoru v smeri iz Novega mesta nekoliko visi, zato vozi vlak brez pare v postajo. Tako ga Končina ni mogel čuti, videti pa >udi ne, ker prav na tem kraju, ci je tudi last Končine, zastira^ io visoki skladi tramov pogled Jo progi. Lokomotiva je zagrabila konja in voz, ki je bil prav ia sredi proge in vlekla vae sku-oaj preko bližnjega mostička, ki >a je tako ozek, da bi človek je-iva stal ob njegovi ograji, kadar vozi preko njega vlak. Tu je ko-ija odtrgalo in je ostal nepoškodovan na mostu, lokomotiva pa e rinila voz še 15 m. dalje, dokler ga ni popolnoma razbila, da io bili posamezni deli razmetani senaokrog po jarku, nekaj razbitin pa je zavlekla celo 70 metrov daleč na postajo. Končino e vrglo vstran in je obležal nezavesten ob progi, s petimi hu-1imi ranami na glavi. Kmalu je umrl. Samomor. — Na Bregu pri Ptuju je skočila pod vlak Amalija Vrlovčeva, žena signalnega mojstra z Brega. Bila je živčno že več let bolna, zdravila se je v raznih zdraviliščih, a zaman. Ko je stopila 30. sept. na progo, je ravno pripeljal vlak ter podrl in usmrtil Vrlovčevo. Ali gre za usodno naključje ali za premišljen samomor, ni mogoče trditi. Stara je bila 43 let. Znižanje najemnine. — Ljubljanska mestna občina ima mnogo velikih stanovanjskih hiš v mestu. Zaradi znižanja plač državnim uradnikom je finančni odbor mestne občine imel zdaj sejo, na kateri je sklenil pred-ložiti mestnemu svetu predlog, naj se najemnina v mestnih hišah zniža do 10%! S tem bi tudi mestna občina dala zgled privatnim hišnim lastnikom, da bi znižali najemnine v svojih hišah. Koliko bodo hišni lastniki na^ jemnine znižali, je seveda še vprašanje. Svinja ogrizU otroka. — Iz brežiške okolice poročajo o nesreči, ki se je zgodila neki ko-čariei v Dedni vasi pri Pišecah. fila Je k sosedi na obisk, doma pustila v postelji 7 mesecev staro hčerko, v lopi pa je imela zaprto 4 mesece staro svinjo. Svinja je vdrla v sobo in skočila na posteljo ter ogrizla otroka. Od-kriznila mu je zgornjo čeljust, brado In levo uho ter razmešarila obraz. Otroka so prenesli v brežiško bolnišnico, kjer ga bodo skušali ohraniti živega. Vesti iz Primor ja DROBNE NOVHE IZ PR! MORJA 15-let niča goriškega fašizma. Dne 1. okt.jio v Gorici prazno^ vali 15-letnico ustanovitve mestne fašistične borbene organiza cije, ki ima že 10 let svoj sedet v nekdanjem Trgovskem domu, ki je pred dobrimi dvemi leti končno prešel v last fašistične pokrajinske zveze. Pred goriškim aodiščem se je zagovarjal 39-letni Josip Erjavec iz Cepovana, ki so ga prija vili kanalski karabinjerji, češ, de se jim je pri neki preiskavi upiral in jih žalil. Erjavec je bil obsojen iva 16 mesecev ječe, v ka tero se mu pa 4 meseci preiskovalnega zapora ne vštejejo, ter na plačilo sodnih stroškov. Nov dolg. — Tržaška občinska uprava je sklenila najeti novo posojilo v znesku 15 milijonov lir za nadaljnja javna dela v me stu. Od tega denarja so stvarne porabili skoraj že 9 milijonov lir Z ostankom nameravajo restav rirati nekaj hiš, ki so last obči ne, podreti še nekaj stavb v starem mestu, kanalisirati nekaj u-lic na periferiji in podaljšati ulico Carducci do Garibaldljevega trga. Nova žrtev granate na Goriškem V Širokem pri Ročinju se je zgodila nova smrtna nesreča zaradi eksplozije stare granate. Njena žrtev je postal 31-letni kmečki posestnik Vincuic Klo^ dič. Na njivi v neposredni bliži-ni vasi je nenadoma s kramporr udaril po granati, ki je ni prej opazil, tako da je še tisti trenu teg eksplodirala in ga vsega raztrgala. j,udje so mu prihiteli minuto pozneje na pomoč, toda Klodič se je že boril s