Bfet ~	11 /11 I II	M	* I
*Mch 250.000SfovMriuu in United	I | ^^^ f A I ■■ MB MM 1 ■ SbI^I ■ jF	Official OrgM dF 86 Sfer*.
j	m B«1^ w ■^■^illll^^Vm^l J^bIIIw^I	niuSMkUMtnaowi.
V mMUU ILIft/M mUL	M mill H M ImII	sationa.
■ i *———...... -	'	L^__^^^^^ l
Wf	_NEODVISEN HOT ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
NO. 3a.	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH aoth, 1918.	LETO XI. — VOL. XI
Vlada pozivlje vse Slovence na javni shod v petek, 22. marca.
—Vlada nujno pi«si vb« K predsednike, tajnike blagajni-( ke in druge uradnike vseh j slovenskih društev v Clevelan-J du, Collinwoodu in INewbur-Ij gu ter objednem vse sloven-rl sko občinstvo, da se gotovo udeleži javnega shoda, ki se vrši ta petek, 23. marca v Gr-I dknovi dvorani. Vlada Zjed.
jjfržav je po svojih odposlan-Mcih v Clevelandu naprosila po-Msamezne narodnosti v Cl^ve-jrlandu naprosila vsako posar / niezno narodnost, da se zbere { v gotovih dvoranah, kjer se 1 ljudem pojasni vse potrebno J o tretjem posojilu za svobodo, I kjer se izvolijo potrebni od-/ bori in se naredi program za uspešno delovanje. Povdarja-mo, da to ni nobena stpankar-ska prireditev, ampak p&trijo-< tični javni ljudski shod, na ^ katerega vlada jako nujno po-i i zivlje prvič vse društvene / uradnike, brez izjeme mišlje-i ' nja in strank, drugič pa vse Slovensko občinstvo. Gov°ril ibo en vladni uradnik in nekaj jSlovenčev. Pozivljejo se nuj-/no tudi uradniki društev v / Colliinwoodu in Newburgu, / da so navzoči. Kdorkoli more V naj pride . na shod. Slovenci, i odzovite se v polnem številu > temu klicu! Pokažite brez iz-j jeme, da stojite z vlado. Stvar j je jako resna in zasluži, da ji j posvetite vse svoje zanimanje. / Pustit^ doma vsak nesporaj-zum/ in pridite z lojalnostjo nariram vladi na shod. Shod boj kratek, toda poln živahno-stf. Zapomnite si dan: V pe-
[rani ob 8 zvečer.
—Aikciji za Slov. Nar. Dom se je (pridružilo Slov. lovsko i dr. sv. Evstahija, ki kje vze-j lo 5 delnic. To je sedaj 45. / slovensko društvo za S. Nar. j jDom.
|v —Umrl je Frank Samsa, ( stanujoč na 602(8 St. Clair "'/ ave„ star 34 let, doma iz So-dražice. V Ameriki je stano-/val 10 let. Tu zapušča sopro-| go, 3 ottrokewn 1 brata. Bil je (član <dr. Prešeren, SDZ in dr. i'sv. Jožefa. Pogreb se vrši v f ,cetrteik zjutraj. Pokoj njemu! / —Umrl je v mestni (bolnici J John Sintife, star 34 let, doma J iz Kostanjevice. V Ameriki je / bival 12 let. Tu zapušča ženo, h otmok, enega brata. Pri dru-l stvu ni foil nobenem, Idiruižina rse nahaja v naovečji bedi. EVružina ranjkega stanuje na W70 E- 139th iSt. Pokoj nje-
/ — Starišem Krištof je urnr-p|a hfirerika Katarina.
—V elektrodi na vznožju V70. cesti je	elektrika
: Gmstla Bachmanai -rodom čete Pokojnik je ha\ >star 27 let fdi poročen šele 9 mesecev. ( —iZa ;S. N. Dom sta daro-f /vala Matija Klemen $2.00 in / Ant. Roje 50c. Za pristop kot ( ustanovni član Ičhn se je pri-) javilo Slov. Pevsko dr. Zarja. f 2ele»ti je, da pristqpijo še ona t društva, ki niso še delničarji.
— V mestni zbornici je bil v pondeljek sprejet predlog, "i da se prekrstijo nemška imeli. na clevelamdiskih ulic v prist-1110 amerišlka imena. Vsi coun-cilmani so 'glasovali za ta predlog, samo oba socijalistf-|! čna councilmana Sita ibila proti I teniu, da bi ulice dolbile ame-f tiska imena namesto nemških-I Tddti njih glasova se ne bode-I t^i upoštevala. Nadalje je bila sjprejeta 'sledeča resolucija v . rnestni zbornici: "Vsak ame-^riški državljan mora storiti Br tem kritičnem času svojo Kfotoo »dolžnost, da ^ zmaga Amerilca v interesi® civiKzaci-I je* svobode, pravice in neodvisnosti za vse narode celega I sveta." Tddi' .proti tej reaolu-
IWm%šA fc ■
■	ciji sta glasolvala oba socijali-
•	tstična counciimana. iCouncil-1 man Zmudt je raditega ostro
•	napadel oba socijalista v me-
■	stni zbornici, ki se imenujeta . Willert in Mandelkorn, in je 1 mod) druigim dejal: "Ne zahte-> varno druzega otf vas 'kot do-
■	!bro voljo — da ipolkažeta svo-, jo ameriško kri, da ste v siin-
■	patiji za svobodo vseh naro-
■	dov, da smo mi pripravljeni podipirati našo vlaido v boju za
■	svobodo naiodov !"iCouncilman
■	socijalist Mandelkorn je i na :to odjgovtoinl: "Norija, sa-» ma norjja!" jaz ne bom gla-, soval za trgovsko vojno. In
■	današnja vojna je trgovska i vojna, vojna, da se dobi trgovske interese za one, (katerim boldiejo največ koristili!"
•	Councilman Mandelkorn je . vreUlen sodrug diktatorja Lenina.
1 4 —Šolski odbor je pri svoji seji v torek sprejel resolucijo i za splošno vojaško dolžnost, oziroma vojaško trainiranje. I Po našem mnenju* je šolski odbor storil napa'ko s to resolucijo. Res je. da moramo napeti vse naše mdči, idia dobimo to vojno in zmagamo nad nemškim militarizmom, toda Jdla bi -po tej vojni naši mladi fantje in mdžje se pripravljali za drugo vojno, je nelogično, nespametno in (kriminalno. Če zmaga v tej vojni pravica, in vsi upamo, da <l>o zmagala, in mi vsi bodemo pomagali, da bo v resnici zmagala, zalktij se je (potem treba pripravljati na novo vojno z vojaškim traini-
iwppfiwiiiiifti............, ......1
—»UjuJbtitelje (diobre zabave
opozarjamo na prireditev, katero 'uprizori slovensko ipod-porno društvo Cleveflanld, št. 23 ZSlZ v ne<Ieljo, 24. marca v Grdinovi dvorani. Uprizorila se bo ibudca 4*Mutast Muzi-kant", nakar sledi ples in prosta zabava. Lepa idieklamaicija in slovenske pesmi so na programu, Občinstvo je uljudno »vabljeno, da se ukMeži. Začetek ob 7. uri zvečer.
—^Dr.Ribnica, št. 12, S'Di^ je na svoji zadnji seji enoglasno odobrilo nakup zemljišča za Slov. Narodni Dom in takoj podpisalo še pet nadaljnih delnic. Tudi je Idlruštvo kupilo za $50 vojno hranilnih znamk, kar je velika svota od tega primeroma majhnega, toda jaiko zavednega društva. Društvo le,po napreduje in se vabi rojaike, da ipris'topajo v o-bilnem številu.
—Prvi ribiči so se vrnili z uspešnega lova rib. Pripeljali so v Cleveland! 35.000 funtov rib.
—Ro(ja]ki ki se vozite <po St-Clair ave. kari, pozor! Neka precej korpulentna 'ženska krade iz jvaših žepov /denar. Je visoka ikakih 5 čevljev 7 palcev, precej deibela, se rada smeje, pri tem pa kraJd'e. V torek bi jo skoro ujeli na kari", )pa je v splošni gnjelči (pobegnila, .predno so ji mogli do živega.
—(Mnogo se piše v ameriškem časopisju o Slovencu Karlu Hočevarju, ki je bil vojak v Camp Sherman. On je pisal v Italijo, kjer ima brata uijetega, Ida se nahafla pri ameriški armadi, in kakor hitro ga pošljejo v iFrancijo, da feo on in njegovi tovariši dezer-tirali <k Nemcem. Uredništvo tega lista je imelo prepis njegovega tpisma, ki ga je poslal iv Italijo že iprddl enim mesecem, -toda ga ni priobčilo. Sedaj je urekfaiištvo. zahtevalo original (pisma od v Lade, ker se sumi, da je bilo pismo pod-talknjeno. O tem bodemo ob čas»u poročali.
'■'	,	.i . 1	i. 1 ............M. . m	iyr ■	.n ..m 1	,, 1.. 11 1	. •-
Velika moralna zmaga za Jugoslovane.
Italijanska vlada prosi Jugoslovanski Odbor za sporazum. Varnost slovenske in hrvatske lastnine v jugoslovanskih krajih garantirana.
