ZDO. številka.
t LlnbljaaU i sredo, 1. septembra 1915. 2 9 0 j 3     Attfin. ieio.
SLOfENS
0
»Slovenski Narod" velja w LJubljani
na dom dostavljen: c:Io leto naprej . » • • K 24*— pol leta     „     • • • •   » 12*— četrt leta    w » 6*—
na mesec   „     • m     •  . 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej • , . • K 22*—
pol leta     „ .....11-—
četrt leta    „ ... ,» ■   . 5*50
na mesec   „ • • • •   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crcč&ifive: Hnallova alica šL 5 (v pritličju levoj telefon it 54.
Esnafa vsak dan zvečer iznearfl nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari.
—Posamezna številka velja tO vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskare"" telefon št 35.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej • pol leta „ „ ... četrt leta „ „ ; • '. na mesec   m      »   • •
.Slovenski Narod' velja po poŠti:
za Nemčijo: celo leto naprej      • . . K 30"
za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej  . . . . K 35.—•
K 25-— » 13 — . 650 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica st 5, telefon st85'
Vojna z Italijo.
ODBITI   ITALIJANSKI NAPADI PRI SV. MARTINU PRED TOLMINOM IN PRI BOVCU.
Dunaj, 31. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašalo:
Italijansko bojišče.
Tudi včeraj se niso vršili na Južno - zapadni fronti nikaki pomembni boji. Dva sovražna sunka pri Sv. Martinu ter po en napad na južni del tolminskega mostišča in na našo pozicijo v dolini pri Bovcu smo odbili.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pL Hoier, fml.
* ♦ *
O letalskem napadu na orožno tovarno v Bresciji.
Lugano, 31. avgusta. Privatna poročila trdijo, da pri zadnjem letalskem napadu na Brescijo, so bili porušeni trije deli tamkajšnje orožne tovarne popolnoma. To pomeni za Italijo jako veliko Škodo. Bombe, ki jih je metal avstrijski letalec, so zadevale tako točno, da je prebivalstvo sodilo, da je moral biti letalec človek, ki jako dobro pozna Brescijo. Ubitih oseb je 20, SO težko ranjenih.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana 28. avgusta. Poročilo italijanskega generalnega štaba: Podrobna poročila o naših pred kratkim priborjenih uspehih v dolini Strino so pokazala, da je imel sovražnik tam težke izgube in je prepustil nam velike množine strojnih pušk, municije, kakor tudi 16 zabojev bomb. ludi je dognano, da sta sovražna forta Sacranbe in Possi Alti težko poškodovana in da so uničene nekatere baterije. Ostale so spravili na nove pozicije, odkoder so odgovarjali na streljanje naše artiljerije. Včeraj je obstreljeval sovražnik nadale čez dan Bergo ob Val Sugana, napravil pa je le malo škode. Skušal je jurišati tudi na naše pozicije na Sikoflu, na Monte Piano, severno od Misurine in na Zellenkoflu, zapadno od prelaza Plocken, ali bil je povsodi odbit. V bovšem odseku je obstreljevala naša artiljerija   uspešno so-
vražna taborišča v dolini Lepenje, kakor tudi kolone čet in avtomobilov na cesti gorenje Soške doline in jih je ustavila. Na Kraški planoti smo ob-streljev. uspešno obrežje jezera, streljali na zatvor.pri jezeru Doberdob in na cesti Doberdob - Markotina na kolone čet. Med materijalom, ki smo ga vplenili dne 20. avgusta na hrbtišču Vršiča, smo našli dva aparata, ki služita najbrže za metanje vžigalnih tekočin.
29. avgusta. V Val Sugana so Avstrijci, kakor pravijo došla poročila, uničili nekaj mostov, cesto in železnico med Roncegno in Novale-do. Na hrib Armentera je poskusil sovražnik zvečer 27. avgusta napad, ali bil je takoj odbit. V gorenji Soški dolini je poskusil eden naših oddelkov iz svoje pozicije na Cukli, zapadno od Rombona, zjutraj dne 27. avgusta drzen naskok na sovražne strelske jarke v močno utrjenem odseku, nahajajoče se v več vrstah ob vrhu Rombona. Radi izredno težko-terenskih razmer in ljutega odpora sovražnika, ki j*e streljal na nas in skušal nas odbiti z ročnimi granatami in skalami, se je posrečilo našim četam, vzeti samo nekaj strelskih jarkov. Na skrajnem vrhu vgnezdeni sovražnik se še vedno upira. Naši so v tesni zvezi ž njimi. Poizvedovanja aeroplanov so pokazala, da je poskušal sovražnik hitro popraviti škodo, nastalo na Apevici na letalskem vežbališču vsied naših zadnjih napadov. Naša eskadra je včeraj zjutraj znova metala bombe na letalno polje. Vrgla je 120 bomb. Dva hangarja sta zadeta. Polje je opustošeno in je začelo goreti na več krajih. Naša letala, ki so bila izpostavljena več nego pol ure cgnju številnih odbijalnih baterij, so se vrnila nepoškodovana.
30. avgusta. V Val Sugana se je po našem poizvedovanju v smeri Cima Cista, ki obvladuje od severo-zapada sem našo pozicijo na Monte Salubio, konstatiralo, da je močna sovražna pehotna skupina s strojnimi puškami zasedla ta kraj. Dne 23. avgusta so napadle naše čete Cimo Cisto in so jo vzele kljub cgnju številnih sovražnih baterij in obdržale. V Karniji je začel sovražnik po daljši
dobi nedelavnosti zopet najljuteje napadati naše pozicije na Malem Palu, bil pa je, kakor navadno, odbit. Pri Bovcu se je posrečilo našim četam že pred nekaj dnevi, da so prodrle na ono stran tega važnega kraja. Sedaj zapirajo dohode na Predel od gorenje Soške doline in z doline Slatenik z močnimi pozicijami. Ker jih sovražnik ni mogel pregnati, je začel ljuto streljati ponavadi na Bovec in povzročil tam več požarov. Po poročilih iz tolminskega odseka, so dosegle tamkaj naše čete pod velikimi tež-kočami nove uspehe na višinah, zapadno od tega kraja. Na Kraški planoti je pustil sovražnik vsied našega spretnega prodiranja nekaj strelskih jarkov v naši posesti. Naši zračni napadi so bili doslej naperjeni vedno na vojaške objekte. Včeraj so metali bombe na postajo Vogrsko, na obsežna taborišča pri Kostanjevici in na municijsko zalogo pri Sežani. Naša letala so ostala nepoškodovana.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Neko poluradno italijansko poročilo naznanja, da cepljenje italijanskih vojakov proti koleri in naprave barak za bolnike na koleri ne kaže,da bi se bili res pripetili slučaji kolere. Privatna poročila pa pravijo, da je bilo oddanih v vojaške lazarete v Milanu več sto vojakov, o katerih se sodi, da so bolni na koleri.
V Milanu v boirJšnicali je 600 italijanskih vojakov, ki imajo zmrznjene ude.
Iz Chiassa poročajo, da se je ponesrečil na vežbališču Miratiori pri Turinu poročnik Bongiovanni; padel je z višine 100 metrov, ko je začel aeroplan kar nakrat goreti, in se ubil.
Preko Lugana se poroča, da je italijanska vlada odredila cbligato-rično cepljenje vsega vojaštva proti koleri.
Kakor znano, je bil po potoplje-nju italijanske oklopne križarke »Amalii« italijanski admiral Garelli kot poveljnik departementa v Benetkah odstavljen. Benečani, ki so došli v Švico, poročajo, da je izvršil admiral Garelli pred tremi tedni samomor. Vlada ne pusti o tem nič poročati.
*    * *
VOJNA S TURČIJO.
Iz Lugana poročajo, da je italijanska kolonija v lripolisu zapustila mesto in se je vkrcala na transportne ladje, ki jo prepeljejo v Katanijo.
Težki topovi v gorah.
Iz nekega pisma: . . . Došel je ukaz: Ob 12. odhod v boj. Pripravili smo vse: 50 metrov dolge vrvi, dvigala in še mnogo drugih reči. Korakamo v hudi nevihti, derž lije kot iz škafa. Na vznožju hriba smo že vsi popolnoma mokri. Vprežemo 12 konj, da vlečejo top navzgor. Na desni in levi skalnate Čeri, strme globeli. Ob 5. smo izpregli konje in jih spravili v barake, katere je priredila gorska artiljerija. Utrujen sem se stisnil v neko klet, naredili smo ogenj, sušili obleko, pili Kavo in se vlegli k počitku. Ob 5. pokonci. Razložili smo dva topa, tu smo prišli na strmine, po katerih niso mogli konji vleči. Moštvo je moralo samo vleči, počasi je šlo naprej, tako - le sunkoma. Potem so nastopila dvigala, pehali in dvigali smo tako cel dan do 9. zvečer. Drugi dan smo poskusili z voli: nekaj časa so vlekli, pa so se ustavili. Zopet se je moštvo moralo vpreči. Vedno hujše strmine. Časih smo mislili, da ne pojde več, ali moralo je iti navzgor, ukazano je bilo tako. Kasneje je prišlo na pomoč 100 mož delavske stot-nije, potem je šlo lažje. In tako smo sedaj s svojimi topovi visoko na gorah. Sovražnik strelja nanje, zaman. Tudi napasti nas je poskusil, pa smo ga odbili. — Nimamo se kaj pritoževati, imamo dobra bivališča, imamo teplo obleko, peči, kave, čaja, sira, vina, vsega dosti.
irreflgntfsHčJia politika,
V vrsti Jackhovih političnih brošur je izšla interesantna skica T. pl. Sosnovskega o politiki Italije.
Ona Italija, ki v resnici ni imela razloga, da bi bila nezadovoljna z dunajskim mirom z dne 3. oktobra 1866, ker je po tem mirovnem sklepu dobila Benečijo, čeprav je po Kustoci in Visu ni zaslužila, ta Italija je bila vedno proti Avstriji in vse,kar je storila ž njo skupno, je bilo le nizkotno hlinjenje.
Zanimivi so odlomki iz memoar-jev Fr. Crispija, v katerih opisuje razgovor, s katerim je poskušal Bis-marka, oziroma Nemčijo, dobiti zase. Crispi je najprvo prepričaval Bismar-ka, kako da Avstrija ne ostane zvesta Nemčiji in ko mu je Bismark odgovoril, da bi se ti dve državi mogli spreti samo zaradi Poljske, je začel
govoriti Crispi o takrat aktualnem »vzhodnjem vprašanju«. Crispi je rekel dobesedno: »Ako se zgodi, da Rusija dopusti Avstriji zavzeti Balkan, tega potem Italija ne more dopustiti . . . ker tako bi postala Avstrija premočna država na Jadranu.« Bismark je odgovoril na to: . . . »No, takrat zavzame Italija Albanijo ali kako drugo pokrajino Jadranskega morja . . . raditega ni treba, da pride do vojne.« Crispi je rekel, da pri delitvi Avstrije bi mogla dobiti Nemčija cele province sedanje Avstrije, ali Bismark je odbil tudi to na kratko z besedami: . . . »A, kaj hočemo s kako katol. provinco!« Crispi je v nastopnem pogovoru vzkliknil, da Italija se ne zadovolji s kakim delom avstrijske province, ona želi mnogo več. Ko se mu je omenilo nacijonalno vprašanje, to je, da v krajih, katere hoče pridobiti Italija, ne bivajo Italijani, je odgovoril Crispi doslovno: »Z gramatiko se ne dela politika.«
Evo, tako je bilo pred 50. leti rečeno vse, kar je Italija tajno izvajala. Javno ni mogla, ker ni dobila pomočnika, zato je Italija pričela takozvano irredentovsko politiko — politiko, ki je tajno delala na to, da odcepi od Avstrije vse primorske dežele. Ta politika je propagirala za temeljne principe: 1. osvoboditi »tlače-\ ne« sorojake: 2. Italiji osigurati »naravne« strategične meje; 3. treba zavzeti Tirolsko, katero je že Garibal-di osvojil. Potem je bila dodana še jako zvočna fraza: 4. Jadransko morje je italijansko, »mare nostro«.
Italija, službena Italija, je znala propagirati te principe, poslužujoč se irredentizma, ki je po programu razširjal vse, kar more škodovati Avstriji. Uporabljal je bombe in izvajal atentate na člane vladarske hiše, po-tujčeval je slovenski živeli na teritoriju, ki si ga hočejo osvojiti; politično intrigirajo in hujskajo narod v Italiji ob vsaki priliki, kadar le morejo, tako tudi povod, aneksije Bosne - Hercegovine in ob balkanski vojni, ali kadar italijanska fakinaža žali Slovane, ali neopravičeno zahteva italijansko vseučilišče itd.
Slednjič je došel čas, ko je Italija mislila, da je dosti močna in v tre-notkih, ko upa, da je Avstrija izčrpana, napove vojno — in prvikrat govori odkritosrčno ono, kar je vedno mislila.
G&ernifiova siipivfiosf.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.) x.
Hugba Thesigerja niso prevzela čustva, ko je izvedel, da je sir Ri-kard Boldon umrl. Pomiloval je pač pokojnika, da mu ni bilo sojeno daljše življenje, kakor se pač pomiluje znanec, a ne more se reči, da bi ga bila vest o Boldonovi smrti razveselila. Dopovedoval si je, da je med njim in Ado BokLonovo že vse in za vedno pri kraju.