smrtjo. Granata mu je odtrgala obe rok in mu povaročila globoke rane tudi na spodnjem delu trebuha Odnesli so ga domov, kjer je kmalu nato izdihnil. Dogodek je napravil na vse prebivalstvo v bližnji in daljni okolici globek vtis. Dne 28. sept. bi se bila v Tržiču skoroda pripetila prav taka nesreča tudi 10 letnemu Antonu PeršoljJ. Našel je djnamitno pa-trono in pričel s kamnom razbijati po njej, da je nazadnje eksplodirala. K sreči je lobil le manjše poškodbe in 'bo bržkone kmalu ozdravel. Nesreča v Širokem je poleg ostalih, ki so se v poslednjem mesecu kar vrstile, dala pokrajinskim upravnim oblastem povod, da so Izdale novo opozorilo ljudem, ki niso dovolj izkušeni, naj stare granate in dru«e take predmete ne razdirajo sami, nego naj p svojih najdbah obvestijo civilne ali vojaške oblasti. Vaa mladina a Pivke J« zbežala a domov St. Peter na Krasu, 20. sept. — S pivških vasi Je vsa mladina zginila z domovi. Iz Zagorja jih je u bežalo 15, iz SembiJ 12, še vač pa z Bača in Knežaka. Mladina beži s domov v atrahu pred ekapedicljo v Afriko Trst, oktobra 1935, —- I« nevernih krajev Istre poročajo, da iz večine vasi po nekaj onih mla-deničev, ki so pozvani k vojakom, zgine z doma. Tako je Iz nekaterih vasi zginilo že po deset in več mladenlčev, o katerih ni nobenega glasu. Na hišna vrata družin teh mladenlčev pa obešajo karabinjerji nekake u, radne listine, očividno obsodbe oziroma poročila o tiralicah za izginulimi z namenom, da bi se kdo teh liatin dotaknil, se tako pregrešil in bi imele oblasti spet povod za šikaniranje in preganjanje naših ljudi. NeareČa dveh vojaških beguncev Trst, oktebra 1936. — Kot poročajo iz Postojne, se je ob tamkajšnji železniški progi ponesrečil neki vojaški begunec, mladenk: doma nekje v okolici Trsta. Kot poročajo, sta dva fanta begala pred vpoklicom v Ahesiniio. laven Postojne ob progi proti Raček u sta oba čakala na priliko, la bi baje skočila na prvi vlak. (i bo pripeljal mimo. Ko je pa vlak prišel, je eden od njiju tako nesrečno padel, da si poškodoval nogo, in sicer precej tel-rekoračill mejo. Cmoarajčnlkl bele čez mejo Idrija, septembra 1935. — Siri se govorica, da je v idrijskem obmejnem paku ubežalo Čez mejo na jugoslovansko stran naenkrat 36 miličnikov, popolnoma oboroženih. Stroga kazen radi zoperat a vi Janja karablnjarjem Gorica, septembra loss1.'-^-Goriško sodišče je olmodilo na 1 leto in 8 mesecev Jožefa Krjav ca iz Cepovana, ker se Je upira karablnarjem, ki so ga ustavili. S Čim je dal povod, da so obla stl postopale proti njemu, nam ni znano. Vsekakor pa je kazen, katero Je dobil odmerjeno zelo strogo. Francija ponuja nove koncesije Italiji (Nadaljevan)« i 1. otranl.) Japonsko, Brazilijo, Kgipt, Ko stariko in nekatere druge drža ve, ki niso včlanjene v Ligi narodov, naj sodelujejo pri izva janju sankcij. MUkartki farmarji snu jejo novo organizacijo Chicago. — Mlekarski farmarji, ki zalagajo čikaškl trg in ao pred dvema tednoma za stavkali za zvišanje cen od $1.75 do $2.50 za sto funtov mleka, so se pričeli organizirati v novi organizaciji, v Union Milk Producers Asaoclatlon. Smatrajo, da stara organrfzaei ja, ki je pristala na znižanje /.a pol dolarja pri sto funtih In Je proti stavki, ne zastopa njih In teresov. Njih stavka Je domala skrahlrala, ker se ji večina farmarjev ni pridružila. ---- £ A 'tht* y . ' t U / / & «*.