JiigoslovansJki Odbor v Londonu je idoživel novo zmag« v boju .za svobotdb Jugoslovanov v 'bartbi za priznanje 'lastne, isvobodne jugoslovanske države. Kora'k za korakom se bližamo ttresnilcenju naših idealnih ciljev. Delo, ki ga o-pravlja za svobodo Jugoslovanov naš Jugoslovanski Odbor je neprecenljive važnosti za vse Slovence, Hrvate in Srbe. Dočim se nezavedna masa prepira v Ameriki po časopisju, ididčim z jezify rešujejo re-■puibliko, pa delmje Jugoslovan-sik-i Odbor z vsemi silami, da pridobi Jugoslovanom nekaj realnega, resničnega, stalnega, nekaj kar ima podlago in garancijo za seboj od držav, ki bodejo odločevale. Delo, ki ga opravlja Jugoslovanski Odbor je talkf> silne važnosti za bodočnost naroda, Irfla ne <bi smelo med Slovenci biti nikogar, ki ne fbi (podpiral tega Odibora z vseimi mOlčmi. Hrvati in »Srbi v tem popolnoma edini, le meid Slovenci vlaldla nesporazum. Skrajni čas je, da se tudi mi zjedinimo in obrnemo svoje korake tja, odikoder je v resnici ipričalkovati pravilne rešitve našega vprašanja v bo-< točnosti.
Italijani za sporazum.
Laška vlada se je oficijelno približala Londonskemu Odboru za Jugoslovane in naznanila ielio, da bi se rada spo-
mmmšmmmmmmm
Odborom glede vseh važnih
vprašanj, kjer mejijjp jugoslovanski, in italijanski interesi.
Znano je, da je Italija zahtevala velik ikos slovenskih in hrvatskih pokrajin, v Primor-ju, v Oalmaciji in otokih. Jugoslovanski Odlbor je proti temu odločno protestiral in pri vseh zaveznišlkih vlai^ah podal dokaze, da Lahtvneo-pravičeno tn ibrez vsake yaj-nianjše podlage zahtevajo slovenske in hrvatske zejinlje za sebe. Protest Jugoslovanskega Odibora je naš^l odknev pri vseh vladalh zaveznikov, in ze Jansko leto se je ameriški poslanik v Parizu izjavil, da bo ameriškia vlada .gledala da se Jugoslovanom ne odtrga niti ena sama ipeltB jugoslovanske zemlje. Na enak način ima Jugoslovan sik i Odbor zagotovila od franco^e in angleške vlade,
ITALIJA SE KESA.
Protest in delovanje Jugoslovanskega Odbora je imelo toliko vpliva, da je Italija prišla konečno do prepričanja, da s svojimi krivičnimi zahtevami ne prodre nikjer. Raditega je lašlka vlada imenovala posebno komisijo, ki ima polno-moč, da se 'pexgaja z Jugoslovanskim Odborom glede bo-bolce jugoslolvan'slke zemlje.
POROČILO IZ (LONDONA.
PreUfcekinik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, dr. Trum-\bič, naznanja (zastopstvu Jugoslovanov v Ameriki, med drugimi tudi Slovenski Narodni Zvezi, sledeče: V Lon-VJon je dospel pred kratikim Andrea Torn, posebni odposlanec laške vlade, predsednik izvanrednega odbora, katerega je imenovala laška vlada, da se posvetuje z Jugoslovanskim Odborom glede jugoslovanske zemlje. Torre je izvan-redni lašlki poslamec v tem o-zi. Odbor, katerega je predsednik Torre, je sestavljen iz najbolj odličnih laških parla* mentarcev in' zastopnikov laš-Soega (časopisja. Dogovori so trajali v Londonu šest ^Jnij/
PERMIT. I
Published and distributed under permit No. ld^ith-orized by the Act of October 6th, 1917, on file at:the Peet Office of Cleveland, Ohio.
By order ef the President, A. S. Burlesoft, Postmaster General
Jaz sem stal na izrazitem sta-lišlciii Jugoslovanskega pdbo-ra, ki se glasi: Mi :$eMmo sporazum in ga smatrajo potrebnim. Konečno smo « toliko zjedinili^da potrdimo' princip splošnega italijansflco^- jugoslovanskega siporazut^k, ne da bi prišli v konežno rešitev tjerjjffili^alnpga vpraiaiA
lS(i>orazumeli smo ses tudi, «da naš eventuelni spefazum priol>čimo kompetentu«-faktorjem, in sicer, Andrea Torre predloži tefake sjlpfrazti-ma svojemu odboru, Jnosno lašlki vladi, jaz ipa Jugpttvan-skemu Odboru in srbiM&vla-tPi. Zjedinili smo se <Bllede-\čem principu:
1. Vsak narod, ki JeH^seči svojo državno in najjpno e-dinstvo ima neoporečlH| pra-
LtLO^ ^O	ek^Maosko
Vsak izmed zastopanih
narodov priznava, da je Avstro - Ogrska glavna ovira narodnim težnjam in njih pravicam.
3. Vsi se zavezujemo, da si vzajemno pomagamo, da se popolnoma * osvobodimo sovražnika, ida dosežemo poplno z jekli njen je v dvoji svobodlni državi.
Silna moralna zmaga.
Da so Italijani prišli v dotik z ' Jugoslovanalkim Odborom, je to za Jugoslovane silna moralna zmaga. Objednem kaže to, da pravica mora »vselej konečno zmagati. Te nove ideje so se .pojavile v Italiji radi zalcinjega laš(kega .poraza. Ob-j jeklnem se pa ve, da so Angle-j či in Francozi mnogo si prizadevali, da bi prišlo do sporazuma med Jugoslovani in Ita-j lijani., Lotnd 'Cecil podtajnik angleškega miniisterstva zuna-! njih zaldlev, jč v odsotnosti! ministra Balfourja, dal poklicati »predsednika Jugoslovan-skega Odbora, in mu je izra-1 zil Svoje priznanje in se izja-j vil, da angleška vlada gleda s simpatij|ami na delovanje Jugoslovanskega Odbora v tem oziru.
NAČELA (NlARODNOpTI.
(Lorkl Cecil je vprašal dr. Trumbiča, če je on mnenja, da bo lašlka vlada odobrila na-Ičelo narotdnosti. O tem se zjasni pozneje obširneje. Ju-igoslovainski Odbor v Londonu selJaj želi, da zastopnika in člani Jugoslovanskega Nar. Sveta V* Washington!), oziroma v Ameriki, nemudoma odpošljejo svoje mnenje toza-delvno Juigoslovamsikemu Od^ }>oru. Pričakuje se, da pri-redijo zajedno skupne manir festadje v Rimu, Parizu in Londonu za osvobojenje zatiranih narodov Avstro-Ogrske. V Italiji želijo, da bi Ibdla ta manifestacija o Velikindči in želijo tuidi, da prisostvuje manifestaciji dvanajst Častnikov jugoslovanske idivizije, ki ©e je borila v Dobrud'zi.
APEL NA JUGOSLOVANE.
Delo, ki ga vrši Jugoslovanski Odbor v Londonu, mora prepričati ivsakega Slovenca, da je to najbolj nesebično narodno delo za svobodo Slo^ vencev, Hrvatrv in Srbov. Na-reW'iti sporazum z Italijani, ki so dosedaj stegali svoje roke po slovensiki i»n hrvatski zemlji in jih prisiliti, da se odpovedo svojim neopravičenim zahtevami, je ogromno idržav-niŠIko delo, Iče pomislimo, da imajo Italijani svojo lastno državo, Vojsko in diplomatic-ni zbor, ki.skrlbi za pravice Italijanov povsod, dočim, mi Jugoslovani nimamo svoje države, ampak se moramo boriti za svoje pravice potoni onih mož, katerim se je posrečilo pobegniti iz Avstrije, da delujejo med zavezniki za našo svobodo. . .Tako delo zasluži piriznanje od vsakega zav^l-nega Slovenca. Ne s prepiri o kraljevinah in republikah dosežemo svojo edinost, svobo-tdo m neodvisnost, ampak z resnim idelom, .z idejo zjedi-njenja, (brez prepirov meld Tirati, z enim vzvišenim ciljem : Da srno narod, ki je vreden biti svoboden v lastni državi, popolnoma prost vsakega tujega vpliva. Slovenci, v vrste Slovenske Narodne Zveze, kjer je edini prostor, da se borite za svobodo svojega na-
pitan0 od vseh demokratičnih dd&av, med njimi tudi od ameriške vlade.
e
Kajzerjev socijalist zvoljen.
(Stockholm, 19. marca. V okraju Niederbarnin, v Bero-linu so včeraj vršile volitve za nemški državni zbor. Zvoljen je bil socijalist Herr •Wissell, ki se je ipotegoval za kajzerja, namesto socijalista Breitschniiidlta, ki je napadal kajzerja. Kiajzerjev ikandklat je dobil 23.593 glasov, proti-|cajzerjdv ikandiidat pa 15809.
—C. E. Ruthenburg, socijalist in njegov (partner Alfrekl Wagenknecht, ki sta bila obsojena na eno leto jefce, ker sta hujskala proti ameriški armadi, se nahajata sediaj v ječi v CJanion, Ohio. Kakor je običaj za vse jetnike v tej ječi, je ravnateljstvo 'ječe tudi za oba socijalista odredila .primerno delo, <la ne bodeta brez. tl'ela za časa zapora. Toda niti Ru-thenberg niti Wiaigenlknecht nista Ihlotela delati, kakor to delajo drugi jetniki. Oba sta hotela imeti izjemo. Ravnateljstvo je nato odlclčik), ^hi ddbflvata Ruthenburg in Wa-genknecht samo Ivodo in kruh za hrano, če ne bodeta delala. Šes!t dni j sta uživala /vodo in ikrub, potem sta se pa spametovala in sta privolila, Id'a z veseljem primeta za delo. In talko sedaj Ruthenbung oprav-Ijja posle v jetnišiki perilnici, kjer pere hlače jetnikov, Wa-gehiknecht pa sknbi za snago sjKxlnjega perila. Vlada je zaplenila nelloo pismo, Ikatero je pisal neki clevelamirbki socijalist obema socijalistoma v je-to, in v katerem pismu ju poživlja "nalj štrajkata" v ječi, ker imata iv tem simpatije vseh socijalistov. PLsec dotič-ne^a pisma je bil aretiran in ■bo sedaj kfelil utsodo z Ru-themibergom in Wageniknech-tom v jdči. Pisec pisma je sramotil Ameriko v pismu in hujskal delavce na ustajo proti Ameriki.
