PoKnfno pfoJomi v oofovtal Leto XXI., št. 99 Ljubljana, torek 30. aprila I940 Cena 2 Din Upravniàtvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova uL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg SL 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« liana St. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Tri nevarnosti malih narodov Pred kratkim je vrhovni poveljnik švicarske vojske general Guisan na neki prireditvi švicarskega Rdečega križa spregovoril besede, ki so zapustile globok vtis ne le v Švici, temveč tudi izven nje. zlasti med narodi, ki so v podobnem položaju kakor Švica. General Guisan je namreč dejal: »Po vsem. kar gledamo danes okoli nas, imamo vedno bolj vtis, da je nevtralnost, pa naj jo še tako strogo spoštujemo. izpostavljena različnim tolmačenjem. Zato moramo biti močni in združeni; zato morata ljudstvo in vojska tvoriti eno samo celoto. Tri nevarnosti so nam pred vrati: najprej je tu zunanja nevarnost, o kateri ni treba, da bi vam govoril. Potem je notranja nevarnost. ki izvira iz tega, da nekateri tujci med nami še vedno ne razumejo, da ne bomo pri nas dopuščali nobenega dejanja sabotaže ali razširjevanja lažnih vesti. Tretja nevarnost pa izhaja od samih Švicarjev, ki se ne zavedajo povsod resnosti položaja in potrebe žrtev. Mi hočemo, da ostane Švica nam. pa nai se zgodi karkoli. Mi hočemo biti gospodarji v svoji hiši. Za to ne bo nobena žrtev prevelika. Svobodni smo in bomo taki ostali.« Upoštevajoč te tri nevarnosti, je švicarska zvezna vlada izdala pred kratkim posebna navodila vojakom in civilnemu prebivalstvu, ki podrobno navajajo, kako mora vsak švicarski državljan postopati v primeru kakega nepričakovanega napada na državo. Navodila upoštevajo vse moderne vojne izkušnje, zlasti moderne načine vojskovanja, kakor so prišli do izraza na primer, pred par tedni na evropskem severu. Najpomembnejša pa je zaključna določba, ki se dobesedno takole glasi: »Ako bi se po radiu, letakih ali z drugimi sredstvi razširjala poročila, ki naj bi vzbujala dvom glede odporne volje zvezne vlade ali vojaškega poveljstva, naj se takšna poročila smatrajo za navadno izmišljotino tuje propagande. Naša država se bo branila proti vsakemu napadalcu do skrajnosti in z vsemi sredstvi.« Kakor so pokazali prvi komentarji švicarskih listov, je švicarska javnost brez razlike narodne ali politične pripadnosti sprejela te vladne ukrepe z največjim zadovoljstvom. Ugledni švicarski list »Neue Zürcher Zeitung« je že takoj ob objavi navedenih navodil zapisal med drugim: »Mi smatramo ta pojasnila zvezne vlade in vojaškega poveljstva, ki že v naprej izključujejo vsako misel na kapitulacijo, tako psihološko kakor materialno za izredno posrečena in namenu odgovarjajoča.« Podobno so pisali o vladnih ukrepih tudi vsi drugi švicarski listi, zlasti zanimiv komentar pa je objavil list »Gazette de Lausanne«, ki je zapisal med drugim: »Naša nevtralnost ni več sredstvo, s katerim bi ubežali vojni. Ona je orožje za notranji boj: boj za življenje. Pravo označbo naše nevtralnosti smo citali na naši narodni razstavi: Švica se lahko brani, Švica se mora braniti.« »Journal de Genève« pa je pisal zlasti o notranjem sovražniku, o onem. »ki je nevaren prav tako kakor zunanji, ker mu odpira pot s pobijanjem oblastvenih ukrepov, sabotažo mobilizacije, z razširjevanjem lažnih vesti in vznemirjevanjem prebivalstva. Zato je prav, da se tudi proti tej nevarnosti zavarujemo že v naprej.« Podobne ukrepe kakor Švica so izdale tudi že mnoge druge evropske države. zlasti one, ki se čutijo najbolj neposredno izpostavljene označenim trem nevarnostim, med njimi Belgija in Nizozemska. Znani so tudi najnovejši poostreni ukrepi proti tujcem, ki i» jih izdale ta'ko rekoč že vse države izven vojne, tudi države na balkanskem področju. Povsod se danes skušajo države izven vojne zavarovati proti vsem morebitnim presenečenjem, tudi tedaj, ko jih še ne smatrajo za neposredno grozeče. Sem spadajo tudi številni vpoklici v vojno službo, ki so izvedeni menda prav v vseh evropskih državah. Vsi ti ukrepi pa ne pomenijo da tej ali oni državi že preti kaka neposredna nevarnost, temveč predstavljajo samo nujno potrebne varnostne ukrepe, katerih vrednost ni le v materialni, temveč predvsem v duhovni obrambni pripravljenosti za vsak primer. Nobena nevtralna država namreč ne smatra svoje nevtralnosti za edino in zadostno jamstvo svoje varnosti. Vse se nasprotno zavedajo, da jim samo vsestranska obrambna pripravljenost zagotavlja spoštovanje njihove nevtralnosti in s tem njihove neodvisnosti. Nas še posebej veseli, da se to spoznanje razširja tudi na naše balkansko področje, o katerem sicer nihče ne more dvomiti, da se ne želi zaplesti v sedanjo vojno. Ravno s tem pa si duh balkanske solidarnosti skozi težave sedanjega časa vedno bolj krči pot. Kot iskreni in prepričani pristaši balkan- Italija v ospredju zanimanja Dino Altieri imenovan za italijanskega veleposlanika v Berlinu, ASSolko premeščen v Vatikan — Okrepitev osi Rim — Berlin Rim, 29. aprila, s. (Reuter). Italijanska vlada .ie imenovala dosedanjega poslanika v Vatikanu Dina Alfieria za veleposlanika v Berlinu. Italijanski veleposlanik v Berlinu Attolieo. ki je bil na svojem dosedanjem položaju neprestano od leta 1936. dalje, bo nadomestil Alfierija kot poslanik pri Vatikanu. Alfieri je bil šele v oktobru preteklega leta zamenjan na dosedanjem položaju prosvetnega ministra. Od nekdaj je veljal Alfieri k0t eden najbolj vnetih zagovornikov sodelovanja z Nemčijo med fašističnimi voditelji. Rim, 29. aprila AA. (Stefani) Razpravljajoč o imenovanju Dina Alfieriia za italijanskega veleposlanika v Berlinu, poudarjajo italijanski listi, da Alfieri ni samo politik z velikimi izkustvi, temveč še posebno odličen poznavalec vseh vprašanj, ki se tičejo osi Rim-Berlin. Še ko ie bil prosvetni minister, ie Dino Alfieri mnogo pripomogel k ustvaritvi novih in močnei-ših kulturnih vezi med Italijo in Nemčijo, s sporazumom, ki ga ie sklenil za izmenia-vo kulturnih dobrin med obema državama. Kot prosvetni minister ie bil Alfieri večkrat v posebnem odposlanstvu v Berlinu in si je tam pridobil splošne simpatije in spoštovanje. »Lavoro fascista« pravi: Dino Alfieri odhaja v Berlin kot veleposlanik Italije v zelo kočljivem trenutku evropske vojne. On bo tam deloval — o tem ne more biti dvoma, tako — kakor bodo zahtevali najvišji interesi dveh velesil, ki sta medsebojno povezani s trdnimi moralnimi in političnimi vezmi. »Giornale d' Italia« piše: Dino Alfieri, ki je kot veleposlanik Italije pri Sv. stolici pokazal svcjo veliko diplomatsko spretnost, bo mogel v Berlinu posvetiti svoje sile tej novi politiki fašistične Italije, kakor je bil dosedaj eden najbolj sposobnih so- | delavcev na polju politike, ki se izvaja po j ukazih duceja. Listi posvečajo prav tako j veliko pozornost Attolicu in poudarjajo, da je s svojim delom mno^o pripomogel k ustanovitvi zveze med Rimom in Berlinom in da bo njegovo ime ostalo tesno zvezano z novimi temelji evropske politike. Zadovoljstvo v Berlinu Berlin, 29. aprila, br. V tukajšnjih vladnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli na znanje vest, da je bil imenovan bivši minister Dino Alfieri za italijanskega veleposlanika v Berlinu. Pri tem naglašajo, da je bil Alfieri že ponovno v Nemčiji, kjer je navezal najtesnejše stike z nemškim propagandnim ministrom dr. Göbbelsom. Oba državnika sta mnogo pripomogla k poglobitvi kulturnih odnošajev med obema državama. Moskva o politični taktiki Italije Moskva, 29. aprila, z. Moskovski list »Trud« komentira stališče Italije v sedanji vojni in prihaja do zaključka da hoče Italija s svojo taktiko izsiliti od zaveznikov, zlasti pa od Francije, izpolnitev vseh svojih zahtev. Toda na drugi strani je Italija zelo vznemirjena zaradi možnosti razširjenja vojne na Balkan. Vedno bolj naglo se bliža trenutek, ko se bo moral Rim odločiti, ali ho šla Italija z Nemčijo ali pa z zavezniki. V Moskvi resno dvomijo, da bi Italija odkrito prešla v nemški tahor ter mnogo bolj prevladuje riaziranje da bo skušala za svojo nevtralnost doseči čim večje kon- Dr. Ley o složnosS! cip In Italijo „Italija In Nemčija imata skupne interese in skupnega sovražm&a: Anglijo in Francijo" London, 29. aprila, o. Po današnjih poročilih iz Berlina in Rima se zdi, da se je od včeraj na danes položaj v pogledu odnosov Italije do zapadnih velesil poslabšal in da danes ni več mesta za optimizem, ki se je pojavil od petka na soboto. Tako je imel direktor Cianovega lista »II Telegrafo« Ansaldo govor po radiu, namenjen italijanski vojski. Ansaldo je v svojem govoru izrazil željo po zmagi nemške vojske ter je dejal italijanskim vojakom, da je nemogoče, da bi se mogla Italija še dolgo izogibati sodelovanju v sedanji vojni. Kar se sedaj dela, ni ničesar drugega kakor čakanje na povelje, dotlej pa se bodo nadaljevale vojaške priprave. Davi je govoril nemški minister dr. Ley fašistični mladini, ki je obiskala mesto Köln. V svojem govoru je poudaril potrebo, da ostaneta Italija in Nemčija složni, ker imata v sedanji vojni skupne interese. Italija in Nemčija imata istega sovražnika: Frači jo in Anglijo. Zatem je dr. Ley govoril o Korziki, ki je bila še v času Napoleona italijanska ter je dejal: Italija ne more tolerirati Anglije na Sredozemskem morju kakor je ne more tolerirati niti Nemčija na Baltiškem morju. Hitler in Mussolini sta dobra prijatelja, kar je najboljše jamstvo, da delata skupno v tej vojni. Med Mmom In Londonom Razgovori o obnovi trgovinskih pogajanj — V Londonu s vare pred pretiranimi na dami London, 29. apr. j. (Reuter) V merodajnih angleških krogih zatrjujejo, da bo morda v najkrajšem času odpotovala v Rim posebna angleška trgovinska delegacija. Za vodjo te delegacije, ki naj bi v Rimu nemudoma nadaljevala svoj čas prekinjena pogajanja za sklenitev posebnega trgovinskega dogovora, je predviden gospodarski izvedenec angleškega finančnega ministrstva Playfair. V istih krogih zatrjujejo, da je bilo to potovanje angleške delegacije v Rim verjetno predmet razgovorov. ki sta jih imela v petek angleški zunanji minister lord Halifax ter italijanski poslanik v Londonu Bastianini. Kakor zatrjujejo iz dobro poučene strani, sta državnika na tem svojem sestanku razpravljala tudi o vprašanju pomorske kontrole, ker se tako Anglija, kakor tudi Italija zavedata, da je treba to vprašanje ske skupnosti ne moremo prezreti nobenega takega razveseljivega pojava, zlasti še, ako prihaja od tam, od koder si ga posebno želimo. Tako je Sotir Ja-nev zapisal v sofijskem »Dnesu« te dni: »V Beogradu in Sofiji se zavedajo nevarnosti, ki bi mogle nastopiti. Izgledi bližnje bodočnosti kažejo dve možnosti: ali da prekrižamo roke in čakamo, da nam sami dogodki nalože naloge, ali da že v naprej delamo na odstranitev vseh vzrokov sporov na Balkanu, pa najdemo zato skupne stike, ne da bi zaradi tega kakorkoli poslabšali svoj položaj in ne da bi se zaradi tega odločili za eno ali drugo izmed vojnih strank.« Zdrav zunanji razvoj podreditve vseh nasprotij med balkanskimi narodi skupnim potrebam in interesom, kakor izhajajo iz skupnih nevarnosti, pa mora v vsakem izmed njih spren^jati enako zdrav notranji razvoj čedalje večje notranje strnjenosti in povezanosti vseh narodnih sil za obrambo pred vsemi zunanjimi nevarnostmi. Mnoge evropske nevtralne države dajejo v tem pogledu zglede, ki so vredni posnemanja. urediti zadovoljivo za obe strani, preden bo mogoče pričeti pogajanja za dopolnitev trgovinskega sporazuma. V dobro informiranih angleških krogih naglašajo, da so potekali razgovori med Halifaxom in Bastianinijem v izredno prijateljskem tonu. V koliko so ti razgovori imeli uspeh in razčistili osnovna vprašanja, na katerih naj bi se pričela nadaljnja pogajanja, se bo jasno videlo šele potem, ali bodo zastopniki angleške vlade dejansko odpotovali v Rim ali ne. Pariz. 29. aprila, j. (Havas) Ugleden član angleške diplomacije je dal posebnemu Havasovemu dopisniku nekatera pojasnila glede pomena, ki ga v angleških diplomatskih krogih pripisujejo zadnjemu sestanku med angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom in italijanskim poslanikom v Londonu Bastianinijem. Po mnenju teh krogov se razgovori, ki sta jih imela v petek oba državnika, nikakor ne smejo smatrati za znak, da bi se bilo stanje med obema državama, kakorkoli iz-prcmenilo. Prav tako tudi obetajoče se nadaljevanje trgovinskih pogajanj ne more biti i7raz za kako spremembo v političnem položaju, v kolikor se tiče Anglije in Italije. Sestanek med Halifaxom in Bastianinijem zlasti ne sme vzbuditi pretirane nade zdaj, ko .je pričela Italija v povečani meri kazati svojo nenaklonjenost do zavezniškega tabora. V angleških diplomatskih krogih nadalje zanikajo vesti, da bi dobil italijanski poslanik v Londou od svoje vlade instruk-cije. da naj on prvi napravi v angleškem zunanjem ministrstvu korak, ki bo imel za Italijo ugodne posledice. Nasprotno je Bastianini prišel v angleško zunanje ministrstvo na pobudo Halifaxa in zaradi razgovorov o raznih visečih vprašanjih, tičo-čih se trgovine med obema državama. Po informacijah, ki jih imajo v angleških krogih iz italijanskih virov, bi bila Italija pripravljena izpremeniti svoje sedanje stališče v primeru, da bi zapadni zavezniški državi ugodno in v kar največji meri upoštevali italijanske zahteve, ki so dovolj znane. Seveda pa so te italijanske zahteve še zmerom daleč preko tiste skrajne mere. k; bi jo Pariz in London mogla upoštevati. V angleških diplomatskih krogih prevla- r duje vtis. da še ni mogoče prav nič predvidevati, kako se bodo odnošaji do Italije nadalje razvijali. V angleških krogih, ki so običajno dobro poučeni, presojajo položaj zaradi trenutnega italijanskega stališča še nadalje zelo pesimistično. Danes bo govoril Chamberlain London, 29. aprila, z. V vsej angleški javnosti z veliko napetostjo pričakujejo jutrišnjo sejo spodnje zbornice, na kateri oo poročal ministrski predsednik Chamber-laiii o položaju na Norveškem in o splošnem mednarodnem položaju. Za jutrišnjo sejo je vloženih že več interpelacij. Med drugim zahteva pojasnila konservativni poslanec Plügge, kakšne ukrepe je izdala vlada spričo dejstva, da so Nemci poslali na Norveško nova ojačenja. Domnevajo, da je ta interpelacija naperjena proti Churchillu, češ da ni izpolnil svoje obljube, da bo docela zaprl Skagerak in onemogočil zvezo med Nemčijo in Norveško. V nekaterih parlamentarnih krogih so mnenja, da bi bilo treba žrtvovati tudi par dragocenih vojnih ladij, da bi se ta cilj dosegel, strokovnjaki pa so mnenja, da bo to mogoče riskirati šele potem, ko bo že angleško letalstvo na Norveškem dovolj močno, da se bo moglo z uspehom upreti nemškim letalskim akcijam. »Times« smatra, da je bilo zavzetje Trondhjema odgodeno predvsem zaradi tega, ker so Nemci na jugu napredovali hitreje, kakor se je pričakovalo. Po londonskih informacijah je Hitler pripravil za operacije na Norveškem 30 divizij, kar sili tudi zaveznike, da izkrcajo na Norveškem čim številnejšo vojsko. 1. maja bo govoril Hess v Essenu Berlin, 29 aprila A A. (DNB). Namestnik vodje rajha minister Hess bo imel 1. maja govor pri manifestacijah v kruppovih tovarnah v Essenu Govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje ob 18.30. Nemčija na Balkanu nikoi v jar ne ograia Zadovoljstvo v Nemčiji zaradi poslednje izjave našega zunanjega ministra in predsednika bolgarske vlade Berlin. 