- , •w / j ,«; .»d f * , nj' t- > jJL i v ■ • Vf ><* < >' 't ^ - Mw» fiiima Kmalu j o »vnjem mirovnem govoru » Han Dlegu. ( hI., mr je predttednik K^meveit vkrcal na bojno larik» *'llou»-ton," n katere jr potem opazoval manevre bojne mornarice. KrtUratm! iMftur««, Novo poalopje fnrmarske zadrulne ogunizacije. ki je hilo otvor-jeno v St. Paulu, Minn. Četrta republika v Franciji? Prejšnji teden se je vršil kongres aedinjenja doslej ločenih razrednih strokovnih organizacij v Franciji. Do novega leta se bo izvedla popolna organizacijska združitev. S tem se je delavska fronta spet znatno okrepila in povzročila razumljivo razburjenje v vrstah nazadnjaškega meščanstva in fašistov. To zedlnjenje je pospešilo razvoj, v znamenju katerega potekajo važni dogodki v Franciji že od lanskega leta. V Franciji, tej klasični in stabilni državi zapadno-evrop-ske demokracije so se predlansko leto začele ustanavljati fa-šistovske legije. Stara meščanska parlamentarca kakor Dou-mergue in Tardieu sta postala nasprotniku parlamentarizma. V vsej meščanski demokraciji se jo pričelo hudo vrenje, Mnogi rudikali, ki so še pred dvema letoma odklanjali finančno-poli-tične zahteve socialistov, so postali pod silo razvoja pristaši načrtnega gospodarstva in smelih reform. Nekdaj demokraciji sovražni komunisti so začeli braniti demokracijo. Na desnici se vrši veliko politično pre-grupiranje, na levici se pu vedno bolj zbirajo moči v znamenju ljudske fronte. Nove politične metode se porabljajo, da-lekosežne reforme se pretehta-vajo. Konservativno obelt^.je dosedanje francoske politike se izgublja. Ali pomeni vse to razvoj v četrto republiko? Iz meščansko demokracije v novo, višjo, ljudsko demokracijo? Politični boji v sedanji tretji francoski republiki so se doslej razvijali v znamenju boja in menjanja na-predtio-meščanskih in konser-vatlvno-meščanskih struj in vlad. Ta turnus gre zdaj h kraju. Na desnici so se zelo o-jačile protiparlamentarn* in protidemokratične struje, na levici se pa razpravlja o demokratičnem socializmu, toda ne več teoretično kot doslej, temveč |K>polnoma praktično, kot o bližnji uresničljivosti. Na levici stoji danes ne samo takozvana delavska fronta, temveč ljudska fronta, tabor, v katerem so se združili socialisti, komunisti, levi radikali in vse napredne demokratične skupine. Kako Je moglo priti do tako široke ljudske fronte? Ta genialna politična tvorba je mogla nastati le po 150 letih revolucionarne zgodovine Francije, po preizkušnjah in utrje-nju meščanske demokracije v štirih revolucijah, |s> tradiciji republikanske demokracije, ki je proglanila geslo: Nasprotnika na levici nI! Pod to tradicijo so dane« francoski demokrati pripravljeni sodelovati tudi s komunisti, odkar no m- I i odpovedali svoji prejšnji taktiki. Vsi pravijo, da bo ta ljudska fronta pri prihodnjih volitvah zmagala. Ali lxt tudi zavlada-1 la? Poznavalci razmer pravi-j jo, da m< francoski fašinli ne morejo meriti z ljudsko fronto i Njen najrevnejši nasprotnik j»« finančni kapital, ki regulira francoski in ki je a *vo f Jiml rnahinadjami preprečil U marsikateri »* r namen fran- j o»ke leviee, lil o tem, vpraša-! nju prav konkretno razglabljajo Vfrtlitelji franroake ljudske fronte I). P Zenge obsojen v dosmrtno ječo Chlcugo. — Maaidevllle Zenge, Uti-letni farmar-tcuar is Cantona, Mo., ki je 31. julija t. I. v Chicagu na divjaški način usmrtil dr. VValterja J. Uaucr-ja, profesorja kemije, s tem, da mu je na samoti v avtu odrezal s|M).]oviia, nakar ga je pustil v avtu, da Je Izkrvavel, je bil zadnji petek spoznan od porote za krivega Umora prve vrste in obsojen v dosmrtno ječo. Zenge je izvršil barbarski čin U maščevanja, ker se je dr. Hauer poročil t njegovo zaročenko, Izgovor, da nI vedel, kaj dela, ker je bil hipno blazen, mu ni nič pomagal. 