Amerika zapleni nizozemske panike.
Washington, 11)9. marca. — Ameriška in angleška vlada bodete izaplenili nizozemske la)dije za svojo uporabo. Najmanj en milijon ton parnikov bo pride'ljenih zavezniški službi za prevažanje municije in živeža iz (Amerike v Evropo. Objelifciem so zavezniške vlade pritde s pogajanjem s špansko vlado, da 'bodejo vse š.panske ladije vozile le zavezniške potrebščine.
Kot se čuje nizozemska vlada ne bo protestirala proti zaplembi nizozemskih parnikov. Zavezniki so pripravljeni oškodovati vse lastnike nizozemskih lallfij za njih uporabo, kakmr !tudi povrniti škodo za vsak parnillc, ki bi bil mogoče torpediran. Toda absolutna potreba je, da ddbijo za-
vezniki več ladij na razpolago. Četudi nizozemska vlaicfa odkloni uperaj b nizozemskih parnikov zaveznikom, jih bo-dejo zavezniki vseeno vzeli v vsvojo služIjo, ker jih absolutno potrebujejo. Nemci torpedi rajo sedaj nizozemske par-niike, za ikar ne dobijo Nizozemci nobene odškodnine, to-IcFa če zavezniki prevzamejo njih .parnikc, garantirajo, da dobijo (Nizozemci vsa'k parni'k, ki bo torpediran, nazaj, oziroma odškodnino zanj. V ameriških lutkah se nahaja nizo* zemsflcih pannikoh', ki nosio 600.000 ton teže, v angleških lukah pa 400000 ton teže, torej dobijo zavezniki z nizo-' zemsikimi iparniki nad en milijon tonaže, kar se bo mnogo poznalo.
Zavezniki ne. priznaj« ruskega mira.
London, 19.° marca. Konferenca vseh zaveznikov je pri včerajšnjem zborovanju dbso-idila mir, ki gia je Oklenila Nemčija iz Rusijo in Rumuni-jo. Sledeča izjava je bila pri-oblčena za javnost: *'Mi se borimo in nameravamo boriti se, da enkrat za vselej uničimo roparsiko ipolitiko in namesto nje ustanovimo mirotvno poli-' tiko organizirane pravice. O miru se 'kriči vsepovsod, toda pod kriniko jezikovne borbe se skrivajo brutalne resničnosti zločinske sile Nemcev. Mi nikakor ne moremo priznati talki h mirovnih pogodb kakor jih je slklenila Nemčija z Rusi in Ruununci. Rusija je bila mrihrnfit^d.	tleiroHw
sentimentalnosti je sklenila mir z vlado, okIi katere je pri-Ičaikovala "demokratični mir." Nemčija je svečano obljubila Rusiji, da ne bo odposlala nobenih votiafflcih ečt z ruske fronte, tudi Iče se siklene mir. Namesto tega je« Nemčija, Se predno je sklenila mir, prestavila skoro vso svojo arma-fdo na zapadno fronto. Rusija .je bila preslaba, da bi protestirala. Morala se je uda t i vsem zahtevam Nemčije. Ka{j je sledilo? Nemieija je ugraJbila 400000 kvadratnih milj ojsike zemlje in si jo je prisVojila. Mi nečemo deliti iste utoode. Vojna se naRlalje, dokler ne bo nemški militarizem in HiiiiiWim fcftufcittt^ antičen a."
1	r
Konci imajo »el strah pred Amerikanci
London, 19. marca. Petdeset oseb je bilo ubitih in mnogo sto ranjenih od bomib, katere so zagnali zavezniški zrakoplovci na nemško mesto Go(blenz. Uradno pordčilo o tem se gilasi: (Zavezniki zrakoplovci so napadli mesto Coblenz d'ne 12. miarca in ga Iblombaitdirali. Ljtwlstva v tem mestu se je polastil velik strah. Okoli .poldne so parne piščalke v raznih tovarnah naznanile prebivalstvu, da se bližajo 'sovražni zrakoplovi. Ljudstvo je bežalo s cest-Ma-homa «e je razširila govorica med ljudstvom, da prihajajo
Amerikanci. Vsi djuldje po mestu «0 kričali: "Rešite se, Amerikanci priha^jaoollfj' (Zavezniški zrakoplovci, med ka-1 terimi .je ibilo nekaj amerifloan-' skih, so metali bombe skoro eno uro v mesto. Razbili so dve municijski tovarni, železniško postajo in mnogo drugih *vojašikih poslopij. 50 Iju-dij je (bilo ulbitih, (ki so se nahajali na dotilčnih mestih. Na treh (krajih mesta je zbruhnil velik požar jNnapad zavezniških zrakoplovcev je bil le (povračilo (ponovnih nemšikih napadov na London in Pariz.
Vojne novice iz amerikanske fronte.
Ameriška fronta v Franciji, 19. marca, Ameriška artUeri-ja je včeraj bombardirala sovražnikova mesta severno od Toula. Amerikanci so rabili plinove bombe v povračilo, tker so Nemci prej: en dan streljali z njimi na Amerikan-ce. Mnogo ameriških bomjb; je .parilo na nemška mesta Esey in Mon»s<ec. V Reinieres gozdovih, med ISeicheprey in Fli-rey je neka ameriška patrol a naletela na nemško patrolo. Artierilkanci so idalj časa skušali Jjeti iX'emce, brez uspeha. Uro in pol se je vršil boj med netilko' in amerr^ko patrolo, in konečni uspehi je bil, da so se Amerilkainci umaknili, ne kfo bi ujeli kakiega Nemca, toda -dvanajst Nemcev 'je obležalo mrtvih na bojišču.
Ameriški zrakoplovci so najpadli včeraj utrdbe blizu Metiza, nemška trdnjave. Poh roča se zajedno, \da so se Nemci nmakn^K povsod iz prvih strelnih jarkov, - kjerkoli nastopajo Amerikanci. Ame-rištki zralko<pk>vci so vtčeraj naj fronti opazili, Idia Nemci utr-i*
jujejo svojo drugo strelno II-
iFrancosika vlada je v pon-deljek, 18. marca^jonovno podelila (sedemnajstim Ameri-kancem vojne križe- Francoska vlada priznava, da so Ame rikatfici izvanrednoViirzoviti pri napadih in se podajajo v najhujšo nevarnost, kjerkoli mi^t lijo, da ibo uspeh ali da b>^re-šili svoje itovariše.
o
Nemci zaplenijo ameriško lastnino.
(London, 19. marca. Nem -ška vlad je sklenila zapleniti amerišiko lastnino v Nemčiji. Vsa ameriška lastnina v Nemčiji ne znaša $2o|ooo.ooo, Močim znaša nemšlka lastnina v Ameriki $800.000.000.
—V nedeljo, 311. marca* (na velikonočno nedeljo ) priredi tSlov. Repub. Združenje v Bir-kovi IcPvorani kratJko igro s prosto zabavo in plesom. Vršilo se bo nekaj gotvorov. Začetek '»ob pol osmi uri z v eter.
CLIV1LANDSKA AMERIKA
a MAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN Ai
/o AmsrHe - $5.00 Za C lex)'d. po poitif+.OO Z,a. R<Oropo - $4-.QO Vosamexna Jie*>i!Ka - 3c
V«. tlmmm. I«	M	"dmUiwUta Annrita" __e
% I1U ST. CU4UI »JfcK	CWVK1AWD. OHIO, TWJCPHOMB CUT, PWHCBTON 1»
EDWARD KAUSff, Publisher _LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
'Read by 21680 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertisiig rates on request Americaa in spirit Foreign in language only
> Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland. Ohio under the Act <f March 3rd. 1879*__
ifTflfto wa	N0.32. Wed.March 20th, 1918
Socijalist o boljševikih.
Svabddia govora v Rusiji je uibita. Kjer pa ni svoflxxlne^a časopisja, "kjer ni svobode govora, se ljudstvo ne more izobraziti. Torej so boljševHci ugasnili ono luč, ki edina more ljudstvo najreidhti sposdbno aa samovlado. Ruslke mase so veliko bolj ignorantne .kot sta mislila Lenine in Trotzky. Oba sta se vele let gibala le .med delavci v velikih mestih. O ruskem Ikme-tu nista ničesar vedela, niti ju ruski kmet še kSanes ne razume-
Ri*s>ki .delavci v tovarnah so se slkrivej poučevali o socija-\ lizmu. !Na te delavce sta se zanašala Lenine in Trotaky, da I uvedejo socijalistJčno državo. Tcidla kdo se more v Rusiji zanesti na kakega prijatelja ? Car rje to dolbro ve-diel kot vesta Trotzky in Lenine. V Rusiji je iwnvqgdce razločiti vohuna od prijatelja. Niti v današnjih Ičasih ne. Carjevi ogleduhi so pri- 1 padali socijalistieni straniki, kla celo anarhističnim organizaci- ' jam. Oni niso bili samo pasivni člani organizacije, ampak v mnogih slulčajih celo voditelji. N. pr. vzemite slučaj Maltinov-skega. Maliuovslki je bil socijalist, član (parlamenta, mož, ki je bil zvoljen v Dumo, ker je 'bil priljubljen pri Leninovih privržencih. Malinovdki je stralhovito napadal canjevo vlado, ki se gaje (jolko bala. Tdda 'ko je nastala >w Rusiji revolucia in so ( revolucionarji udrli v skrivne sobe carjeve tajne policije, se je dognalo, da je bil Madinovski tajni carjev ogleduli, in njegove1 "delavske" govore je ipiripravljala policija z največjo paz-nostjo.