29. aprila, o. Današnji nemški listi pišejo, da so nepotrebne vse bojazni gle de razšii.jenja vojne na Balkan. »Völkischer Beobachter« piše: Na Balkanu zelo dobro vedo, s katere strani grozi nevarnost Zapadne sile so izgubile na Balkanu ves kredit »Essener Nazionalzeitung«, ki ima zelo dobre zveze z okolico maršala Göringa, poudarja poslednjo izjavo jugosloven-skega zunanjega ministra dr. Cincar-Mar-koviča v beograjski »Politiki« kot nov dokaz jugoslovenske nevtralnosti v političnem in gospodarskem pogledu. V Berlinu sc zadovoljni tudi z izjavo bolgarskega ministrskega predsednika o nevtralnosti Bolgarije. Filov o bolgarski zunanji politiki Sofija, 29. aprila. AA. Bolgarsko novinarsko združenje je izdalo izredno številko svojega društvenega glasila, v katerem je objavljen razgovor s predsednikom bolgarske vlade Filovom. Filov je med drugim rekel: Med vlado ir» parlamentom je obstajalo vedno zaupanje in harmonija, ki sta neobhodno potrebna zlasti v sedanjem trenutku, ker olajšujeta parlamentarno delo in izdajanje potrebnih zakonov. Na sedanjem zasedanju parlamenta bo izglasovan tudi zakon proti špekulaciji. V istem listu ie zunanji minister Popov objavil naslednjo izjavo: Zunanji položaj Bolgarije je podoben položaju vseh držav, ki so se izognile vojni in se stalno bore za to. da jih ne bi potegnili v vojno. Naša mirovna in nevtralnostna politika, katero upoštevajo tako nevtralci, kakor vojskujoče se države, in v katero nihče ne dvomi. odgovarja interesom in čustvom našega naroda Odnosi s sosedi so stalno zelo prijateljski, saj je dolžnost balkanskih držav, da si zagotove mir. napredek v ozračju medsebojnega zaupanja in s tem ustvarjajo pogoje za ugodno ureditev vseh vprašanj, ki so v interesu skupnosti. Ne vidim nobene nevarnosti, ki bi neposredno grozila našim sosedom. V vsakem primeru se bo Bolgarija izognila vsemu, kar bi moglo otežkočiti njen položaj, ker ie Bolgarija lojalen član družine balkanskih narodov. Dr. Clsäius pride danes v Beograd Budimpešta, 29 aprila, br Trgovinski minister Varga jc imel tudi danes daljši razgovor s strokovnjakom nemške vlade za gospodarska vprašanja jugovzhodne Evrope dr. Clodiusom. Pozneje je bil dr. Clo-dius šc pri ministrskem predsedniku Tele-kiju. Dr. Clodiusovi razgovori v Budimpešti so se nanašali na obči vprašanja, ki se tičejo gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Madžarsko Stvarna trgovinska pogajanja med obema državama se bodo morda pričela v bližnji bodočnosti. Jutri odpotuje dr. Clodius v Bcogrsd Pogajanja v Moskvi se razvijajo normalno in se kaže popolino razumevanje gospodarskih stremljenj Jugoslavije in Sovjetske Rusije Moskva, 29. aprila, p. Jugoslovenska gospodarska delegacija je prispela v torek ob 16.15 po ruskem času na sovjetsko mejo. Na meji pri Tiraspolu jo je pozdravil zastopnik Inturista, ki jo je spremljal nato do Moskve. V Kijevu je delegacijo pozdravil zastopnik ukrajinske sovjetske republike Veselovski. ki jo je prav tako spremil do Moskve. Sovjetske oblasti so dale jugoslovenski delegaciji na razpolago spalni vagon ter je potovanje poteklo v najugodnejših okoliščinah. Na kolodvoru v Moskvi je pozdravil delegacijo pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Kuharov. Poleg njega so bili na železniški postaji pri sprejemu podpredsednik državne banke Vozjakov, vršilec dolžnosti šefa odseka za pogodbe pri komisariatu za zunanjo trgovino Mišusin, šef protokola komisariata za zunanjo trgovino Prokuronov in višji uradnik odseka za pogodbe Gesekin. Delegacija jc prispela v Moskvo v četrtek popoldne ter jo je takoj po prihodu sprejel ljudski komisar za zunanjo trgovino. Prva konferenca je bila 25. aprila od 18. do 19. ter se je vodja jugoslovenske delegacije dr. Milorad Djordjevič zahvalil komisarju za zunanjo trgovino Mikojanu za prisrčen sprejem in pozornost, ki ga je bila deležna jugoslovenska delegacija na poti v Moskvo. Dr. Djordjevič je zatem navedel obojestranske interese Jugoslavije ter Sovjetske Rusije v pogledu izmenjave blaga, g. Obradovič pa je obrazložil tehnično stran razgovorov in način, kako si zamišlja potek pogajanj. V svojem odgovoru je ljudski komisar za zunanjo trgovino Mikojan poudaril potrebo trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo ter njihovo obojestransko korist. Na drugi seji je jugoslovenska delegacija pojasnila svoje stališče glede bodočih trgovinskih odnosov in možnosti za razvoj izmenjave blaga. Na koncu konference je komisar Mikojan povabil jugoslovenske delegacijo, naj prisostvuje proslavi 1. maja. Dne 26. aprila je jugoslovenska delegacija prisostvovala v spremstvu zastopni- kov komisariata za zunanjo trgovino operi »Pikova dama s v Veliki operi. Razgovori se razvijajo normalno in se more reči na podlagi njihovega dosedanjega poteka, da obstoja obojestransko razumevanje potreb obeh držav. Budimpešta, 29. aprila, o. Po nekem zasebnem poročilu lista Nemzedek« je Stalinov zaupnik Budanov izjavil na konferenci komunistične stranke v Leningradu, da Sovjetska Rusija ni zainteresirana pri tem. da bi prevzela kako vlogo v seianji vojni. Sovjetska politika hoče normalizirati gospodarske odnose v vseh smereh ter vzdrževati dobre razmere z vsemi, zlasti pa s sosedi. »Politbiro« je objavil, da imajo sovjetska-jugoslovenska trgovinska pogajanja služiti tudi ureditvi diplomatskih odnosov, ki bodo med Moskvo in Beogradom vzpostavljeni s 1. junijem. Ameriški poslanik v Moskvi odšel na dopust Moskva, 29. aprila. AA. (DNB) Ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhard je snoči odpotoval na daljši dopust. Odpeljal se je čez Budimpešto v Genovo, kjer se bo vkrcal za Ameriko. Mir na zapadu Pariz, 29. aprila, j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba od 29. aprila. zjutraj pravi: Na zapadni fronti ni bilo nobenega pomembnega dogodka. Berlin, 29. aprila, br. V svojem današnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljništvo nemške vojske o položaju na zapadni fronti: Na zapadu nikakih posebnih dogodkov. Iz angleške admiralitete London 29. aprila. AA. Admiraliteta je snoči objavila, da je bil viceadmiral Joffrey Dayston imenovan za glavnega poveljnika britanskih sil na Kitajskem. Viceadmiral Leighton pride na mesto admirala Fercyja Nobela. POLOŽAJ NA NORVEŠKEM USTALJEN Zaveznik! in Nemci tekmujejo sedaj med seboj, kdo bo poprej spravil na Norveško čim večjo vojsko Vojna poročila Inozemstvo o knezu namestniku Pavlu Nadaljnji glasovi evropskega tiska o knezovem rojstnem dnevu Bruselj. 29. aprila. AA. Vsi belgijski listi brez ozira na svojo strankarsko pripadnost in na svojo zunanjepolitično orientacijo objavljajo na vidnih mestih in pod velikimi naslovi članke za rojstni dan kneza namestnika Pavla ter poudarjajo njegove zasluge tako za ureditev notranjih razmer v Jugoslaviji, kakor tudi za dvig mednarodnega ugleda in za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi. »Inde-pendance Belge« pravi: Knez namestnik je lahko s polno pravico ponosen na delo, ki ga je izvedel V zadnjih šestih letih. To knezovo delo je šlo v vsakem pogledu za pomiritev. Po eni strani so se zboljšali odnosi Jugoslavije z vsemi njenimi sosedami, po drugi strani pa so se uredili odnosi med raznimi deli jugoslovenskega naroda. V svoji zunanji politiki je Nj. kr. Vis. knez namestnik stalno poudarjal, da želi njegova država živeti v prijateljstvu z vsemi balkanskimi in drugimi narodi, s katerimi ima skupne meje. Vzporedno s tem pa je zmerom obstajala trdna odločenost Jugoslovenov, da ne bodo v nobenem primeru dovolili, da bi kdo okrnil njihovo neodvisnost in nedotakljivost njihove države.« V enakem smislu pišejo tudi drugi belgijski listi. Pariz, 29. aprila, a. Skoro vsi včerajšnji pariški listi so prinesli o priliki rojstnega dne Nj. Vis kneza namestnika Pavla članke, v katerih poudarjajo njegove ogrsmne zasluge za ohranitev in utrditev nuru na Balkanu ter v Podunavju Obenem poudarjajo tudi srečno rešitev hrvatskega vprašanja, ki jc omogočila ustvaritev narodnega edinstva v Jugoslaviji. Listi so obenem s članki prinesli tudi slike kneza namestnika. Berlin, 29. aprila, a. Berlinski listi pišejo zelo simpatično ob rojstnem dnevu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in poudarjajo nje- gove zasluge za ugoden razvoj notranje in j zunanje politike Jugoslavije. Listi opozarjajo na njegovo modro politiko, ki je državo obvarovala pred razširitvijo vojne, ji zagotovila gospodarsko in kulturno delo, ter razvoj preizkušenih vezi s sosedi in prijatelji. Knezova politika je zagotovila tudi notianjo pomiritev zaradi sporazuma s j Hrvati. Kot izraz državniške .nodrosti 1 omenjajo listi tudi obnovo gospodarskih stikov s Sovjetsko Rusijo. Budimpešta. 29. aprila. AA. Madžarski tisk je posvetil največjo pozornost rojst-! nemu dnevu kneza namestnika Pavla. »Pester Lloyd pravi v daljšem članku, da je znano dejstvo velikega napredka, ki ga je Jugoslavija zabeležila v zadnjih letih pod modrim vodstvom kneza namestnika Pavla. Madžarski narod čuti iskreno spoštovanje i do kneza namestnika ter se pridružuje željam sosednjega prijateljskega jugoslovanskega naroda, želeč knezu tudi še naprej mirno in uspešno regentsko delo. Tudi vsi ostali dnevniki so prinesli članke o življenju, delu in zaslugah kneza namestnika. Atene 29. aprila. AA. Grški velikonočni listi so posvetili posebne članke rojstnemu dnevu Nj. Vis. knez namestnika Pavla ter objavili njegove slike. Ves tisk poudarja odlike kneza namestnika, zaradi katerih stepa Jugoslavija po poti novega napredka in blagostanja. Na ta način nadaljuje knez namestnik Pavle delo velikega kral,ia Aleksandra I. Zedinitelja. čestitke kancelarja Hitlerja Berlin. 29. aprila. AA. (DNB) Vodja rajha in državni kancelar Adolf Hitler je poslal brzojavne čestitke Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu o priliki njegovega rojstnega dne. Pariz, 29. aprila, j. (Havas). Po informacijah. s katerimi razpolagajo v francoskih vojaških krogih, se lahko reče. da je na-predovanie nemških čet ustavljeno v obeh glavnih dolinah, oo katerih so Nemci v minulih dneh z dokaj veliko naglico napredovali proti severu odnosno proti se-verozapadu. V dolini Gudbrandsdal ie bilo nemško prodiranje ustavljeno pred Kva-mom. v dolini Oesterdal pa neposredno severno od Rörosa. Pred Kvamom se ie sila nemškega pritiska zlomila na energični obrambi angleških čet. Severno od Rörosa. kamor so bile že prodrle nemške izvidnice. je moralo nemško vojno poveljstvo napredovanje ustaviti zaradi tega. ker so Norvežani na železnici Oslo—Trondhjem za Rörosom sestrelili železniški most. ki ie tamkai predstavljal edino možno pre-hodišče v dolini. Most so spustile v zrak prostovoljske čete. ki se bore na Norveškem. Da bi navzlic razstreljenemu mo;tu lahko nadaljevali prodiranje, je nemško vojno poveljstvo poslalo iz krajev Tynset in Asdal dve manjši koloni, ki nai bi preko gorovia prodrli do železniške Drcee pri Dombasu. odnosno pri Stoerenu. Navzlic temu, da še manjkajo podatki o napredovanju teh dveh nemških kolon, pa se lahko reče, da sta morali med tem že obe priti v stik z zavezniškimi četami. V ostalem se glede vojaškega položaja na Norveškem lahko z zanesljivostjo trdi. da vodijo izvidniške čete zavezniške armade gverilsko vojno na obeh bokih, deloma pa tudi v ozadju glavnih nemških oddelkov, ki napredujejo oo dolinah proti severu odnosno severozapadu. Ako nai se na kratko označi trenotni vojaški položaj na Norveškem, notem je treba v prvi vrsti podčrtati naslednji dve dejstvi: 1. Zavezniške čete se na zapadni norveški obali zbirajo okrog oporišč, kjer so se izkrcale. 2. Nemci poskušajo držati strategično važne točke na operacijskem področju severno od Osla. Norveška — torišče za preizkušnjo moči Curih, 29. aprila, z. »Neue Zürcher Zeitung« poroča, da so v Parizu in Londonu prišli do prepričanja, da bo postala Norveška glavno bojišče in torišče za preizkušnjo moči med zavezniki in Nemčijo. Vsekakor bo pri tem igrala veliko, če ne odločilno vlogo, nadmoč zaveznikov na morju. Spričo velikega števila čet, ki so iih Nemci že spravili na Norveško, so tudi zavezniki prisiljeni, izkrcati na Norveškem razmeroma močno armado, kar se tudi z vso naglico vrši. čim bodo razpolagali zavezniki na Norveškem z do-voljnim številom čet, bo prišlo do odločilnega spopada. Prednost, ki jo je dosegla Nemčija z zasedbo strategično važnih postojank, bo kmalu izenačena. Ker onemogoča zavezniško brodovje skoro vsak prevoz nemških ojačenj na Norveško, a pre-skrbovanje nemških čet po zračni poti trajno ni vzdržno, sodijo, da bo prišlo morda do zelo nagle odločitve. Vse kaže, da se na Norveškem razvija tekma, ki lahko postane odločilna preizkušnja sposobnosti in metod nemškega in zavezniškega vojnega vodstva. London. 29. aprila, s. (Reuter). Zasebna poročila iz Norveške, ki prihajajo večinoma iz švedskih virov, potrjujejo dejstvo, ki je razvidno že iz angleškega uradnega poročila, da je bilo namreč nemško pro-diranie v Gudbrandsdalu ustavljeno. Zavezniška vojna je slej ko prej v oblasti močnih postojank pri Otti. V Oesterdalu so Nemci sicer res zavzeli Röros. zadržani pa so bili nekai kilometrov dalie v dolini, kjer so Norvežani pognali v zrak važen most. Le posameznim nemškim oddelkom se ie posrečilo priti še kljub temu dalie s tem. da so se pri prehodu čez reko Glommen poslužili posebnih gumijastih čolnov. Važno železniško križišče Stören ie slej ko prej v zavezniških rokah. Položai ni čisto jasen glede posesti važne železniške proge Stören—Dombas. Izgleda, da io drže še zavezniške čete. Nemci so na enem ali dveh mestih poizkušali podreti iz Oester-dala počez do te železniške proge. Obe cesti. ki se iih v to svrho hočejo Nemci po-služiti za svoje mehanizirane in motorizirane oddelke, sta sicer dobri, vodita pa preko goratega ozemlja. Ena doseže železnico nekoliko boli južno od Störena. Ta cesta je sedai še verjetno pokrita s snegom in bo za Nemce težko uporabljiva. Poročajo tudi. da so ob niei razpostavljeni norveški četniški oddelki. Druga cesta doseže železnico pri Hjerkimu v bližini Dombasa. Kakor iavliaio švedska poročila, ie tam že prišlo do bojev med nemškimi in močnimi zavezniškimi četami. Za enkrat ie torei v glavnem strateško važno prodiranje nemške voiske do obeh glavnih dolinah proti Trondhjemu ustavljeno. Severno od Trondhjema se pri Steinkjeru položai ni spremenil. Obe vojski se tu Nemško Berlin, 29. aprila, br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Vojaške operacije na Norveškem, ki jih podpirajo letalske sile z neposrednimi intervencijami v borbah na kopnem kakor tudi z uničevanjem sovražnikovih zvez v zaledju, se po načrtu nadaljujejo. Pomirjenje v notranjosti Norveške naglo napreduje. Nemške čete so zajele nadaljnjih 6 obalnih baterij s skupno 24 topovi, vso opremo in strelivom. Zavzele so tudi neko tovarno dinamita. Ob srednji norveški obali so letala z bombami srednjega kalibra zadela dve britanski križarki. Enajst transportnih ladij s skupno 50.000 tonami je bilo zadetih z bombami težkega kalibra in je del teh ladij uničen. Pri Lesjaskomu so bila uničena tri sovražna letala na nekem zasilnem letališču z bombami. Dve nemški letali se nista vrnili v svoja oporišča. Popoldne ie vrhovno poveljstvo nemške vojske izdalo posebno vojno poročilo, v katerem pravi, da je nemško letalstvo tudi danes dopoldne ponovno napadlo angleške ladje ob norveški obali Po prvih vesteh je bilo večje število angleških transportnih ladij z bombami močno poškodovanih. Ena izmed angleških transportnih ladij gori. Angleško London, 29. aprila, s. (Reuter). Današnje vojno poročilo angleškega vojnega ministrstva o operacijah na Norveškem pravi: Položaj v Gudbrandsdalu je nespremenjen. Sovražnik je izvedel močne letalske napade proti Andalsnesu in Moldeju. V odseku Namsos udejstvovanje izvidnic. Nič novega iz odseka pri Narviku. Norveško Norveška meja, 29 aprila, j. (Norsk. T. B.) Komunike vrhovnega poveljstva norveške vojske pravi: Dne 28. t. m. so se norveške čete po hudih bojih umaknile v Numedalu in Halling-dalu. V vzhodni Norveški se boji nadaljujejo. Nemške čete so tam zopet nekoliko napredovale. V zapadni Norveški so Nemci zasedli Voss. Nemška letala nadaljujejo z bombardiranjem prometnih zvez. Naša protiletalska obramba je eno nemško letalo sestrelila, tri pa tako poškodovala, da so morala zasilno pristati. O drugih vojaških m Bukarešta, 29. aprila, s. (Reuter). Včeraj so močni vojaški oddelki zastražili vse javne zgradbe, med drugim glavno pošto, brzojavne urade in radijsko postajo. Nedeljski dopusti v rumunski vojski so izostali. Na letališču v Bukarešti so bili postavljeni v večjem, številu protiletalski topovi. Vsi protiletalski topov; v okolici mesta so bili ves čas v pripravljenosti in prepovedano je bilo pristajati vsem letalom, razen rumunskim vojaškim in privatnim letalom ter letalom nemške Lufthanse. Posebni varnostni ukrepi so bili izdani tudi za zaščito rumunskih petrolejskih vrelcev in rafinerij. Vojaški oddelki, ki jih stražijo, imajo ukaz, da je treba aretirati vsakogar, ki bi se pojavil v okolici vrelcev ali tovarn, ne da bi imel zato dovoljenje oblasti. Kakor zatrjujejo v rumunskih političnih krogih, so bili vsi ti ukrepi nujno potrebni, ker se je v zadnjem tednu pripeljalo v Rumunijo na stotine mladih ljudi iz tujine, ki nastopajo kot turisti in se s fotografskimi aparati posebno pogosto opažajo okrog rumunskih industrijskih in vojaških objektov. Basel, 29. aprila, z. »Basier National Zeitung« opozarja na težaven položaj Ru- očitno utrjujeta na svojih dosedaniih položajih. Glavno vprašanje je sedaj, kako hitro bo mogla ena in druga voiuioča se stranka dobiti čim močnejša ojačenja. Švedska poročila pravijo, da dobiva i o zavezniki neprestano nova ojačenja in da prihaiaio vedno hitreie. Na drugi strani iavliaio tud: iz Osla. da dobivajo tudi Nemci oiačenia v četah in materiailu, čeravno iim povzročajo zavezniške podmornice in mine znatne izgube. Angleški listi iavliaio. da ie ob norveških obalah sedai več angleških matičnih ladii za letala, s katerih lahko lovska letala zelo uspešno operirajo. akcijah še ni zanesljivih poročil. Pri nedeljskem napadu nemških bombnikov na mesto Moide smo sestrelili eno nemško letalo. Namsos in Steinkjer popolnoma uničena London, 29. aprila, s. (Reuter.) Kakor javljajo, je bilo pri nemških letalskih napadih pretekli teden poleg Namsosa popolnoma uničeno z zažigalnimi bombami tudi norveško mesto Steinkjer. Važnost bojev pri Dombasu Stockholm, 29. aprila j. (Havas). V norveških vojaških krogih pripisujejo bojem, ki se trenotno razvijajo pri Dombasu največjo važnost. V primeru, da bi se Dombasa polastile nemške čete, bi bile angleške čete pri Andalsnesu oropane sleherne možnosti, da bi mogle izvajati potrebne premike svojih čet po železnici, železniški most na progi Oslo-Trondhjem, ki so ga pri Nyblasu razstrelile norveške čete nemški pionirski oddelki z vso naglico popravljajo. da bi mogli čim prej nadaljevati prodiranje preko Rörosa. London, 29. aprila j. (Reuter). Po zadnjih informacijah iz Norveške je videti, da se vojaški položaj v dolini Gudbrandsdal ni bistveno izpremenil. Sovražnik je izvedel več izredno silovitih letalskih napadov na mesti Andai snes in Moide. Na operacijskem področju pri Namsosu so bile zelo aktivne patruljne čete. Z bojišča okrog Narvika ni vesti o kakih novih vojnih operacijah. Stockholm. 