117 newyorikih Italijanov odilo v afriško vojno New York. — Zadnjo soboto je 117 italijanskih naseljencev prostovoljno odpotovalo v Italijo i namenom, da pojdejo v vojno v Afriki. Med ukrcanjem na par-nik Uex je Mussolinijeve rekiu-te stražilo 1.'I3 policajev pred I-lalljanskiml antifašistl! Sneg in mraz v potresni coni v Montani Helena, Mont. —■ Nesreča v tukajšnji potresni coni, kjer jo i>«)tres v petek usmrtil dve osebi ti 49 Je bilo ranjenih, se je v ne-leljo povečala, ko je zapadel sneg in je telo padla temperatura. Veliko število hiš je Izpraznjenih, ker se je bati, da se poderejo. Škodo računajo na dva milijona dolarjev. Faiisti vidijo 1ameriške sankcije' proti Italiji Phlladelphia, Pa. »—Odbor tukajšnje italijanske fašistične organizacije je poslal v \Vashilig-Um protest proti svarilu predsednika Koosevelta, naj ameriški državljani ne potujejo na italijanskih parnikih. Fašistični odbor smatra to za "ameriške sankcije" proti Italiji. Karikaturist Sidney S mi t h se je ubil Chicago. - Sldney Srnith. karikat urist, ki je dolga lela riaal smešne karakterje "The (iumps" za čikasko Tribuno, se je zadnjo nedeljo ubil pri avtomobilski nesreči na deželi nedaleč od lioloita, VVia. Za svoje karikature je prejemal jmi $150,000 letno. Star je bil 5M let. General Malin < raig, ka- Ali »te naročeni na dnevnik | tereg« je HooM-*rlt Imenoval la 'Prtm»•(«/? Podpiraj!« avuj IUt' načelnika arma«lnvga štaba. Zato bi rad videl, da b( bilo popolno. Ce ostane ta soba prazna in brez preproge, ne bom videt ves božji dan nič drugega kakor njo in njena gola tla. Čutil bi se nekam osleparjenega. Hiša bi bila laž. Le poglej te zastore, ki si jih razobesila, Saxon. To je zato, da bi sosedje mislili, da je opravljena. Saxon, ti zastori lažejo. To ni nič za naju dva. Poskrbel bom, da bodo zastori govorili resnico." "Saj bi jo lahko oddala," je nasvetoval Bert. "Tik ob železnici sta in za drugim vogalom je gostilna." "Za nič na »vetu ne. Ne ženim se s Saxono zato, da bi jemala ljudi na stanovanje. Ce ne bom mogel skrbeti zanjo, veš, kaj bom storil potem? Na poinol pojdem in porečem: "Ni me škoda!" pa skočim s kamnom okoli vratu v vodo. Ali nimam prav, Saxon?" Njeni previdni razsodnosti se je to upiralo, a njenemu ponosu se je laskalo. Vrgla je ljubemu roke okoli vratu in rekla, preden ga je poljubila: 'Ti si gospodar, Billy. Kar ti rečeš, velja in bo zmerom veljalo." "Le porilušaj!" ae je Bert namuznil Mary. "To je tisto. Saxon že ve, kaj dela." "Mislim, da se bova vselej prej pogovorila, preden bom kaj ukrenil," je rekel Billy Sa-xoni. MCuj, čuj," je zmagoslavno dejala Mary. "Jaz tudi mislim, da se bo tisti, kdor vzame mene. o vsem najprej pomenil z menoj l" "Billy ji samo na dušo piha," je podražil Bert. "Pred ženitvijo so vsi taki." Mary je prezirljivo puhnila. "Stavim, da ga vodi Saxon za nos. In na ves glas povem: tudi jaz bom vodila tistega, kdor me bo hotel vzeti, za nos." i "Ne boš ga, če ga bol imela rada," se je oglasila Saxon. "Se tem bolj," je nadaljevala Mary. Bert je žalostno in poparjeno pogledal. "Zdaj vidita, zakaj se z Mary ne oženiva," je rekel. "Jaz indijanska zverina bi bil do smrti nesrečen, če bi si ustanovil vigvam, v katerem ne bi bil gospodar." "Jaz pa nisem skvo," se je odrezala Mary, "in ne bi marala takega indijanskega divjaka, niti če bi vsi drugi molki na svetu pomrli." "Nu, ta indijanski divjak te itak že ni vprašal." "Ker ve, kaj bi slišal, če bi me." "Zato si bo tudi dvakrat premislil, preden kaj zine." Saxon je hotela spraviti razgovor na prijet-nejil tir; plosnila je z rokami, kakor da se