Canjeva policija je računala, da inefcll ruskimi »delavci ni več kot !k »večjem 15 procentov socijalistov. In na priporočilo policije se je car podal v vojno, fldajni računal je, da se iv vojtni lah'ko znebi veliko več socijalistov Ikot pa če »uprizori nekaj krvavih pogrom o v po raznih -mestih. Raditega }e ruska vlada v začetku vojne ipdbrala vdčinoma ddavce iz tovaren in jih poslala na fronto. In ker je v tovarnah primanjkovalo delavcev, so pobrali kmečke sinove nia farmah in jih pripeljali v mesta, da so zavzeli prostore delavcev. Ruski ilomet pa jallco sovraži stroje. O njih ima še pclpplnoma srddln(jievešike nazore. Rustki kmet je navajen delati s svojimi rokami. On smatra stroj kot svojega sovražnika, iker mu ijemlje dielo iz rdk. *
In dočim so ibiH .socijalisti iklani na fronti, so mužiki "klali" stroje v tovarnan, Nenavajjieni strojev, so jih vinoma polomili in un^ili In kako zlolmo veselje je odsevalo na njih li-/ cih, ko so videli Ikako stroji padajo na kose. 'Celo ogromne ' PHltilove tovarne, ki so ipcMbbne Kruppovim, so bile na ta način skoro popolnoma uničene. In takim ignonantnim ljudem sta začela Lenine in Trotzky ipriUSgati svojo platformo, ki se je glasila:
4,Mi moramo •nemindo-nia organizirati koncile (delavskih delegatov, \koncile barfčnih uslužbencev in drugih, da podvzame-tno talke korake, ki nam omogočijo združiti vse .banke v deželi v eno ogromno nardkUno banko, nalkar kontrolirajo delavski delegati to Paniko in njene sindikate, in tako pridejo Ibanike v narodno last. Kmetje morajo nemudoma vzeti vso zemljo od nje lastnikov. Produkcija .niesa in kruha se mora povečati, vojaki morajo dobiti boljšo Ibrano. Uničevanje živine, orddlja itd. ni dovoljeno."	......
Toda kako so si analfabetue mase to tolmalčile? Sledeče: Tovarne -so lastnina mož, ki v njih delejo. Zemlja spada možu, ki jo obdeluje."
Delavci-nnužiki so zapustili tovarne in bežali na kmetije Vsaik je vzel, Ikar je mogel. Nobene organizacij«, nobene pravilne delitve pokf konitrolo. To je bil začetek ruske anarfiiije.
t>elavci in kmetje so itako malo vedeli, kaj pomeni "naci-jonalizaicija", talko mailio so <se zavedali svoje nove odgovornosti, kfa sorazibili tovarne, o katerih so itrdili, da so n(jihove, razbili so stroje in posipa in (brezobzirno klali živino na zemlji, katero so si prilastili. Namesto da bi ibili zmožni, >da bi na razvalinah stare vlaltle ustvarili ko-operativno zadrugo celega naroda, so razvaline še povečali. Tako je razpadala ruska industrija, ruski transport, rujsiko poljedelstvo.
tDelarvsflci ikomisarji, katere so postavili (boljševiiki, da operirajo tovarne, so se s/kazali do zatihjega ikot nezmožne. Veliko boljša je> bila železničarska organizacija, Iki je kljub vmeša-f • vanju od strani vlade in vojaštva še veldtao operirala nekaj vlakov.
Toda medtem je pridelek gnj'il v žitnicali, kajti prometnih vlakov ni bilo dovolj, da bi razvažali bLago s kmetij, in letina V. bo letos jako suha, ker ni bilo gnojil in drugih kmetslkih po-\ frebšlčin.
x KoliSko je razlike unetd) lx>ljševizniom in meid! anarhizmom, se iprav lahko pove. Razlike ni nobene.
Vsaflco zlo pa, ki danes obstoji v Rusiji je direktno ali in-direktno posledica stare carske vlade. Ruski narod ije bil naj-prvo izdan od carja Nikolaja in njegove nemške žene. Pozneje so pa Ijoljševiki iponovno izlcKali rivslki nardd. In če se zmernim ruskim socijalistom ne posreči organizirati svoje sile in ustanoviti demokracije, (tedaj preti vsemu ruskemu narodu popolen pogin v anarhiji.
Danes vidite vojake^o celi Rusiji, vsaik vlak jih je poln, postopajo po cestah in železniških postajah, delati nečejo, zahtevajo pa povsod kruha in stanovanja.
In kdo ibi zameril tem "tovarišem", Ikakor se ruski voljaki in delavci nazivljejo mekl seboj ? Tovariš mora /dobiti kruih in prenočišče. Toda z delom nikalkor ne. Delati neče. Tovariš se je bil za Rusijo. Umiral je od lakote za revolucijo. In sedaj prihaja naza|j, da dobi svoje zasluženo plačilo, mogoče dofoi delež kake tovarne, mogoče nefcaj zemljišča. In leesar ne dobi z)epa, (bo vzel s silo.
"Tovariš" je prijazen človek, ubogljiv, slkoro otročji. Toda njegov hrbet je nava(jen udarcev, njegove Ipesti so ogromne. Na "tovariša" laMco vplivate, kadar hdčete, in kadar ga dobijo v roke anarhistični sleparji, tedaj ga lahko naihujsikajo k vsemu, kar hočejo.
Ruske mase drže danes v rokah Ibič, s katerim jih je te-
pel car. Ozirajo se po hrbtu, po kafterem bi žvižgal bič,.brez milosti, s teško roko. Barbarizem, s katerim postopajo ruski vojaki napram častnikom, je povračilo barbarizma, s katerim so rusiki častniki nastopali napram vojakom. Neflci ruski vojak, ki je služil dive leti na fronti, mi je pripovedbval, da so ruski častniki, kadar so bili slabe rvoJje, kaznovali vojake s tem, da I so jih "postavili pred topove". Brksilili so siromaika, da je splezal na vrh strelnega jarka, kjer je bil 'dobra tarča nemškim stelcem. Streljali so 'toliko časa vanj, da je padel un-rtev na tla.
Ko je JKerenski prišel do vlaldle, Jje odislavil mnogo carjevih častnikov in jih nadomestil z možmi, ki so vodili revolucijo. Profesorji, uičitelji, pisatelji so vodili vojake. Toda ko so Ooljševifki izdali povelje, da smejo vojaki kadar hočejo odstaviti svoje častnike, ttkllaj se je zlilo vse maščevanje ruskih vojakov nad Ičaisitniki.
Čital sem v neki knjigi V. iL. Burceva, kako so vojaki z rokami ulbiK nekega častnika v Viborgu, Finska. Dva vojaka sta zgrabila častnika pri rokah, dva pri nogah, in dvignili sos 1 ga ter (butali ob ostro skalo, doMer ni bill krbet sikozi in skozi ] prelbiit. General je zivedell o tem početju, tddia se ni drznil vojakov, takoj prijeti radi tega početja. Čez nekaj Ičasa je voja-kom omenil ta dogotulek, oštel: jvh) je rada njih počeitja, iru vojaki so jdkali kot otroci radi svojega zločina.
Vsem je znano, da (je |X<emčija najbolj dkrbela da se je < boljševizem raširil v Rusiji. Kajzer aaim je podpisal potmi list , za Lenina da je varno potovali' h Švice skozi Nemlčijo v Rusi- j jo. Nemšlki voihimi so hujskali v Petrogradu za časa, ko ije Ke- ^ renski vodil »vlado. Vsakomur se zJdii, da Nemčija namenoma sejala seme anarhizjma v Rusiji,da ustvari popolno zmešnjavo, x in povzroči, da je Rusija bolj sposobna za zvite nemške na/črte. j
Mlalinovski, ruski socijalist in carjev vohun, Iki je štiri leta \ vodil socijaliste v Dumi, je doibil seJdaj dovoljenje od nemške ^ vlaUHe, da ustanavlja anarhistične organizacije med ruskimi u- ( jetniki v nemških ujetnišikih kamipah.	c
Skrb zažene in otroke v vojni
Vlada Zjedinjenih držav ima 'poseben oddelek, ki posveti vse svoje delo napredku in blagostanju žensk in otrok v' Zjedinjenih državah. Danes ko smo v vojni, niso prizadeti zaradi vojne samo moški, an\paik ravno tako tudi ženske in otroci. Milijone mater ima svoje sinove pri armadi, mnogo tisoč mater je, ki so prej živele od sinove podpore in se morajo sedaj ozreti po drugem zaslužku. INe samo matere, ampak tudi žene, sestre. Ravno tako otroci. Brez skrbne vzgoje, nadzorstva in skrlbi tako odi strani očeta kot matere, bodejo otroci teško dolbro in pravilno vzgojeni. Otroci so nada, prihodnijost naroči, zato je pač potrelbno, da vlada posveti otrokom vso paznost, ki je mogoča. Vojna ne prinese nobeni družini kaj dobrega, ampak mnogo gorja, zato je pa potrebno, da se vlada v vojnem ,času posebo briga za ženske in otroke v isti meri kot se briga za moške, ' kajti mi moramo nositi enaka bremena./Kadar strada družinski oče, strada otrok in žena.