29. aprila. AA. (DNB) Semkaj so prispele vesti, da so nemške čete, ki operirajo iz Oesterdala proti zapadu in severu, prestopile planinske masive in nadaljujejo z napredovanjem. Proga Dombas—Stoeren v zavezniški posesti Stockholm. 29. aprila, s. (Reuter). Tukajšnji norveški vojaški ataše je izjavil nocoj, da je vsa železniška proga Dombas-Störcn v zavezniških in norveških rokah. Severno od Trondhjema so zavezniki koncem tedna svoj položaj pri Steinkjeru močno ojačili. filali munije za primer, da bi postala žrtev napada. Bolgarija sicer vedno znova zagotavlja. da Rumuniji ne bo padla v hrbet in da je svoje revizionistične zahteve od-godila do konca vojne, toda na drugi strani bi nevtralna Bolgarija predstavljala največjo oviro za pomoč, ki bi jo mogla Ru-munija v primeru napada dobiti od Grčije in Turčije. Nevtralni opazovalci so mnenja, da se v Bolgariji v zadnjem času vedno bolj uveljavlja vpliv Moskve, kar utegne postati še usodno za nevtralnost Bolgarije. šveiskenemška trgovinska pogajanja Stockholm, 29. aprila, br. že pred tednom dni so se tu pričela trgovinska pogajanja med delegacijama nemške in švedske vlade, ki so bila snoči začasno prekinjena in se bodo nadaljevala v Berlinu. Kolikor je bilo mogoče zvedeti v dobro poučenih krogih, so se pogajanja v glavnem nanašala na povečanje izvoza švedskih rud preko švedskih luk v Nemčijo. Nemčija računa s tem. da bo dovoz švedske železne rude v Nemčijo preko Narvika eventualno definitivno ukinjen. Dr. Andres Berlin, 29 aprila. AA. (DNB). »12-Uhr-iiatt« prinaša naslednji seznam zavezniških izgub od 9 do 28. aprila: potopljenih ie •»ilo 5 križark, 7 torpedovk 17 podmornic, 6 prevoznih ladij. 4 trgovske ladje in 59 ctal. Poškodovanih je bilo 8 bojnih ladij, ena nosilka letal, 14 križark. 7. torpedovk, 19 prevoznih ladij in cn lovec min Zaplenjenih je 5 prevoznih ladij, skupno je izgubljenih 94 ladij in 59 letal. London, 29. aprila, j. (Reuter) Angleška admiraliteta objavlja, da ni niti najmanjše resnice na trditvi zadnjega nemškega vojnega komunikeja, češ, da je bdo v pomorskih akcijah v teku zadnjih 48 ur potop-jenih oziroma težko poškodovanih 5 angleških križark ter 13 zavezniških transportnih ladij. Angleška pomorska sila je nasprotno z uspehom nadaljevala svoje operacije ob norveški obal' ter je izvršila vse zastavljene naloge. Edine izgube, ki jih je London, 29. aprila, z. Z velikim zadovoljstvom beležijo v Londonu komentarje nevtralnega tiska, ki po mnenju londonskih krogov dokazujejo, da so v nevtralnih državah dokaj neverno sprejeli Rib-bentropove dokaze. V nevtralnih državah so slej ko prej prepričani, da bi bili zavezniki že davno lahko zasedli Norveško, če bi to res nameravali. Baš dejstvo, da se je Nemcem njihov udar na Norveško kolikor teliko posrečil, dokazuje baš nasprotno od onega, kar je tnddl Ribbentrop. Nevtralni listi opozarjajo tudi na to, da so zavezniki odrekli pomoč Finski, da ne bi kršili nevtralnosti Norveške. Baš dejstvo. da je tudi Danska pestala žrtev nemškega napada, je napotilo nevtralne države, da so še bolj povečale in pospešile svoje varnostne ukrepe, da se na ta način zavarujejo pred slehernim presenečenjem. Curih, 29. aprila, z. Komentarji švicarskega tiska k Ribbentropovemu govoru kar mrgole zelo kritičnih pridržkov. Vsi komentarji nagiašajo, da je bil Ribbentropov govor namenjen v prvi vrsti nemški notranji propagandi. :> Basier National-Zeitung« piše, da je v Ribbentropovem govoru vse polno protislovij in tudi napadi na Norveško ne morejo opravičiti dejstva, da je nemška vojska prva stopila na nor- pri tem utrpela angleška mornarica, so obalni parnik »Hammond«. ki je bi! zadet in poškodovan od nemške bombe ter se je kasneje potopil ter obalni parnik »Lar-wood«, ki je bil zadet od nemške zažigal-nc bombe in je pričel grreti. Razen teh dveh ni bila poškodovana noDena druga angleška ladja. Stockholm. 29. aprila, j (Havas). V bližini švedske obale zapadno od Oercsunda je v bližini svetilnike ladje »Drogdcn« naletel na mino neki trgovinski parnik neznane narodnosti Parnik, ki je moral imeti kakih 3000 ton. se je prav naglo potopil. Capetown. 29. aprila, br. V tukajšnjo luko je danes nenadoma priplul veliki angleški prekomorski parnik »Queen Mary«. Priplul je iz New Yorka v 12 dneh. kar predstavlja rekord, ker so lati je doslej rabile za to pot 19 dni. veška tla. Basler Nachrichten« smatrajo, da je za nepristransko presojo popolnoma brez pomena vse to, kar je trdil Ribbentrop glede zaveznikov. Za vsakega pametnega človeka je jasno, da so zavezniki računali tudi z možnostjo zapletljajev v Skandinaviji in &o se na to tudi pripravili. Bukarešta. 29 aprila, z Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da Ribber.trcpova izvajanja ne morejo niti najmanj vplivati na politiko Rumunije. Rumunija je pripravljena braniti z orožjem svojo neodvisnost. Dokumenti, na katere se sklicuje Ribbentrop. so po sodbi rumunskih krogov enake vrednosti kakor svoječasni varšavski dokumenti, s katerimi je Nemčija poskušala opravičiti svoje postopanje do Poljske. Carigrad. 29. aprila z. Tukaj smatrajo Ribbentropov govor ket poskus opravičila za nemški r.apad na Norveško. Turški listi nagiašajo, da je Ribbentrop ob spominu na češkoslovaško in Poljsko v balkanskih državah naletel na gluha ušesa. Balkanske države dobro vedo, pri čem so in so zato tudi izvršile vse priprave, da v danem primeru, če treba tudi z orožjem. branijo svojo neodvisnost. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Neprestani hu€! spopadi med nemškim ln zavezniškim letalstvom na Norveškem Norveška meja. 29. apr. j. (Norsk T. B.) Včeraj so bili na več mestih veliki spopadi med -nemškimi bombniki ter zavezniškimi lovskimi in borbenimi letali. Zlasti srditi so bili spopadi nad jezerom Enges v bližini Alesunda. Nemški bombniki so hudo trpeli od ognja zavezniških letal. Eno izmed nemških letal je bilo tako težko zadeto, da se je v zraku razletelo. Tudi v zračrem spopadu pri jezeru Brejdal. 50 milj južno od Alesunda, je bilo več nemških in zavezniških letal zaradi poškodb prisiljeno k zasilnemu pristanku. Nekatera letala so goreča padla na tla. En nemški bombnik je pričel goreti, ko je letel nad Wevkkylvenom, majhnem naselju v bližini Alesunda. Letalo je padlo na tla. Dvojica izmed posadke je v letalu zgorela, ostala dva letalca pa sta dobila hude poškodbe ter sta bila ujeta. London. 29. aprila, s. (Reuter) Letal ko ministrstvo je javilo nocoi. da je angleško vodno letalo tiap »SundeHand« ssetrelilo v letalski bitki nad nekim norveškim fjordom nemško lovsko letalo tipa »Mes-serschmitt 110 Hidroplan »Sunderland« je baš pristajal blizu angleške vojne ladje. ko so se približala nemška letala, večinoma tipa »Junkers«, ter napadla neko angleško vojno ladjo in letalo. Vrženih je bilo več bomb. ki se jim je pilot »Sunder-landa« s spretnim manevriranjem komaj izognil Ko je pilotu uspelo, da se z letalom dvigne v zrak. ga je napadlo nemško hvsko letalo »Messerschmitt 110*. Po borb', ki je trajala nekaj minut, je nemške letalo strmoglavilo v morje. Neki drug ang'eski hidroplan. istotako tipa »Sunderland«. je ob norveških oba-1 ir potopil nemško podmornico, ki ie bila zasidrana v plitvi vodi blizu obale, ko jo je napadlo angleško letalo. Letalo je vrglo dve bombi ki sla eksplodirali v neposredni bližini Dodmornice. Na podmornici je takoj nastala silna eksplozija. Ko se je letalo oddalievalo. je bilo na mestu, kjer je bila preje podmornica, videti samo še velik oljnat m^dež — znak, da se je podmornica potopila. Naš trgovinski minister o gospodarskem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko Budimpešta, 29. aprila, a. Včeraj ob 14. je budimpeštanski župan z gospo priredil v hotelu Szent Geliert kosilo v čast trgovinskega ministra dr. Andresa Med kosilom je župan izgovoril zdravico v kateri je poudaril veselje, da more pozdraviti jugoslovenskega trgovinskega ministra dr. Andresa. Minister dr. Andres je v svojem odgovoru med drugim dejal: »Nedavno sem imel priložnost videti na sejmu v Beogradu madžarski poviljon in mogel sem občudovati izredne madžarske industrijske in obrtniške izdelke. Madžarski paviljon v Beogradu in jugoslovenski v Budimpešti naj bi bila v bodoče središče gospodarskih manifestacij med našima dvema marljivima narodoma in naj bi kot taka dala nove temelje za intenzivni blagovni promet. Trgovinska pogajanja, ki so se uspešno zaključila 10. aprila v Beogradu. so mi dala možnost, da med delom obeh delegacij sam prerešetavam vpraša- nja trgovinskega prometa. Pri tej priliki sem ugotovil, da obstoji med našima gospodarstvoma široko polje za medsebojno izmenjavo blaga. Z zadovoljstvom sem opazil tudi izredno prisrčno ozračje, ki je vlač'alo pri obeh trgovinskih delegacijah. Da bi se trgovinska izmenjava čim bolj razširila in povečala, sta potrebna dva predpogoja: gospodarska možnost in velika volja do izmenjave. Pri nas oba ta dva pogoja obstojata. Z uradne strani so bili storjeni vsi potrebni predpogoji, da bi se promet oiačil. Zasebna pobuda mora te pogoje izkoristiti, kakor najbolje ve. da lah ko koristi resničnim interesom obeh držav. Minister dr. Andres je govoril najprej v francoščini, na koncu pa v madžarščini, kar so p'isotni posebno navdušeno pozdravili. Po kosilu si je minister s spremstvom ogledal okolico Budimpešte, zvečer je bil pri slavnostni predstavi v oper Gospodarska vojna Angleško-nemška polemika o trcmorskjh Izgubah le ni ponehala ečnost Izredni varnostni ukrepi v Bukarešti in v področju rumunskih petrolejskih vrelcev Oimev Ribbentropa v nevtralnih državah Govor je bil namenjen v prvi vrsti nemški notranji propagandi Naši kraji in ljudje Novi zvonovi pri Sv. Florijanu Pogled na večtisočglavo množico šentjakobskih župljanov pred južnim portalom župne cerkve oh priliki blagoslovitve novih šentflorijanskih zvonov — Na levi: g. župnik Janko Barle nagovarja f arane Novi zvon vlečejo v šentflorijanski stolp Priljubljenost šentjakobskega župnika g, ! Janka Bar leta se je na prav lep način iz-: kazala v nedeljo o priliki blagoslovitve I obeh novih zvoaiov za šentflorijansko cerkev, ki ju je g. župnik daroval iz lastnih sredstev za spomin na svoje 40-let.no maš-niško posvečen je in 30-letno žuipnikovainje v šentjakobski fari. Priznati je treba, da se je te prisrčne slovesnosti udeležila vsa šentjakobska župnija, v kateri je g. Janko Barle priljubljen kot župnik kakor le malokateri, pa tudi mnogo drugih Ljubljančanov. Oba nova zvonova, težka 240 in 400 kg, od katerih je posebno večji lepo okrašen z ornamenti in svetniškimi figurami, pa z napisanim posvetilom, so mladi fa.rani sami potegnili v zvonik šent-florijanske cerkve, in to v nenavadno kratkem času in z lahkoto. Po škripcih so zvonova vlekli v zvonik otroci in v dobri uri sta se že oglasila oba znanilca miru in sreče, kakor je lepo dejal g. župnik v svojem nagovoru ob blagoslovitvi. Cerkev sv. Florijana je bila 26 let brez zvonov, ker so jih pač brž v začetku svetovne vihre pobrali, da so jih prelili v morilske topove. G. župnik Janko Barle je dejal, o svoji originalni obdelavi naše narodne pesmi vedno všeč. Posebni zanimiv ie sreonji del, v katerem se poslužuje skladatelj ženskega zbora. V tretjem uelu sporeda so bili zastopani E. Adamič (črnomeljsko kolo), M. Tome (Belokranjsko kolo), Karel Pahor (Bosansko kolo), dr. Fr. K i m o v e c (Marko skače) in E. Adamič (Potrkan ples). Po svoji živahnosti je ta del sporeda dosegel pri občinstvu največji uspeh. Zadnji dve skladbi je zbor moral ponoviti. Spored je zaključil zbor z Ivanom Matetič-Ronjgovo narodno nari-calko (nagrobnico) »čače moj« za mešan mladinski zbor in sopranski solo. Zbor je skladatelj priredil za to zborovsko formacijo pozneje, ker je bil prvotno napisan za mladinski zbor, ki ga je pred leti tako čudovito podal »Trbovljski slavček«. kateremu je to delo tudi posvečeno, čeprav je skladatelj tudi za to formacijo delo kar najboljše priredil, se ne morem otresti občutka, da je original (za mladinski zbor) le bolj posrečen. Dirigent je zaključil spored s tem serioznim in razvlečenim delom ter zato precej ubil zunanji efekt koncertnega večera. Tisti, ki poznamo Pertotovo umetniško resnost, vemo, da ga je vodila pri sestavljanju sporeda globlja zamisel, ki bi se dala razlagati takole: molitev — življenje — smrt. Vsekako originalna zamisel. Zbor je tokrat nastopil v dokaj dobri formaciji in nas ponovno utrdil v veri, da se je po tolikih notranjih društvenih krizah ponovno okrepil in postal zopet vodilni mariborski pevski zbor. Na tem kon- certu so se posebno dobro izkazali nizki basi, zlasti še v prvem psalmu »Hvalite imja Gospodnje«, kjer smo imeli vtis, da slišimo base slavnega ruskega »Slavjan-skega«. Tenorjem primanjkuje liričnih glasov, sopranom pa nekaj mladostnih grl, medtem ko ustrezajo alti v vsakem pogledu. Zbor je bravurozno izvedel tudi najtežja dela tega obširnega sporeda in se izkazal posebno v drugem delu Tajčeviče-vih »Svatovskih«, ki je v ritmičnem pogledu zelo trd oreh. Morda ni zbor tu pa tam tako promptno odgovarjal dirigento-vemu hotenju, kakor bi bilo želeti, to je pa rak-rana vseh naših zborov, ker se člani verjetno ne udeležujejo redno vseh pevskih vaj. že nekajkrat sem imel priliko pisati o dirigentovskih vrlinah matičnega dirigenta g. Milana Pertota in reči moram da je to gotovo najboljši pevovodja, kar jih je kdaj premogel zbor mariborske Glasbene matice. Naloga, ki si jo je zastavil za ta koncert, ni bila lahka, kajti z deli tega sporeda je moral zajeti prav za prav bistvo celotne folklore naše obširne domovine. Priznati moram g. Pertotu, da je to svojo težko nalogo rešil odlično. Kar me za tega dirigenta posebno navdušuje, je široka plastika, ki z njo podaja posebno obširnejša dela, in resnost, s katero obravnava že tako efektno pisane drobce, ne da bi se pri tem posluževal zunanjih efektov; kajti prava umetnost nas ne sme samo trenutno razigrati, temveč se nam mora vtisniti v trajen spomin. Z občutkom, da smo ns tem koncertu doživeli nekaj, kar bo v nar še dolgo nosilo lep spomin na ta koncert, smo tudi mi zapuščali veliko dvorano Sokolskega doma. Omeniti moram našo p ri m adono sopra nistko gdč. Jelko Igličevo, ki je podala sopranske sole v Papandopulovit Opozorilo naročnikom ! V današnji številki lista najdejo naročniki položnice, ki naj jih