Odkar se je bil Hugh slučajno sešel z Ado, ko je ta potovala v London k odvetniku Feliksu, se je je sicer raje in prijazneje spominjal, kakor prve čase po njeni poroki, vendar se ni udajal ne kakemu hrepenenju ne kakim iluzijam. Ne da bi se tega sam zavedal, mu je laskalo, da mu je pri tistem slučajnem sestanku brez zadržka prizrTala, da ga ima prijateljsko rada in s časoma je tudi on prišel do spoznanja, da bi lahko ostal v prijateljskem razmerju
z Ado. Vzlic temu pa Hugh, izvedši za smrt Rikarda Boidona, ni storil niti tega, kar je v smrtnih slučajih običajno celo med površnimi znanci. Še na tiskano naznanilo o smrti Rikarda Boidona ni odgovoril. Hladne kondolenčne vizitnice ni hotel poslati, pisma, v katerem bi bil izrekel Adi sožalje, da je izgubila moža, pa ni mogel spisati, to sta mu branila ponos in resnicoljubnost. Naj si Ada misli, kar hoče, je sam sebi govoril Hugh. Ada je tudi res zapazila, da ji Hugh ni poslal niti kondolenčne vizitnice, a presenetilo je to ni in užalilo je to tudi ni.
V novembru mesecu, nekega petka popoldne, je sedel Hugh v svoji pisarni in se bavil s sicer dolgočasnim, a potrebnim čitanjem sodnih spisov, ko ga je nenadoma obšla želja, da bi obiskal svoj dom.
»Zakaj bi ne šel jutri domov?« si je rekel. »Terence O' Neil bi šel lahko z menoj. Meni bi bilo to prijetno in strica in tete bi tak obisk razveselil.«
Potisnil je sodne spise na stran, zapustil svojo sobo v tretjem nadstropju Templa in šel v četrto nadstropje, kjer je stanoval O* Neil tako blizu neba, da ni še noben pravnega sveta potrebujoč Človek oncčastil njegovega praga*
Zunanja vrata O' Neilovega stanovanja so bila zaprta. Toda to je bilo pri O' Neilu kaj navadnega in zato je začel Hugh brez obotavljanja s peto razbijati po vratih. Hrup je bil tak, da bi ga bila lahko slišala vsa hiša, samo vrata se niso odprla. Naposled je Hugh, že utrujen, nehal razbijati; meneč, da je Šel prijatelj na biljardno igro v kako bližnjo kavarno, a ravno, ko je krenil na stopnice, so se vrata cdprla.
»Kaj pa naj pomeni to nespodobno razbijanje ob moja vrata?« je vprašal osoren glas.
Hugh se je vrnil od stopnic, a komaj je stopil nekaj korakov, so bila vrata že zopet zaprta. Hugh je ponovil napad na vrata, udaril z vso močjo in dosegel, da so se vrata nagloma odprla in sta prijatelja trčila drug ob drugega.
»To si mi nalašč napravil po-rednež,« je zaklical Hugh.
»A, ti si razbijal.« je odgovoril O' Neil, kakor bi ga bil prijateljev obisk skrajno presenetil. »Sicer pa mi bodi hvaležen, da sem tako previdno ravnal. Lahko bi ti bila vrata razbila nos in konec bi bilo tvoje lepote. Ti bi bil uvela cvetka — samo še lep spomin. Vstopi, prijatelj!,«
Gospod Terence Of Neil je bil seveda. Irec, Bil je ubpže?, jrnel je.
malo znancev in še manj prijateljev in prav malo upanj na boljšo pri-hednjost. Toda bil je brez skrbnega značaja in se svojega življenja najbrže stokrat bolj veselil, kakor njegovi stanovski tovariši. Kadar je imel Terence poln mošnjiček, je pu-Šil dobre smodke in obedoval v odlični restavraciji; kadar mu je manjkalo denarja, je pušil najslabši tobak in sploh ni šel obedovat. Po njegovem vedenju in razpoloženju pa ni mogel nihče uganiti, kdaj se mu dobro godi, in kdaj je v slabih razmerah, kajti bil je vedno enako brezskrben in brezbrižen, naj se mu je usoda smehljala ali naj ga je grdo gledala.
O' Neil je bil majhen, a debel. Brezbrado lice je bilo cvetoče in če se je smejal — in to se je dostikrat primerilo, je pokazal lepe enakomerne zobe, kakor jih imajo dekleta, na licih pa so se pojavile jamice, kar mu je dajalo prijazen deški izraz. Oblečen je bil v talar, bodisi, da je ravnokar prišel od kake sodne obravnave, bodisi, da je bil prelen ga sleči. Ko sta prišla O' Neil in Hugh v sobo, se je O' Neil postavil pred veliko zrcalo, ogledoval nekaj tre-notkov samega sebe in zavzdihnil:
»Kako nesrečen je moj obraz!«
*Zakaj?« je vprašal prijatelj.
»Zakaj? Ej! Ta obraz je vir moje nesreče, je vzrok vsega mojega zla in me spravi še na nič. Zakaj ? si me vprašal. Kako pa naj človek, ki ima težko pravdo, verjame, da kaj znam in da bom njegove koristi dobro zastopa!, če vidi te otročje jamice na mojih licih. Kako naj klijent verjame, da sem izveden, da sem pameten, da poznam vse postave in zvijače in da sem vnet za dolžnosti svojega poklica, Če mi le enkrat pogleda v obraz. Ta obraz priča vse, samo ne tega, kar zahteva klijent od pravnega zastopnika. Zunanjost je za vse ljudi odločilna. Ljubi Thesiger, prišel sem končno do grenkega spoznanja, da kot odvetnik nimam nikake prihodnjosti.«
»Kaj pa hočeš storiti?«
»Oženil bi se rad s kako bogato vdovo. Ali poznaš kako primerno? Seveda želim kaj boljega. Sicer pa, dragi moj, bi bilo tudi zate najbolje, da tako storiš.«
Hughov obraz se je v trenotku ves izpremenil. O* Neil tega ali ni zapazil ali pa ni hotel pokazati, da mu je ušla breztaktna beseda.
»Ali me boš poslušal potem, ko bodo končane tvoje čenče?« je vprašal Hugh.
(Dalje prihodnjič.)
*7
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD", dne 1. septembra 1915
200 štev.
RUSI PORAŽENI PRI LUCKU. — NAŠI SO VJELI 1500 SOVRAŽNIKOV IN UGRABILI MNOGO VOJNEGA MATERIJALA. —LJUTI RUSKI PROTISUNKI OB STRYPL Dunaj, 31. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Sovražnika, na katerega smo zadeli severno in severo - vzhodno od Lučka, smo vrgli včeraj med ljudmi boji nazaj. Pustil je v naših rokah 12 častnikov, čez 1500 mož, 5 strojnih pušk, 5 lokomotiv, 2 vlaka in mnogo vojnega materijala.
Tudi pri Svinjuhih, Orehovu, Radzjehovu in Turzah so prisilile naše čete Ruse, da so se umikal! naprej. Z običajno hrabrostjo so jurišali polki budimpeštanske armadne divizije v prostoru od Radzjehova močno okopano črto.
Ob Strypi se borimo za prehode; pri tem zadržujejo Rusi naše zasledovanje na posameznih točkah z ljutim! protisunki.
Ob Dnjestru in na besarabski meji nič novega.
Naše, severno od Kobrina se boreče bojne sile, so prodrle pri Pružanih ob gorenjem Muhovjecu.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. • •
NEMŠKE ČETE PRED ZAPADNO FRONTO GRODNA. — PREHOD ČEZ GORENJI NAREV JE ŽE IZVOJEVAN.
Berolin, 31. avgusta. (Kor. urad.) WoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 31. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Boj za mostišče, južno od Frid-rihštata, še traja.
Vzhodno od Njemena so prodrle naše čete proti železnici, ki veže Grodno z Viinem. Vjele so 2600 sovražnikov.
Na zapadni fronti trdnjave Grodno smo dospeli do okolice Novega Dvora in Kusnice. Pri Grodku je opustil sovražnik pred našim napadom svoje pozicije ob vzhodnjem robu Bjeiostoškega lesa.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Prehod čez gorenji Narev je mestoma že izvojevan. Desno krilo armadne skupine prodira na Pružane.
Armadna skupina generala feld-maršafa von Mackensena.
Zasledovanje je doseglo odsek Muhovjeca. Sovražna zadnja kritja so bila poražena. Vjeli smo 3700 sovražnikov.
Jugovzhodno bojišče.
Zasledovanje nemških in avstro-ogrskih čet, ki so predrle sovražno fronto severno od Brzezanov, so mestoma zadržale močne ruske sile s protisunkom.
Vrhovno armadno vodstvo.
REZULTATI  LETOŠNJE VELIKE OFENZIVE PROTI RUSIJL
Berlin, 30. avgusta. (Kor. urad.) ,Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: V trenutku, ko so dospele naše operacije vsied poraza notranje ruske obrambne črte do gotovega odseka, je podučno si kratko predočiti dosedanji rezultat ofenzive ki je pričela 2. maja s predretjem pri Gorlicah. Jakost ruskih vojsk, na katere je sčasoma zadel naš sunek smemo ceniti na približno 1,400.000 mož. V bojih jih je bilo 1,100.000 vje-tih in najmanj 300.000 ubitih in ranjenih, če računamo izgube (brez bolnikov) s 30% števila vjetnikov. Ta svota pa je gotovo še večja. Kajti odkar poskuša ščititi sovražnik svoje naglo umikanje brez ozira na človeške žrtve, samo da bi rešil ostanek svoje artiljerije, je utrpel naravno ogromne krvave izgube Reči torej smemo, da so armade, na katere je zadela naša ofenziva, enkrat popolnoma uničene. Ako se navzlic temu nahajajo na bojiščih še ruske čete, je to razlagati tako, da je sovražnik pritegnil divizije, ki so bile v južni Rusiji pripravljene za ofenzivo proti Turčiji, da je nadalje pripeljal iz notranjosti države na pol izvežbano nadomestno moštvo ir da je končno premaknil mnogo vojakov iz onih front, ki niso toliko občutile našega pritiska proti severu. jVsi ti ukrepi pa niso mogli preprečiti usode.
Iz Galicije, Poljske, Kurlandije in Litavske je sovražnik pregnan. Njegova sklenjena fronta je raztrgana, njegove armade se valijo v dveh popolnoma ločenih skupinah nazaj Nič manj kakor 12 trdnjav, med njimi 4 velike in moderno izgrajene, je prišlo v roke naših hrabrih in zvestih bojevnikov in s tem tudi zunanja in notranja varstvena črta ruske države.
Po bitkah na Poljskem.
Iz Ženeve poročajo: Po sodbi vojaškega kritika polkovnika Liv-rieuxa v »Opinion« je ruska moč za dolgo časa zlomljena in tudi na drugi, bolj v notranjosti dežele ležeči strategični liniji, kjer bi se mogle ruske čete ustaviti, ni več zmožna za ofenzivo. Zdaj je važno vprašanje, piše Livrieux, v katero smer se bo sovražnik obrnil s svojimi zdaj razpoložljivimi armadami, ko je na Poljskem dospel tako daleč, kjer mu razum brani, iti dalje, in do časa, ko bodo Rusi mogli zopet zbrati svoje hudo poražene armade. Misliti, da bodo ruske armade, ki so bile zdaj dolge tedne na svojem begu raztrgane in razmetane, v bližnjem času zmožne za protisunke, bi bilo varanje samega sebe. Sovražnik bo, ustanovivši z njemu lastnim mojstrstvom nove armade in popolnivši svoj materijal in svoje municije, zastavil svoj glavni napor kje drugje, ne v volinjskih močvirjih in v litvan-skih stepah. Troje bojišč med Baltiškim in Črnim morjem zasluži pozornost: litvansko, poljsko in glati-ško ter podolsko. Vojna na Poljskem je prišla do vrhunca in bodo Nemci v najkrajšem času v dobro utrjenih defenzivnih pozicijah. Na obeh drugih bojiščah pa bodo Nemci kmalu začudenemu svetu pokazali svoje novo moč, ker bodo prodrli na severu proti Petrogradu, na jugu pa proti Carigradu, dočim bo nesla tretja armada vzdolž Donave cesarske orle, obenem kot pomožna četa in obvladalka Balkana, do Carigrada. Odvezati Rusijo od evropskih morja, to je velikanski načrt, ki ga hoče zdaj Nemčija izvršiti. Po sodbi Liv-rieuxa je sedaj odvisno od vojakov Anglije, Francije in Italije, da ta smeli načrt preprečijo.
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Na vzhodnogališkem in volinj-skem bojišču, južno močvirja Rokit-no, napredujejo avstrijske in nemške armade na trdnjavski trikot Luck-Dubno - Rovno. Luck je zlasti ogrožen od armade, ki prihaja od Kovela. Rusi se močno upirajo, ker bi v slučaju zavzetja Rovna izgubili važno železniško zvezo. Od Brodvja so naše čete le še nekaj kilometrov oddaljene. Na severu Brzezanvja so Rusi iz Tarnopola napravili proti-ofenzivo. Na severu močvirij so najvažnejše operacije kril. Nemci se trudijo, da bi zavojevali prehod čez reko, ki tvori z rekama Berezina in Dnjepr tretjo rusko obrambno linijo. Zveza med Vilno in Grodnom je čedalje bolj ogrožena. Nemci so le še kakih 20 km od Grodna. Bavarske čete so zavojevale prehod čez zgornji Narev in prišli na severno flanko od Kobrina umikajočih se Rusov.
Vilna in Dvinsk.