V vojnih časih se torej ne sme zanemarjati ženske niti otrok. Gledati se mora, da družine vzrejajo močne in zdrave otroke, zdrave na telesu in duhu, kajti bodoča moč naroda je odvisna od otrok, ki jih naroki vzreja. Vlada daje nekaj jaiko lepih naukov materaHn v tem vojnem času, in uredništvo 'želi, da 'naše vrle slovenske matere kolikor mogoče pazijo na te nauke in se ravnajo po njih. iS tem ne pomagajo samo otrokom in samim sebi do !boljišega zdravja in napredka v življenju, ampak pomagajo tudi celemu narodu.
Otroci in matere potrebujejo varstva. Zjedinjene dtrža-ve so dognale, da se more u-miranje otrok ipneprečit le, ako se pomaga materam. "Lansko leto je umrlo 15.000 mater na posledicah rojstva, in 300.000 otrok je umrlo, starih manj kot 5 let. Mnogo teh smrti bi se lalhko preprečilo." V d'eielab, ki se nahajajo v vojni. so vlade prvo leto popolnoma zanemarjale ženske in otroke, dokler se 'niso prepričale, da se ševi-rojstev manjša, število smrti pa veča. To je streznilo vlade, da so začele reorganizirati, in tekom enega leta se je dokazalo, da se število rojstev veča, a število smrti manjša. Oddelek ameriške 5vlade, ki skrbi za otročji ibla-gor pravi, da matere in otroci v naši deželi trpijo, ker nimajo niti matere niti otroci prave postrežbe in zdravniške pomoči.
Da se družina dostojno preživi, je prvič potrelbno, da ima oče tako plačo, da lahko shaja. Če mora mati zalpusti-ti otroke in iti v tovarno, da
pomaga k družinskemu zaslužku, tedaj otroci trpijo. Natančna preiskava 'družinskih razmer je dognala, da otroci, katerih matere (hodijo na delo, dvakrat hitreje umirajo kot otroci katerih matere so doma. Študija 13.000 otrok v osmih različnih ameriških rrtestih je dognala, da v družinah, kjer je Oče zaslužil manj kot $550 na leto, umre en otrok izmed vsakih šestih. Kjer pa je ooe zaslužil $1000 ali Več, je umrl en sam otrok izme'di vsakih šestnajstih. To dokazuje, da mora družina imeti idovolj dohodkov, da si kupi vse življenske potrebščine.
Mi imamo sedaj novo ameriško postavo, ki pravi, da mora vlada dajati izvanredni prispevek V dienarju ženam in otrokom^ vojaka, ki se nalhaja v ameriški armadi, in če vojak prispeva del svoje plače. Ta postava bo veliko ipoma-gala ameriškim družinam, matere bodejo lahko prispevale k vzgoji in življenju otrok, kljub vojnim razmeram. Seveda sama ta postava ne zadostuje še, ida bi matere in otroke ohranila pred revščino
in treba bo še mnogokaj u-
kreniti od strani lokalnih db-lastij in organizacij, da se mater ne prisili iti v tovarne
in zapušlčati otroke.
Narediti se mora še ostrejša postava proti otročjemu deli*. Dečki izpodl 17. leta in dekleta izjpod 18. leta absolutno ne bi smeli nikjer delati. Otroci morajo imeti polno šolsko izdhrazbo. Ko je šla Evropa v vojno, so šH možje na fronto, mladeniči tiudi, ostali so doma le otroci in/ ženske, ki so prevzeli moška dela v tovarnah. Bolezen brezzako-nje je sledilo. Amerika ne sme narediti te napake. Radi naših otrok in blagostanja dežele se mora otročje delo odpraviti. Kljub vojnim razmeram se mora paziti na blagostanje celega naroda.
Otroci in mladina morajo imeti pravi ipočitek in zabavo. Javna igrišča, osrednji prostori, kjer se lahko mladina zibira k zalbavi. klubi, itid. vse to je potrebno mladini. Kadar otrokom zmanjka šole, zabave in pravega doma, tedaj se jih zanemarja, ^n čimdalje večje število mladih zločincev (prihaja na sodnijo radi pregreš-
■ - :?
kov, ki bi se lahko dali pr< prečiti.
Vlada ima pri tem velika
odgovornost, da pomaga materam in otrokom, kajti matere in otroci so dragoceni vogelni kametn npe demokracije in zahtevajo varstvo od naroda.
m
;> "";■!:	/, V i .
M
Časopisje protestira
New York, 19. marca. Zveza ameriških tujez^tnslkih časopisov, (American Association of Foreign Language Newspape ns^kat ere zveze član je tudi naš list), je poslala protest rusiki tvlaidi radi sklenjenega miru z Nemci, Del brzojavke, .poslane v Rusijo se glasi: (lo.ooo.ooo inteligentnih (Slovanov v Ameriki vas prosi, da nadaljujete vojno proti \ tiranom vsdhi narodov — Nemcem.	-	J
Kajzer ima upanje.
lAmsteridlam, ,19. marca, —' Kajzer Viljem se je izjavil: uJaz imam ipopolno zaupanje v maršala Hindenburga, da bo v najkrajšem času izvojevjd poipolno zmago v prid /Nemčije in mojega prestola.
Ti zdravniki svarijff občinstvo proti
rabljenju substitutov za Nuxated Iron.
Pravijo da navadno metalično železni preparat ne daje tisto
MOČ, SILO in VZTRAJNOST
k«t ogarrično železo. Poleg tega lahko pokvarijo prebavo, vznemirjajo odvajanja in naredijo več slabega kot dobrega, m da bi morali zdravstveni uradniki vsepovsod svariti proti jemanju ponaredkov v zdravilih.
Dr. James Francis Sullivan, bivil zdravnik v Bellevue bolniinlei, New York In West Chester County bolnišnici, Dr. 8huyler C. Jaques, zdravnik Elisabeth bolnli> nicl, New York City, Dr. A. J. Newman blvil policijski zdravnik Chloaga, Dr. Frdinand King, new-yoriki zdravnik in pisatelj In dru-c-fll dajejo dobre nasvete in Infof* •maclje glade raba organičnega želaza kot zdravilo za mofcln dobro kri.
iSkrbna preiskava od priznanih zdravnikov med lekarnarji in bolniki je prineala na dah dejstvo, da je tieoče ljudi, ki jemljejo železo, in ki nikakor ne razločujejo med rganifi-nlm železom in med kovindUlm železom, in da te oaabe mnogokrat ne dobijo .prave življenske energije, mofii ,in vzdržnosti, katero iščejo, ravno raditega, ker so uživale napačno obliko železa. TI ljudje mislijo, da železo je železi ravno tako kakor ohl, ki mislijo, da je krom-ipir krompir, pa naj ibo kuhan ali surov in pri tem popolnoma zanemarjajo dejtvo, da kuhanje po-> vzroCI v krompirju gotove celularne spremembe, ki povzročijo zopet, da je krompir bolj prikladen za hrano to za ustvarjanje krvi. Nihče ne bo (pričakoval, da dobiva iste koristi od surovega 'krompirja aH pa od kuhanega krompirja, ln ravno ta.ko Je z železom; -glasom izjav priznanih zdravnikov, ki so ta položaj študirali, je uživanje surovega, nepripravljenega, metallčnega železa ravno tako kakor uživanje surovega kirm-lrja.	P
Radltega nasvetujejo zdravnik, ki so spodaj o>menjenl, onim, ki čutijo nove moči ln pove krvi, da gredo k svojim družinskim zdravnikom ln dobijo recept za organično železo — Nuxated Iron — kateri recept naj dajo njih lekarnarju, tako da ne bo vprašanja če ao dobili pravo etvar ali ne. Toda če nočejo Iti k zdravniku z zagotovilom, da dobijo pravo zdravilo, namreč Nuxated Iroo, po-tem pa ae gotovo prepričajte, da Je beseda Nuxated Iron na fikatljlcl, katero kupite v lekarni, prepričajte se da ao besede NUXATED IRON tiakane na zdravilu. Nikakor ne Nux all Iron niti druga forma železa, ampak Nuxated lron. čudoviti
uspehi, po-	giimi'i' um
pzročnl po N u x a t ed
Iron, ki je JRS^^P^BH^Bflk tako silno Jn^^^H^g^^^HA
razširjeno. I^^H^^^Bl računa se, |l
da ga ra-	7
kot
tri mliljo-i
ne mož vsa ^^^^Ba^HUr
ko leto), vse to je •
.povzročilo, Dr Jamci Francia
« ,"jSullivan, blvil zdravnik
f °	Bellevue Hospital,
številno po- (0utdoor Dept ) New
nareku, in York ,n We8tchMte. . l,ž4pmvl:	bolniinlc«.
Jo, dtt bi
morali zdravstveni uradniki ln zdrav nijii vsepovsod svurlti občinstvo, di ne bi kupovalo ponardebe v zdravilih, in posebno >pa svarijo občinstvo, da ne bi kupovalo ponaredibe pod Nuxated Iron. Te ponaredbe namesto da bi bile organično železo, bo ničesar drugega, kot nekako zmešano metalično železo, ki v nekaterih slučajih povzroči več slabega kot dobrega. Splošno priporočilo- tega
nasveta v viseli oglasih Nuxated Iron zdravila, je bilo nasvetovano od dr. Jamea Francis Sullivan, bivši zdravnik Bellevue ibolnlšnice (Outdoor Dept.) New York La vVestchster County bolnišnice, nadalje po Dr. Ferdinand King, new-yorfikl zdravnik in pisatelj la ipo drugih, tako da dobi občinstvo reani-	' 00 o tem, Wg in da se WM varuje p«v ti metallč- ■■ nemu B^^^^H^I zu pod pre-'tvezo, da Je Nuxated
vsaj nekaj II enako dob-rega Ik o t M N u x a t ed
Ir°H MK2HHHHI
se tl^e vre- „ dnostl Nuxated Iron D|vi| zdrav,tven| pravi Dr. komlsar Wm. Ri Kerr. S u 1 llvan : ^Strogo sem povdarjal veliko potrebo zdravnikov da preiščejo kri njih bolehnih, ahemlčnih, Izmučenih bolnikov. Brez železa v vaši krvigre vaša hrana eno stavno skozi telo, kakor koruza skozi mlin, katerega valjarji so tako daleč nara-
®zen, da ne morejo več
svoje posle, mojem rano rete nare-
uspešnlh ln
Dr. Ferdinand King vztrajnih newyorikl zdravnik iCe m ln pisatelj.	'
-	dajete me-
talično železo. Stare oblike metallčnega železa morajo iti akozl napol-prebavnl iproces da se spremenijo v organično železo — Nuxated Iron — predno so tako pripravljene, da se lahfko uživajo ln asimilirajo v človeškem sistemu.