je zdajci nečesa spomnila. "Oh, pozabila sem! Nekaj vam'moram pokazati." Tako govoreč je vzela iz denarnice preprost, tenek zlat prstan in jim ga dala v roke. "To je poročni prstan moje matereVVes čas sem ga nosila namestu obeska okoli vratu. V sirotišnici sem tolikanj jokala zanj, da mi ga je ravnateljica vrnila. Ce zdaj pomislim, da ga bom prihodnjega torka dalje noaila na pratu! Poglej, Billy, kaj je vrezano na notra-nji strani." "C svoji I), 1870," je bral. "Carlton svoji I)aisy — Car I ton je bilo prvo Ime mojega očeta. In zdaj, Bllly, mora* dati vrezatl zase in zame." Mary je bila sama radost in vnema. "Oh. lepo," je vzkliknila. "W svoji S. 1907." Hilly je trenutek pomislil. "Ne, to ne bi bilo prav, ker prstan ni moja darilo." "Veš kaj," je rekla 8axon. "W in S." "Ne, ne." Billy je zmajal s glavo. "S in W, zakaj ti ti pri mini prva." "Ce sem pri tebi jaz prva, si pri meni ti prvi. Billy, dragi. W in S. Na tem vztrajam." "Vidiš," je rekla Mary Bertu. "Ona dela po svoji glavi in ga že zdaj vodi za nos." Saxon je priznala zbodljaj. "Kakor ti hočeš, Billy," se je vdala. Njegove roke so se tesneje sklenile okoli nje. "Mislim, da se o tem še pomeniva." n ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Sara je bila starokopitnica. In ne samo to: kar zakrknila je bila, ko se je s prihodom njenega prvega otroka zanjo končala doba ljubezni. Od tistih dob se je držala svojih navad kakor mavec kalupa. Njen kalup so bili predsodki in pojmi njenih dekliških let ter hiše, v kateri je živela. Vdana jim je bila tako zelo, da je dobila sleherna izprememba v njenem vsakdanjem življenjskem redu obseg revolucije. Tom je bil prestal že mnogo teh revolucij, med njimi tri o prilikah selitev. Po tretji selitvi je bilo njegove odpornosti konec, zato se ni selil nikoli več. Tako se je zgodilo, da je Saxon odlašala napoved svoje bližnje poroke, dokler ni postala neizogibna. Prizor, ki se je bila manj pripravila, je res prišel. "Tak boksač, tak klatež, tak nepridiprav!" je zarežala, ko je bila naštela vse gorje, ki je ogražalo njeno bodočnost in bodočnost njenih otrok zaradi izgube Saxoninih štirih in pol dolarja na teden. "Rada bi vedela, kaj bi rekla tvoja mati, če bi še živela in dočakala dne, ko si začela znanje z malopridnežem, kakršen je Bili Roberta. BiH! Oh, tvoja mati je bila pre-gospodska, da bi se bila združila z moškim, ki bi mu bilo Bili ime. In samo to ti rečem, da se poslej lahko obrišeš za svoje svilene nogavice in tri pare čevljev. Kmalu se boš štela srečno, če bo* lahko hodila v kongresnih šla-bedrah in bombažastih nogavicah po pet in dvajset centov dva para." "Oh, ne bojim se, da mi Billy ne bi mogel skrbeti za toliko čevljev, kolikor jih bom potrebovala," je odvrnila Saxon in ponosno vrgla glavo nazaj. "Sama ne veš, o čem govoriš." Sara je pre-molknila in zagnala brezupen, oduren smeh. "Le pazi, kaj bo, ko pridejo otroci. Ti se bolj hitro nabirajo, kakor rastejo plače danes ta dan." ^ v "Saj ne bova imela otrok — vsaj od kraja ne, dokler ne poplačava vse oprave." "Tako modri ste dandanašnji, kaj? Za mojih dni so bila dekleta preskromna in prepo-štena, da bi k*j vedela o takih grdobijah." "Kakor so otroci?" je z rahlo hudomušnostjo vprašala Saxon. "Da, kakor to otroci." "Prvikrat slišim, da ao otroci grdobija. Kako grda moraš biti ti, Sara, ki jih imaš kar pet! Midva z Billyjem sva sklenila, da ne bova niti |)ol tako grda. Imela bova samo dva — dečka in deklico." Toma je silil smeh, a zaradi ljubega miru je skril obraz v svoji čaši kave. Pri Sari je ta udarec v bok kaj malo zalege!. Njegov