Zapovednik vojaškega okrajz Vilna je odredil, da je mesto Vilno izprazniti in vse spraviti v Moskvo. Na Vilno mečejo nemški letalci bombe. Oblasti odpravljajo ljudi in zasebno imetje brezobzirno iz mesta; kar se ne da proč spraviti, se uniči. Enake razmere vladajo v Bialostoku. Nemški letalci krožijo nad mestom. Tovarne, ki se niso mogle odpraviti v druge kraje, so bile požgane. V Dvinsku so nastale anarhistične razmere. Maskirani razbojniki so pri belem dnevu napadli pisarno mestnega vodovoda in vse poropali. Državni uradniki so skoro že vsi zapustili Dvinsk.
Kronski svet v Carskem selu.
»Neue Freie Presse« poroča: V Carskem selu se vrši v četrtek izredni kronski svet pod carjevim predsedstvom.
Vojna do konca.
Rusko poslaništvo v Haagu proglaša kot neresnično poročilo nekaterih listov, da se je med Rusijo in Nemčijo začelo neko zbliževanje in da ne sme sklep premirja nikogar presenetiti. Poslaništvo trdi, da hrepeni Rusija z navdušenjem za tem, da z izrabo svojih moči doseže zmago.
Ruski minister zunanjih del, Sa-zonov, je poslal vladam vseh ne-^gtralnih  držav okrožnico^ s katero
Jim naznanja, da Je car trdno odločen, nadaljevati vojno do skrajnosti.
Kabinet Krivošejin v Rusiji.
»Neue Freie Presse« smatra za verjetno, da bo imenovan dosedanji poljedelski minister A. V. Krivošejin za ministrskega predsednika ter smatra, da je ta državnik nasprotnik vojne stranke in zagovornik skorajšnjega miru.
RUSKO URADNO POROČILO.
Poročilo ruskega generalštaba z dne 30. avgusta pravi: V prostoru Riga nobene izpremembe. V smeri Fridrihštat se umikajo naše čete po trdovratnih bojih zadnjih dni bolj vzhodno od imenovanega mesta. V smeri Jakobštat - Dvinsk nobenih bistvenih izprememb. Na desnem bregu Vilije in med to reko ter Njeme-nom so trajali trdovratni boji dne 27. in 28. avgusta na fronti Podberezje in dalje do Njemena. Na fronti med izviri Bobra in Pripjeta nobenih bistvenih izprememb. V tem prostoru so se vršili ponoči na 29. avgust in drugi dan le boji zadnjih kritij. Sovražnik, ki je zbral pri Vladimiru Volinjskem znatne sile in ki razvija svojo ofenzivo v smeri na Luck-Starcje - Rožišče, poskuša neprestano obkoliti desni bok naše pozicije. V Galiciji smo ukrenili, kar je bilo potrebno za premikanje naših čet, ki se je izvršilo dne 27. in 28. avgusta pod zaščito bojev severo - zapadno od Lučka.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
»Berliner Tagblatt« javlja, da se predsedstvo ruske dume posvetuje o tem, Če bi ne kazalo, prenesti sedež dume v Moskvo.
Iz Berlina javljajo, da je bila pri vojaški intendanturi v Kijevu cela vrsta uradnikov aretirana, ker so se dali od vojaških liferantov podkupiti. Zaprli so tudi načelnika kijevske mornarične organizacije, Lomaka, kateremu je bila poverjena razdelitev vojaških naročil.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 31. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 31. avgusta.
Zapadno bojišče.
Nikakega posebnega dogodka. Vrhovno armadno vedstvo.
m
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Nemški podmornik je dne 30. t. m. potopil angleški parnik Sir Willi-am Steffenson.
Angleška ojačenja na zapadu.
Berolinska »Tagliche Rundschau« piše: Na zapadu vlada tihota pred viharjem. Angleži so končno, ko je francoska ofenziva izkrvavela in bila vsied oslabljenosti opuščena, poslali dolgo obetana ojačenja. V septembru se bo pokazalo, če zmorejo več kakor Francozi. Naši pogledi se obračajo zopet na zapad, medtem, ko se na vzhodu nadaljuje delo pospravljanja.
Joffreova napoved.
Haag, 30. avgusta. Francoski ge-neralisim Joffre je izdal oklic na armado, v katerem napoveduje vojno za zimo in obljublja, da bo glavno bojišče ozemlje ob Renu.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 31. avgusta. (Kor. ur.) Agence Telegraphique Milli poroča: Glavni stan poroča: na vseh frontah se ni zgodilo nič pomembnega.
Položaj na Galipoliju.
»M. N. N.« javljajo iz Berlina: O zadnji angleški akciji v Dardane-lah izvemo: Angleži so svoje pozicije pač razširili, toda te nove pozicije bo tem lažje napasti. Turške pozicije so tako trdne kakor poprej.
Velikanske izgube zaveznikov.
Carigrad, 31. avgusta. (Kor. ur.) Po daljnih poročilih iz Dardanel so izgube Angležev in Francozov v najnovejših bojih pri Anaforti vedno večje. Severno od Azmakdere samo, kjer so bili napadi sovražnika razmeroma šibkejši, se je štelo 3400 mrtvih. Izgube sovražnikov morajo biti v odsekih, kjer je bil boj hujši, mnogo večje.
Italijanske čete na Galipoliju?
Atenske vesti vedo poročati, da prepeljavajo Italijani številne čete pred Dardanele. Italijani se bodo tam borili pod francosko - angleškim vrhovnim poveljstvom.
M (Mirijo ia Balkanu.
Rusija in Balkan.
Iz Rotterdama javljajo: Po do-šlih poročilih, se smatrajo Srbi po postopanju entente za izdane in prodane. Rusijo zastopa v Nišu in na Ce-tinju le en atašć. Ruski poslanik v Sofiji rešuje tudi vse posle z Nisem. Rusija stoji pri pogajanjih entente v ozadju, kar si v Nišu tako tolmačijo, da si hoče Rusija ohraniti odprta zadnja vratca.
Vojaške In politične konference v Sofiji.
»Echo de Bulgarie« javlja: Kralj Ferdinand je sprejel v zadnjih dneh razne vojaške osebnosti, med njimi opetovano vojnega ministra in šefe generalnega štaba. Tudi min. predsednik Radoslavov je bil večkrat pri kralju.
Radoslavov ostane zvest svojemu programu.
Iz Sofije poročajo: Min. preds. Radoslavov je izjavil zastopnikom agrarne stranke, da ostane neomajno zvest svoji politiki in da se bo vsaki drugi tendenci odločno zoper-stavil. V političnih krogih se govori, da namerava vlada sobranje razpustiti, ker je vsied nastopa Gennadije-ve frakcije izgubila parlamentarno večino. Trdi se nadalje, da ponuja Srbija levi vardarski breg s Skop-ljem, Kočano, Doiranom, da pa odklanja takojšnjo okupacijo.
Novi vpoklici v Bolgariji.
Dunajski listi poročajo, da je bolgarski vojni minister vpoklical »prostovoljne domobrance« (?) k 45-dnevnim vojaškim vajam.
Stališče Romunije.
»Matin« javlja iz Londona: Angleški krogi smatrajo, da se je Romunija s četverozvezo že sporazumela v vseh političnih vprašanjih. (Francoski listi pišejo v zadnjem Času kaj radi o raznih »sporazumih«, ne da bi imeli za te vesti konkretnih podlag.)
Ruske ponudbe Romuniji.
Iz Bukarešte poročajo: Ruski poslanik Nelidov je izročil ministrskemu predsedniku Bratianu ponudbe ruske vlade. Na Bratianovo vprašanje, ali se zaveže Rusija, da po vojni ne bo vzela Besarabije zopet nazaj, ni hotel ruski poslanik ničesar odgovoriti. Bratianu je raditega označil ruske ponudbe za malo zadovoljive.
Izmišljene vesti.
Bolgarski in tudi romunski listi so vedeli v soboto povedati, da je stavila Nemčija Romuniji ultimatum radi prevoza orožja in municije za Turčijo. Tako romunska vlada, kakor tudi nemško poslaništvo v Bukarešti sta te vesti kot izmišljotine dementirale. Tudi poročilo, da se sestane romunska zbornica k odločilnemu zasedanju je neresnično. Po romunski ustavi se prične redno zasedanje parlamenta še le 28. novembra. Ako se naj parlament sestane prej, ga mora sklicati kralj s posebnim dekretom. To pa se ni zgodilo.
AMERIKA IN NEMČIJA. Lansing svari.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Ameriški državni tajnik, * Lansing,   svari   glede postopanja Nemčije pred  prevelikim optimizmom.
*
Amerika in Anglija.
Angleška vlada je obvestila Ze-dinjene države, da bo v bodoče zopet pripuščala izvoz raznega blaga iz Nemčije in Avstrije v Ameriko, seveda pod pogoji, ki bodo omogočili angleško kontrolo. Ta koncesija angleške vlade ie uspeh zadnje umeri-ške note Angliji.
Vojni cilj Nemčije.
V svojem velikem govoru v nemškem državnem zboru, se je izjavil nemški državni kancelar tudi o vojnem cilju Nemčije ter je dejal: Nastati mora nova Evropa. Angleška politika balance of power (ravnotežja) mora izginiti. Nemčija si mora svojo pozicijo tako izgraditi, da ostale drŽave nikdar več ne bodo smele misliti na politiko obkoljevanja. Nam in vsem narodom v blagor moramo izvojevati svobodo morja. Biti in ostati hočemo branitelji miru in svobode velikih in malih narodov.
Angleški zunanji minister sir E. Grey je objavil proti Bethmannovim izvajanjem obširen članek, v katerem skuša konstatirati iz zgoraj navedenih besed nemškega državnega kancelarja nemški program bodočnosti. Grev pravi: Nemčija hoče imeti kontrolo n§4 usodo vseh ostalih na-
rodov, ona hoče biti zaščitnica njihovega miru in njihove svobode. To pomenja železni mir pod prusko zaščito in nemškim vrhovnim gospodstvom. Nemčija sama bi uživala svobodo, raztrgati mednarodne pogodbe, svobodno jih uničiti, zavrniti vsako posredovanje, pričeti vojno kadar bi se ji ljubilo, svobodno v vojni prekršiti vse predpise civiliziranega vojevanja in človečnosti, pri tem pa svobodno tržiti in voziti po morju. Pametno bi bilo, se pečati z vprašanjem svobodnega morja, toda ne prej, predno nismo zavarovani proti nemškim metodam na kopnem in na morju. — Nemčija hoče priti na prvo mesto, in mir za druge narode bi bil takšen, kakršnega bi ona hotela. Nemški finančni minister je poleg tega izjavil, da bodo morali prevzeti breme vojnih stroškov oni, katere je izvolil imenovati za povzročitelje vojne. To se pravi: Nemčija hoče, da bi ji narodi, ki so se uprli njenim načrtom, skozi desetletja plačevali tri-but. Nemčija se torej vojuje za nadvlado in za tribut. Dokler je temu tako, tako dolgo se bomo mi in naši zavezniki borili za pravico do življenja, ne pod nemškim gospodstvom, temveč v svobodi in varnosti.
»Norddeutsche Allgemeine Zeitung« se kar najostreje obrača proti tem izvajanjem angleškega ministra, ki so zavijanja, katera ne zaslužijo odgovora. Nemčija se ne bori za hegemonijo v Evropi, temveč proti brutalni, nasilni nadvladi Anglije, ki je s pomočjo svoje politike in svojega brodovja razcepila države kontinenta v dva sovražna tabora, ki se naj bi razmesarila v prospeh egoističnih angleških računov.
Mirovna pogajanja?
Frankfurt, 30. avgusta. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung« javlja: Londonski »Economist« sklepa iz izjav ministrskega predsednika Greva, da se zdi, kakor da bi mirovna kogajanja ne bila tako daleč. »Frankfurter Zeitung« pripominja k temu, da je »Economist« pač prav tolmačil razpoloženje angleških krogov; Nemčija pa hoče mirno in hladno čakati, ne da bi pustila, izpreminjati podlago, ki jo potrebuje za mir.
Polh RranjsMh janahov.
Vojaški zdravnik nam piše s fronte:
Veliko smo že slišali o hrabrosti avstrijskih vojakov, najsibode iz severnega, južnega ali jugozapadnega bojišča. In tudi po pravici! Če se oziramo na vse okolščine, moramo priznati, da se naši nasprotniki nikakor ne morejo meriti z nami, kar se tiče hrabrosti in vojaške samozavesti.
Bili so usodepolni dnevi proti koncu julija, ko so poklicali baš naš bataljon, da zasede pozicije tam, kjer je bila situvacija najbolj kritična. Soča, ki spremlja rob kraške planote, le ona bi bila najboljši svedok, kaj je zmogla pest slovenskega junaka . . .
Kakor bi se odprla zemlja in metala žareči ogenj v zrak, kakor najhujši vihar, spremljan z gromom, bliskom in točo, tako se nam je zdelo, ko je nas obsipavala laška artiljerija z granatami in šrapneli vseh mogočih klibrov. Od zjutraj pa pozno do večera trajal je ta ogenj in potres. To je bila priprava na napad od sovražne strani.