blagovolijo porabiti za vplačilo nadaljnje naročnine in sicer radi poslovnega reda pri upravi takoj prve dni maja. Kdor bi imel še zaostanek iz prejšnjih mesecev, naj ga z majevo naročnino poravna, da ne zgubi pravico do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. Točno plačevanje naročnine je glavni pogoj zavarovanja. Naročniki, ki imajo naročnino za maj že plačano pa najdejo vkljub temu položnice v listu, naj je ne smatrajo za opomin, ampak naj jo shranijo za naslednje plačilo. UPRAVA »JUTRA« Domač® ¥ Graničarski častnik pripoveduje ... Pravemu turistu so graničarji prijatelji in pameten človek nima ž njimi nikoli nikakršnega otepanja ali sitnosti. Oholežem s slabo vzgojo pa je prav, ako kdaj kak graničar ravna ž njimi v smislu svojih strogih predpisov. Dvomljivo je le, da bi se ti ljudje vsaj v takem primeru česa naučili. Njim boš težko dopovedal, da državna meja ni meja med dvema zelnikoma, da je to resna zadeva, zaradi katere lahko vsak trenutek nastanejo neprijetnosti mednarodnega značaja, da je graničar vojak, ki ima natančne in stroge predpise, ki se jih mora držati do zadnje pike, in končno, da ima zato nabasano puško, da jo rabi, kadar je treba. Teh osnovnih resnic nekaterim ljudem nikoli ni mogoče dopovedati in kadar izkusijo oblast graničarja, mečejo vso krivdo nanj. Jaz na svojih turah kaj rad zavijem v karavlo. Prijazen pozdrav ima dober odmev in s temi fanti se prav prijetno kramlja. Lansko poletje sem šel ob meji s poveljnikom dotičnega odseka. Srečala sva vojaka, ki je pozdravil svojega nadrejenega s spoštovanjem in s posebnim veseljem. Vojak je imel na prsih čisto novo svetinjo. — To sem mu preskrbel jaz za izredno vestnost in iznajdljivost v službi, pravi častnik. Na svojem službenem obhodu z daljnogledom opazujem, ako so straže na svojih mestih, kaj delajo in kako vrše svoj posel. Tako lahko vsakogar ocenim po za-služenjn. Tega sem zalotil, ko si je nekaj vpisoval v svoj zapisnik. Ko sem prišel do njega, sem ga vprašal, kaj si beleži. Odgovoril mi je: »Na oni strani nekaj zidajo. Kaj zidajo, se ne da opaziti, ker je za goro, toda pot, po kateri vozijo gradivo, pa ilobro vidim. Zato sem zabeležil, koliko voz kamenja, apna, peska in lesa so pripeljali. Mislim, da iz tega ne bo težko zaklju-Jti, kako velika in močna bo tista stvar«. — Lahko si misliš, kako sem bil vesel Iga bistrega vojaka. Da po pravici po-tem: meni bi to ne bilo prišlo na misel. Pohvalil sem ga pred četo in ga predložil v odlikovanje. Pred tremi dnevi je prišlo in veliko veselje ima ž njim. Dokler imamo take vojake, e, brate, moj, se nam ni treba ničesar bati... i pokopali jutri cb pol 16. — V Mali vasi je umrl g. Jernej Novelli. Zvestega sokolskega brata bodo pokopali jutri ob 17. v Stožicah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Občni zbor Slovenske šolske matice bo v nedeljo, 5. maja ob 9. (ne ob 11., kakor je bilo prvotno javljeno) v Celju na I. deški ljudski šoli. Razen poročil in volitev sta na dnevnem redu predavanje g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda: Vzgajanje »boljšega« človeka in spominski govor g. prof. Gustava šiliha ob 201etnici smrti Henrika Schreinerja. člane vabi odbor, da se občnega zbora udeleže. v;-- ZA ELEGANTNO DAMO IN GOSPODA! MODNI SALON -OUVAN-eH MESTNI TRG 24 POMLADNA IN POLETNA OBLEKA PO NAJNOVEJŠI MODI STALNE ZVEZE S PARIZOM! * Požar je ugonobil lepo domačijo. Z Rake na Dolenjskem nam pišejo: »Jutro« je že poročalo o požaru pri posestnici Mariji Vidovičevi na Straži sv Valentina. Celotna škoda znaša le 22.000 din, ne pa 100.000 din, kakor je dopis navajal. Gospodarska poslopja so bila že stara, nekatera nad 100 let, in slaba. V senjaku je bil samo en voz slame, krmi pa nič, ker posestnica ni redila živine. Kašča je bila prazna, pod kozolcem samo en voz žaganih brun, v drvarnici pa dva voza drv. Gospodarskega orodja je bilo malo. živež je bil tudi zelo skromen. Očitno je ogenj za- Wvrst kolonjske vode — odlično parfumiranih — toči po nizkih cenah PARFUMERIJA »VENUS« — Tyrseva 9. * Solski pouk se je pričel v slovenski šoli na Paternalu v Buenos Airesu in v Rosariu. »Slovenski list«, ki izhaja v Buenos Airesu in prihaja v Ljubljano vsakokrat poldrugi mesec po svojem izidu, poroča v številki od 15. marca o tem na uvodnem mestu in med drugim navaja: Potrebno bi bilo (v Argentini) vsai toliko šolskih tečajev, kolikor je društev, izvzem-ši morda Devoto, kjer sta dve društvi in bi zadostovala ena poučevalnica. Kakor je potrebna društvom zveza, je potrebna tudi našim slovenskim šolskim tečajem. Nepre-renljiva škoda je. da se zaradi morebitnih političnihgledani na svet izgublja naša kri v tujini. Ce mi tega danes ne pregledamo, bodo to spoznali drugi, ki bodo prišli za nami. a takrat bo vsako ugotavljanje že prepozno. * Novi grobovi. V škof ji Loki je umrla gospa Tončka Koširjeva. Ugledno po-kojnico bodo pokopali danes ob 17. — V Mojstrani je umrl nenadne smrti g. Armin Grad, lesni trgovec. Ogledoval je samokres, ki se je nenadno sprožil in ga smrtno zadel, Nesrečnega pokojnika bodo — Korpulentnim In mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Ogl. reg. S. br. 30474-32. »Svatovskih«, Tomčevem »Belokranjskih kolu« in Matetičevem »čače tsoj«. Nikoli nisem mislil, da imamo v naši sredi pevko tako izrednih kvalitet. Njen krasni glas, ki se mi je zdel v gledališču dokaj šibak, me je po jakosti, s katero je tonovsko na-polflll veliko dvorano, nemalo presenetil. V tem pogledu je imela pevka sicer olajšano stališče, ker sta od treh partij ki jih je podala, dve pisani na vokal »o«, ki pevcu v vsaki glasbeni legi vedno najboljše zveni. Gdč. Igličeva nam je na tem koncertu nudila lep užitek. — Pohvaliti moram tudi mladinski dekliški zbor M i n k e Zaherlove (I. dekliške meščanske šole), ki se je pri Matetičevem »čace moj« tako dobro odrejal, ter tvoril z zborom in solistinjo lepo glasovno celoto. Občinstva je bilo precej, bilo bi ga pa lahko še več. če pa upoštevamo, da so se vsi koncerti zgostili na ta mesec, moramo biti zadovoljni tudi s tem srednjim obiskom. Sodeč po pazljivem poslušanju in živahnem ploskanju navdušenega občinstva lahko mirno ugotovimo, da je koncert odlično uspel. Prof. Karoi Pahor netila zlobna roka in ljudstvo obsoja po-žigalca. Raški orožniki so bili pridno na delu, da najdejo zločinca. Prijeli so nekega 20-letnika, ki je baje iz maščevanja zažgal. Pred mesci mu je umrl stric, mož od imenovane posestnice, ki je bil brez otrok, pa mu ni ničesar zapustil, čeprav mu je prej nekaj obljuboval. V koliko so govorice resnične, bo pokazala nadaljnja preiskava. Značilno je, da je Vidovičevi-ma že pred 12 leti pogorela ponoči zidanica v Drenovcu z vinom vred in je takratni požigalec ostal dosedaj neznan. * Letalska senzacija v Zagrebu. Kakor beležijo »Novosti«, prispe v Zagreb sloveči švicarski letalec Fred Dolder. Z balonom, ki vsebuje 1.200 kubikov plina, se bo Dolder dvignil v zrak in izvršil podoben polet kakor pred leti prof. Piccard in njegova asistenta Cosyns in van der Eist. Fred Dolder je znan tekmovalec pri mednarodnih balonskih tekmovanjih. Spoznati želi z enim ali z dvema poletoma, kakšne so pri nas zemljepisne in zračne razmere in ali bi bil omogočen tudi pri nas razvoj balonskega sporta. * Izreden predavateljski uspeh. V veliki dvorani Delavske zbornice v Zagrebu je v petek zvečer predaval znani zagrebški novinar Franjo Fuis o gospodarjih viharnega otočja na Jadranu. Z besedo in sliko je pričaral čarobni svet samotnih jadranskih otokov in zlasti tistih predelov, kamor turisti redkeje stopijo. Predavanje je privabilo nad tisoč poslušalcev in je želo toplo priznanje. Listi pravijo, da je bilo občinstvo očarano, zlasti zato, ker so bile slike podane v naravnih barvah. Treba bi bilo to propagandno gradivo v interesu našega tujskega prometa predvajati ne samo po Jugoslaviji, marveč tudi v inozemstvu. * Strašna otrokova smrt. v okolici Slavonske Požc-ge se je dekletce Jula Vojvo-dičeva igralo pri štedilniku. Naenkrat se j je obleka vnela in plamen je objel otroka, j da sta zgoreli dve tretjini telesa. Nesrečni t otrok je izdihnil v najhujših bolečinah. * "lom v blagajno. V noči na soboto je bila v Zagrebu izvršena velika vlomna tatvina v pisarni domače industrije žarnic (Dis) v Domobranski ulici 11. Vlomilci so navrtali težko železno blagajno in odnesli okrog 70.000 din. Ves vlom kaže, da so bili na delu strokovnjaki. * Očeta in brata je smrtno ranil. V Dra- ! gotinje se je vrnil od vojaščine narednik ! j Marko Ognjanovič. Poiskal je dekle, da bi j j imel gospodinjo, ker namerava prevzeti ! j posestvo. Oče Janko in brat Jovan pa sta ' • nasprotovala ženitvi. baje zato, ker je de-r kle siromašnega stanu. Marko ju je lepo ? prepričeval, da ne potrebuje denarja, mar- j i več pridno in pošteno ženo, s katero bo S lahko dosegel vse, kar bo treba za življe- ! ! nje. Iz razgovora pa se je razvil prepir in s pretep na dvorišču. Marko se je strahovito J razjezil, popadel je železne vile in pretepel ! očeta in brata, naposled pa je enega in dru-; gega prebodel, brata pod rebra, očeta pa v ♦ trebuh. Oba so nevarno ranjena prepeljali i v bolnišnico v Glini, kjer so ju sicer takoj ! operirali, a ni upanja na rešitev. j * Zločini okrog Bjelovara. v potoku Bje-lovarki na periferiji Bjelovara so našli v j soboto zjutra,j žensko truplo. V utopljenki j so spoznali 30!etno Jelko Šimčevo iz Va-, bovine pri Bjelovaru. žena je 18. t. m. za-j pustila bjelovarsko bolnišnico, kjer se je dolgo časa zdravila za neko hudo boleznijo. Sodna komisija bo ugotovila, ali gre za zločin ali samoumor. Komaj je ta najdba zbudila senzacijo, že se je v bjelovarski okolici zgodil drug razburljiv dogodek. Neki Stevan Kambič je v Horovcu pri Bjelovaru ustrelil z lovsko puško svojega tasta Mateja Godca. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je to storil zato, ker ga je zapustila žena in se vrnila k staršem. Iz Varaždina pa poročajo o naslednji družinski žaloigri: kmet Marko Lukačič iz vasi Grabarskega se ni razumel s svojim tastom in taščo. Nedavno ga je žena zapustila in se vrnila k staršem. Oborožen s samokresom je Lukačič zvečer prišel pred tastovo hišo. Ko mu niso hoteli odpreti, je nekajkrat ustrelil skozi okno. En strel je pogodil taščo, ki je ležala na postelji, in jo ubil. Po zločinu se je Lukačič vrnil domov in se obesil. * Ciganska tatvina. Staro pravilo, da ne puščaj odprtih vrat v stanovanje, velja tudi za deželo, o čemer priča dogodek, ki se je pred dnevi pripetil pri Zidanem mostu. Pismonoša je v svoji hiši obedoval z družino v pritličju; ta čas pa sta se od nekod priplazili dve ciganki, stekli neopaženo po stopnicah v prvo nastropje, se vtihotapili v odprto sobo in iz nezaklenjene omare ukradli gotovine 18.700 din, v bankovcih po 500 in 10 din. Ker je spodaj v obcdnici igral radio, ju ni nihče slišal, zlasti še, ker sta bili bosi. Prav po cigansko premeteni in drzni sta nazaj grede še celo prosili v kuhinji za kozarec vode in šele potlej urnih korakov odšli v smeri proti Sevnici. Domači se niso dosti menili zanju, dokler jih ni osvestila izginula vsota denarja. Tatvino so takoj prijavili, pa ju do danes še niso našli. Toliko pač vedo, da sta prebrisani ciganki iz družine Nikoličev, ki prebivajo v bližini Zaprešiča v banovini Hrvatski. * Kreditna zadruga zasebnih nameščencev. Pod okriljem Zveze društev privatnih nameščencev je bila že pred dobrim letom ustanovljena Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, ki ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, palača Delavske zbornice, drugi vhod iz Čopove ulice. Kreditna zadruga sprejema hranilne vloge na vezan račun po 4%, na nevezan račun po 3Vs%. Kreditna zadruga podeljuje kratkoročna posojila nameščencem in drugim interesentom proti zadostnemu jamstvu po ugodni obrestni meri 6%. (—) * Natečaj za lepak IX. Mariborskega tedna. Opozarjamo vse interesente, da je rok za predložitev osnutkov letošnjega Mariborskega tedna samo še do torka 3 0. aprila 194 0. Razpisane so štiri nagrade v skupnem znesku 3.800 din. Informacije in podrobni pogoji v vseh bile-tarnieah »Putnika«. (—) I SAMO šE DANES Dick Foran SEVERNA BRIGADA V NARAVNIH BARVAH. Kanadska kraljevska konjenica v krvavi borbi za pravico, red in mir. — Film o herojih, ki so prezirali smrt. — KINO MATICA, tel. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri Velefilm iz krvavih dni francoske revolucije! Ne zamudite — danes zadnja prilika! KINO UNION, Tel. 22-21 R0BESPIERR0V PADEC DANES ZADNJIKRAT OB 16., 19. in 21. URI I M l Samo še danes najboljša in najduhovitejša HANS MOSER-jeva filmska komedija, ki Vam nudi dve uri smeha in prisrčne zabave! KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri ANTON POSLEDNJI I * V nagradno križanko ponedeljskega »Jutra« se je včeraj vrinila tiskovna pomota. ki pa so jo pozomejši reševalci na podlagi konteksta lahko že sami opazili in razložili. Številka 29 vodoravno (kratica za gospodarsko ustanovo) obsega samo dve črki, predzadnje okence v predzadnji vrsti pa ostane zaprto. Na ta način tudi številka 13 navpično obsega samo 5 črk Reševalci, k: se v spoštovanja vrednem številu zbirajo okrog križanke ponedeljskega »Jutra«, se naprošajo, da to neljubo pomoto opro-ste. Iz Ljufalfane u— Podsta rosta SKJ Engelbert L. Gangl sc je poslovil od LJubljane včerai zju-traj in se odpeljal v Metliko, v svoj dragi, opevani rojstni krai. V Ljubljani ie prebival polnih 22 let. Ze nad 53 let na ie poteklo, odkar deluje Engelbert L. Gangl za sokolstvo in s tem za jugoslovenstvo in slovanstvo. Brat podstaresta SKJ je storil prav. ko ie odklonil oficielni poslovilni večer od sokolske Ljubljane. Ne samo zavoljo prirojene osebne skromnosti, marveč tudi zato. ker vsi poznamo ozko povezanost med njim in sokolsko Ljubljano. Najsi se je vrnil brat Gangl v svojo drago Metliko, da užije nekoliko oddiha, bo vendar s svojo funkcijo in s svojim delom ostal slej ko prej naožie navezan na Ljubljano, ki ga bo tudi ooslei imela pogostokrat v svoji sredi. V soboto zvečer so se v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola poslovili od niena člani meddruštvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev ter zastopniki sokolske župe Ljubljane in Jugoslovenske sokolske matice. Slovo ie bilo prisrčno, bratsko toplo. Starosta Ljubljanskega Sokola br. Janko Jazbec mu ie po lepem nagovoru poklonil Šantlovo sliko Ljubljane s posvetilom desetih ljubljanskih sokolskih društev. Br Gangl se je zahvalil in iedrnato orisal dana.šnii pomen sokolskega in slovanskega bratstva. V imenu sokolske župe Ljubljane se ie poslovil France Slana, za Jugoslovensko sokolsko matico pa podpredsednik dr. Fran Kandare. Tudi »Jutro« priključuie svoje prisrčne želje, da bi br. Gangl zadovolien užival počitek v rodnem kraiu. a da bi se pogosto oglašal v Ljubljani pa tudi v »Jutruc. Zdravo! Lepo darilo za birmanca ali pridnega dijaka je: Balda fotoaparat vel. 6X9 z optiko 1:6.3, 2 filmom in lepo torbico za din 350.