učinek je bil tako kratek, da je komaj premolk-nila, preden je navalila iz druge smeri. (Dalj* prihodnjič.) Nekaj spominov iz svetovne vojne Piše Anton Potlaek, (Rillton. Pa.) (Nadal Is vanjo.) Seznani! sem se z nekim Cehom, ki mi je rad pripovedoval o svojem domu. Nekega večera je odšel ela. niti korak niso prišli naprej. To-pov| so se bolj poredkoma oglašali in bilo je vae bolj mirno. Odločili so. da moramo sami ho-1 diti po večerjo na hrib. od vsake e*t. Pograbil sem ga in vrgel v neki graben, tovariš pa ga je pošteno obrcal. Tako sva *e maščevala nad nJim. To je bila dobra šola zanj. kajti naslednji \«Vr je druge |»oalal |ki vetVrjo. Sploh *o tilli Nemci zelo oholi'in m» Slovence vedno zmerjali. Neki veter ao mene m tri Nemce poslali na hrib na »trato Podnevi Je bil dostop na hrib nemogoč, ker ga je obstreljevalo italijansko topništvo. Pri atraže-nju smo izmenjavali tako, da j«- eden stal na straži, drugi smo pa lahko spali. Jaz »icm zaspal proti jutru in se vzbudil, ko je solnce |nisijalo. Nemci so prej odšli in me pustili samega. Hitro sem pograbil puško in stekel proti bližnjemu jarku, ki je bil dobro zavarovan. Tam sem naM šest vojakov, med njimi svojega tovariša Slovenca. V tem jarku smo prebili en dan In eno noč. Naslvdnji dan pojsddne je priletela granata in eksplodirala. Pet jih je takoj u-bila in samo dva sva ostala živa. Moja suknja je bila vsa raz-cefrana in pretreslo me Je tako. da sem moral k zdravniku. Tam mi mi dali čaja in nekaj jentvin, |N>tem |mi so me |M»tlali nazaj. Zakopal sem se v drugo luknjo, ker so staro zasedli štirje drugi rojaki. Tja Je |M»n<«vno prifrčala granata, ki je vse ubila. Naslednji Večer smo dobili •»tirjt- poveljr, naj prinesemo mrtvece Iz jame In jih zakopljemo. To smo storili in zakopali smo Jih v luknje, ki ao jih naprav ile granate. h«r trupla, ki so le amr. <|rla, i h »k r 111 s k .imen j< m in vejami Pokrita ni-i bila dolgo, kajti prifrčale so druge granate in jih vrgle ven. Naslednji dan, so začeli streljati naši topovi. Krogle so žvižgale nad našimi glavami in grozno je grmelo. Mislili smo da nas bo vsak čas konec. V megli smo opazili sovražnika, ki je korakal proti svojim |>o*tojankam. Megla *e j<« razpršila in zagledali smo okrog dva tisoč italijanskih vojakov. Kmalu je prifrčal šrap-r»el. /41 njim pa stotine drugih, ki »o podirali Italijane. Cepali •o kakor muho in jih je malo o-ital<> živih. Nato so se oglasili italijanski topovi in pričeli si|mti krogle na na*. Ko smo prišli v tisti kraj. iae je bilo toliko, da se je bilo treba stiskati v jarkih, sedaj pa «o bile naše vrste razredčene in «mo Ktnli petdeset korakov drug »d drugega. . Po dolgem trpljenju so nas nadomestile druge čete. Hil je ie Utrajnl čas kajti bili smo tako ltmuo*|N»li so novi vojaki In nadomestili one. ' Jih izgubili v bitkah. Po-i»o tuli ti priletni molje, vjniki. ki so bili prvi pokll->a *tra>o iekzniških prog. evall ) nas, kako jc na . mi mo pa jim odgovar-a a« I»odo ž« aami prepri-ali. k • pr idi jo t Ja ki sm večini črnov < rani i Vpra* fronti »ali, d F1 čl ^ Spet js prišlo povelje, da moramo odkorakati proti St. Mihaelu. Hoditi smo po tržaški cesti in opaaovali starčka, ki ao tolkli kamenje ob cesti Takrat so bile vse moči u posle ne, staro in mlado. Ponoči smo dospeli pod hrib in potem pričeli plesati proti vrhu. Ko amo dosegli cilj, smo dobili poditek. Potem so me s skupino novincev poalali v strelske jarke z vrečami, katere smo morali napolniti s peskom. Kopanje jarkov je bilo težavno, ker je bila zemlja polna kamna. Vreče s peskom amo postavili ob