Mirno, brez posebne razburjenosti, čaka vsak izmed naših fantov, kedaj pride tudi za njega kaka »težka«, ki mu pretrese kosti. Vzela je že marsikaterega, ki je moral zdah-niti svojo blago dušo ... ali njegov sosed na desni in levi stoji ali čepi še vedno neomajen v svojem bornem skrivališču. Škrta z zobmi, kajt:' komaj pričakuje onega momenta, ko ne bode odločevala niti kroglja niti granata, ampak krepka kranjska pest in trdo puškino kopito! — Prišel je tisti trenutek, tkrat pa, kot bi strela udarila — nepopisni krik urrra - živijoooo — in mlatili so po polentarjih, da se je vsulo vse v divjem teku nazaj, kdor še ni pokusil kopita . . . Zopet tiho vse, le vzdiho-ranje in jokanje brezštevilnih laških ranjencev se je slišalo daleč no okoli . . .
Naši fantje pa so pogledavali na Sočo in preko nje v daljavo, kajti rob planote je bil njihov . . .
Onim pa, ki so bili ranjeni, ni bilo videti posebnega izraza svojih bolečin Ko smo jih obvezali na pomožnem prostoru, so še kaj radi pripovedovali: »Al' smo jih!« Eden izmed, njih je pr&vedral sam do tje,
200. Stev. ■    ■ 1
„SLOVENSKI NAKOU-, anc 1. septembra 1915.
Stran 3.
dasi Je bil ranjen v trebuh, hrbet in I je služil pri L R. 97/6. Posredovalnica nogo. j za begunce v Ljubljani prosi naslova
Na velikansko gorjačo se je upi- j Josipa Ražom, knjigovodja pri lesni x    , ,4,.^ i trgovini Goljevšček v Gorici. Golob
Josip, Šmartno, sedaj pri trenu bate-
ral m šlo je. Vsede se počasi, priduši se trikrat na prokleto polentarsko druhal, in ko smo ga obvezali, vzel je zopet gorjačo v roko in sam šve-dral do brigadne sanitete. Iz krušne torbe pa mu je gledal velikanski laški bajonet — v trajen spomin
To so bili časi, kakršnih do sedaj ni poznala vojna zgodovina. Po hudih naporih, po neizprosnem boju in klanju je bila zmaga na naši strani. Od prostaka do poveljnika bataljona. yse je stalo na braniku v svesti si, da mora biti zmaga naša!
In če je padel ta ali oni, naj bodo uverjeni njegovi starši, žena ali nevesta, da je polnila njegova kri ona trda slovensko - kraška tla, iz kojih bodo enkrat pognali cveti lepše bodočnosti za našo veliko in ožjo domovino ...
Mi iz primorskih dežel.
Padel je dne 25. julija na južnem bojišču pri Gorici v starosti 31 let četovodja Peter L e b a n iz Zatolmi-na pri Tolminu. Bodi mu časten spomin?
V italijanskem vjetnlstvu se nahaja v družbi več uradnikov in duhovnikov gosp. Vinko Ban del j, nadučitelj v Šmartnem v Brdih. Piše, da jim gre razmeroma dobro. Naslov: V. B. R. Comando Deposito Fanteria 65, Cremona, Italia.
Bovec, katerega se sedaj tako pogostoma imenuje, leži v gorenji Soški dolini pod veličastnim gorovjem. Bovec, ta prijazni trg z divno okolico, je izborno letovišče; od tu so izJeti na Kanin, Krn, Triglav, Rombom, Mangart, v Trento k izviru Soče (Baumbachova koča). Pota so zaznamovana po soški podružnici Slovenskega planinskega društva. V Kljužah, malo uro hoda proti Logu, so utrdbe, sloveče iz francoskih časov. Bovec šteje prebivalstva: davčna občina Bovec okoli 1800, davčna občina Koritnica - Kal okoli 300. Bovec je oddaljen od Gorice 73 kilometrov. V Bovcu je več prosvetnih in gospodarskih društev. Ves bovški sodni okraj šteje okoli 6000 prebivalcev.
Doberdob je čisto slovenska občina v sodnem okraju Tržič. Ena davčna občina šteje okoli 700 prebivalcev. Od Gorice je oddaljen Doberdob 15*4 km. V vasi je cerkev, šola, nekaj trgovin in obrtnih delavnic; društva: pevsko in bralno, vzajemna zavarovalnica za govejo živino, kmetska posojilnica in hranilnica. Pri Doberdobu je jezero, ki je dolgo IV2 km in široko 1/2 km. Jezero slovi radi izvrstnih in nevsahljivih izvirkov okoli sebe, ki dajejo izborno vodo. Lovci radi hodijo tja radi lova divjih ptičev, posebno rac. Obilo prebivalcev Doberdoba hodi na delo v procvitajoči industrijski Tržič. — V »Arbeitenville« je popisan Doberdob, kakor da bi bil italijanski. V Doberdobu ni nikakega »palazzo municipa-le«, marveč občinska hiša. Občina je čisto slovenska.
V Čepovanu je prišel pred kratkim ponoči neki človek v hišo kmetice Ane Šuligoj in začel brskati okoli. V sobi je spala mati Ana Šuligoj in njena 221etna hči Marija. Ko ga je Šuligojka vprašala, kaj hoče in ga podMa ven, je potegnil neznanec revolver in zadel Suligojko v desno nogo in spodnji del trebuha. Hčer je tudi zadel v spodnje dele, potem je izginil. Obe ženski so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
Za namestnika cesarskega komisarja v Trstu je določen ministerijal- , ...    . . ni tajnik v poljedeljskem ministrstvu I nioijarnije, ki jo
rije 15/75, vojna pošta 76, išče Golob Josipa, ki je bil pri I. R. 97., III. nad. stot v Križevcih pri Radgoni. Katarina Markočič, Irmsdorf št. 7 išče Goljevšček Petra, vojaka, ki je bil dodeljen trenu, vojna pošta št. 311. Rudolf Gravner, k. u. k. Eisenbahn-sicherungsabteillung, Roč, Istra, išče svojo družino Gravner iz Št. Ferja-na pri Gorici. Marija Gravner, Irmsdorf išče Gravner Marcelina iz Št. Ferjana št. 156 pri Gorici.
Dnevne vesti.
— Odlikovanje. Stotnik 16. peš-polka Josip P a v 1 i č e k , goriški, v dunajskih odličnih slovenskih krogih poznani rojak, je v drugič odlikovan in sicer z redom železne krone 3. vrste. Pred nedavnim časom je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda.
— Imenovanja v armadi. Za nadporočnika v rez. je imenovan poročnik   16.   domobr.   p. dr. Rudolf Mole; za poročnike v rez. so imenovani praporščaki Franc Lokai 23. domobr. pešp., Franc Kogel-n i k 4. domobr. pešp., Josip Pompe 3. domobr. pešp., Josip Kavčič  27.  domobr.   pešp., Friderik Aleš 6. domobr. pešp., Ivan Potočnik 3. domobr. pešp., Miroslav S 1 o j k o 27. domobr.  pešp., Franc Ambrož 26. domobr. pešp., Karol Namestnik 26.   domobr. pešp. Hubert L u k e ž 1. domobr. pešp., Adolf Pavlic  3.   domobr. pešp., Henrik J a n e ž i č 24. domobr. peš-polka; za nadporočnike v evidenci sta   imenovana   poročnika Viktor S t u h e c in Emil G u s t i n. Za nadporočnike v rez. sta imenovana poročnika Josip G r a b 1 o v i č 27. peš-polka in Karol J a v o r n i k 17. domobranskega pešpolka. Za poročnike so   imenovani praporščaki: Franc M a r š i č 3. p. dež. strelcev, Marko Težak 5. domobr. pesp., Adalbert L u k e ž   13.   domobr. pešp., Adolf Jaklič 4. domobr.   pešp., Marko P a v I i n 37. domobr. pešp., J. P u š-n i k 4. domobr. pešp.. Samo U č a -kar 4. domobr. pešp., Alojzij Čep 23. domobr. pešp. Za črnovojniškega nadporočnika so imenovani poročniki M. Posega, Ivan R a t a j in E. Zupan. Za črnovojniškega polkov-nega zdravnika je   imenovan višji zdravnik dr. J. Koteševec. Za asistenčnega zdravnika je imenovan dr. Josip K u č e r a 3. domobr. pešp. Za polkovnega zdravnika v evidenci je imenovan  višji   zdravnik dr. Karol Ipavic.  Pri orožništvu so imenovani  za  poročnike - računovodje stražmojstra Ivan Č e r n č i č 2. dež. orož. zapovedništva in Friderik D u In i k 3. dež. orož. zapovedništva.
— Za stotnika je povišan nadpo-ročnik Adolf K i 1 a r, 80. polka, Gosp. stotnik je doma iz Tržiča.
— Bernatzik v nemilosti. Omenili smo te dni najnovejši spis dunajskega vseučiliščnega profesorja Bernatzika kot simptom brez dvoma jako resnih prizadevanj. Na Ogrskem je ta članek provzročil srdite odgovore. »Pester Lloyd« in »Az Est« zavračata z vehemenco Ber-natzikovo stališče. »Az Est« pravi: V tem času, ko propoveduje Bernatzik centralizem, ki zasmehuje naše najslavnejše državnike, omalovažuje temelje najsvetejše naše ustave in proglaša sedanjo državno obliko
branimo   s svojo
dr. Adalbert Hirsch pl. Stronstorff, ki je že nekaj let služboval na Primorskem,
Goriški begunci.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša osebe, ki se pogrešajo: Josip Gabrijelčič, k. u. k. Kriegsgefangenenbaracke št. 77, Feldbach, Štajersko, išče Amalijo Gabrijelčič iz Ložic št. 122, občina Anhovo. Frančiška Znidarčič, Irmsdorf št. 7 pri Rčmerstadt, išče Gabrijelčič Marijo iz Anhovega št. 5 na Primorskem, m Gabrijelčič Rozalijo iz Ložic 123, Alojzij Perfeta, Partie-fuhrer, Bauleitung, StržišČe, p. Hu-dajužna išče Gabrijelčič Karolino in otroke Ložic, županstvo Anhovo. Gabrijelčič Josip, k. u. k. Ettapen-assistenzkomp. Nr. 13, Celovec, išče Gabrijelčič Vincenca z družino iz Ložic št. 166, županstvo Anhovo. Emilija Gašparin, Ljubljana, Rožna dolina 259, prosi naslova svojih staršev iz Šmartnega, ki so za časa italijanske invazije ostali v Šmartnem. Sfiligoj Jožefa, Klein - Stohl pri R6-merstadtu išče Gašparin Antona, vojaka, pri 7. pešpolku, 4. komp., vojna pošta 48. Doma je iz Neblega št 11
krvjo, za pogreško, stori še to nepojmljivo napako, da se obrača k avstrijskim vojakom in jim kliče: In euerem Lager ist — Ungarn. S tem, to je jasno, hoče pokazati, da je sedanja oblika monarhije samo na korist Ogrske in se mora premeniti. Zakaj to ravno Avstrijcem pripoveduje, tega ni treba obširneje pojasniti. Na vse to odgovarjamo z besedami ministrskega predsednika grofe Tisza: Zdaj, ko je v tej veliki vojni izkušnji pokazal madžarski narod med vsemi narodi v monarhiji največjo požrtvovalnost in se bori' za skupni cilj monarhije, zdaj prihaja eden najodličnejših učenjakov Avstrije, udari po licu madžarski narod, njegove najsijajnejše borilce za madžarsko ustavo in državnopravne temelje, ki jih smatramo za svete.