Bivši zdravstveni komisar William a Kerr lz
moje last- I z Nuxated I
Iron, apre- mL^ ^ ^H
goceno zd- g bi moralo I
p redpisano od vsakega z d ravnika
v tej deže-Dr. A. J. Newman, blvil 11. Sam sem policijski zdravnik v užival tochicagi I blvil zdravnik zdravilo in Jefferson Park bolnl-p r e lskusll jn|ce, Chicago. nJ<sgovo ad-r a v stveno
moč. Jaz sem že nad 75 let star in prepričan sem da moja velika telesna čvrstost Je posledica, ker sem o-sebno užival neprestano Nuxated Iron.
Dočlm bivši zdravstveni komisar K^rr sa mnl zdravnik, toda njegove
skušnje kot Javni zdravstveni uradnik morajo biti velike vrednosti ln vplivati v javnosti.
Dr. A. J. Newman, bivši policijski zdravnik Chicage, ln bivil hišni zdra vnlk Jefferson Park bolnišnice, Chicago, pravi*. "MoJa osebna dolžnost tekom mojih zadnjih šest let Je bila, gledati, da eenahajaSOOO policistov Chlcag« v dobrem zdravju In pri po-•polnl telesni sposobnosti, tako da bi bill fizično sposobni, da se usavljajo vremenskim spremembam ln "vsem divjanjem narave. Pred kratkim sem bral priporočilo Dr. (Schuyler C. Ja-quesa, zdravnik St. Elisabeth bolnišnice, New York o Nuxated Iron, ln to me je napotilo, da sem preskusil to zdravilo. To zdravilo se je skaza-lo po mojih lastnih preskuimjah, da se odlikuje pred vsemi drugimi, katere sem prfej rabil da sem ustvarjal rdečo kri, učvrstil živce, mh&lce in popravil prebavljalne organe.
Dr. Ferdinand King pravi:"Zdravniki bi morali predpisovati več organskega železa—Nuxated Iron— za svoje nervozne, Izmučene, slabe bje-de bolnike. Bledost pomeni brezkrv-
Mnogokrat
nJ'Dr. E. Sauer bostonski
I Id S	M Ja študiral
vi	mnogih evropskih zdra-
ln melan- v,l*klh MVodlh' bolični.Kadar gre železo iz krvi žensk, tedaj prenehajo rože na njih licih."
Dr. B; Sauer, bostonski zdravnik,ki Je študiral v tej deželi in po velikih evropskih medicinskih zavodih pravi. "Nuxated iron je čudovito zdravilo. če bi ga le ljudje Jemali, kadar se -počutijo slabe, izmučene, namesto da bi ae pacali z raznimi strupenimi droži ln alkohollčniml pijačami tedaj sem prepričan, da Jih je tisoče, ki bi lahko dobili nova krvna telesca, bi povečali avojo telesno energijo ln bi se pripravili da odvrnejo milijone bolezenskih bacilov ki nas neprestano nadlegujejo. Čudovito Je v resnici koliko ljudi trpi na pomanjkanju železa pa tega ne vedo. če vi niste mo-čnlčnl aH se ne počutite dobro tedaj ste dblžnl samim sebi, da naredite Bledečo preskušnjo: Prepričajte, koliko časa morete hoditi ali koliko časa morete delati, ne da bi se u-trudlll. IPotem pa vzemite dve tableti Nuxated Iron trikrat na dan po jedi skozi dva tedna. Potem pa zopet preskusite svojo moč ln prepričajte se koliko ste napredovali."
PRIPOMfBA. Nuxated Iron, ki Je zgorej priporočano In predpisano od zdravnikov nI skrivno zdravilo, am-pakpak dobro ipoznano vsem lekarnarjem vsepovsod. Se jako lahko asimilira, nikdar ne škoduje zobem, jih ne naredi črne ln ne &koduje želodcu. Izdelovalci tega zdravila garantirajo uspešno zdravljenje vsakemu Ikupcu tega zdravila, ali pa vrnejo denar, če niste uspešni. Prodaja se pri vseh dobrih lekarnarjih.
CIBAIN1JE MED ŠTAJERSKIMI SLOVENCI.
Dr. Korošec je pričel na Štajerskem vaajo narodno akcijo v jugoslovanskem duhu. Sloviemslki Gospodar (piše na uvodnem mestu pod naslovom: Slovenci na delo za sa-mostojmo jutg. državo!" — poziv na vise občine vsa društva, <c?a podpirajo delovanje svojih poslancev; v 'tem pozivu se jglasi: "Najbolje 'bomo .podipi-rali jiuigoslovanske poslance v tf>onbi za saimostojtno jugoslovansko državo, alko se gl'asno izjavimo vsi ikot en mož za zieidinjenje »visefli. Jugoslovanov v svdbodni jug. dnžavi."
JV isti številki objavlja izjavo "Zvefte iSlovenskilli Deklet" ki je imela svaje zborovanje Ji. Ijanuarja v št. Petni v Sa-, vimski Dolini. Na tem zboro-
j viatnju so g6vcxrili dk-. Hohnjec in nekliko deklet.'
Za zedinjenje so se izrazile po Slov. Gospotd&rju od 10. I. iSlovenflcinje na Murskem polju. .V izjajvi, ki nosi 120 podpisov, se glasi: ''Kot cuvarice slovenskega ognjišča zalite varno v svojem1, kakor t udi v imenu svojih mož na bo/jftču in svojih otrok sajmostojnost in« neodvisiist našega že tako •dJolgo tlačenega naroda.
Njim so se pridružile tudi Slaven'ke iz Starega Trga-
Zadnje Iclni so podale izjave naslednje' štajerske občine: Bezina, okolica Konjic, Go-m?lsko, Kokaqje, Solčava, •Grajska vas, Frainkolovo, Brezje, Ljiubnica, Ivaniševci pri Radgoni, (Dtllena pri Ptuju in vse občine iz okolice Rajhen-bunga.
Naslednja 'cUnuštva so podala izjave: Zveza jugoslovanskih železničarjev (filijata v Mariboru), Orel, 'Bralno društvo, Jug. Strokovma Zveza, Dekliška Zvezai, m vse »katoliške narodne »organizacije, »poleg mjih še duhovščina deklanije Bras-lovče in Hranilnica v Križev-eih.
j >V izjavi občine Dolena pri Ptujui se glasi: "Avstrijska in šttajerska vlada se ne 4>riga ni malo za naše potrebe: v jugoslovanski državi «0 nam zagotovljeni pogoji na 'kmetsko ekonomski na'preldek in naša narodna prava. Krivici in teptanju Slovencev je mera »prepolna ! Vsi na 'delo za Jugor slavijo: saimo s Skupno akcijo bomo močni!"
(Slovenec, 5: I.) "'OUčinska ddfbora občine Bezina in okolice Konjic sta sprejela naslednjo izjavo (i?.* decembra): 1. Navdušeno in z največjim zadovoljstvom odobravamo odločno in jasno politiko Jug. kluba in izražamo posebno hvaležnost idr. Korošcu za za vstrajno in nesebično delovanje 2. Izražamo svoje naj-gilolbokejš-e nezaupanje in (pre-ziranje vsem kukavičjim izJd'a-jalcem naše ddklaracijske (politike in jih pozivamo, da pd-lože svoje manldate, ker jih zlorabljajo in s tem žalijo ponos našega zavednega naroda. Mishmo Kfr. šuišteršiča in njegove »tovariše. 3. Pozivljaimo Jug. Ikllub, da v zvezi s češko Zvezo in Ukrajinsko Zvezo neomalbljivo vstraja pri isvoji zahtevi po samooidločevanju
----i-'	. ' -"T1 •
narodov, kar je edina pravična podlaga za hitri in trajni mir.
4. Verujemo, jfla ni na svetu sile, izvzemsi naše nesloge, ki bi bila v stanu zaustaiviti ali preprečiti razvoj našega tro* edinega jugoslovanskega naroda, ki je v resnici še mlad, tadia vreldlen in s(posoben za življenje, iker hoče živeti."
V iisti številki prinaša/ vest, da je za jugoslovansko deklaracijo podalo izjavo "šie 'kakih 50 štajerslkih občin in »diihotv-šlčina dekanije Postojna na Kranjskem.