jarkih in novince sem posvaril, naj se takoj vržejo na tla, kadar se bom vrgel jaz, da jih ne bo sovražnik pobil. Dvakrat so Italijani posvetili žarkometom ko smo šli čez hrib, pa menda nas niso opazili, kajti srečno smo dospeli tja in nazaj. Cez dan smo ostali na hribu, zvečer pa smo zasedli naše poaicije. Trpljenje se je sjjet pričelo. Topovi so bruhali krogle, naši in italijanski. Naši oficirji so ugotovili, da ima sovražnik na sedem kilometrov dolgi črti več sto topov. Novinci so Ibili silno zbegani in so tarnali, da ne bodo nikdar več prišli iz teh grozot in videli svojih dragih. Poleg nas je bil polk madžarskih vojakov, ki so dobili od doma vest, da so madžarski kapitalisti poalali tri vlake moke skozi Švico v Italijo. Vojaki so se hoteli kar spuntati, ko so izvedeli novico, da kapitalisti podpirajo sovražnika z živili, dočim morajo oni stradati in umirati na fronti. Le s težavo so jih u-krotili, da niso revoltirali. V jarkih smo bili dva tedna in x>jevali smo se neprestano. Potem je prišlo povelje, da odrinemo nazaj proti St. Mihaelu. Od-corakali smo po tržaški cesti i n dosegli vas Rubje, ki je bila popolnoma razdejana, in naprej čez vodovje drveče Soče. Na poti sem zagledal vodo v nekem jar-cu in odšel, ,tja, da se napijem. Vmes je poaegel desetnik in po-;em še narednik, ki sta mi hote-a to preprečiti. Slednji me je celo brcnil, nakar me je pograbila jeza, da sem ga kar s puško udaril in tako močno, da se je puška prelomila. Drugo puško sem lahko dobil, ker jih je pp-vsod dosti ležalo. Desetmk in narednik sta bila Nemca in sta ob vsaki priliki zmerjala Sloven- CEZJ*RAG Arnost Adamič Ivan Tepina je zmagan sedel ker je do kraja apoznal, da je od tega trenutka dalje niščeten človek na smetarnici življenja. o Podobe, ki so bile trudoma vstale predenj iz polmraka, so se razblinile v naraslo temo. Globoko pod petim nadstropjem, kjer je stanoval, je že davno utonil ozek predih, s sivim betonaatim četverokotom razpoka nega tlaka na dnu. Tam so ležali razmokli ogorki jn papirne kepe, ki so jih tjakaj odvrgli prebivalci skozi straniščna okenca. Le eno edino okno visoko v peti vrsti je služilo tesnemu stanovanju, a odtod se ni videlo drugam kakor v nebo. sredi katerega je bodel visoko tja preko strešnega okvira vedno kadeč se dimnik. Ta hip kot siva tenja, na noč prislonjen. Sest, kaj se ve, morda sedem ali samo pet dolgih in pekočih ur je strmel Tepina, kakor že toliko kratov skozi okno, mimo dimnika v gasnočo dneva. Premišljal in tehtal je svoj začetek da bi si plenil konec. Zdaj ko je čas cvetenja, ko je blagovitost nad vso deželo, u miram od gladu in hrepenenja Umiram od ponižanja. Zgodilo se bo tisto, kar ne bi nikoli ver jel. Zagotovo se bo zgodilo ker ni drugega izhoda. Da, eden sam je še. Tisti tam pod peto vrsto na betonu . . . Tako je bolno tehtal življenje in končno utrujen spoznal, da tole nočno uro, ko se po malem budi življenje v kavarnah in na promenadah, ko se množice vsipljejo v bioskope in iz njih edino on ne more nikamor več s poštenim. Trdo mimo njega je bilo zbežalo vse . . . Kako je vse to polagoma prišlo nadenj . . Brez staršev se je z instruk-cij&mi dokopal preko mature Več nikoli ni nameraval, upa je na akromno službico. Vloži je prošnje na razne naslove in čakal. Zaradi temeljitosti, ka tere se je bil privadil v težk dobi študija, se je oglasil tudi na borzi dela. — Maturant Ivan Tepina? Znate še kaj drugega? je vpra šal uradnik, pozdehnil in gledal na stensko uro. TOREK. 