— Žeblje v »Brambni ščit« mesta Ljubljane v prid zakladu za vidove in sirote kranjskih vojakov so nadalje preplačali s sledečimi zneski: (II. izkaz) po 100 K: hranilnifni predsednik Otomar Bamberg, lekarnar in posestnik Gabrijel Piccoli, pekovski mojster in posestnik Jean Schrev, trgovec in posestnik Albert Zeschko; po 50 K: občinski svetovalec in veletržec Julius Elbert, predsednik dež. sodišča. Adolf Elsner zadežeinft in ok raino sfxHšč>. vJ ^ib-
Ijani, obrtno pomožno društvo; 40 K: ravnatelj   pl. Schollmavr - Lichten-berg; po 30 K: trgovec Robert Mo-skovič, notar dr. Kari Schmidinger; po 20 K: finančni nadsvetnik Ferd. Avian, zdravstveni nadzornik  in c. kr. polkovni zdravnik dr. Demeter vitez Bleiweis, predsednik okrožnega sodišča v p. dr. Kavčič, c. in kr. polkovnik v  p. Mihael  pL Lukanc, dvorni svetnik in  poštni ravnatelj Herman Pattav, podpredsednik državne zbornice in polkovni poveljnik prost, strelcev Josip  vitez Pogačnik, podžupan  dr. Karol Triller, deželni poslanec Josip   Turk, kon-sumno društvo za Ljubljano in okolico v Spodnji Šiški mesto venca na grob pokojnega Antona Vadnala; 15 kron: deželnovladni   svetnik   v p. Ivan Tekavčič; po 10 K: deželnovladni svetnik  dr. Henrik pl. Cron, gostilničarka in posestnica Angela Cešnovar, polkovnika v  p. soproga Dorosulič   Zofija,   bančni ravnatelj Gregorič, zastopnik  tvrdke Punti-gam Peter Hartman,   višji gozdar Moric Hladik, c. kr. notar Aleksander Hudovernik, podpolkovnik Rudolf Jeglič,  gospa  Amalija Jeglič, gospod Rudolf Kokalj, c. in kr. nad-poročnik   Leopold   Leeb, trgovec Adolf Lorant,   deželnovladni tajnik dr. Friderik Lukan, trgovec Alfonz Oblak iz Novega mesta, občinski svetovalec Kamillo  Pammer, trgovec Josip  Perdan, stolni organist Stanko Premrl, trgovec Josip Pre-sker. trgovec  Anton  Šare, vladni svetnik dr. Edo Šlajmer, gostilničar in posestnik Peter Štepic, odvetnik dr. Fran   Tominšek,   rodbina obč. svetovalca Franca   Ungerja, mag. ravnatelj v p. Ivan VonČina, mora. komisar Ivan Vrtovec, dvorni svetnik dr. Franc Zupane, 3 neimenovani; po 6 K: dr. Fettich - Frankheim, gdč. Mila Kubelka,  Jaklič Franja, Tome Franc,   mag.   ravnatelj dr. Zarnik;   po 5 K:   Bizjak Terezija, Dejak Viktorija, Gruber Karel, Ja-vornik   Alojzij,   nadsvetnik Klinar. Lotrič Jernej, Nemetz  Blanka, Sič Marija, Traun   Pavla, Zaje Marija, dež. ravnatelj M. Zamida, Zupančič Ivana, A. J. iz Novega   mesta, neimenovana; po 4 K: prof. Kržič Anton. Pestotnik Ivan, c. kr. polkovnik Polajnar, Ravnikar Slavko, občinsk svetovalec Smole, Strajner Tončka Velkavrh Leopoldina,   Vodnik Ivana; po 3 K: Accetto Valentin, gospa Gotzlova, gospa   dr.   Indra, mag. svetnik Lah Evgen, Piccoli Marija, P. Bernard Pollak, nadkomisar dr. Skubl, Velkavrh Nadina, Velkavrh Saša, Zaje Mira; po 2K: Barborič Mihaela, Barborič Mirni, dr. Beže-kova Ema, Bleiweis vitez Trsteniški Fedor, Eberle Ana, Eppstein Julius. Erjavec Anica, Hoger Franja, Huc1 Olga, Hud Vladimira, Hvala Matija, obč. svetnik Jeglič, prof. dr. Jer-še Josip, Kolesa Anton, Komar Marija, obč. svetovalec KraiVher, Kra-maršič Marija, Krisper Edeltraute. Leskovic Franc, Medved Roza, Ana in Andrej   Podboj. Podobnik Elza. Pogačnik Albert, Polak Adolf, Pra-protnik Tončka, Putrih Jerica, Ramovš Marii'a. pl. Salomon H., plem. Salomon Fani, nI. Salomon Hermina Schant! Josip, Schantl Roza, Schollmavr - Lichtenberg Margareta. Te-kavc   Nežika, dr.  Tomšič Robert. Windisch Olga.  Verbajs Terezina Verderber J., Zalar   Antonija, Zupane Franc.
— Otroci pri brambnem ščitu.
Pred magistratom, kjer čaka brambni ščit žebljev na korist vdov in sirot na vojni padlih ali umrlih vojakov, se včasih odigra idilski prizor. Dečki in deklice, jedva par pedi visoki, se ustavijo pred ščitom in prosijo, da bi smeli zabiti žebelj. Po vinarjih si prištedijo ti otroci 20 v, da morejo končno kupiti svoj žebelj. In kako slovesno, kako navdušeno ga potem zabijajo, to si je vedno pogle-dati.Neki Daliborček prihaja vsak teden, včasih celo po dvakrat, in ponaša se, da je zabil že celo vrsto žebljev. Pavlica, ki jo je morala mati dvigniti v naročje, ker je še premajhna, pripoveduje vsakomur, da je zabila »zlat« žebelj. Tako pripelje vsak čas mati ali oče svojega otroka h ščitu in mu pripoveduje: »Vidiš, tvojo kronico dobi uboga sirota, ki so mu ateka ubili na vojski!« In otroci so srečni. Zapomnijo pa si svoj plemeniti čin za vse življenje in ko bodo v poznejših letih vkteli mestni brambni ščit, bodo mogli s ponosom reči: »Tudi jaz sem zabijal žeblje, ko sem bil še dete!« — Opozarjamo na te prizore vse starše v Ljubljani: pojdite in tudi Vi tako storite!
— Smrt vrlega moža. Iz Hrenovi ce nam pišejo: Kakor ste poro čali, je padel junaške smrti v tirolskih alpah tukajšnji trgovec Edvard Del Linz. Spoštovana Del Linzova družina je izgubila v njem že drugega svojega sina: starejši brat Aleksander je podlegel pred meseci rasam zadobUenim y karpatskih bit-
kah. Tretji Del Linzov sin se nahaja, kakor zatrjujejo, v italijanskem vojnem vjetništvu. Celi naš okraj sočustvuje s prizadeto rodbino in kdor je poznal nadebudnega mladega moža Edvarda Del Linza žaluje za njim. Soliden in vesten trgovec, vrl narodnjak in naprednjak, načelnik gasilnega društva, odbornik raznih drugih narodnih društev, energičen karakter in blaga duša — to je bil Edvard Del Linz. Vsakdo ga je spoštoval in v najširših krogih je bil priljubljen. Njegova smrt je tudi v narodnem oziru velika izguba. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
— Prvi slovenski invalid iz Rusije. Kakor poroča mariborska »Straža«, se nahaja med nedavno izmenjanimi invalidi, ki so došli iz ruskega vojnega vjetništva tudi eden Slovenec in sicer Jožef Škafer iz Go-tovelj v Savinjski dolini.
— Prav lepe pozdrave pošiljamo nas več Slovencev iz Ljubljane z južnega bojišča. Tu smo na letovišču in se nam prav dobro godi. Lahi nam pa svirajo, kar nas ne moti dosti, če zapojemo: »Stoji, stoji Ljubljanca«. — Pepi Miksch, Albin Justin, Anton Honžič, Ivan Mencinger, Fr. Poto-kar, Ivan Goljat, Ivan Kopitar, Feliks Pečar, Ivan Kogančič, Fran Ja-ger, Ivan Zrimšek, Franc Srakar, četovodja Ivan Tinta, četovodja Kenda, narednik Jontes.
— V srbskem vojnem vjetništvu. Jože Trošt se nahaja v vojnem vjetništvu v Srbiji in sicer v Nišu. Piše: ... Tu imam več tovarišev in med njimi celo dva sošolca, s katerimi pridem včasi vkup. — Anton Bencina piše iz Niša: ... Zdrav sem in se mi dobro godi. Vesel sem vsake karte, ki jo dobim iz domovine. Pišite, prosim, pogostoma ... Mesto Niš šteje 24.500 prebivalcev in leži na reki Nišari, ki priteče iz Bolgarije (Stare planine). Niš je močno utrjeno mesto, ima gimnazijo, škofijski sedež, živahno kupčijo in trgovino ter tople vrelce. Iz vojnega vjetništva v Italiji se jih je že tudi nekaj oglasilo. Tako Je me c iz Črnuč, ki piše svoji ženi, da je vjet na Laškem, a zdrav. Piše, da mu je jako dolgčas po domačih, sicer pa mu ni nič hudega. Dopisnica je datirana 28. julija v Italiji. — Ant. Pinterič poroča, da je prišel Lahom v roke dne 25. julija. Bežati, pravi, ni bilo mogoče. Tako je sporočil svojemu bratu Ivanu, ki biva v Spodnji Šiški hiš. št. 219 pri Ljubljani.
Jožef Zor man je sporočil svoji materi Mariji v Zgornji Bernik pri Cerkljah na Gorenjskem, da se nahaja vjet na Laškem. Predno Vam nadalje pišem, Vas prav lepo pozdravim in Vam dam vedeti, da sem zelo ranjen v obe nogi. Hodit ne morem nič. Ranila me je granata. Tako menim, da ne bom nikdar več popolnoma lahko hodil. Zadela me je dne 26. julija. Ko sem ležal na tleh, je padla granata na zemljo in me zadela od zadaj v koleni, pa še kamenje je priletelo v me, tako, da sem obvezan na vse strani. Pisati Vam tudi ne morem lepo, ker me roka boli. Slovenec sem prav sam med vjetniki, drugi so Ogri in Nemci. Z Nemci se že malo pomenimo. V ognju sem bil pa samo dva dni, pa nisem nobene reči nič poskusil. Tukaj mi ni še nič hudega, nam jako strežejo. Kruha imam pa tudi dosti, pa še prav bel kruh je in dober je tudi. Drugič Vam bom poslal naslov. Zdaj nimam nič
za telesne pasove, signalne piščalke, trakove, žeblje za gorske čevlje vseh vrst, konfekcionirane preveze za na roko za železničarje, črno - rumene preveze in sanitetske preveze, oboje konfekcionirane, žaklje za proviant vojaška službena znamenja za moštvo 1., 2. in 3. razreda s konfekci-oniranimi trakovi, vojaški zaslužn. križci s konfekcioniranimi trakovi, jopiče iz dvotkanine (cviliha), garniture za jedala ali tudi posamezno v ranljivi kvaliteti. Eventualna pojasnila zaradi vzorcev je moč dobiti pri c. in kr. monturnih depotih, kakor tudi pri sledečem oddelku »Abteilung fiir Bekleidungsmuster in Brunn am Gebirge bei Wien.« Ponudbe morajo obsegati: dobavno ceno za kos franko monturni depot, dobavno množino, dobavni termin. Ponudbe je kolkovati s kolkom za eno krono.
— Prepoved, konje z razvldni-cami odstraniti iz njihovih nabornih krajev. Z ukazom c. kr. domobranskega ministrstva z dne 30. julija 1914, drž. zak. št. 179, se je izdala prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih okrajev. Na to se vnovič opozarja občinstvo, s pristavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo z denarjem 600 K, s katero globo se lahko združi zapor do enega meseca,
— Razveljavljeni doktorski diplomi. Domobransko ministrstvo je Črtalo iz zapisnika zdravnikov vse tiste zdravnike, ki so si doktorsko diplomo pridobili na italijanskem vseučilišču ter je te diplome razveljavilo.
— Osebne vesti. Profesor na drugi državni gimnaziji v Ljubljani dr. Ivan Lokar je premeščen na višjo realko v Idriji, profesor na višji realki v Idriji dr. Matej Potočnik je pri-deljen za šolsko leto 1915/16 v službovanje državni gimnaziji v Kranju. — V deveti činovni razred je pomaknjen učitelj na državni obrtni šoli v Ljubljani Josip Tratnik.
— Ljubljanske   srednje šole,
Med poklicanimi faktorji se vrše pogajanja o možnosti otvoritve ljubljanskih srednjih šol. To vprašanje dosedaj še ni rešeno. Verjetno je, da bo realka pričela vsaj v višjih razredih pravočasno s poukom, ali tudi gimnazije in učiteljišče, Je še dvomljivo.
— V beli LJubljani, životari tudi skromno in revno ljudstvo, ki občuti današnjo draginjo in položaj najhuje.' Posebno glede najpotrebnejših zabeli, masti in olja, ki sta za revno ljudstvo ravno tako potrebni in še bolj, kakor za boljše in imovitejše sloje, sta draginja in pomanjkanje neznosna. Zatorej se obrača revno občinstvo, na si. aprov. odsek mestnega magistrata z vljudno prošnjo, naj tozadevno potrebno ter tudi pravočasno ukrene, da se temu nedostatku odpomore. Doslej smo dobivali potrebno izborno in ceneno mast v mestni vojni prodajalni, za kar smo si. aprov. odseku iskreno hvaležni, ter upamo in pričakujemo najhitrejše odpomoči, da nam tudi na-daljno dobavo iste s primerno ceno preskrbi. — Več revnih Ljubljančanov.
— Sobe z eno ali dvema posteljama se nujno rabijo. Stranke — tudi one, ki se sicer ne pečajo z oddajo mesečnih sob — in katerim pripu-
papirja in nobene vojne dopisnice, saj ščajo koli5kaj družillske razmere, se veste, kje da sem. Mislim, da bom še | vijudno naprošajo, da prijavijo sobe
živ prišel nazaj, če bom pa tudi tako zdrav, da bom lahko delal, pa še ne vem. Prav lep pozdrav vsem vkup
— Proti vohunom. Na Koroškem se uradno razglaša: Kaže se, da razpolagajo italijanski vohuni s sredstvi, s pomočjo katerih morejo sporočiti svoje informacije tekom malo ur našemu sovražniku. Kdor razkrije tako sredstvo in omogoči zalotiti storilca, dobi 5000 kron nagrade.
— Svarilo. Uradno se sporoča, da so mnogi avstrijski državljani v nevtralnih državah zlasti v Ameriki zaposleni kot delavci, inženirji itd. v obratih, ki izdelujejo vojni materijal za naše sovražnike. Državljani, ki so se tako daleč spozabili, da pomagajo sovražni bojni sili in škodujejo boreči se monarhiji, si ne nalagajo le težke moralične krivde, temveč zagrešijo tudi zločin proti oboroženi sili monarhije v smislu- § 327. voj. kaz. zakona. Ta zločin se kaznuje z 10 do 201etno težko ječo oziroma s smrtjo na vešalih brez ozira na to, da Je bil zagrešen v inozemstvu.
— C. in kr. vojno ministrstvo oddelek 13 nabavi tekom prve polovice meseca septembra sledeče predmete: garniture za čevljarsko in krojaško orodje, šivanke, bucike varnostne igle, vretenca z belim in črnim sukancem, rosete za čepice, sive zanke za plašče, londonske žeblje, lesene žeblje za podplate, sve-
v mestnem vojaškem nastanjeval-nem uradu, Mestni trg 27/Ul. med
8. uro zjutraj in 7. zvečer.