1 ■umni. 1 11 Q
—IMestna vojna (komisija naznanja vsem Slovencem v Clevelandu in oikolici, da je sedaj čas, da začnejo obdelovati. svoje prazne lote in prostore, ki se nahajajo za njih hišami. Namen vojne ikomisije je, <ia vsakldlo obdela vsako ped zrtnlje. Pozivlje se^ ob-jednem vse one, ki imajo prazne lote v mestu, da na-
znanijo mestni vojni komisiji v City Hall, pismeno ali ust-meno, in daso pripravljeni obdelati prazni svet ali .pa dati »v najem prazni svet kaJki osebi, ki bi dotično zemljo oblete lo-vala. Vsakdo kdor ima (količkaj praznega iprostora na svojem posestvu, naj ga obdela in vsadi kar misli, da je najbolje zanj. Sicer zemljia sedaj še ni godna za dbldtelovanje, pač pa ,je čas, da se pospravi nesnaga z vrtov, da se popravi ta ali oni plot, da se kupi semena, potrebno orodje itd. Tekom štirinajst dni j bo vreme že toliko ugodno, idla se začne s prekopavanjem zemlje. Vsa pojasnila in nasvete za dobro obdelavo zemlje dobite odi časa do časa v tem listu ali |pa direktno od mestne vojne komisije, fce v.praišate v City Hall. Vlaldla vas prosi, da v resnici obdelate vsaik pra- , zen kos zemlje na vašem (posestvu.
NAJČISTEJŠA LUČ
Električna luč ohrani vai dom čist in prijazen. Ne daje nobenega dima aH par ki omadužujejo zid in pohiŽtro.
Upeljite elektriko v tvojo hišo, THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG. PUBUC SQUARE
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in ču-	!
dovite trpežnoeti. Dajte da vam avtomobil razka-	j
žemo, prepričali te bodete, da je boljši kot vtak	"
drugi 8 cilindrov avtomobil.	!
KING CLEVELAND CO.
1924 EUCUD AVE.
Vpml^jt« m
Cay. Central 2410 R Mr. CHftS. C. UwtS M 'T* 30
Račun med krajevnimi društvi	in S. D. Z.
za mesec januar. Atetment, št 51—18
D O h O & iTl--1 STROfrKI.
" ~ & £ i	g
0	.3 . d z d -s I iS § I	'I J S	a > -s* 1 g > . o 'g - E N	'ga I m o
»« o E E 's c rt »D ^	E c a
3 S3 _C f, i- rt rt E -G	36 « *n	£ g ^
i- 3 o o % o & £«3 C —• , d o* ^	^ z o 05
Q g -g Ph rt D o, ■ S n >	m V> Pi PQ a,
1	794.32 392.77)1 J35.70 58.35 .75I ..... |6.oo .75	1326.00I 1000.00 326.00	384
2	88.61 43.311 35.00 9.3D ------ i.oo....,......... .................... .1	73
3	119.81 158.76I 50.25 7.80I 3.00 ...............................28.00 ....... 28.00	57
4	5C4.84 2713.614. 1714.^' 47:70! 2.25 ....)....) .35 -75	555-00 500.00-55.0O	328
5	104.421 47.42I 46.5c! 8.251 tt.oo 1.00 ...4 .ajs ....	•..,..]----.......62
6-100.49 5309I 39J50 7&5••••[.....25 ....[	i8.oo| ....... 18.00	51
7	116.74 58.78I 48.86 885I..........25 .M.|	9300I ....... 93.00	60
8	75-73 35 431 34-O0 , 6.30]......................j1	211.00-------- 21.00	45
9	' 209.34 106.93I 86.36 116.05 ................,[....I	.............. ............no
10 i 163171 8i.i6| 68450 13.80 ..... ........ .........-..............92
m P77.51 93-411 65^50 116.35 2.00 ......... 25,....	• aoxn ....... 20.CX)	1107
12 114.98 44-25 8.40 ...... 1.00 ....] .75	.............. ......i	58
14 217.97 101.711 99JU 1590 ir.oo .........25....j	2iK.o ....... 22.00	110
16	18.99) uM -'75 3<5o| .................I L......... .........24
17	j52.4a 814.6121 156.48 H0.05J .75 ........( .2/5]! .25I	820o, ....... 82.00	72 I
18	j 69.44 40.64I 22450 .75 ....1 .50......25I .i6xx> ......... i6.oo|	3ti|
20 253.80 117.30! 116.00 1950 .75 .... ......... .25k ....... ....... ......1	133
"^3283^10116701911323.5111 262.65! 12.25I 3 00I .50l8.75l2.a5]	2181.00I 150000I 681.oo|	1797
Fr. Hudovernik, tajnik.
Borba z vetrovi.
CTfimuiii
Letošnja zima, najbolj mrzla v 48 let, je bila te veliko hujša, ker so neprestano divljali jaki ostri vetrovi.
Ob vetrovnih dnevih se vsili mrzli zrak skozi špranje in okna veliko hitreje kot pa morate greti
stanovanje.
*
\ Op takih dnevih morate zakuriti vse peči na polno paro, če hočete imeti količkaj udebnosti v stanovanju. '
Tekom meseca januarija je bila
!ija hitrost vetra 15.4 i naj večja hitrost vetra -zaznamovana 12. janu-co je znašala 54 mi(j na
i je padel ternometer za »inj tekom 16 ur - tako potrebovali dvakrat toli-kote 12. januarija kot uarija.
lužba je vaše prvo ob-D sredstvo proti skraj-»remembam vetrov in . ature.
je, da se potrebiqe silna a plina, da se borite pro vetrovnim napadom. In »i ne morete samo s pli-»riti proti vetrovom.
i odjemalci naj vedo, da zimskih vetrovnih dnij vsak mogoč kubični če-
!'^f^fliB 518885838
THE EAST OHIO
GAS COMPANY.
»»• «
Or. F. J. KERN,
6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK
Zdravi m moške in ženske bolezni. - Operacije. |
Uradna mft	Urad JCClprt
10-13	*Q •sredo in nedeljo popoldne
2-3 ptpolunf	i	w
7-® .^.r	m *-Veber.
T<M«u Urad: Ohio Stala PHncatoa 162« W Balh Roaadala 5033 J
Stanavanja! «10« KEMPTON AVE. TmUUm, Priac.toa 1«! J L
AMBULANCA.
Z« rsakl ilufaj nesreče aH bolezni, če potrebujete «mbalanco ali bolaiiki tok, pokličite kattrikoli telefon vaak čas, po noči ali po dnevn. Mi vedno čujemo in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hiši . obenem Ako vam operator reče, da se ne oglasimo, ne vijemite, zahtevajte supervisors, in dobite odgovor od nas takoj.
ANTON GRDINA
6127 St. flair Ave. Cleveland. O.
PRINCETON
1381
Bell Rosedak 1881
I J. S. Jablonski
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
lxdeloje alike xa ienitbe in drnžtnske slike, otrnŠke alike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za ^4>.00 vrednostnih alik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
VS^jDELO JE GARANTIRANO. ^
DR. L. E. SIEGELSTfclN,
Ball Phaaa	Co*. Kom
Main 1306	C«trd 24«! II
flcRVNE IN KROttlCNE BOLEzSl"]
URADNE URE) Od 9. zjutraj d* 4. popoldne, od 7. do 8. ivaCar. Ob nedeljah od 10 do 12
308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near Eaat 9th St.
- POSEBNO. -
En ducat krasnih kabi- $0 AA1 net fotografij samo * . kivU
Mi im* majktari » ladalavaaja lanilovaajakik »lik. VukamiH diapto«, Fitop*. firaaaa tudi mtl«. P*««ltm* alike na vsa Bare. Dela aarantiraao. Odprto ek eadeljak la tranlUa.
NATIONAL ART STUDIO
1. BRYAR
2813-15 ST. CLAIR AVE.	Tel. Central 3070 R
Kg* AVTOMOBILI) & HRANI DENAR
Vtak avtomobiliit ima veliko stroikov 9 "tire.^, "bearing«", kakor tudi 9 "spring.", itd.
Prihranite si 50 edstotkov, če imate mehke in namazane "springs" pri avtomobilu.
Edino moji »ajnovejii "0ILERJI" vam "springe" popolnoma pokrijejo obvarujejo blata vode, prahu, nikdar ne zarujavijo, ne ikripljejo, •e ne polomijo.
Dajejo lahko gibanje "springom", m a žejo «e jiami z oljem ali maičobo. -
Garantirane za 20.000 milj*
Cena od $5.00 naprej, popolnoma zgotov-ljeni. Ako niete zadovoljni, se povrne denar.
SELF OfLDK SPRWG COMPANY
L. SKOK, predsednik 6525 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
TEL. PRINCETON 167« W
I fi F|Z A ClSTFNJF ORI FK!
I TV -rd&sr
POKLIC! I I' NAS pO n:i.KF0M' "TC/	— - ......— — —
\ r S*	\ f f I' 1 \1 pi1 \
I NAŠE DOBRO DELO IN POSTREŽBA JE is. YE tit POZNANO KOT NAJBOLJE |
i I he Frank's Dr Cleans^ { Co.;
■ v »
l^til East ")5th -1 ri>'-t	1 > > IT \\ aterloo Hoad
|____'________TEI.fiF0NI$SggTgA^5gM	______j
Čistenje in likanje oblek«
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molk« oblek«................$1.00 I Žea.kekik^je.....................00«
Molk« *okqj« .................fl.00 Žctukc dolge »uknje.......$\M
Jopiči................................S«e | Ženike obleke.................$1j0S
The DAMM DRY CLEANING Co.
Cent 739-w 1574 E. 55th ST. EfiL322f
A. /. DAMM, poslorodja.
9ELL-MAIN:«173	CUY. CENTRAL U*W
MIHAEL S. ČEREZIN, S
Hryatsko-slovcnski odvetnik
_ ,,.„..,,.......m.i iii— ....... .	i
Pi «nuu 1208 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO.
PAIN -EXPELLER uf
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprenosljivega čina pri tolikih bolečinah in g nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na V in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane I iste kakovosti in da enako učinkuje.