- Sveži filmi pa še vedno po stari ceni pri Foto To ur is tu, Lojze Šmucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Ob priliki poslednjega reševanja neznane utopljenke iz Gruberjevega kanala preteklo soboto ob 17.30 smo zopet opazili, kako tam še vedno ni prav nič urejenega, da bi bilo reševanje olajšano. Stopnišče do vodne gladine je napravljeno na desnem bregu šele tam pri zatvornici. Spričo tega je vsak poskus reševanja pred zatvornico onemogočen, ker voda postane najbolj deroča in vrhu tega še potegne v Jurjevanje na Ljubljanskem gradu je preloženo na nedeljo, 5. maja šentpetrska in šentjakobska podružnica CMD sta sklenili preložiti tradicionalno jurjevanje na Gradu od praznika Vncbohoda na nedeljo, 5. maja, ker sta dobili zagotovilo, da bo v nedeljo povsem zanesljivo lepo vreme. Razen tega pa bosta še izpopolnili priprave, da bo letos vsem gostom postreženo kakor še nikoli doslej. Ves dan bo veselo in prijazno, igrala bo godba, cene ne bodo upoštevale nobene draginje in bodo najzmernejše, — vseh fletnosti pa zaenkrat ne smemo izdati. Opereta „Modra roža" Po daljšem presledku se je pojavila na ljubljanskem gledališkem repertoarju opereta, ki je bolj kakor marsikatero pri nas vprizorjeno delo zakoreninjena v revij-skem tipu. Avtorja sta ji dva Slovaka, skladatelj G. Dušik in P. Braxatoris, ime pa ji je »Modra roža«'. Na nji prav nič slovaškega, če prezre-mo nekaj sinkop v ritmu, ki ne silijo prepričevalno v ospredje. Dejanje se odigrava v mondenskem okolišu, prav tako je tudi glasba na ravni povprečnega evropskega šlagerja. Dogodki so na našem odru zgoščeni v tri dejanja z mnogimi scenami in plesi ter se" sučejo okoli policijskega komisarja Edmunda Duvala, ki je nepoznan sprejel službo sluge pri inženjerju Lenoir-ju, da bi varoval pred tatovi njegove tajne načrte o važnem izumu. Po mnogih ljubezenskih in detektivskih zapletlajih, ki so plod Duvalove dozdevne službe in njegove skrivne zaposlitve, obvaruje Duval inže-njerjeve načrte, razkrinka tatove in si pridobi roko inženjerjeve hčerke. V dogodke so zapleteni še stari bankir Caniche. ki je še vedno pri damah podjeten in ljubosumen na svojo, moškim preveč vdano ne-vesto-vdno Denise, ter bankirjeve nezaupljiva hčerka žaneta. Zakrknjeni sovražnik zakona, reporter F. Lenard, ki končno vendarle ne uide tej usodi, zločinski la?i-grof Dubois, stražniki, plesalci in plesalke, mornarji, reporterji in barska družba takisto sodelujejo. Delo sta vestno in čedno navežbala dirigent R. Simoniti in režiser D. Zupan. G. Simoniti se je prvič pojavil za dirigentskim pultom pa je pravilno zadel tempo plesov, poudarjal značaj ritmov in s trdo ter nemirno, toda vedno točno gesto obvladal orkester in pevce na odru. Naša orkestralna zasedba ne ustreza šlagerski reprodukciji in ne more uspešno zamenjati jazz-sestave, kar je bilo mogoče ugotoviti na nelepem in plehkem zvoku. Bolje je ustrezal v plesu »Modre rože« drugega dejanja (solistka Remškarjeva), kjer se skladatelj s pridom spušča v tehtnejši izraz od običajnega šlagerja. Ob zasledovanju glasbenega poteka v opereti vzbuja pozornost mimo par prikupnih, dasi zelo šablonskih melodij in ritmov, talent, s katerim se je posrečil skladatelju sedaj groteskni, sedaj zopet ljubezenskosentimental-ni pa razposajeno-živahni izraz. Slaba pa je glasba k recitativom. Režijsko bi bilo treba podčrtati nekaj prepovršnih in pre- naglih preokretov iz enega nastrojenja v drugo, kar bi bilo delu v prid, ne bi pa trpel tempo igre. Od sodelujočih se je pevsko odlikovala v opereti tudi sicer že dobro verzirana ga. Ribičeva, ki bi z manj moči v tonu le povečala svoj uspeh. G. Be-lizarju Sancinu je vloga komisarja Duvala ena najboljših. Pripomogel ji je pevsko in igralsko do uspeha. Največjega aplavza sta bila deležna — kot vedno — parček Bar-bičeva - M. Sancin. Ga. Poličeva in g. Zupan sta pa skrbela za veselo zabavo. Zelo uporabnega se je izkazal v skoro izključno igralski vlogi g. Anžlovar. Opereta »Modra roža« je beležila v soboto in nedeljo uspeh, kakršnega smo vajeni ob premierah povprečnih operet. Kljub mnogim zabavnim dogodivščinam jo je občinstvo sprejelo nekam hladno. Naj bi njena vprizoritev pri nas pomagala vsaj kakemu našemu domačemu delu na slovaške odre! Koreografija je Golovinova, prevod štritofov. P. š. z, noro vanje slovenskih zgodovinarjev. Zgodovinsko društvo v Mariboru in Muzejsko društvo v Ptuju organizirata za 7. in 8. septembra t. 1. drugo zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Vršilo, se bo na črni gori, v Ptuju in Domavi. Na črni gori bo predaval univ. prof. dr. B. Saria o topografiji Dravskega polja. univ. prof. dr. M. Kos in prof. dr. Blaznik pa o problemih kolonizacije na Slovenskem. V Ptuju bosta predavala univ. prof. dr. Fr. Stele in kon-servator dr. Fr. Mesesnel o varstvu spomenikov v Ptuju in okolici ter prof. Franc Habe o krajevni zgodovini v srednji šoli. V Domavi bosta predavala mag. pharm. Fr. Minafik o zgodovini farmacije na Slovenskem, dr. Drago Mušič pa o zgodovini medicine na Slovenskem. Zborovanje se bo zaključilo v Ptuju, kjer bo ob tej priliki otvorjen Vinarski muzej. Odmev bolgarskih glasbenih prireditev v Ljubljani. »La Parole Bulgare« z dne 28. aprila prinaša krajši dopis iz Ljubljane, ki beleži teden bolgarske glasbe s koncertom Pance Vladigerova v radiu in z njegovim nastopom na koncertu Ljubljanske filharmonije, operna gostovanja ge. Vanje Le-ventove in predavanje kritika Ivana Kam-burova. Poročilo se končuje takoie: »Ta teden je dobil značaj iepe manifestacije za bolgarsko glasbo in bil ob istem času tudi manifestacija za kulturno zbližanje med obema bratskima narodoma.« JSeznane Mozartove skladbe v Pragi. V praškem strahovskem samostanu so našli šest rokopisov z Mozartovim imenom. Med njimi sta dve doslej neznani skladbi nesmrtnega avtorja »Don Juana«. »Muzički glasnik« o bolgarski glasbi. Najnovejša (3./4.) številka beograjskega »Muzičkega glasnika« je v glavnem posvečena bolgarskemu glasbenemu življenju. Na uvodnem mestu prinaša članek Ivana Kamburova »Narodna glasbena umetnost na Bolgarskem«, dalje ima članek Raina Kacarova »Dve odliki rodopskih pomaških napevov«, Asena Balkanskega pregled »Glasbena umetnost v Bolgariji«, članek prof. Andreja Stojanova »Glasbeno ustvarjanje in izvajanje« in članek Hrista Pan-čeva »Beethoven in Bach kot kontrast in dopolnitev«. Izmed ostalih prispevkov v tej številki beležimo glasbeno poročilo iz Ljubljane, ki ga je prispeval Slav. Osterc. V njem se bavi zlasti s škerjančevim »Sonetnim vencem«, ki ga strokovno razčlenja in karakterizira. Poroča tudi o jubilejnem koncertu orkestralnega društva G'asbene Matice. globino ter lahko namesto enega utopi kar dva človeka. Ali pa bo plavajoči utopljenec pod zatvornico rešen še živ, je vselej veliko vprašanje, v naše uredništvo se je javil g. inženjer Sever, junak, ki je rešil to utopljenko. In kot strokovnjak nas je naprosil, naj napišemo mestni občini tale predlog, ki se nam zdi res prav umesten: oočina naj bi dala napeti 50 oziroma 100 m nad zatvornico dve plavajoči žični vrvi, ki bi jih bilo mogoče z obeh bregov dvigati s pomočjo preprostega nat?ga. Na ta način bi bilo reševanje utopljencev res neprimerno lažje. Vsak prvi. plavanja nevešči pasant, bi lahko s tem aparatom utopljenca na plavajoči vrvi zadržal, ne da bi mu bilo treba skakati v vodo. In zadržal bi ga, dokler ne pride pravi reševalec, da priplava do utopljenca in ga spravi na suho. u — Stavka pri tvrdki Sever. V ponedeljek, dne 29. t. m. so, kakor nam poroča Jugosl. strok, zveza, delavci in delavke pri tv. Sever & Ko., stopili v stavko. Podjetje je sezonskega značaja in ima dejansko tri sezije. Polna sezija traja od mesca decembra do konca marca, delna sezija od aprila do julija, nakar stopi za nekaj mescev povsem mrtva sezija. Z ozirom na to je podjetje do sedaj delavce sprejemalo in odpuščalo po svoji volji in izbiri. Delavci pa so postavili zahtevo, da se nadaljnje sprejemanje in odpuščanje uredi sporazumno z obratnimi zaupniki. Podjetje to zahtevo odklanja, delavstvo pa se sklicuje na slične sporazume pri drugih podjetjih in zatrjuje, da njegova zahteva v nobenem oziru ne bi ovirala normalnega razvoja podjetja. u— Javnim delavkam in delavcem se marsikdo kaj rad izmika, če potrkajo kot prosilci na vrata. To pot bo vendar prošnja drugače izzvenela: Kupi tombelsko karto Rdečega križa za borih 5 din, da najdeš srečo in si pridobiš 641 ni' velijo stavbno parcelo v Ljubijani ali še marsikaj drugega«. Taka prošnja je mikavna in lahko izvabi dinar najzakrknejšimu štedljivcu. Ljubljančani, okoličani, prijatelji Rdečega križa, odprite tej prošnji vrata na stežaj! Za občekoristno delo potrebujemo sredstev, potrebujemo prostoren lasten dom Rdečega križa. Tombola bo nepreklicno 2. maja ob 15. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tombolske karte so naprodaj tudi po ljubljanskih trafikah ali v pisarni Rdečega križa. Gospo-svetska cesta št. 2. Segajte pridno po njih. u— Izlet v Južno Srbijo. Umetncstno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh od 18. do 26. maja izlet v Južno Srbijo z ogledom Skoplja, Ohrida, Dečanov ter najvažnejših umetnostnih spomenikov. Izlet vodi konservator dr. Fran Mesesnel. Interesentje dobe vse informacije pri kon-servatorskem uradu v Ljubljani, Narodni muzej, v dopoldanskih urah. u— Slavistično društvo v Ljubljani vljudno vabi vse člane na I. izredni občni zbor v ponedeljek (6. maja) ob 18.15 v zbornici mestne ženske realne gimnazije (Blei-vveisova). Na dnevnem redu so volitve in slučajnosti. Odbor. u— Občni zbor kluba »Golf na Bledu« bo dne 15. maja ob 11. uri dopoldne v knjižnici palače kr. banske uprave dravske banovine, Bleiweisova cesta. (—) u— Lov za vlomilcem. V soboto malo pred polnočno uro so bili pasantje okrog nebotičnika priče razburljivega lova za sumljivim moškim, ki je bežal iz pasaže na vso moč mimo hiš Dukičevega bloka proti Figovcu. Za njim so stekli med kričanjem: Primite ga! nekateri mimoidoči, alarmirani pa so bili seveda takoj rajonski stražniki. Kaj se je vendar zgodilo? so vpraševali ljudje in takoj je padla novica med zbranimi opazovalci: Neznan moški je iztrgal neki ženski v pasaži mimogrede ročno torbico. Zdaj ga love! V resnici je bila gtvar precej drugačna. Stražniki so begunca zajeli in izkazalo se je, da je bežeči Stevan Boškovič, poizkušal vlomiti v mlekarno v pasaži, pa so ga sredi dela zalotili. Zasačeni vlomilec, ki je star gost policijskih in sodnih zaporov, se bo zdaj pošteno oddahnil od divjega bega za zamreženimi okni. u— Sokol I. Tabor priredi v nedeljo ». maja t. 1. društveni pešizlet za članstvo, naraščaj in deco. Opozarja pa vse svoje pripadnike in starše mladine, da si rezervirajo ta dan za skupni pohod vse taborske družine v naravo. Podrobnosti slede! Zdravo! u_ Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonila ob prvi obletnici smrti svojega najmlajšega in najljubšega sina Lenka, cand. iur.. ga. Pavla Oblakova, vdova sodnega nadsvetnika, 300 din. Iskrena hvala! n— Namesto venca ob smrti ge. Vasi-čeve iz Ljubljane je nakazal odbor ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu 220 din glavni družbi. Da-rovalkam iskrena hvala! u— Zaean.ie drv se i<> oodražilo. V nedeljo dopoldne so imeli člani Združenja Žagarjev za mesto Ljubljano sestanek, na katerem so razpravljali o naraščanju splošne draginje in o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se zavarujejo interesi žagarske stroke. Zborovalci so prišli do sklepa, da od 1. maja žaganje drv podražijo od 10 na 15 din za kubični meter. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da so morali zadnji čas delavcem povišati mezde, na drugi strani pa so občutno narasle cene gorivu, olju in vsem življenjskim potrebščinam. Kakor se čuje, pa nova tarifa, ki je kar za 50% višja od dosedanje, ni obvezna, ker je med lastniki motornih žag mnogo takšnih, ki se jim zdi tolikšna podražitev pretirana. u— Ogenj BS Barju. V ponedeljskem »Jutru« smo obširno poročali o požaru, ki je v nedeljo zjutraj nastal na posestvu Jakoba Vidmarja, po domače Mokarja na Barju. Poročilo moramo toliko izpopolniti, da so bili med prvimi na mestu domači barjanski gasilci, ki so požrtvovalno delali na pogorišču ves dan in so potem, ko so mestni gasilci odšli, ostali na straži tudi vso noč. Barjanski gasilci so nastopili pod vodstvom predsednika Vrbinca in poveljnika Miklavčiča. u— Tri nesreče. Včeraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 32-letnega Petra Hledeta iz Brejčeve ulice, ki je zaposlen kot šofer pri tvrdki Slo-grad. Ko je zaganjal motor, ga je kljuka z vso silo udarila v glavo. Žrtev prometne nesreče je postal 66 letni posestnik France Gams iz Mekinj pri Kamniku, ki ga je na cesti kolesar in mu prizadejal precej nerodne poškodbe po telesu. V bolnišnico je moral tudi 2-letni delavcev sinček Lojze Gutnik s Hriba pri Vrhniki, ki ga je sosedovo dekletce udarilo po levem očesu in mu prizadejalo nevarno poškodbo. u — Razprodaja na fužinskem gradu bo od četrtka 2. t. m. do nedelje 5. maja. — Ogled in razprodaja pohištva (Biedermayer etc) in drugih predmetov. Ugodne avtobusne zveze s Krekovega trga. (—) u — Za majniški izlet SPD na praznik, v četrtek 2. maja, na Krvavec naj se planinci prijavijo v društveni pisarni SPD, Aleksandrova c. 4/L najkasneje do srede dne 1. maja opoldne. (—) u— Odkod ptica? Franci Kovač, učenec drugega razreda osnovne šole, je doma na dvorišču v Sp. Šiški, z rešetom vlovil majhnega ptiča, ki ima na nogi obroček s številko 139 K in majhen kvadrat. Na novem domu se izvrstno počuti, poje in ima izboren apetit. Malega lastnika zanima, odkod je ljubka ptica priletela. u— Občni zbor Udruženja jugosjoven-skih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastnega odbora Ljubljana, bo v nedeljo, dne 5. maja t. 1. s pričetkom ob 8. v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta). Vabimo članstvo, da se ga v čim-večjem številu udeleži. u— Redni letni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v torek 7. maja ob 5. popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. u— V evangeijski cerkvi v Ljubljani bo 2. maja (Vnebohod) ob 10. dopoldne svečana birma. n— »Pekovsko«, zabavno veseloigro s petjem in godbo, bodo ponovili v šentjakobskem gledališču jutri zvečer in na praznik Vnebohoda 2. maja, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15.15. Razgibanost dejanja, humor in zabavne situacije odlikujejo to gledališko delo, ki so ga šentja-kobčani izvrstno naštudirali in ki je imelo velik uspeh in so bile vse dosedanje predstave razprodane. V soboto pa bo šestindvajseta in poslednja ponovitev duhovite Nušičeve veseloigre »Ujež«. Ker je bila tudi sobotna jubilejna predstava popolnoma razprodana in je spet mnogo ljudi odšlo brez vstopnic, se je uprava odra na splošno željo odločila še za eno predstavo. Kupite vstopnice že v naprej od danes dalje v Mestnem domu. ker jih sicer pred predstavo ne boste več dobili. u — Zaključno predavanje pri »Soči«. Društvo »Soča« v Ljubljani bo zaključilo svojo letošnjo predavateljsko sezono v dvorani pri »Levu« v soboto, 4. maja, ob pol 21. uri. Kot zadnji predavatelj bo nastopil nam že znani novinar, publicist in odličen predavatelj g. dr. Branko Vrčon, katerega izčrpni, jasni in stvarni zunanjepolitični pregledi so našemu občinstvu v svežem spominu. To pot želi g. predavatelj upoštevati posebne razmere, ki jih je povsod v svetu ustvarila nova vojna, pa nas bo zato v mislih popeljal po Evropi, ne da bi nam podrobno govoril o razvoju glavnih dogodkov, temveč da bi nam prikazal, kaj smatrajo v teh težkih dneh vsi narodi Evrope, zlasti oni izven vojne, za svojo prvo skrb: gojitev morale v zaledju, ki je prav v sedanji vojni najbolj zanesljiv zaveznik vseh malih držav. Temu preda-vateljevemu namenu odgovarja naslov aktualnega predavanja: »Morala zaledja« — glavni zaveznik malih narodov«. Predavanje bo predvsem informativno, ker nam bo g. predavatelj na primerih pokazal, kakšno pozornost posvečajo danes evropske države temu perečemu vprašanju. Ta večer bo sodeloval pevski zbor »Sloge« pod vodstvom g. Premelča. Vabljeni vsi »Sočani«, prijatelji in sploh vsi, ki se za to zelo važno predavanje zanimajo. Vstop vsem prost! (—) u— Najboljša MoSerjeva burka »Anton poslednji« v kinu Slogi. Ljubljančani potrebujejo v teh burnih dneh razvedrila in tega dobi z Izvrstno burko »Anton poslednji«. Ta film predstavlja eno najboljših del priljubljenega komika, popularnega Hansa Moserja. »Anton poslednji« je star, konservativen sluga pri starem ari-stokratu — graščaku, ki ima sina modernih idej. Sinovo življenje, njegova dejanja, ki niso v skladu s staro tradicijo grašča-kove hiše, vzbujajo pri Antonu ve ino nejevoljo in prezir. Nikakor se Anton ne more vživeti v svobodomiselnost mladega graščaka, zato tudi nima zanj nobenih simpatij m ga označuje za modernega revolucionarja. Edini Anton drži v hiši še staro etiketo preteklih dni, edini on se še vede po starih aristokratskih manirah in se prišteva k takozvanemu »boljšemu razredu«. — življenje pa teče svojo pot in nazadnje spregleda tudi stari, nepoboljšljivi Anton" ter uvidi, da je graščakov sin le dober, plemenit človek in da so njegovi nazori pametni in zdravi, bolj kakor zastarela etiketa aristokracije, ki je brez srca, puhla in brez vrednosti. Anton se spreobrne in postane navdušen somišljenik in pristaš idej graščakovega sina in spreobrne naposled tudi starega graščaka, tako da zavlada v graščini nov, moderen človeški duh. Hans Moser, ki prišteva film »Anton poslednji« med svoje najboljše filme, razvije v svoji vlogi odlične momente najbolj učinkovite komike. Občinstvo se zabava in smeje pri filmu kakor malokdaj pri kakem filmu in zato je film tudi povsod dosegel ogromen uspeh. Zagreb, kjer je bil film predvajan pred nekaj tedni, se je nad 14 din krohotal »Antonu poslednjemu« in tudi Ljubljana sprejema film s toplim odobravanjem in z veseljem pozdravlja izpreobrnitev zakrknjenega grajskega sluge v navdušenega pristaša svobodnih, modemih naziranj. Kdor se torej rad smeje ob Moserjevi izvrstni komiki, nikakor ne sme zamuditi njegove odlične burke, ki se predvaja v kinu Slogi. Iz Celja fvnnmitiiuiiii" '•IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIili iiiiiüi'nHiiiiiiiii'iMrMliMiliilliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiilliiiiniii INSERIRÀ JT£ V „JUTRU"! e— Tretja prireditev v Celjskem *ultur-tiem tednu, ki je bil, kakor smo že poročali v ponedeljski izdaji >Jutra«, otvorjen v nedeljo dopoldne, bo koncert slovitega francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche, ki se bo pričel drevi ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Koncert bo redek glasben dogodek za Celje. Vstopnice so v prodaji v Goričarjevi knjigarni. e— Glasovanje o novi lekarni v Oelju. V poročilu o seji mestnega sveta celjskega smo v nedeljo navedli, da so glasovali proti ustanovitvi četrte lekarne na koncu Prešernove ulice ob Dečkovem trgu člani mestnega sveta gg. Holobar, Rozman, Ber-ger in Plankar. Naknadno pa je bilo ugotovljeno, da je glasoval proti ustanovitvi te lekarne tudi član mestnega sveta g. itepnik. e— CŠK : ŠK »Vidmar« 4:4. Celjski šahovski klub je gostoval v nedeljo v Mariboru in igral finalno prvenstveno tekmo z mariborskim šahovskim klubom »Vidmarjem«. Tekma se je po hudi borbi končala neodločeno s 4:4. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Mariborčani): Cijan : Gerželj 1:0, Poljanec : Kukovec 1:0, Šmigovc : Marvin 1:0, inž. Sajovic : Lukež st. 0:1. Vladimir Diehl : Kuster 0:1, Modic : Lukež ml. 0:1, Gra-šer : Peče 1:0, Fajs : čertalič 0:1. Re-vanžna tekmo bo v nedeljo 5. maja v Celju. e— Iz mestnega kmetijskega odbora. Na predlog kmetijskega odbora je mestni svet določil naslednje pristojbine za sušenje sadja v sadni sušilnici v Mestnem zavetišču v Medlogu: za 1 škaf svežega sadja brez kurjave in strežbe 2 din, brez kurjave in s strežbo 4 din, s kurjavo in strežbo pa 8 din. Podeljene so bile naslednje podpore: Avgust Riicklu za napravo vzornega gnojišča 600 din, Jožetu Pavlinu za nabavo plemenskega bika 1205 din. čebelarski podružnici v Celju 400 din, Antonu Tomanu za travniška semena 150 din, Francu Fazarincu za sadno škropilnico 500 din, Francu Ocvirku za napravo vzornega gojišča 1.000 din, društvu Rejec malih živali v Celju 473 din. Odobreni sta bili tudi dve vzdrževalni nagradi in sicer Francu Klinarju 300 din za bika in Mariji Glinško-vi za merjasca. Kmetijski podružnici v Celju je bil odobren prispevek v znesku 500 din za nabavo dveh travniških bran. Po leg tega bo občina nabavila dve travniški brani, ki bosta stali po 1.050 din, in ju oddala v oskrbo dvema zanesljivima kmetovalcema v Lokrovcu in Košnici. e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali v počastitev spomina pokojnega podrav-natelja g. Matka šmida v Celju njegovi ke-gljaški tovariši 300 din. e— šahovski brzi turnir za prvenstvo v mescu aprilu je odigrala tudi B skupina Celjskega šahovskega kluba. Prvo mesto si je priboril mladi Janko Jazbec s 13 točkami od 16 dosegljivih, drugo mesto pa Davidovac s 12 točkami in poL Iz Maribora a— Gledališče preurejajo. Včeraj so pričeli s preurejevanjem gledališkega upravnega poslopja v Slovenski ulici. Ta dela so bila napovedana že za lani, pa so bilia odložena. Pritlični stavbi bodo nadzidali nadstropje. Gradbena dela so poverjena stavbni tvrdki inž. Jelenec in inž. Šlajmer. a— Paketi niso šli čez mejo. Zaradi nesporazuma v tolmačenju zadevnih določil, ki se nanašajo na pošilljke z jestvinami, nekaj dni paketi niso šli čez mejo. Sedaj pa je odpošiljanje paketov spet normalno in gre dnevno čez mejo stotine pošiljk, ki jih pošiljajo tudi v češkomoravsiki Protektorat in na Poljsko. a— 4 : 4. Semffinalno Šahovsko tekmovanje za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze nad našimi »Vidmarjevci« in celjskim šahovskim klubom se je končalo z rezultatom 4:4. Revanžno tekmovanje bo ▼ nedeljo 5. maja v Celi ju. Klnltiitri v najnovejših oblikah tn bar-muouni ah A HEDžET — Maribor. a— Nova postojanka narodno zavednega delavstva. V soboto je bil pri Pristaniku v Hočah ustanovni občni zbor tamošnje podružnice NSZ. Lepo obiskano zborovanje je otvoril tov. Mirko Primec. Izčrpno je poročal o aktualnih zadevah socialne zakonodaje pravni referent OUZD g. Pavel Žmavec iz Maribora. Pri volitvah je bil izvoljen devetčlanski odbor s tov. Ivanom Maga j n er jem na čelu. Potreba nove organizacije se je pokazala zlasti ob tem, da je prijavilo svoj vstop v organizacijo 70 delavcev. a— Spet Hvahen promet. V zadnjem Času se opaža spet živahnejši potniški promet čez mejo. Iz Maribora potuje več potnikov dnevno, ki dobijo dovoljenje za vožnjo čez mejo. Nekaj časa je brio, kakor znano, zeilo težko dobiti zadevno dovoljenje. a— Drevi premiera Drevi bo v gledališču premiera pretresljive švicarske drame »Izdaja pri Novaric. Režija je v rokah g. P. Malca. a— Zlata vreden dei. Od nedelje na ponedeljek je padlo dežja za 31.7 mm. Dež je za naše njive, travnike in vrtove zlata vreden. Včerajšnja minimalna jutranja temperatura je bila 10.5 st. C. Tezenska postaja napoveduje oblačno vreme. Ponekod bo morda še deževalo. Iz življenja na deželi JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob pol 21., jutri ob 15. (samo ob slabem vremenu in ob pol 21. in v četrtek (na praznik) ob 15. in ob pol 21. vele-film »Njen prvi ples«.V glavni vlogi Harry Baur in Marija Bell. Med dodatki tudi risana šala. Sledi »Medeni mesec«. (—) Iz Ptuja j— Ljudska univerza priredi drevi ob 20. v Mladiki predavanje o narodni vzgoji. Predaval bo Anton Trstenjak iz Maribora. Zaradi aktualne vsebine je pričakovati velik obisk. j— Odbor za Splošno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja zaključi drevi ob pol 19. v pletarski šoli svoje tečaje za knjigovodstvo, trgovsko spisje in strojepisje s slovesno izročitvijo spričeval. Gospodarstvo Zlato s celega sveta se steka v Ameriko Ameriški zakladni urad ima za en bilijon dinarjev zlata 715, 100 iranskih (perzijskih) rialov 100 , dinarjev. Prisebnost in pogum obvladata vsako nevarnost V zadnjih osmih letih zaznamujejo Zedinjene države stalen dotok zlata. Devalvacije valut od leta 1933. naprej so mnogo pripomogle k temu. da se ie zlato iz Evrope pa tudi iz drugih kontinentov pričelo stekati v Ameriko, ki je imela že pred nastopom svetovne gospodarske krize razmeroma preveč zlata. V povečanem obsegu se je ta dotok zlata nadaljeval pod vtisom političnih napetosti v letih 1937 in 1938. Nov pospešen val dotoka se je pričel lani, ko se je napetost v Evropi stopnjevala in ko je končno prišlo do vojne. Od pričetka vojne je priteklo v Zedinje-ne države že skoro za 2 milijardi dolarjev zlata (za 110 milijard dinarjev) in še se dotok stopnjuje. V tretjem tednu aprila so nakupi zlata od strani ameriškega zaklad-nega urada dosegli rekordno višino, saj je moral samo v tem tednu zakladni urad kupiti za 108 milijonov dolarjev zlata, medtem ko ie že prejšnji teden znašal odkup 53 mil. dol. Tako so ameriške monetarne rezerve zlata dosegle dne 21. aprila ogromno višino 18.65 milijarde dolarjev, t. j. 1003 milijarde din ali 1 bilijon dinarjev. Ameriški zakladni urad ima danes že skoro 70% vsega manetamega zlata na svetu. Kako naglo je v zadnjih petih letih naraščal zlati zaklad Zedinjenih držav nam kaže naslednja primerjava: dee. 1933 7.350 milijonov dolarjev dee. 1934 8.228 « c dee. 1935 10.123 « € dee. 1936 11.162 « « dee. 1937 t 12.760 « « dee. 1938 14.508 « € dee. 1939 17.620 « « 21. IV. 1940 18.650 « « V gornjih številkah pa niso vštete velike količine zlata, ki so deponirane v Ameriki in so last številnih evropskih novča-ničnih bank. Kakor je znano so evropske novčanične banke že lani pred izbruhom vojne prenesle znaten del svojih zlatih rezerv v Ameriko. Precejšen del dotoka zlata v zadnjih mescih izvira iz teh deponiranih zlatih rezerv. Tako je zlasti Anglija iz svojih deponiranih rezerv zlata v zadnjih mescih precej prodala ameriškemu zakladnemu uradu, da je na ta način prišla do potrebnih deviz za plačilo kupljenega blaga, zlasti vojnega materiala. Od pričetka evropske vojne so se tudi zmanjšale celotne zlate rezerve nordijskih držav, švedska je imela ob kon- cu marca t. 1. le še za 218 milijenov dolarjev zlata nasproti 355 milijonom ob koncu lanskega avgusta. Norveška pa 84 milijonov nasproti 107 milijonom ob koncu lanskega avgusta. Po večini pa je zlato nordijskih držav deponirano v Zedinjenih državah. Tudi Nizozemska je morala prodati precej zlata in so se v sedmih vojnih mescih njene zlate rezerve zmanjšale od 768 na 692 milijonov dolarjev, zlate rezerve Švice pa so se skrčile od 582 na 516 milijonov dolarjev. Ogromen dotok zlata povzroča Zedinje-nim državam ne male skrbi. Bati se je, da bo dotok zlata povzročil v Ameriki zlato inflacijo, kajti ameriški zakladni urad ne more nadalje financirati nakupov zlata na ta način, da bi najemal proti obrestim posojila na domačem trgu in izkupiček porabil za nakup zlata, če pa kupi zlato in deponira pri federalnih rezervnih bankah zlate certifikate v zameno za bankovce, mora to povzročiti povečanje obtoka bankovcev. Ameriški obtok bankovcev se je sicer že približal meji 5 milijard dolarjev in je ta obtok (brez žirovnega denarja) skoro 3 in pol krat krit z zlatom, toda Zedinjene države ne potrebujejo več bankovcev v obtoku. Ce ne bi ameriški zakladni urad v zadnjih letih financiral nakupov zlata iz sredstev, ki si jih je najel proti obrestim na domačem trgu in če ne bi prisilil bank, da morajo imeti pri federalnih rezervnih bankah znatne žirovne rezerve, bi danes Zedinjene države imele že znatno večji obtok. Navzlic temu se boje v Ameriki inflacijskih posledic, četudi ra osnovi naraščanja zlatih rezerv. Obilica denarja povzroča Ameriki vedno več skrbi. Hranilne in kontokorentne vloge pri 10 največjih bankah v New Yorku so se od začetka leta 1938. povečale za 4.24 milijarde dolarjev ali za 45%. Banke pa nimajo možnosti za obrestonosno naložbo teh prltekajočih sredstev. Krediti, dani gospodarstvu, so se v zadnjih letih celo zmanjšali. Nezaposlena denarna sredstva teh 10 newyorških bank so od začetka leta 1938. narasla za preko 3 milijarde dolarjev. Gospodarski strokovnjaki v Zedinjenih državah tudi s skrbjo zasledujejo stalno naraščanje produkcije zlata v svetu. Lani je celotna svetovna produkcija zlata dosegla že 39.2 milijona unč nasproti 37.0 milijona unč v prejšnjem letu, 34.8 milijona unč v letu 1937 in 25.3 milijona unč v letu 1933. Prisilna proizvodnja ricinusovega semena Ministrski svet ie na predlog kmetijskega ministra predpisal uredbo o proizvodnji ricinusovega semena, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 27. t. m. Ta uredba določa v glavnem naslednje: Proizvodnja ricinusovega semena ie po določah te uredbe obvezna na državnih in banovinskih posestvih, kakor tudi na veleposestvih, ki imajo maksimum površine po določbah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Kmetijski minister bo v sporazumu z vojnim in trgovinskim ministrom odredil vsako leto najkasneje do 30. oktobra rajone, v katerih se ima prihodnje leto gojiti ricinus, kakor tudi površine državnih in banovinskih posestev ter zasebnih veleposestev. na katerih se ima gojiti ricinus. Na področju banovine Hrvatske bo določil rej one in površine za gojitev ricinusa kmetijski minister v sporazumu z banom banovine Hrvatske. Površino za setev ricinusa na državnem posestvu v Belju pa bo določil kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom. Izjemno bo kmetijski minister v Sporazumu z vojnim ministrom za leto 1940 odredil rejone in površine za gojitev ricinusa takoj po uveljavljenju te uredbe. Kmetijski minister lahko po potrebi določi tudi vrste ricinusa, ki se naj pridelujejo v posameznih rejonih odnosno na posameznih posestvih. V tem primeru se ne smejo sejati druge vrste. Vse količine ricinusovega semena. Id bodo proizvedene v smislu te uredbe se imajo ponuditi na odkup Prizadu po ceni ki bo določena v smislu uredbe o oskrbi industrije semenskega olja z oljnim semenom. Prizad je dolžan odkupiti vse količine. če ponudeno blago ustreza predpisani kakovosti, v smislu uzanc, ki jih bodo določile domače borze v sporazumu s Priza-dom, predstavniki prizadetih kmetijskih zbornic in predstavniki industrije za predelavo ricinusovega semena. Lastnik privatnega posestva, ki ne bi gojil ricinusa na površini, ki mu ie določena po tej uredbi, bo kaznovan z globo 750 do 1500 din od vsakega hektarja, odnosno dela hektarja, ki ga ni posejal z ricinusom. prav tako lastnik posestva, ki na določeni površini ne bi pravočasno posejal ricinusa ali ga ne bi pravilno negoval in pridelek pravočasno spravil. Ista kazen velja za onega, ki bi gojil drugo vrsto ricinusa, kakor je predpisana v smislu te uredbe. Lastnik privatnega posestva, ki je v smislu te uredbe dolžan gojiti ricinus in ne bi pridelka ponudil v celoti na odkup Prizadu do 31. decembra onega leta, v katerem je ricinus pridelal, bo kaznovan z denarno globo po 10 din za vsak kilogram proizvodnega ricinusovega semena, M ga ni ponudil na odkup. Gornje kazni izrekajo okrajna sodišča, globe pa se stekajo v oijarski semenski fond pri Državni hipotekami banki Prizad lahko presežek ricinusovega semena izvozi v inozemstvo po odobritvi trgovinskega ministra in v sporazumu s kmetijskim in vojnim ministrom. Domače ricinuscvo seme in ricinusovo olje. ki se pridobi iz domačega semena, se oprošča državnih in samoupravnih davkov, doklad in drugih dajatev. Pri Prizadu se ustanovi posvetovalni odbor za proizvajanje ricinusa, ki ga tvorijo po en predstavnik kmetijskega, trgovinskega in vojnega ministrstva ter banske oblasti banovine Hrvatske in po en predstavnik proizvajalcev ricinusovega semena in industrije ricinusovega olja. Kmetijski minister lahko v sporazumu s trgovinskim in vojnim ministrom predpiše s pravilnikom točnejše določbe z izvajanjem te uredbe. Gospodarske vesti = Plačevanje kmečkih dolgov. Po izkazu Privilegirane agrarne banke so v prvih dveh mesecih t. L plačali kmečki dolžniki na račun dolžnih anuitet 9.65 milijona din, od tega pri centrali 5.72 milijona din, na območju ljubljanske podružnice 3.05 milijona din, na območju zagrebške podružnice 0.58 milijona din in na območju sarajevske podružnice 0.29 milijona din. Najslabše so kmetje plačevali anuitete na področju zagrebške podružnice, relativno največ pa so plačali kmetje v Sloveniji Kakor je znano so znašala vsa plačila kmetov v lanskem letu 73.4 milijona din. leta 1938. 130.4 milijona din. leta 1937. pa 143.5 milijona din. — Dena.mm zavodom je banka doslej izplačala na račun prvih treh anuitet 252.9 milijona din. od tega denarnim zavodom na področju ljubljanske podružnice 65.7 milijona din. = Ukrepi banovine Hrvatske proti izseljevanju industrije z banovinskega področja. Oddelek za obrt, Industrijo in trgovino banske oblasti v Zagrebu je za včeraj sklical anketo, kl je razpravljala o vprašanju dajanja ugodnosti novim indiu-j strijskim podjetjem, ki se bodo naselile na področju zagrebške mestne občine, kakor tudi obstoječim industrijskim podjetjem v Zagrebu, ki razširjajo svoje naprave in uvajajo nove produkcijske panoge. Na konferenci je zagrebška industrijska zbornica predložila obširen referat, prav tako je izneslo svoje mišljenje mestno poglavarstvo v Zagrebu. Zastopan je bil tudi finančni oddelek banske oblasti. Ko bo končno rešeno vprašanje ugodnosti za Industrijo v Zagrebu, bo oddelek za obrt, industrijo in trgovino banske oblasti načel vprašanje dajanja ugodnosti industriji na ostalem področju banovine. ■= Podaljšanje roka, predvidenega v pravilniku o ustanovah humanega značaja. Trgovinski minister je izdal odločbo, s katero se podaljša rok iz čl. 29 točka 1 in a in iz čl. 30. pravilnika o ustanovah humanega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje. Po določbah čl. 29. te uredbe, ki je stopila v veljavo 6. decembra 1938, bi se morale prizadete ustanove prilagoditi pravilniku v teku enega leta, humane ustanove in pokojninski skladi pa bi morali v smislu čl. 30. svoja pravila spraviti v sklad v treh mescih. Trimesečni rok iz čl. 30. je bil že ponovno podaljšan, po novi odločbi pa se rok za prilagoditev podaljša do konca maja t. L za ustanove humanega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za slučaj bolezni, do konca tekočega leta pa za sklade za pokojninsko zavarovanje. Ta odločba je objavljena v »Službenih novinah« od 27. t. m. —■ Uradni tečaj! za maj. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks določil za maj naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, 1 zlata turška lira 398.30, 1 angleški funt 195, 1 ameriški dolar 55, 1 kanadski dolar 54.80, 1 nemška marka 14.80, 1 belga 9.25, 1 madž. penga 870, 1 brazilski milrajs 2.95, 1 egiptski funt 193, 1 palestinski funt 192.50, 1 uru-gvajski pesos 18.60, 1 argentinski pesos 12.70, 1 čilski pesos 1.25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 110, i 100 švicarskih frankov 1235, 100 itali jan- j skih lir 228.80, 100 holandskih goldinar- i jev 2924, 100 bolgarskih levov 45, 100 ru-munskih lejev 25, 100 danskih kron 845, 100 švedskih kron 1306, 100 norveških kron 996, 100 španskih pezet 550, 100 grških drahem 40, 100 čeških kron 150.50, 100 f vrčkih mark 89.50, .100 le tonskih latov i Borze 29. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 30. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 56 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišftu se je Vojna škoda pri stalni tendenci nudila po 430. Do zaključkov pa je prišlo v 6»/o be-gluških obveznicah po 76.25 in v delnicah Trboveljske po 240. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 154.80 — 158, Pariz 87.45 — 89.75. New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349.50 — 2387.50, Bruselj 747.50 — 759.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 191.26 — 194.46, Pariz 108.10—110.40 New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1239.78, Amsterdam 2901.78 — 2939.78. Bruselj 923.20 — 935.20. Curih. Beograd 10, Pariz 8.S650, London 15.65. New York 446. Bruselj 75.35, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.85 Berlin 178.62, Stockholm 160, Varšava 5.50 Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Bukarešta 2.37. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 430 bi., 4^. severne agrarne 50 den., 6n/o begluške 76.25 — 76.75 (76.25), 6„d drugim: »Merodajni madžarski krogi izjavljajo, da želi Madžarska iskreno sodelovati z Jugoslavijo tudi v bodočnosti. To je tem lažje, ker napram Jugoslaviji nima nikakih zahtev, kakor jih ima n. pr. napram Rumuniji, kjer se da iz vzrokov oportu-nizma pač govoriti o odložitvi teh zahtev, ne pa o resignaciji na nje. V odnošajih do Jugoslavije pa ne gre za to. da bi se Madžari odrekli čemu zaradi tega. ker jim je zaenkrat naše prijateljstvo več vredno od onega, kar bi zahtevali, temveč je stvar taka, da sploh ničesar ne zahtevajo in da iskrene žele trajno in nemoteno prijateljstvo z nami. Prepričani so, da obstoja enaka želja tudi v Jugoslaviji, tako pri ljudstvu, kakor pri odločilnih činiteljih Zbliževanje med Jugoslavijo in Madžai sko gre spontano svojo pot. Razvija se mirno in dosedaj brez formalnih političnih sporazumov. Razpoloženje za to zbližanje je med Madžari izbomo, saj jim je danes meja napram Jugoslaviji najbolj prijateljska. Tudi regent Horthy ne zamudi nobene prilike, kjer lahko podpre to politiko medsebojnega zbliževanja.« Ugleden nemški gost Ss' v Zsg^efeis K otvoritvi zagrebškega velesejma. o katerem smo že poročali, je prispel v Zagreb tudi piofesor dr. Hunke iz Berlina. Dr. Hunke je predsednik propagandnega sveta nemškega gospodarstva in on je bil, ki je povabil gospodarske novinarje iz Jugoslavije v začetku marca na studijsko potovanje po Nemčiji. Svoje bivanje v Zagrebu je dr. Hunke porabil za informativno predavanje pred zagrebškimi novinarji in predstavniki hrvatskega gospodarstva. Izvajal je, da je velika udeležba Nemčije na beograjskem in zagrebškem velesejmu dokaz produkcijske sile nemškega gospodarstva. Svetovni gospodaiski sistem se danes lomi. Država za državo mora izdajati omejitve za mednarodno trgovino. To so negativni pojavi. V pozitivno smer je treba stremeti s tem, da delamo za kontinentalno evropsko gospodarsko zajednico. za katero so položeni temelji že v večletnem sistematičnem sodelovanju Nemčije in jugovzhodne Evrope na gospodarskem polju. Nemška težnja za avtarkijo ne pomeni izolacije ali zapiranja napram sosedom. Ni države, ki bi mogla obstojati brez vsakih gospodarskih zvez z inozemstvom. Gospodarsko sodelo-j vanje tudi ne znači politične odvisnosti, i temveč predstavlja sodelovanje suverenih ! svobodnih narodov. 1 ! Popravki «s zakcisu © tisku ! O popravkih in popravkarjih vladajo v ; naši javnosti še mnogokje nejasni pojmi. Tiskovni zakon obvezuje urednike listov, da morajo objaviti doposlane jim popravke uradov in zasebnikov, nanašajoče se na činjenice, uvrščene v listu in nanašajoče se na detičnega, ki popravek pošlje. Popravek se mora natisniti najkasneje v dveh dneh, ko ga urednik sprejme, brez vsakih dostavkov in v onem delu novin, v katerem je bilo besedilo, ki se nanj popravek nanaša. Zakon je predvidel gotove garancije proti zlorabi popravkarske pravice. Ce je minilo šest tednov, odkar je bilo prvotno besedilo objavljeno, če popravek obsega kaznivo dejanje ali če je nevljudno napisan. ga sme urednik zavrniti. Končna odločitev pripada sodišču. Največ zlorab je bilo svojčas s tem. da so popravkarji raztegnili svoje popravke »v nedogled« in se ^a ta način skušali maščevati nad no-vinami. Zakon iz leta 1929. je take zlorabe onemogočil z odredbo, da noben popravek ne sme biti več nego dvakrat večji od stavka stvari, ki se popravlja. To je biia važna določba. Dogajalo se je namreč, da so popravkarji v svojih popravkih razpravljali o vsem mogočem, iznašali svoja razmišljanja in svoje posebne poglede na stvar, o kateri je bilo v prvotnem besedilu govora., vlačili so v svoje po- pravke tudi tretje osebe, napadali jih ili se celo iz njih norčevali in tako izzivali nove popravke. Zelo priljubljene so bile razne večinoma zelo neduhovite zafrkacije in mnogi popravkar je svoj popravek smatral za dobrodošlo priliko, da hvalisa se-be in da si dela reklamo. Seveda taki popravkaiji večinoma niso niti slutili, da so njihovi popravki izzvali v javnosti ravno nasproten vtis od onega, ki so ga hoteli izzvati. Mislili so. da bodo iztresli svojo nejevoljo nad listom, ki je iznesel kakšno njim neugodno stvar, in računali so. ca bodo uredniku ali listu napravili nevšečnosti — a v stvari so običajno le sebe samego osmešili in s svojo gostobe-sedrostjo potrdili, da bo točno ono, kar popravljajo. Takim zlorabam je poskušal zakon iz leta 1929. s svojim predpisom glede dolžine popravka napraviti konec. Odredba se je pokazala za dobro. Leta 1929. je bila delno spremenjena. Danes velja določba o dolžini popravka le za privatne popravke. uradne pa ne več. Glede uradnih popravkov je sedaj v veljavi nova odredba, ki določa, da se mora sprejeti v list vsak popravek, ki ga pošlje oblastvo, brez ozira na njegovo dolžino. Ostali predpisi rledc popravkov veljajo tudi za uradno popravke. Balkan še m v nevarnosti Sofijski »Mir« jc objavil članek o novem razvoju evropske vojne in o možnostih njenega razširjenja. Glede Balkana piše list med drugim: »Položaj na Balkanu lahko presojamo mirno. Velesile imajo vsaka iz svojih posebnih razlogov interes, da ohranijo mir na tem predelu. S svojo zdravo politiko nevtralnosti pa tudi balkanske države po svoje pomagajo k preprečenju zapletljajev. V tem položaju ni torej neposredne nevarnosti za nastanek novega bojišča na Bližnjem vzhodu ali na Balkanu. Seveda pa ne more nihče v naprej vedeti, kako sc bodo dalje razvijali dogodki okoli nas. Naravna želja vseh nevtralcev jc, da bi ostal' izven sedanjega konflikta. Toda samo želje nc mo- sČa xe& ùùutfjiv tcint... rizeksr é&t dofwùijenjc dčfovanja Orizol-kreme di Vas jc gotovo vedno zadovoljita ! W$£HrS H CiXii N Atffp stev za organiziranje turnirjev, vzgojo rejo zadoščati Mali narodi morajo vedeti, igralskega kadra in propagando za teni-da sc zaplctljaji često por<;de inuno njiho- ški sport. S. vc volje. Zato se morajo z vsemi svojimi silami pripraviti na najbolj neprijetna presenečenja.« V sofijski »Zori« pa smo v isti zvezi či-tali tole potrebno opozorilo: »Male države morajo zastaviti vse svoje sile za ohranitev notranjega reda in morale svojih državljanov. Vsakdo mora danes vedeti, da služijo razprave samo ubijanju časa, medtem ko gre sedaj za to. da pridobimo čim več časa za ojačenje materialne in moralne obrambe države.« Poskusen samomor Slovenke v šibeniku šibciiik, 29. aprila, o. Tu je skušala izvršiti samomor 301etna Vera P., po rodu Slovenka. Neki policijski agent je čul. ko je klicala skozi okno nekim pasantom. Odšel je v hišo. ko pa je prišel v njeno stanovanje, je brez pojasnila odhitela v kuhinjo. pograbila velik nož in se dvakrat zabodla v srčno stran. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico kjer pa dvomijo ali ii bodo mogli rešiti življenje. Fresi prvim zaključkom domačega prvenstva Tekmovanja za točke SNZ se bodo končala prihodnjo nedeljo — Kakšno je stanje od pretekle nedelje ? Skoraj obenem s tekmovanjem v obeh ligah, ki se je končalo minulo nedeljo, bo tudi pri nas doma končano tekmovanje v posameznih skupinah I. razreda. Ker je ostal sistem prvenstvenih tekem do jesenske sezone nespremenjen, bodo po končanem tekmovanju v skupinah najboljši klubi iz vseh treh skupin tekmovali še dalje v ožjem tekmovanju, ki bo dalo letošnjega nogometnega prvaka Slovenije. Kakor rečeno — je potreben do zaključka v vseh treh skupinah prav za prav samo še en termin, in sicer nedelja 5. maja, ko bodo na sporedu naslednja srečanja: v ljubljanski skupini: Reka—Bratstvo, Hermes—Jadran, Svoboda—Disk, in Kranj —Mars, v celjski skupini Olimp—Celje ter v mariborski skupini Železničar—ČSK ln Mura—Rapid. Po teh 7 tekmah bo ostala neodigrana samo še svoječasno odložena tekma med Mariborom in Muro, ki pa bržkone ne bo mogla več bistveno vplivati na vrstni red klubov v tabeli, posebno v primeru, če bo na papirju boljši Rapid dobil nedeljski dve točki pri Muri. Pretekla nedelja v prvenstvenih tabelah vseh treh skupin, — kakor je na kratko poročalo že ponedeljsko »Jutro« — ni prinesla nobenih velikih sprememb. Do majhne rošade je prišlo samo v vrhu ljubljanske skupine, kjer se je moralo Bratstvo zaradi poraza proti Kranju spet pomakniti za eno mesto niže, vendar pa bi kot tretje-plasirano še zmerom prišlo v poštev za ožje tekmovanje kakor tudi za vstop v bodočo slovensko ligo. V celjski skupini sta vrhnja dva kluba podelila točki, tako da bo zdaj odvisno od zadnjega srečanja v tej skupini, nedeljske tekme med Olimpom in Celjem, kateri izmed obeh klubov bo zasedel važno drugo mesto v tej skupini. V mariborski skupini je ostal vrstni red kakor je bil, vendar sta si železničar in posredno tudi Maribor zaradi zmage prvega nad Muro precej ojačila sedanji poziciji. Zaradi boljšega pregleda objavljamo v naslednjem še tabele po posameznih skupinah: Ljubljanska skupina Kranj ' 13 9 3 1 39:18 21 Mars 13 9 1 3 34:29 19 Bratstvo Hermes Jadran Reka Disk Svoboda Amater Olimp Celje Hrastnik Atletik 13 8 2 3 44:24 18 13 6 3 4 40:24 15 13 4 4 5 27:28 12 13 2 3 8 18:36 7 13 2 2 9 29:44 6 13 2 2 9 18:46 6 Celjska skupina 8 5 3 0 24: 9 13 7 4 2 1 22:11 10 7 4 12 21:14 9 8 2 15 14:17 5 8 0 1 7 9:39 1 Mariborsk» skupina ČSK 9 8 0 1 31:13 16 Železničar 9 6 1 2 19: 8 13 Maribor 9 4 0 5 16:17 8 Rapid 9 3 0 6 15:19 6 Gradjanski 9 2 2 6 13:31 6 Mura 8 2 1 5 14:20 5 Prvenstvo II razreda V ljubljanski skupini II. razreda so bile v nedeljo odigrane tri tekme in sicer: Grafika—Mladika 2:0, Korotan - Adrija 8:1, Moste—Slavija 3:1. Razvrstitev klubov v tej skupini je naslednja: Grafika 9 8 0 1 21: 7 16 Korotan 9 6 0 3 32:13 12 Moste 9 6 0 3 31:18 12 Mladika 9 4 1 4 23:20 9 Slavija 9 2 1 6 8:21 5 Adrija 9 0 0 9 8:44 0 Grafika je dokončni prvak, borba za drugo mesto pa se nadaljuje med Korota-nom in Mostami. V tej skupini se igra še eno kolo tekem v nedeljo dne 5. maja in sicer: Grafika—Korotan, Moste—Mladika. Adrija—Slavija. šele po izidu teh tekem bo gotovo, kateri klub bo zasedel drugo mesto in se s tem kvalificiral za vstop v I. razred. ★ ISSK Maribor v čakovcu. Preteklo nedeljo je gostovala nogometna enajstorica ISSK Maribora v čakoveu, kjer je odigrala proti čakovečkemu SK prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z zmago ČSK v razmerju 1:0 O:0) (in ne, kakor smo pomotoma poročali v ponedeljkovi izdaji 7:0). ISSK Maribor je imel stalno terensko premoč, toda napadalci so zastre-ljali vse zrele prilike. Kaj bo z reorganizacijo našega tenisa? Nekaj misli pred ustanovitvijo samostojne teniške organizacije slovenskih teniških klubov Politični sporazum med Srbi in Hrvati je prinesel s seboj tudi reorganizacijo v našem športu, ki se je moral prilagoditi novim razmeram. Vodilno vlogo pri ustanavljanju novih narodnih in na svojem ozemlju samostojnih športnih zvez so imeli Hrvati, ki pa teh načel niso izvajali v vseh športnih panogah dosledno. Tako je ostalo na primer glede vrhovnega vodstva vse pri starem v teniškem športu. Jugoslovenski teniški savez s sedežem v Zagrebu seveda ne bo dal pobude za kakšno spremembo, v tej smeri, ker ga drže zagrebški klubi z ATK na čelu, ki jim današnje stanje prija. Hrvati sploh zelo dolgo niso ustanovili svoje lastne narodne zveze, čeprav je de facto že davno obstojala v obliki »Hrvatske lige, kateri ni bilo treba drugega kakor spremeniti ime. Prvi so ustanovili svoj zvezo Srbi. Vest o ustanovitvi ni napravila v Zagrebu razveseljivega vtisa, ker je oznanila nov veter kot posledico novih razmer, čeprav je ministrstvo za telesno vzgojo odobrilo pravila Srbske teniške zveze, so Hrvati na redni letni seji napadali to novo ustanovo kot ilegalno in celo grozili s tožbo na državni svet, pri čemer je pa tudi ostalo. V splošnem se strinjajo vsi, da je treba naš tenis reorganizirati in je le sporno — kako. Pri vsem tem pa se le zdi da Hrvatom do reorganizacije v pravem smislu ni, ker sicer ne bi tako ogorčeno napadali ustanovitev Srbske teniške zveze, čisto verjetno je, da jim diši »reorgyiizacija« v stilu one pri table-tenisu. Ta je bila namreč taka, da se je sestal savez, ki so ga imeli v rokah Zagrebčani, ln samega sebe izbral za Vrhovni savez kraljevin^ Jugoslavije. Gospodje si pač niso belili' glave z načrti in razpravami glede reorganizacije, temveč so si stvar močno poenostavili. S takšno reorganizacijo našega tenisa ne bi niti Srbi niti Slovenci nič pridobili Hrvati pa vse obdržali; z eno besedo ostalo bi vse pri starem. Edino kar bi se morda izpremenilo bi bilo ime podsaveza v savez, ki bi lahko nabiral članarino pri klubih, in jo pošiljki potem savezu, namesto neposredno kakor dozdaj. Take reorganizacije Slovenci ne želimo! Danes zahtevajo i Slovenci i Srbi pravico do soudeležbe v vodstvu saveza; in to polnopravne udeležbe, ne pa drobtinico v obliki kakega odborni-škega mesta. Saj s tem ne odrekajo Hrvatom njihovih pravic, njihove trenutne vodilne vloge v tem športu toda zdaj gre za ustanovitev treh enakopravnih zvez v prav enakem smislu kakor so jo v politiki in številnih ostalih panogah zahtevali Hrvati sami. Pri Slovencih v tem pogledu še ni bilo storjeno mnogo. Iz mariborskih teniških krogov smo nedavno prejeli vest, da so tamkaj prvi sprožili vprašanje ustanovitve Slovenske teniške zveze in bodo, ko bodo pripravljalna dela končana, pohiteli s sklicanjem ustanovnega občnega zbora. Ta pobuda je vredna vsega priznanja, saj je gotovo, da je od dobre organizacije na znotraj odvisen tudi napredek vsake športne panoge na terenu. Slovenija Je dala že precej dobrih teniških igralcev, ki pa se zaradi preozkega okolja niso mogli razvijati dalje, mnogo talentov pa se je prav zaradi tega tudi izgubilo. Ko pa bomo Slovenci imeli svojo teniško zvezo, bomo lah-ku uveljavili tudi svoje materialne zahteve pri vrhovni zvezi in pristojnem ministrstvu ter tako prišli vsaj do nekaj sred- Občni zbor kluba „Golf na Bledu" Dne 15. maja t. 1. ob 11. dop. bo v knjižnici palače kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Bleiweisova cesta. II. nadstr., občni zbor kluba »Golf na Bledu«, Ljubljana z naslednjim dnevnim redom: 1) Predsednikov nagovor. 