— Mestno otroško igrišče. V
Lattefmannovem drevoredu, za buf^ fetom hotela Tivoli, ali tik ob ljubljanskem Pratru, se je napravilo lepo otroško igrišče, kakor ga je mesto že dolgo potrebovalo. Trava je ppko-šena m za matere, oziroma pestunje se je postavilo 14 novih klopi. Starši naj torej pošiljajo svoje otroke tja, kjer je servirano igrišče za našo mladino sredi najlepših kostanjev na trati. Na glavna izprehajališča pa naj se otrok iz higijeničnih ozirov ne jemlje več.
— IV. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 4. razreda se vrši že
9. in 10. septembra 1.1. Srečke za ta razred se dobijo še pri poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije Ljubljanski Kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celovcu, Celju in Splitu. P. n. reflektante opozarjamo na njen današnji inserat.
Poročil se je v Borovnici dne 28. avgusta znani lovec Jakob Defa e v e c s Pokojišča, star 74 let, z Ano StražiŠarjevo s Pakega, staro 62 let. Skupaj imata torej 136: let. Bog jima daj srečo!
Umrl je na Bledu znameniti slikar Julij P a v e r, ki je bil s pomorskim kapitanom Weyprechtom vodja svoječasne avstrijske ekspedicije na
dre za podplate, šila, prejo za dreto, I severni rtič, katera ekspedicija je čevljarske ščetine in čevljarske I razkrila Franc - Jožefovo deželo, smolo, jermena za čevlje, strugala j Pokojnik je bil mnogo let tako slab za čevlje, krtače za blato, krtače za j na očeh, dia ni skoro ničesar vfcjeL ObJ^.iCUBfine jja ASjrjžge, ^mjce 1 JjJtsfe so grepejjaji na
Ponesrečil se ie 171etni rudar Stanislav Lončar, ko je hotel v ja-mivKočevju skočiti na vožiček,ki se je že pomikal, spodrsnilo se mu je in je padel pod voz, zlomljeno ima desno nogo.
300 kron je bilo ukradenih skladiščniku Alojziju Ronjaku na Colu, in sicer iz zaprtega kovčega.
Iz vlaka je padel v ponedeljek med Zagorjem in Savo v kilometru 390*9 neki infanterist. Umrl je na poškodbah, pokopali so ga v Zagorju.
Dravinjska doklada za štajerske
učiteljstvo. Dodatno k poročilu v sobotnem »Slov. Narodu« o draginjski dokladi za štajersko učiteljstvo javljamo, da je sklenil deželni odbor draginjsko doklado, ki znaša v celoti 300.000 K in se bo izplačala naenkrat v celem znesku, sledeče razdeliti: oženjeni učitelji, ki niso pri vojakih, dobe 120 K, oženjeni učitelji v vojaški službi 100, neoženjeni, ki niso pri vojakih, 50, učiteljice 50, su-plentinje 50, učiteljice ročnih del 40, oženjeni vpokojeni učitelji 100, neoženjeni vpokojeni učitelji 50, vdove, ki imajo pod 800 K pokojnine, dobe 50 K, vdove, ki imajo pod 700 kron pokojnine, dobe toliko, da dosežejo pokojnino 700 K. Varčnemu gospodarstvu štajerskega deželnega odbora se je posrečilo prihraniti to malo, a vendar zelo potrebno podporo za učiteljstvo.
Prijeta tatinska družba. Iz Brežic poročajo: Na tukajšnjem sejmu dne 20. avgusta je žandarmerija prijela celo družbo prosiulih sejmskih tatov in jih djala pod ključ. Prijeti so: kočar J. Jambrečič in njegova žena Terezija iz sela Veliko Trago-vište, kočarica Ljuba Hajnžič iz Zaboka, dninar Anton Premus iz Velikih Kradovišt, kočarica F. Horvati-ček iz Zaboka, Jožef Tuko in Ana Kervak iz Kraljevca, torej vsi iz Hrvatskega. Tatinsko družbo so prijeli v hipu, ko so nakradene stvari hoteli vtihotapiti čez mejo.
Poroka. Poročil se je danes v Mariboru gosp. Srečko Grom, c. kr. nadporočnik 20. lov. bat. sin znane in veleugledne tržaške rodbine Gromove, z gopico Andreanko V r -t o v e c iz Tolmina. Vrlemu mlademu paru naše najiskrenejše čestitke!
Iz Celja. Na tukajšnjem trgu manjka novega krompirja, a to vsied tega. ker ga kmetje nočejo pripeljati na trg. Treba bo mestni občini v tem oziru kaj ukreniti. Manjka tudi čebule po primernih cenah.
Iz Slivnice pri Mariboru. Občinski odbor je imenoval povodom 40-letnice učiteljevanja slivniškega nad-učitelja g. Karola Pestevška za častnega občana.
Roparski napadi ob štajersko-urvatski meji, so še vedno takorekoč na dnevnem redu. Roparska tolpa je vdrla 25. t. m. v vas Zabukovje, kjer je pri nekem vfomu »vplenila« 6000 krcn. Ljudstvo je jako razburjeno. Število orožnikov je ob Savi premajhno, zato bi morale poklicane oblasti poskrbeti za energično reme-duro. Po vsej priliki so roparske tolpe, ki se klatijo po štajersko - hrvatskih obmejnih okrajih ciganske.
Drobne novice s Štajerskega K o n j s k i s r a b se je pojavil v občinah Sp. in Gornja Voličina okraja Sv. Lenart v Slov. gor. — U m r 1 j e v Laškem trgu vpokojeni sodni ofi-cijal Alojz Staudegger. — Iz Podčetrtka. Pod voz je prišel kmet Romih. Strlo mu je pri tem levo nogo. Spravili so ga v deželno bolnišnico v Gradcu.
Grad Schrattenberg pri Unz-marktu na Zgornjem Štajerskem, v katerem je bil nastanjen rekonvales-centni oddelek našega domačega pešpolka št. 17, je 26. t. m. kakor smo že poročali iz neznanega vzroka do tal pogorel. Erarično imetje se je večinoma rešilo, vničeno je pa vse drugo kakor: velika dvorana s prekrasnimi freskami iz leta 1650 in soba s starimi dragocenimi oljnatimi Sirkami. Polovica ranjencev in okre-vajočih je za silo v bližnjem Scheif-lirjgu in Št. Lorencu nastanjenih, druga polovica bolj zdravih pa kampira na prostem. Grad Schrattenberg je last kneza Schwarzenberga, ki ga je dal vojaški oblasti na razpolago. V njem je prenočeval pred približno 100 leti Napoleon, ko se je vračal z Dunaja ter je rudi vsa prekrasna oprava njegove spalnice pogorela. Kakor Čujemo se premesti rekonva-Icscentni oddelek pepčoika 17. za enkrat v Judovo aH Knittelfeld, potem pa najbrže v Dunajsko Novo mesto.
Samomor. V Zagrebu se je ustrelil 261etni nadporočnik 53. pešpolka Ladislav M i c h e 1. Vzrok samomoru je bila težka nervoanost.
UtonHa sta v Savi pri Zagrebu neki trgovski vajenec in neki gimna-zijalec pri kopanju.
Nevarna tatica pod ključem Aretirali so na Marijinem trga že večkrat kaznovano Frančiško Kos Iz litijskega okrjbia. Iz fitanflgjpte £pp»
krnile Pavlika je ukradla 10 K de- | narja, srebrno žepno uro, slanine in salamov in neko jopico; nekemu delavcu je ukradla denarnico s 64 K. Pri tatici so našli tudi srebrno moško žepno uro.
»Kino • Ideal«. Prvo proizvajanje izvrstne 3 dejanske filmske drame: »Označba« in štiridejanske učinkovite veseloigre »Kopalni hotel« Je doseglo povsem sijajen uspeh. Kakor zahteva v »Označbi« dejanje vso napeto pozornost, ravno tako so v vprizorjenju in predstavljanju mojstrsko premagane vse tehnične tež-koče — in slike se odlikujejo po svoji resničnosti in jasnosti. — V veseloigri »Kopalni hotel« igrajo povsem izvrstni igralci v središču Edita Psy-lander, kateri so pa dodeljene prvovrstne druge moči. — Dejanje je nad vse zanimivo in jako prikupljivo vprizorjeno, ki ima kot jako dekorativno ozadje kopalno obrežje, ljubke kopalne hišice, in samotno mične hotelske sobice. Vse je pikantna hudomušna šala s komičnimi epizodami redke mičnosti z mnogoštevilnimi ljubkimi neprisiljenostmi. Velezani-mivo je predvajanje avstr. ted. vojn. poročila s krasnimi, posebnimi posnetki iz tirolske fronte in naravni posnetek »Nemški vojaki na bojišču. Ta izborni spored se vprizarja samo še danes in jutri.
Zaklalo se Je v mestni klavnici v Ljubljani od 15. do 22. avgusta 127 volov, 3 biki, 24 krav, 554 prašičev, 93 telet, 223 koštrunov; zaklane živine se je pa vpeljalo 34 telet, 2 ko-štruna, 1 prašič, 1 goved in 530 kg mesa.
Trgovina zopet otvorjena. Lastnika tvrdke Ciuha & Jesih »Pod Trančo« si usojata p. n. občinstvu vljudno javiti, da Je trgovina zopet odprta, ter se p. n. odjemalcem za mnogobrojni obisk priporočata.
Razne stvori.
* Zgorela je včeraj Auerspergo-va tovarna za sladkor v Chrudimu na češkem. Škoda znaša 2 milijona. Uničene so tudi vse zaloge.
* Manj piva. Z ozirom na vladino odredbo, ki odkazuje pivovarnam letos le 30% normalnega kontingenta ječmena bod© avstrijske pivarne reducirale z oktobrom svojo produkcijo na 50 do 60c/o dosedanje ter — umetnost! — zvišale tudi ceno piva.
* General von Arz, osvojitelj Bresta Litovskega, je dobil od nemškega cesarja red »Pour Ie mćrite«. Poleg gen. Arza poseduje od naših častnikov to visoko nemško odlikovanje le še šef generalnega štaba oa-ron Conrad.
* Široka krila na Nemškem. Na Nemškem poskušajo se osvobodit francoske in angleške mode in tako so letos kot nemško modo uvedli široka krila. Zdaj je pa nemška vlada nastopila proti tej modi, ker je treba štediti z blagom, da ga ne bi zmanjkalo.
* Zdravnice — oficirke. V francoskih in angleških vojaških bolnišnicah je nastavljenih mnogo zdravnic. Vse imajo oficirski čin. V Auteu-ilu je gospodična doktorica Helena Sexton štabna zdravnica in zapoved-nica ondotne bolnišnice za avstralske vojake. V Glasgowu na Škotskem je bila gospodična doktorica Everett Mac - Laren imenovana za polkovno zdravnico.
* Rodbinska drama. V Temešva-ru na Ogrskem je ločena žena železniškega uradnika Geze VVoleackegz prišla skrivaj v stanovanje svojega moža in začela nanj streljati iz revolverja. Ranila ga je smrtnonevar-no in potem ustrelila nase ter tudi sebe smrtnonevarno poškodovala Žena je bila pred poroko železniška blagajničarica in se je v službi seznanila z možem, ki je bil dosti mlajši, kakor ona.
* Raba topov je omejena, kakor raba vseh precizijskih inštrumentov. Topovi lahke poljske artiljerije morejo izstreliti do 6000 strelov. Cim večji je kaliber topov, toliko prej se topovi obrabijo. Največji topovi morejo oddati samo sto strelov. Topovi na ladjaji se izrabijo še prej. Novi angleški topovi na ladjah so izrabljeni, če oddajo le 80 strelov. Kruppovi veliki topovi pa oddajo lahko 250 strelov. Havbice se naj bolje drže in proroki pravijo, da bodo vojno preživele.
+ Barziiai — Žid. V našem listu smo že povedali, da je Barzilan židovskega pokoljenja. Ravnatel kralj, hrvatskega deželnega arhiva piše »Tagespošti«: »V zadnjem času se pogostoma čuje ime Barziiai. Ker ime zveni dobro italijansko, ne dvomi nikdo, da ni italijansko. Dovoljujem si opozoriti vas. da je ime Barziiai židovsko in pomeni »železni mož«. Ker imajo samo poljski Zidje in sephardimi v Bosni stara židovska imena, se ne more dvomiti, odkod izvira katoliški Italijan Bar-
* »Dobro ali slabo, živ ali mrtev — saj je vse ničevo.« V. Duwell javlja iz vojnega poročevalskega stana, da je bil pred Kovnom vjet Jako mlad ruski oficir. Svoje življenjsko naziranje je izrazil z besedami; če mu gre dobro ali slabo, če je živ ali mrtev, vse mu je ničevo. Pri zasliševanju je izrekel mnenje, da bo Rusija zmagala, češ, tudi če vzemo Nemci vse trdnjave, tudi če pridejo v Petrograd ali v Moskvo in makar v Sibirijo, Rusi se bodo toliko časa umikali, dokler ne bodo mogli z največjo silo uničiti nemške armade. Naučil se je pač v vojni šoli vedno računati z usodo Napoleona I.