22. nirm.,,, ce. Zasedli smo strelske jarke ob Soči in ostali tam teden dni. Topovi so stalno grmeli in spet smo morali hoditi v gozd h kuhinjam po Živila. Ko sem jaz prišel na vrsto, je hitro stopil desetnik k častniku ter rekel, da mi ne sme dati ničesar, ker sem ga pretepel Ker je častnik držal z njim, sem kar vzel hlebec kruha in dejal, da hočem tudi jaz svoje, ker služim prav tistemu gospodarju (akor drugi. Nato sem odšel še i kuharju, ki mi je dal kave. Hrane sem dobil toliko, da sem se lahko najedel, dali pa mi niso ne salame, ne vina in ne tobaka kakor drugim. Odkorakali smo naprej proti sredini hriba kjer smo spet za sedli jarke. Bili smo v bližini naših topov. V enem jarku nas je bilo pet, med temi neki Slovenec, ki je nedavno prišel na fronto. V pogovoru mi je povedal, da je bil prej vedno kje na straži, sedaj pa so Ka premestili v |>ekel in zato ne verjame, da bo še kda j videl Ljubljano. Njegova slutnja se uresničila; nekaj dni pozneje je priletela granata in se razponi« železni drobec je zadel tovariša in je takoj izdihnil. Tisto noč je ležal kar med nami v jarku. z\««čer pa so prišli sani-tejci in ga iztegnili ven. V tem jarku smo bili še kake tri tedne in topovi so grmeli kar naprej, da se je zemlja tresla. Bil sem z« lo pot rt, ker sem izgubil dobrega tovariša. Vsi smo bili zamišljeni ter s strahom pričakovali kdo bo sedaj prvi na vrsti. Jarek je bil obložen s skalami. Jaz s, m tičal za neko skalo. Ko je priletela granata in se raz-Počila kaka dva metra od jarka. Zrušila je .skale name in tovariši "» me s težavo odkopali. Glava J«' bila \ ^ krvava, ko so me od-kopali. nakar sem stekel k sani-tejcem. ki m, me za slk> ubv«**ii. Rekli so mi, naj grem v bližnjo zdravniško postajo, kar sem tudi storil. Tam ao me oatrlgli In ol»rUl ter |w*k>vno obvezali. Dali *<» mi tudi večerjo, potem pa *em moral odkorakati * -.\ojim bataljonom na m i. prthoi^) — Prijel bi za vsako delo. — Lepo. Se kaj? . . . No, le včasi se vrnite in vprašajte, bomo že dobili za vas kaj primernega. Sicer pa, se je potegni čez mizo in poiskal kartotečni list, na nebotičniku bi potrebovali še par težakov . . . Oh, se veda, za maturanta se ne spodobi. Bomo že našli, že. Drugi teden se oglasite, je pomežikni od nenadne dobre volje, kajt domislil si je, da bo za kosilo praženo meso z močnatim obrokom. Takrat so se ga uradnikove besede dojmile kot slaba šala, k se ji je treba pomilovalno na smeh niti. Tepina še ni padel tako globoko, ne. Sitno je edino to ker ni nobenega odgovora na številne prošnje, za katere je potrosil skoro vse prihranke. Potrpeti bo treba, se je tola žil in se ovedel, kako bore je bil pripravljen za težko boritev sam v tujem, mrzlem mestu. V mestu z množico ljudi, od katerih ga zdaj, ko išče zasluž ka, nihče več ne mara poznati Ti ljudje beže po svojih zapletenih potih, v očeh jim pa gori pritajen strah pred jutrom. Ju tro že jih more potisniti v te mo, iztiriti v mrtvo, zastruplje no vodo brezposelnih. Nič ni bolj pošastnega od gotovosti, da se nekaj, kar že koli, vodno in neprestano ruši. Vsako uro, slednjo minuto. Sli-šati je grozeče pokanje pod nogami, kakor bi opotekajoča se stopinja l>ežala čez plošče pre-ledcncle reke; plošče se v temi pod nogami razmikajo, zdaj. zdaj nekdo zgine skozi razpoko. Človek beži po napokli cesti in pred njim je vsa zameglena. močno tesna dalja. Tepina je od svojega mladega življenja mnogokaj pričakoval. Tako si je med drugim mislil, da mu bo življenje že Jutri, morda z malo zamudo, oskrbelo košček boljšega kruha. A čakal je zaman dolge dni. Gospo-dinji je dolian za hrano in pod-' strešno I tik njo ie dva mesecs I>oslej ga ni še nikoli potirjala