2) Poročilo upravnega odbora, 3) Predložitev računskega zaključka za leto 1939., 4 ) Poročilo nadzornega odbora in podelitev absoluto-lija, 5) Proračun za leto 1940., 6) Volitve, 7) Raznoterosti. (—) Table-teniški turnir za prvenstvo Ljubljane Prvak med seniorji je bil Žarko Dolinar, član zagrebškega Haška, med juniorji pa Celjan Vrečic V soboto zvečer se le začele. včeraj oo celodnevnem igranju pa končalo table-teniško tekmovanje za pivenstvo Ljubljane. ki so ga imeli na Rakovniku v izvedbi PK Korotana. Za turnir je vladal«? med tekmovalci veliko za- imanje, saj jih je vsega nastopilo 76. ki so bili iz 9 klubov: Korotana. Hevmesa. Planine, Zagreba, Mure iz Murske Se-bote in še SK Celja. Zanimivo je, da razen v mladinski skupini ni uspelo nobenemu Ljubljančanu osvojiti prvenstva, ki so šla večinoma v Zagreb (v glavnem posledica tega, da so Hermežani pcs'ali na prvenstvo samo enega tekmova'ca — ne Marinka). Slovesna otvoritev turnirja je bila včeraj dopoldne ob 10. s priložnostnimi pozdravi in nagovori, med njimi tudi zastopnika pokrovitelja ljubljanskega župana. Organizacija prireditve je bila dobra, ki jo je predvsem cmogočila razdelitev vsega tekmovanja v štiri so'oe in na pet miz. Med seniorji so se od 44 tekmovalcev plasirali v finale Dolinar (Hašk), Strojnik (Planina). Blaži (Urania) in Prohäzka (Urania) ter nato med seboj odigrali turnir za mesta. Prvo mesto je zasluženo zasedel bivši drž. prvak Dolinar, ki je imel posebno veliko opravka z Blažijem. Doli-narju je slednji* le uspelo, da je svojega rivala premagal z 21 : 11. 21 : 18. Tudi pri juniorjih je bila huda borba za zmago med Vrečičem (Celje) in Bradeškom (Korotan). Bradeško je imel zmago skoraj že v žepu. toda hladnokrvnejši pa tudi boljši Vrečič je po težki borbi v drugem setu zmagal nadmočro še v tretjem in osvojil prvenstvo. TEHNIČNI REZULTATI SenioC'ji: 1. Dolinar, 2. Blaži, 3. Prohäzka 4. Strojnik Aljoša. Janforji (20 tekmovalcev): Polfinale: Vrečic : Krašovec 2 : 0. Bradeško : Trši-Jiai 2 : 0. Finale: Vrečič : Bradeško 2 : 1. Mladina: Finale: Jankovič (Ko: o tan) : Skara (Mladost. Zagreb) 2 : 0. Double (16 parov): Polfinale: Dolinar -Marič : Ulčar - Zganjar 2 : 0. Blaži - Pro-hazka : Vesel - Padovan 2 : 1. Finale: Dolinar - Marič ( Hašk) : Blaži - Prohäzka (Urania) 2 : 0. Moštva (18): Polfinale: Hašk : Planina I. 3 : 1. Celje : Urn-ia 2 : 3. Finale: Hašk (Marič. Dolinar) : Urania (Blaži, Bubano-vič) 3 : 0. Lahkoatletska sekcija SK Ilirije. Drevi ob 18.15 članski sestanek, združen s predavanjem. Udeležba obvezna! SK Reka. Redne odboi ove seje, ki je določena za jutri 1 maja ne bo zaradi odsotnosti nekaterih odbornikov. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Tajnik. Sportska revija št. 21 je spet vsa polna najbolj aktualnih slik o zadnjih športnih dogodkih doma in na tujem ter vsebuje celo vrsto kratkih sestavkov iz vseh športnih panog. Na slovenski strani čitamo o najstarejšem nogometašu, sodniškem kadru v Sloveniji, o pričetku plavalne sezone, o komaj 22 igriščih v Sloveniji itd. Revija pridobiva od številke do številke na pestrosti in jo moremo priporočiti vsakomur, ki se zanima za športno življenje pri nas. Posamezne številke so po 3 din. OMMMMMIMNHMaMMMNanMMIMMNttMInillHlI..... ............ UMI....................................... Pomagal Vam ho Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Kaiman Vam brezplačno napove Vašo prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželjene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. — Postavite mu nekaj važnejših vpra-t šanj, ki Vas zani-i majo in sporočite I mu točne rojstne 1 podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din SO.—, dpnar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KARMAH, ŽALEC OGLASI Sobo odda I CENE MALIM OGLASOM t»o 50 par ea besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din i,— za éifro all dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. NajmanjSl zn«sek ta «nkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve »e zaračunajo po Din 2.— ea vsako bt-.st-.do. Din 3.— davka WM »sak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi «e zaračunajo po Din — k» besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— za Slfro aH dajanje paslovov NajmanjSl znesek ea enkratno objavo «rglana Din 17.-^. ' Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Sobico oddam gospodu za 130 din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11733-23 Opremljeno sobo oddam boljši osebi. Reslie- \ va 30, Novak, pritličje. 11752-23 i Službo dobi Beseda ' dm. davek 3 din. Beseda 1 din. davek 3 din. Opremljeno sobico s posebnim vhodom, z upo- Kupim večjo parcelo ™bo. kopalnice oddam. — , ,v K , Tvrševa ccsta 69a/3, desno. , v bližini Liubljane, pred- 11753-23 — ~ . . ,-nntnr _ Prtnnjlhp na DCStrua i u:u. ----- t^cacurt I UMI. ua.^i. j v..... za šifro ali daianie naslova | za š|fr0 a|, daianie naslova 5 din Najmaniši 17 din. znesek HIŠNI SLUGA se sprejme v sta no službo na deželi (hoteli. Vajen mora biti vseh domačih del in manjših popravil. Prednost ima mizar. Vsa oskrbna v hiši. Ponudbe pod »Sluga na ogl. odd. Jutra 11419-1 Saldakontistinjo popolnoma samostojno. z večletno prakso. sprejme veletrgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Saldakontistinja«. 11739-1 5 din. Najmaniši 17 din. znesek nost center. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posredovalci izključeni«. Hranilne knjižice Kmečkega hranilnega in po-sojilnega doma, Liubljanske kreditne banke. Prve hrvatske štedionice in 3 odst. ob- V Žalcu prodam krasno kmetsko posest. Veliko hmeljskih nasadov. Prodam tudi posamezne dele. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju Opremljeno sobo 11723-20 blizu vojaške bolnice (Ko-deljevo) z lepim razgledom poseben vhod. oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 11758-23 KDOR ZIDA dobi ves stavbeni material pri „MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL "Moj možni mogelw verjeti svojim očem!" izjavlja gospa Gaby Wagner, Ä PRAVI, DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA. EV0KÀK0 SEM TO DOSEGLA/' ............... ... ' ----------_ J'UUI UtllK-u " veznice prodaja komanditni p0(j značko »Ugodno«. r/j/ WEH\TfWM Vsaka beseda 2 din : davek 3 din Za datante naslova 5 din Natmanjši znesek 20 din. Kot vzgojiteljica zavod Maribor, Aleksandro va cesta 40. 11378-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Za- vodu, Maribor, Aleksandrova 40. 6916-16 ""9-20 Beseda 50 par. davek 3 din. Resnega znanja dobi takoi mesto gospo- _ dična z znanjem hrvatskega mh je.""k.i k dveletnemu fantku. i^Sr^ Ob- me ponudbe s fotogra- i ^^ l ^ fi,0 in prepisi spričeval na ^ naslova naslov: Ncilv Bokor. inovi - Sad Petra Žrinjskog 10. 11729-1 davek 3 din, Stanovanje ter 3 din za šifro ali data- i 5 naslova. — Najmanjši znesek dni 15. c , , ,• , . , j- Iščem sobo Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova opremljeno, s separiranim 5 din. Najmanjši znesek vhodom s stopnišča za 15. ---- ITr^i . R„7l'crr9(l Äiska 17 din. Trisobno stanovanje mansardno, komfortno, v bližini bežigrajske gimnazije, oddam 1. avgusta za 350 din manjši družini. ma). Kraj : Bežigrad, Šiška ali center. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna soba«. 11740-23a Glasbila 5 din. Najmanjši 17 din. znesek Skladišče Za mesec oktober oddam večje poslovne prostore na Trgovskega pomočnika r_______ , ali pomočnico z dobrim Bleiwiesovi cesti. Več se iz-spričcv.ilom spreme takoj i ve pri Gregorec 46a. L;ubai i pozneje Ljubjjana. Sever S; Co., liana. 11281-19 11728 i Brivski lokal primeren tudi za trgovino ali obrt. Prisojna ulica 1, Vrtnarja . pridnega, sprejmem takoj. | visoko pritličje. M.! slov v vseh poslovalnicah T utra. - 11751-1 11735-19 Brivskega pomočnika Beseda 1 din. davek 3 din, — i i'eiM, voi.iščine prostega za šifro ali daianie naslova .....- — ' Najmaniši znesek sprejme Knof Rudojf, Tyrseva 15, Ljubljana. 11756-1 Beseda 50 par. davek 3 din. tei ^ din za šifro ali daja nif naslova - Naimaniši znesek dni 15. Službo natakarice v T.jubljani iščem. Vestna, poštena, z znanjem nem- | 5 di) 17 din. Posestvo oddaljeno od Brežic '/s ure zidana hiša z gospo darskim posopjem, njive. travniki, vinograd go ždovi in pašniki naprodaj radi odseljenja. Na dopise ne odgovarjam.— Cirnski Josip, lesna trgovina Brežice. 11311-20 poštena, ^u-mn-m i • ščine. \ s v v vseh pošlo- Pestanovanjsko niso V T ..... ■ - ✓ i • i * r l 11745-2 vai ni cali Jutra. ___ v prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11734-20 Hiša z vrtom Beseda . cn. cave, , >n Sostiln° v "prodaj za šifro ali datarne naslova | "a prometnem kraju Na-5 din. Najmaniši znesek fv v vseh poslovalnicah 17 din. Jutra- 11725-20 Beseda 1 din. davek 3 din. Francoščina in nemščina Uspešen pouk in priprava Zamenjam hišo dvostanovanjsko, enonadstropno, v Zg. Šiški, vredno 150.000, za večjo do Za izpite (mature) nudi pe- j vrednosti 250.000. Polovica dasoginja. Dopise na ogl. gotovina, ostalo hipoteka, odd lutra pod »Praksa«. | Nasloviti : Franjo Habicht, 11721-4 Beli Manastir. 11730-20 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Prodam pult pripraven za čevljarje in c* 70. I. Kavčič, Gradišče štev. 5. 11741-6 Ponudbe na ogl. odd. Jutra Reseda t d; davek } din pod šifro »Mirno stanova- . ,. . : — —i — nje«. 11439-21 Enosob. stanovanje oddam mirni stranki. Vprašati: Aljaževa 11, Spodnja Šiška. 11750-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami, oddam za maj. Ogled in informacije od 12. do 15. v Slomškovi ulici 7/1. levo. 11731-21 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Večje stanovanje 6 do 10 sob ali dvoje stanovanj skupaj iščem za avgust ali prej. Ponudbe na og!. odd Jutra pod »Sončno stanovanje«. 10773-21a za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Klavir prodam radi selitve, zelo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11754-26 I Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. 25. IV. izgubljen zlat prstan damski, s kamni naj nai-ditelj odda proti nagradi na policiji. 11746-28 Siva jopica od kostuma zgubljena na poti od Št. Vida do Ljubljane. Nagrada 100 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11748-28 .. starejšim učiteliem želi istotaka uradnica. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj v samoti«. 11744-25 Javna sodna dražba se bo vršila 1. maja t. 1. ob 15. uri popoldne na Celovški cesti št. 141 nadaljevanje v Vižmarjih št. 110. Prodalo se bo: 1 zidana delavnica, prikladna za vsako obrt, 1 motorno kolo, radio aparat in razno pohištvo. 11743-32 PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna SREBRO, DRAGE KAMNE ln vsakovrstno ZLATO kupuje oo najvišjih cenab JOS. EBERLE, Ljubljana, Tyràeva i p.iiača hotela »Slon. ŠPORTNI JOPICI, POLETNE HLAČE, NEPREMOCLJIV1 PLAŠČI TRENCH ZA DAME IN GOSPODE Velika izbira Nizke cene MAGAZZINI DEI. »CORSO« Trieste Corso V. Em. IH. Nr. 1 — Galleria Portici Mercanti Nr. 3 Od Vas J« odvisno, da Imate obleko vedno kot sovo zato jo pustite redno kemično filatiti aB barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SredolikaJnic? Nenadoma je danes preminul naš zvesti član, brat JERNEJ NOVELLI K večnemu počitku ga bomo odnesli iz hiše žalosti v Mali vasi, dne 1. maja t. 1. ob 5. uri popoldne na pokopališče v Stožicah. JEŽICA, 29. aprila 1940. SOKOLSKO DRUŠTVO JEŽICA Vsakovrstno zlat« kupuje po najvišjih cenah CERNE juvelir Ljubljana. Wrtfova ulica Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove kreme za kožo Tokalon z Biocelom. ',r7di se mi res kakor čudež«, to so bile ^•Vladkove besede. Se pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom. Nekatere so se mi posmehovale. dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospe Wagner, ki kaže prese-netljivo izpremembo v nekaj tednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon. ki vsebuje Biocel, iznajdbo glasovitega dermatologa. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vaši lastni koži Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo jasno in gladko ter jo očisti od zajedalcev in razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčen: uspešni rezultati, aii pa se denar vrne I Torek, 30. aprila Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Trboveljski slavček (g. L. Mrzel). — 12: Mandoline in balalajke (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zbor orglarske šole. — 18.40: Vrhunec verskega življenja: Ljubezen (g. F. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Vpliv nacionalizma na umetnost (dr. Drago Cvetko). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave (Fr. Lipah). — 20: Spomin Zrinjskemu in Frankopanu. — 21.15: Dvorakovi »Slovan- ski plesi« (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slavni slovenski skladatelji (plošče). Beograd 19.40- Tamburaški zbor. — 20.10: Narodne pesmi. — 20.50: Godalni kvartet. — 22: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Plošče. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — 22.20: Ples. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 20: Komorna glasba. — 21: Ruske romance. — 21.55: Plošče. — Praga 20.05: Koncert Češke filharmonije. — 22.20: Pester spored. — Pariz 20.30: Simfonični koncert. — 22.20: Lahka godba. — 23.15: Petje. — U'm 17.15: Ples. — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Ples. — Berlin 19.30: Drobne melodije. — 20.15: Pester spored. — 23: Komorni koncert. — 24.10: Nočna oddaja. w - Besed; 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Motor Ardie 200 ccm popolnoma nov. naprodaj izpod cene. Poizve se gostilna »Bavarski dvor«, Tvrševa 31. 11747-10 Dva pisalna stroja novejša modela, fotoaparat »K:nema« snemalna kamera film, radio aparat »Blau-punkt«, gramofon, dvajset plošč, avtogume : dve rabljeni ena nova 500 — 16, »National« blagajna, foto: Bi'.lyrekord 6X9 zelo ugodno naprodaj. — Ogled : Ostrožnik, trgovina, Pasaža 11755-10 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova . 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Dojenčka sprejmem v nego proti primerni na- j gradi. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Diplomirana«. 11763-14 -Ci Beseda 1 din. davek 3 din, za š:fro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Naša iskreno ljubljena predobra mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa TONČKA KOŠIH roj. JU V AN VDOVA TRGOVCA IN POSESTNIKA je danes, dne 28. aprila zjutraj, previdena s tolažili svete vere za vedno zatisnila svoje trudne oči. Gospod, ki si jo milostno rešil njenega velikega trpljenja sprejmi jo dobrotno v svojih dvorih. Na njeni zadnji poti jo sprejmemo v torek, dne 30. aprila ob 5. pop. iz hiše žalosti, Mestni trg 1, na mestno pokopališče, kjer jo položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Prosimo tihega sožalja. ŠKOFJA LOKA, dne 28. aprila 1940. V globoki žalosti družine: KOŠIR, GORJANC, dr. GANTAR, THALER, GUZELJ, JUVAN Slavija, jugosl. zavarovalna banka naznanja, da je umrl njen bivši pod-ravnatelj, gospod Jakob Avšič Ohranjen mu bo časten spomin* Moško kolo skorai novo, s širokimi gumami prodam. Počkaj, Ko-baridska 3SÌ1. 1115211 Oblačila Beseda 1 din. davek 3 din, ; j za šifro ali daianie naslova i 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Pomladne plašče kostume in obleke Vam po meri najboljše izdela tvrdka GORIČAR. Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira štofov. volnenega in svilenega blaga. 11204-13 V neizmerni žalosti potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni nepozabni soprog in brat, svak. gospod ARMIN GRAD lesni trgovec in rez. peš. pod poru čnik danes nenadoma umrl v najlepši moški dobi. Pogreb blagopokojnega bo v sredo, dne 1. maja ob pol 4. uri pop. izpred hiše žalosti v Mojstrani št. 20-a na dovško pokopališče. Mojstrana, Ljubljana, 29. aprila 1940. GIZELA GRAD vd. DERNIč roj. RABI C, soproga, posestnica; JANKO in BORIS DERNIč, pastorka; AVGUST in AMALIJA GRAD, starisi; AVGUST in WALTER, brata; JANEZ RABIČ, nadzornik dvorskega lovišča in hotelir, tast; MICA ZUPAN, učiteljica, RUDI ZUPAN, trgovec, IVANKA RABIČ, REZI GRAD, svakinje in svak, ter ostalo sorodstvo. LJUBLJAMA, 29* aprila 1940. Ravnateljstvo Slavije, jugosl, zavar. banke v Ljubljani Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. kot tiakarnarja Fzan Jeran. — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vai V Ljubljani.