* Cena mleku v Švici. Tudi v Švici se je vsied vojne življenje nekoliko podražilo, zlasti ker mora Švica mnogo živil dobivati iz inozemstva. Vendar so pa tam cene še jako ugodne, in dosti nižje kakor v Avstriji. V švicarskih listih je vsak dan čita:i oznanila, da je še dobiti celo penzijo (hrano in stanovanje) za 4 franke 50 c. do 5 frankov 50 c. Mleka pridela Švica mnogo, saj je tam živinoreja jako razvita. Ko pa so zdaj pridelovalci mleka hoteli cene nekoliko zvišati, je vlada posegla vmes in je za kanton Curih določila, da se mora popolnoma ne-posneto mleko prodajati po 25 ra-pov, to je 23 vinarjev liter. Od 1. oktobra, ko se začne zimsko krmljenje, bodo cene zvišali za en vinar.
* Sedem pogojev primirja. List »Deutscher Aussenhandel« piše Stalni odbor za eksportno trgovino za Nemčijo je pretresel vprašanje o gospodarskem razmerju med Nemčijo in drugimi državami v slučaju, da pride do primirja z ozirom na izredni značaj te vojne zna primirje z mirovnimi pogajanji trajati več mesecev. Rečeni odbor zahteva, naj se že za čas primirja ustvarijo pogoji za nove mednarodne trgovske odno-šaje. Ta odbor predlaga vladi naslednje pogoje primirja: 1. Izpustiti je vse internirane civilne osebe; 2. Razveljavijo naj se vse zaplembe in likvidacije; 3. Dovoli naj se potovanje po drugih deželah; 4. železniške proge in mejne postaje se naj nevtralizirajo; 5. Uvede naj se stari carinski ali pa najnižji tarif; 6. Prekliče naj se prepoved ktipčevanja in plačevanja; 7. Prekliče naj se prepoved izvažati blago. — To ima za zdaj se ve le teoretičen pomen. '
* Ruski generalisimus. Dunajska »Zeit« poroča: V francoski »Re-vue Correspondent« je narisana karijera sedanjega ruskega generalisi-ma velikega kneza Nikolaja Nikola-JeviČa. Rojen je bil dne 6. novembra 1856 kot vnuk carja Nikolaja I. in je stric sedanjega carja. Njegov oče je bil generalisimus ruske armade v vojni s Turčijo, njegova mati je bila hči princa Petra Oldenburškega, ki si je posebno na polju dobrodelnosti pridobil mnogo zaslug. Iz imena 01-denburg pa ni sklepati, da je ta ro-dovina nemška; Oldenburgi so že 300 let Ruši. Nikolaj Nikolajevič je dovršil petrograjsko vojaško akademijo in je služil pri kavaleriji. V rusko - turški vojni, 1877—1878., je bil eden prvih, ki so se upali čez Donavo pri Sistovu. Takrat je dobil prvo odlikovanje. Udeležil se je zavzetja Sofije in Odrina in dobil od carja častno sabljo. Leta 1878. je postal polkovnik gardnih huzarjev; leta 1893. general in dve leti pozneje poveljnik vse ruske kavaierije. V mirnih časih je bil zapovednik 50.000 oficirjev in 1,200.000 mož, zdaj so seveda milijoni pod njegovim poveljstvom. Njegovi oficirji pravijo, da je od septembra 1914 le tri dni spal v hiši — ko je carja spremil v Lvov — sicer da spi in prebiva v železniškem vagonu. Francoska generala Pau in Lebrun sta povedala, da se je Nikolaj Nikolajevič v tej vojni za 10 let postaral. Hladna odločnost je glavna lastnost Nikolaja Nikola-jeviča. Svojo ženo, ki je hči črnogorskega kralja, ima tako rad, da Jo uprav obožava.
* Bombe na Italijanski Videm. Minolo soboto so avstrijski letalci posetili Videm (Udine), ki velja za nekako glavno mesto italijanske Furlanije. Bombe in pšice so letele na to mesto, ki šteje 38.000 prebivalcev, a je komaj vredno, da se tujec tam ustavi. Kakih posebnih znamenitosti ni v tem mestu. Na griču je star grad, sezidan še v 13. stoletju. V tem gradu se hranijo različni spomini na italijansko revolucionarno dobo, k Je končala z ustanovitvijo italijanske kraljevine, a sicer je grad po deželni navadi zelo zanemarjen. V Vidmu pripovedujejo, da je bil ta grič, na katerem stoji grad, umetno narejen, in da so ga Rimljani rabili za signalno postajo. Pred mestno hišo, ki je lepo poslopje še izza beneških časov, stoji spomenik kralja Viktorja Ema-nuela II. Tega spomenika pač ni izdelal resničen umetnik; konj Je namreč dosti prevelik, kralj na njem pa .dosti premajhen. Bognto mesto pa Je Videip in bogastvo dela Vldemčane
ošabne in prepotentne. V Vidmu imajo elektrarno, imenitno cementno tovarno, železarno, več predilnic in svilarnic, fabrike za pohištvo, več bank in kar osem časopisov. Zadnja leta je mestna občina razširjala trg pred mestno hišo, kar bo veljalo lepe milijončke. Namenjeno je tudi bilo zgraditi novo poštno palačo in ob novo cesti na kolodvor same krasne hiše, da bi Videm dobil imenitnejše lice. A prišla je vojna in zdaj lete na to mesto bombe in pšice. Videm je bil vedno eno glavnih središč proti-avstrijskega gibanja v Italiji. Tam so bile demonstracije proti naši državi, tam so se prirejala zborovanja, na katerih je iredenta iztezala pohlepno svoje roke po slovenskih krajih. Če bi pa bili videmski iredentov-ci kdaj dobro pogledali v svoj mestni arhiv, pa bi bili spoznali, da je bilo to mesto nekdaj deloma slovensko in da se je z vsemi silami branilo italijanskega gospodstva.
90 odstotkov v Avstro - Ogrsko* Nemčijo in obmejne jima dežele. Teh 90 odstotkov bi bilo brez dvoma popolnoma izgubljenih za Trst, ako bi se ta odcepil od Avstrije in priključil — recimo Italiji! Kako naj bi se nadomestile te izgube, odkod zamašile luknje?!
Darila.
♦ Bodočnost Trsta. Dvorni svetnik Leopold Popper se bavi v »Neue Zuricher Zeitung« z vprašanjem, kako bi v trgovskem pogledu izgledal Trst v italijanskih rokah. Do pred 30 let je bil Trst precej zanemarjen ter ogrožan po konkurenci Hamburga, Bremena, Rotterdama, Antwerpna in deloma Genove. Šele, ko je avstrijska vlada — pred kakimi 30. leti — izpoznala važnost tega svojega pristanišča, se je lotila raznih podjetij, ki so naglo, rapidno povzdignila Trst — mesto in pristanišče. Važnost, napredek in procvit Trsta z ozirom na trgovino in promet je tesno spojen z njegovim zaledjem: z avstro - ogrsko monarhijo, dočim Je Avstro - Ogrska v manjši meri navezana na Trst. Le manji del uvoza in izvoza je prevzemal Trst, dočim Je večji del ubiral pot proti — Hamburgu. Ta je bil vedno, do najnovejših časov, resen tekmec Trstu, da niti ne omenjamo drugih pristanišč na severu. Skoro vse avstrijske pokrajine, severno od Donave, so gravitirale posebno proti Hamburgu, Vsem je prednjačila najobljudenejša avstrijska pokrajina — češka. Celo tudi transporti zapadno Gibraltarja in iz dežel, ležečih na oni strani Sueškega kanala — so kljub posebnim prizadevanjem avstrijske vlade — sJl večinoma preko Hamburga, Bremena, Antwerpna itd. — Trst kakor tak ne more živeti brez Avstro - Ogrske in bi bil brez velikega zaledja obsojen ako ne na smrt, pa v propast svoje veličine. Italija ne bi mogla vzdrža-vati takega mesta. Zakaj? Vzgled nam daje bližnja Venecija, ki je kljub vsem Iotnbardijskim centrom industrije in obrti prisiljena v življenje vsakdanjega prometa, od katerega komaj samo sebe prehranja m ne bi mogla vzdržavati tudi Trsta! Po statistiki odpada do 55 odstotkov skupnega tražašk. prometa na dežele, ki leže neposredno okoli Trsta, to je. izključno dežele, v katerih biva slovanski narod, posebno pa primorski: na Primorskem in v Dalmaciji. Kar pa se tiče uvom iW9U* gre PO
Darila Rdečemu križu. Gustav in Hilda Tonnies 100 K; major baron Salis 100 K; zobozdravnik Peters in soproga 50 K; Sittig Melanija v Radovljici 50 K; Maks Jermanu namesto razsvetljave za cesarjev rojstni dan 50 K; ces. svetnik I. N. C. Roger v proslavo cesarjevega rojstnega dne 50 K; deželnovladni svetnik Oton pL Detela s soprogo 50 K; Helena Suv-er-Petričič povračilo za častniško stanovanje 55 K 89 v in od odvetinka Antona Bonetiča na Reki 10 K; gozdno in domensko upraviteijstvo Klana 49 K; I. Bosja 20 K; Franc Petrič 20 K; profesor Hugon Podra-sek 10 K; župnik Jožef Lavrič 1 a Breznici 10 K in F. Jurgele na Br -niči 10 K; Ema Pollak 23 K; K'otilda Pirch 10 K; davčni upravit. Gustav Kernc v Žužemperku namesto zastav na uradno poslopje pri dveh velikih zmagah v Galiciji 10 K; otročja predstava v černučah 14 K 30 v; kolona za moko št. 16 5 K; Ol. Fajdlga v Kamniku 6 K; odvetnik dr. Anton Švigelj od pravde 10 K; odvetnik dr. Zupančič od poravnave 10 K; župni urad Marijinega Oznanjenja zbirko 176 kron; črnovojni*ka stotnija za strazenje železnic v Borovnici za Rdeči križ spada*oči del zbirke na cesarjev rojstni dan v znesku 70 K; občina Vrhnika od strank za potne liste zbirko 60 K; župnik in župljani v Kopanju (po gospej soprogi dvornega vetnika pl. Laschan) 40 K; Ignac Ocepek zbirko 40 K; dr. Vinko Gre-gorič od K. H. na Ilirski Bistrici plačano globo 50 K; župni urad Št. Lam-bert, pošta Sava, zbirko 50 K; zbirke »Slovenskega Naroda« v znesku 5 K, 25 K, 33 K in 8 K, torej skupaj 71 K; Josip Vvdrle, peh. polk št. 74, 1 K 40 v; Ivan Oswald na svatbi g. Vinko Zoriča v Trnovem 13 K 40 v; neimenovan 3 K; Franc Berlec 1 K 10 vinarjev.
Mesečna darila za avgust 1915: konzistorialni svetnik profesor dr. Franc Perne 82 K 69 v; učno osobje na I. državni gimnaziji 25 K 71 v; učno osobje na učiteljišču 45 K 06 v; konceptni uradniki finančne proku-rature 21 K 89 v; učno osobje državne obrtne šole 30 K 65 v; osobje poštnega urada Ljubljana 1 30 kron 98 v; okrajni nadkomisar v p. Anton Klein 2 K; učiteljica Tonica Kračman in Zinka Fabjan v Št. Lenartu pri Laškem trgu po 2 kroni.
Garnizijski bolnici v II. državni gimnaziji so v zadnjem času dospela zopet naslednja darila po odposlancih Rdečega križa gospe štabnega zdravnika dr. Trenkler in gospodični Avgusti Mattanovich in sicer so darovali: gospa dr. Paichel 600 cigaret, 1 steklenico konjaka, Komite za oskrbo bolnikov po gospe pl. Tornago: 12 steklenic malinovca; gospa Minka Šarabon: 4 kg čokolade, 3 kg bonbonov, 600 cigaret, 5 ducatov nago-vic; g. stotnik Žerjav: 10 kron; gosp. vladni svetnik VViestaler: 2 letnika »Woche«, 1 letnik »Jugend«; gospa Jožefa Kesler: molitvene knjižice; Osrednje skladišče Rdečega križa: 15 kozarcev, 10 steklenic, 5 steklenic malinovca, 10 steklenic železnatega vina, 4 kozarce kompota, različno posodo; gospa dr. Iva Dermastia: 400 cigaret; gospod in gospodična Giontini: 2 kartona razglednic in lampijone; grofica Chorinsky: 1 košaro jabolk in peciva; gospa Polikse-na Kirbisch: pecivo; gospodična Mici Podobnik: chateau in bisquit; gospa Šana pl. Zhuber: 10 kron in pecivo; gdčna. Blanka Nemez: 10 K; gdčna. Avgusta Mattanovich: 5 K; gospa Hedy Trenkler: 5 K; g06pa Hermina del Cott: sveče za razsvetljavo in knjige; prokurist Olhafer: 300 cigaret in pecivo; kavarnar Anton To-nejc: 1500 cigaret; firma Viktor Schiffrer: bomboni; tvrdka T. Mencinger 4 kg kakes; tvrdka Krisper: zastave. — Večina teh daril so bolnici dospela povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva dne 18. avgusta, ter izreka vodstvo bolnice vsem blagim darovalcem najsrčnejšo zahvalo. Poleg tega sta darovali gospodični Lorla in Uza pl. Valenta različnim vojaškim in Rdečega križa bolnicam 8000 cigaret, za kar obema gospodičnama najiskrenejša zahvala-
•    * •
Upravništvu naših listov so poslali:
»Za oslepele vojake«: Ga. Josi* pina Fleischman iz Metlike 10 K, namesto venca na krsto svojega nepozabnega vnuka Milančka.
Za »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu«: Dr Fran Windischer 10 K.
Srčni hvatel .
200. štev.
.SLOVENSKI NAROD" dne 1. septembra 1915
Stran 5.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. avgusta: Karel Klopčič, sin železniškega čuvaja, 10 mesecev, Streliška ulica 15. — Zdravko Jazbec, rejenec, 6 tednov, Marije Terezije cesta 13. — Marija Colnik, žena železniškega nadsprevodnika, 49 let, Sv. Jerneja ulica 231. — Aleksander Bauer, pešec, honved; Janos Jaszen-czak, poddesetnik, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 28. avgusta: Marija Kogoj, Čevljarjeva hči, 15 mesecev, Streliška ulica 15. — Aleksander pl. Hoff-mann, nadporočnik; Janos Kolko-sovskv, pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šob. — Jaro-slav Kocka, sin gimnastika, 3 mesece, Streliška ulica 15. — Lepin Komik, ruski vojni vjetnik 138. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici št. 3. — Danica Zavadlav, hči begunke, 8 mesecev, Streliška ulica 15. — Josip Horak, vojaški delavec, 28 let; Anton Zehetgruber, topničar težke havbič-ne divizije, 22 let, oba v mestni bolnišnici za silo, Pokopališka cesta 19.
Dne 29. avgusta: Antonija Je-ločnik. stavceva žena, 34 let, Rožna ulica 37. — Matrejev Flador, ruski vojni vjetnik, v rezervni vojaški bolnišnici št. 3. — Anton Hvala, posestnik, hiralec, 72 let, Radeckega cesta 9. — Ivan Stodola, vojaški voznik, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Matevž Marn, rešetar, hiralec, 27 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnišnici:
Dne 26. avgusta: Frančiška Florjančič, služkinja, 24 let.
Dne 27. avgusta: Helena Danic, žena železniškega delavca, 33 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
MB^ Izbori fi     Jake v
bol oblažajoče mazanje
Izborno se Je obneslo za to-vojski in sploh za vsakega kot najbolj'e
pri prehlajenju, reumatizma, gib tu, influenci,   prsni,  vratni   in bolesti v hrbtu
Dr. Bichter-ja
comnos.
Sidro-Liniment.
JSuJ» SidPo-PaiR-Expfli!ar.
Steklenica kron. —80, 1-40,
Dobiva se v lekarnah ali
direktno T Dr. Ricbter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., Elizabetna cesta 6.
Dnevno razpošiljanje.
Meteorolosicno poročilo.
tliioa oad morjem 306*2 Sreda I zračni tlak 738 mm
> CS	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	i-2 =j E 2 f— *-	Vetrovi	Nebo
M.	2. pop.	736*4	189	si. jzah	sk. jasno
	9. zv.	737 4	123	si. zah.	jasno
1.	7. zj.	738 3	76	si. jvzh.	megla
	Sred	nja včerajšna		temperatura 14'3°.	
aorm. 17'0		°. Padavina v		24 urah	mm   0 0.
Vajenca
krepkega z dežele, s primerno šolsko izobrazbo se Sprejme tako} v špecerijsko trgovino 2153
Franca Babica,
Ljubljana, Dolenjska cesta Mev. 3.
Učna moč
za hrvaščino se išče.
Nadporočnik Jurza
Elizabetna cesta št. 4/1.
Zahvala.
Jifoj sin Jvan Petauer, in fante-risi lir. 27. je bil težko ranjen pri-peljan v „Leongče" v Ljubljani, kj*r je našel v vodiu „JLeonišča" gospodu dr. Šlajmerju ter pri cenjenih damah tega zavoda tako ljubezni ivo nad vse Skrbno postrežbo, da ne najdem primernih besed, da bi dostojno izrazila svojo presrčno zahvalo. Jfaj torej SPrejmo tem potom iskreno in globoko Zahvalo 3a vso prisrčno oskrbo in pravo roditeljsko negovanje vse vele' cenjene dame osobito pa vodja „JLeanisča'* gosp- dr. Slajmen
V Ljubljani, t. septembra 1915.
Elizabeta ^etauer, 2151 iz SaraJ*va,
Spretno in zanesljivo
vlagalko
sprejme takoj
tiskarna Hrovatin
2154
Proda se
prav lepih debelih. Kupci naj se zglasc pri 2159
Mariji Jalen,
posestnici in gostilničarki v Kropi.
S
ziz^: Najboljša in naj zdrave j ša
barva 20 lose in ftrado
je   dr. Drallea „NERIL",  ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno
naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledaliične in toaletne == potrebščine itd. -----------
učenca
iz poštene hiše, ki je dovršil 1 aH 2 gimnazijska razreda, najmanj z dobrim uspehom ljudsko šolo. Takojšnji vstop.
trgovina a špecerijskim blagom
Ivan Ravnikar, Celje.
ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani
RAZPOŠILJA
80 Odda boljši družini z eno ali dvema sobama z kuhinjo in kopalno sobo.
Kje pove upravništvo »Slovenskega Nareda«. 2148
PO POVZETJU
1 steklenica 20 vin.
Zene^ljiue
2158
hlape®
x. prevažani, piva sprejme takoj zaloga rlve
Reininghans - Panogam,
LJubljana, Martinova cesta.
jpil 11=11 l
] J(ova izšlo! Jf ovo izšlo!
■     • ■ ■
rovom-
modni album
za jesen in zimo 1915/16,
kakor tudi vsi novi kroji so v zalogi pri tvrdki
M. Ranth
Ljubljana, Marijin trg.
Glavno zastopstvo za Favorit za Kranjsko.
Favorit modni album cena K 100, po pošti K 110. Favorit mladinski (perilo) album cena K 100, po pošti K 110.
so po Jako ugodni plači takoj sprejme pri
O.Fettlth Frankom, Llubljano.
Sveže cešplje =====
===== hruške (tepke)
kapnjo vsako množino in po najboljših cenah 2014
veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
manufakturne stroke, vojaščine prost, dobra moč, ki more kmalu nastopiti.
so sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme oženjen
hišnik
Prednost imajo oni, ki imajo pokojnino. Kje, pove  uprava »Sloven. Naroda«.
Proti prahaiem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana -
Tanno-cMnin tinte
katera   ekrepAuJe   laslšče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
t eteltlenlea z navodom t krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne maiij kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madio. mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Det tekoma MIlana Lensfeko
i Ljubljani Rasljeva Gesta št. I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
i ubli. mostu. 18
V tef lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
1321
.3» -lJ "*'•>'>
■i! tj!
IV. c. kr. avstr. razredna loterija.
Žrebanje 4. razreda se vrši 9« in 10. septembra 1915.
0)
o 75
L
d) HO >
o
"S >
> o
C
o
Cela srečka K 160--.
V* srečke X 80--.
% srečke X 40-—.
Dobitki 1 za	kron lOOOOO	
1 n	50000	
1 »	40000	
4 p. 10000 =	40000	
S „   5000 —	40000	
10 „   2000 =	32000	. ...
31 „   1000 =	35000	S8
M „     000 =	32000	
«0 n     »M =	32400	
2900 „    260 =	510000	s*
2750 dobitkov	B 010400	•
Cela srečka X 40--.
'/: srečke X 20--.
v« srečke X 10—.
v« srečke X ZO--'
za ta razred
priporoča
UubUonsko kreditna banba
poslovnica c. kr. avstr. razredne loterij in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splitu.
V* srečke X 5'—.
sprejme tako] tvrdka
Anton Rojlna,
LJubljana, Kolodvorska ulica 8. Kupujem sveže "98
in broške
za destilacijo žganja po najvišji ceni.
GABRIJEL ERŽEN 2106 Zapute pri Lescah, Gorenjsko.
Lapa dvonadstropna
V
% velikim vrtom v LJubljani, ■V se ugodno proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
vešča slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika ter deloma italijanščine z večletno prakso bi ielela premeni ti službo na deželo. Ponudbe nai se blagovoli poslati na F RIB A WALDMAN, Opatija, poste restante. 2137
ena
zmožna slov. in nem. stenografije in strojepisja išče mesta najraje v odvetniški pisarni izven Ljubljane. Ponudbe pod „F. M. 42/2113" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2118
Za nahnpovanfe hmelja
se išče za takoj 2136
pomožna moč
proti dobri plači. Ponudbe pod nR9. K« 90/2135" na uprav. »Sloven. Naroda«.
izurjena, pridna in zanesljiva, samostojna, starejša 2140
prodajalka
mešane stroke, prva moč, z dobrimi spričevali. Vstop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Al. Domlcelj, trgovina mešanega blaga, Zagorje, Št. Peter na Krasu,
Mirna stranka liča malo zračno
stanovanje
1 sobo in kuhinjo za november, za poprej aU pa tudi za takoj. — Išče se tudi
prazna soba
s štedilnikom, za eno osebo. Ponudbe se prosi pod „stanovanje 106/2141" na upr.
»Slovenskega Naroda«. 2141
Za takojšnji nastop 80 l&čejo
trgovski pomočnik
m
2135
dve prodajalki
za papirno trgovino, zmožni slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod „papir 2135" na uprav. »Slov. Nar«.
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske in telovatske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128
^Idrija
drogerija in Jototnannfaktora
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinf ekcijskih   preparatov  kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine u postrežbo bolnikov  in ranjencev, obvez tat gumastega blaga,
konjaka, rama in čaja. jfero/orm.   fidiMniii. perolin.
80
22^^997762
67
8
WV
T5
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD", dne !. septembra 1915.
200. stev.
i
Priporočamo našim F z  gospodinjam s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske2 tovarne v Ljubljani
I fflBF"  Največja izbira
Srebru prstan z obeskom, lepo emajliran.....K 2"—
Srebrn prstan, lepo emajliran „Viribus nniils"   .  . K fr—
Srebrn prstani lepo omofttran, »Svetovna vojna" z rdečim kritem......K 2*30
Srebrn prstan „Sohatungra-ben- ....... K B*—
Srebrn prstan   „oropnel" za
Železen prstan a srebrom preoblečen, lepo izdelan K S*—
fjaienen prstan z tt kar. zlatom preoblečen in zlatlmi^roMki
leti železni krstan s alatom preoblečen in izsekane številke m podoba . . K U*—
Najboljše ure
najfinejše svetovne znamke,
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
ZET. Ou-dLen.
Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Švici.
Cenik tudi po pošti gratis«
Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
SANATORIUM • EMONA
ZA NOTRANJE • IN- KIRURGICNE - BOLEZNI. * PORODNIŠNICA,
' LJUBLJANA * KOMENSKEGA ULICA- 4
sef-zdr^/nk: pROiArtj 'D^ FR. DERGANC
i
Iščem
2129
izvežbano šiviljo
v vseh delih za ta%0]» — MIGI JE-LSNC (Pnhefe) Nnnslsa nI. *«. 15.
Ovc
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, mestihbtr* &i. 22.
Uradnico hranilno društvo
sprejema
hranilne uloge
od vsakogar z dnevnim obrestovanjem brez rentnega davka po
50! za vsak čas   po 0 1! 0 0 dvigljive zneske, 9 j2
• pa 1a zneske nad S 2000 ok 0 OOdnevnem odpovednem rokn
bojal! prve mi
Ljubljana, 252
vhotda ,pri JS2I1ČU'
(i. nadstropje)
(nasproti glavne pošte)
se priporoča. :
IM iaiiei is
Najbolj zanimiv In najboljši slov. Ilnstro^anl tednik šo-
ki priobčujejo vsak teden mno^o zanimivih slik z bofiSO in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, len daiekli slii rosan., poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnika in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
Vloge: 6,500.000 & Jamstvo v deležih: 7,800.000 K. Število članov 5930. Več v raz-" vidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj.
Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med «/23 in V24 popoldne:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
Priporočam za preprodajalce, sveže, stanovitne
1 i m one
pristne sicilijanske Verdelli
primissima zaboj ca. 300 kom. ... K 30-— prima, velike „ „ 330 „ ... K 29a— najfinejši pristni emmentalsU sir, kolandstd gondsU sir, kolandske salamo (enakovredno nadomestilo za ogrsko) najceneje. Razpošiljanje po povzetja ln vposlatvi naplatila.
Nadrobno se ne razpošilja, zagotavlja pa se najboljša zanesljiva postrežba.
Pavel Ruppe, Linz a./D.
:..........- veletrgovina z južnim sadjem. 1
Ustanovljeno 1853. 2127 Ustanovljeno 1853.
a I i
niča
•»TEDENSKE 5
Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE'4
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 I.
Perilo
21 gojssce zavodov
Izdelovanje nevestmskib oprem.
v zalogi.
Ustanovljeno 1866.
Perilo
za deteta v zalogi«
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvu, si se nahaja njegoi 127
cvetlični salon
samo pod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mesta.
zielofanje ftpMv. mm, toni Itd
Zunanja naročila točno.
ROlESft P Rt ZNANO NAJ i 8py§» SfeDflNJOS^t
MOREČ
ljy B LJA NA MARI fE T ERE* f Ž1JE t£5TA^Tl i NO VlSVElf;
oško, damske Is otroško
PIT"    lastnega IsdeSka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= Ca «Ib
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, sa< mostanov i. C d. v/
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje.
Ist©tam prva kranjska
ti obrat.
liinrn verovanje perila.
Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Priznano najooštenejša postrežba.
Postelino perle, pnft in kajti
99 stroji.
SPeter ŠKo%ina
tovarna čevljev
<§ cKomp.
v f&ršičtt, Sorenisko
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
a £jubljani, dBreg> nasproti so. Sakati a mostu.
VojCI&Zch   CCUtjZ  *a mo^vo Jj častnike se dobe v vsaki množini.
358684
OU
2