S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo * isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot Je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh oglednih lekar-1 nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko- :t " ristneja kot p« za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER A CO. Al
74^0 W«»hin«ton Street. N«w York {TVI
Andrej Cernišev,
Roman
Spisal: JUUUS ZEYER	Poslovenil STANKO SVETINA
Rusija!" je vzkliknila, 4'g-J«{j, tu "stoji tvoja vladarica ! Moj ippadrav tebi, ti zem-Ijta velike fcodočnostoi! Rride Jčas, Iko bom kot siamiovlaidari-ca sedla na tvoj* blišeči prestol. Sama si polagam tvojo krono na svoja mlad senca, v zakaj v globini moje Iduše mi taiko veli bog in (ktakor dvigam sedaj blagosla\tlja(joč nad teboj svoje roke, takp boš blagoslavljala nekoč tudi ti, sveta unatii ime Katarine, zakaj slavo tfvojo bom razširila, da *do-seže višino rinili zvezldl, ki so nema priča najinega idogovo- ■ i ral"
m Posadila si ije demantni venec r/^ia čelo. Rožnat trak, ki je krasil njene lase se ji je po naiključju itam zamotal. Mahoma 'ga je' »trgala im vrgla proč; vetri se ga je polastil in k nesel v daljavo, da se je lesketal v noči kakor rožnat blisflc.
"Proč od mene,znaki ženske necimermosti," je reficla Katarina. '"Jaz nisem več deklica, $ *m|pak te zemlje močni vladar!"
|fe.§e enkrat je splavalo njeno oko^^lpo širni pokraijni v neizrečeni navdušenost i,njene raz-puščetne lasje so valovali v vetru in Ibiel'o, mannorno čelo Se je svetio v noč, ožar»jeno z živopisanim -sijem dragih^ ka-tnenov...
Andirej se je hotel vreči preidt njo na kolena, toda hipo-ma je izginil stolp Ivam Veliki, Mjoskva in Katarina sama ka-f ttor pulhle prikazni, nekaj ga le močno streslo in zopet je k jti&T v Lambert ijjevi sobi. Tudi Katarina je odjprla oči, izvila ' se mu je prestrašena iz na-* ročja in je sodla na svoje prej-|' inje me^to. Andrej je bolestno , zatarna! ob n{jeni Bcretnji, toda ni se ganil z mesta, zakaj mislil je, da še vedno plameni Ima njenem čelu demantni venec, in ta prevara ga je š«e preveč tibhro spomnila na grenko resnico.
(Lamberti je zapd okno in je zopet prižgal voščene svečke, stoječe "na igirandolu .poleg Ognjišča. IMala 'svetiJjka je ugasnila in zrak v sobi je bil čist, brez sledil po modlrikasti i megli in sladkem vonju.
Kaitarina je začela prva govoriti.
"Čemiu ste mi privedJi te | ktovtno minule sanje pred du-I; šo?" je vprašala. "Motite se, S če mislite, idia prežene fantom mojega prejšnjega bitja res-1 fiico moje ljubezni, ki vse pre-gluši. Ne maram več nobenega prestola. Kaj je navdušenje, če ne izmišljena (prevaja ra?"
'IMonda blisk božanstva v temi naše zavesti, morda p roji-1 roško (razumevanje našega' la-f Stnega (bitja in nagel spomin | na naše sorodstvo s prabit-v jem. Zakaj zatajujete silni jj|vtis ravnokar znova doživlje-k" nega spomina?" Da jejraša jMiubezen močnejša od *ega, W|r ste imeli za nalogo svojega Vžrvlijenj a? Le premislite! Vi ste hoteli ubežati s svojim ljul (imcem — glej, sam vama pomorem »k temu."
Pritisnil je na slkrito pero in v zidu so se odprla majhna vratica; posvetil je tja in An-tftrej in Katarina sta videla ozke stopnice, ki so nkzale nekam pod zemfljo.
"Glej," je rekel Lamberti, "tu se lahko skrijeta tako dolgo pred človeškim očesom, da vaju prenehajo iskati, in i potem lahlko »bežita čez mejo. Nihče vaju ni . videl vstopiti sem kot moj stari sluga in njegova žena; samo z rok£> pomignem in molčala bodeta i kakor grob. Bodita prepriča-| na, ako ikldb (potrka ne odpreta hršniiln vrat, predno ne vpraša-g-ta, Jkaj naj [jima ukažem reči. i |/Dobro torej premislite: ako se
zapro ta vrata za vami, ste
-	rešeni, odpovedali ste se z e-
-	nim korakom prestolu, žezlu, s vladi To je vendar malenkost
-	za vaš, tako plemenit duh, za
-	srce, tako veliko ikalkor je va-
>	še.'
Katarina je hitro naipravila i dva koraka iproti»vraticam. , i "To: I a če ne prestopite teh
-	stopnic," je nadaljeval Lamber-
-	ti, /se vam spolnijo vaše dav-i ne, velike, vzvišene sanje. To
-	priprosto, pobožno, dobro, to-
-	da nesrečno rusko ljudstvo,
>	polno vere, požrtvovalnosti in
•	mtučenišega ^otnp4jjenja čaka na vas kaikor na svojo odreši-
:,tev; brez vas pade v slabe ro-: ke Petra kot igrača poliblazne
>	njegove volje, kot žrtev svo-
-	jiJlv smrtnih, iveanih sovražni-i kov. Potegnite se za to zem-l Ijo in pozni unuk bo blago-; slavljal s(pomin Katarine, po-t našal se bo z ntjo pred strmeči-
mi narodi in Ijaildlstvo vas l>o ; uvrstilo med svoje dobre ge-
-	nije."
, iKatarina se je vstavila; no-
-	ge so se ji tresle tako močno, da se je morala .oprijeti bliž-
) njega naslanjača, da ni padla.
-	Andirej je stal ikakor bi ibil na
-	mestu ipritkovan; odločilni tre-
•	notek njegovega življenja se
>	je pribiižal, naldialljni trenutek t. bi ga lahko vrgel v peklo ibrklU
-	(kosti ali iga dviignil v nebeško veselje."
i "Danes leži vaša usoda v
-	vaših rolkah," je ♦nadaljeval , Lamberti, "ena izmed obeh
-	prikazni se vam spolni: bodisi i ona, ki ste jo imeli v sanjah ! na pusitem pokopališču o ča-i robnem raju ljubezni, ali pa i ona davna na vrhu stollpa Iva-
-	pa Velikega, ko ste si dali na
-	čelo krono »prekB idremajOočo i Moskvo. Bodite srečna Ijub-i Jjen'ka ali veliika vladarica !Ven-
-	dar ipožurite se s siklepom, za-i (kaj v daljavi slišim že glasove
■	ajvončikov, iščejo in najdejo
■	vas, če hočete. lAlko zopet pre-
>	stopite iprag te hiše, ako se vrnete k svoji dolžnosti, vam
>	ne ostane nol>ena izbira več. Tirenotek, Iko je človeik (gospod
. svoje usOd!e, ne pride tnikdar : dvakrat I"
[ Uimoldnii je. V dalji so zvene-i li glasovi zvončkov (zaljubljencema kakor mrtvašiki zvon . in svit pohoda se je blisikal po snegu.
"Andrej!" je ikriknila Kata-. ona in se je zgrudila pred njegove noge, ''tu.1 me poglej! Dvigni me k svojemu srcu ali . pa me zavrzi na prestol, da tam poginem v osamelosti in . siroščini! Ti oMloči najino u-S(xlo, obvaruj me pred divjim vrtincem nasprotnih si misli!"
Andrej je stal kakor skala; njegov obraz je Ibil grozno bled.
''Govori, Andrej! Ali naj bu Katarina srečna!" je vzkliknila tesnjpbno,
""Ali naj bo Katarina velika, vzvišena?" je pristavil Lambert i mirno.
Zaslišalo se je močno trkanje na hišna vrata. Startka se je prikazala med vrati dvorane.
"Prišel je trenotek," je rp-kel Lamberti.
Anklrej ise je zganil, gledal je divje okrog sebe in je padel k nogam Katarine, ki je vstala, 'ko se je starka prikazala. Poljubljal je rdi* njenega krila, nato pa se je z vso močjo prijel za tajna vratta in jih je mahoma zaprl. ,
"Ti si sama odločila," je vzkliknil in solza mu je silila v oči. ''Ti si odločila, zakaj ti si omahovala. Toda kontano je! Bodi zdrava, kraljica!"
IMoči so ga zapustile, zgru-idil se je na stod. Lamberti je dal starki znamenje, naj okilpre hišna vrata. Katarina, bleda kalkOr smrt, je stala neipreini-čno. Koraki mnogih oseb so se oglasil na hodniku. To jo je
-------------
: izpod budilo.
"Ah, tmoji rablji!" je rekla , temno, stresla se je in zatisni-t la z grozo ofci. Nato je /hitro i pristqpila 'k Andreju. "!Zbo-
-	gom na veke," je zašepetala in mu je pritisnila poljub na
t čelo.
i '1S tem svdtirn znanitenjem i na čelu bo tudi "stmrt slaidika!"
-	je rekel Anldlrej hvaležno.
Ko so se ozrli, so zagleidali ) Ano Nikitišno, ki je stala med
■	vrati; videla je vse in je dvi-, gnila roko kvišku, kakor ta-i kirat, Iko je rekla: "Gorje nie-i ni, in vam in nji!"
IČez neikaj časa je bila soba
•	jpohia dvorjanov. Lamberti je ' prisitopil sedaj iz zlato ča.šo z
-	okrepčilnim zdravilom in jo je
■	podal Katarini, mdUtem ko je
-	Anklrej premagavši se odgo-
■	varjal na stotera vprašanja in
■	pri |K> ve do val vso današnjo
■	nezgodo.
>	"Njena cesarslka visokost se
■	je že popolnoma okrepčala," je rekel Lamberti Ani Nikiti-
-	šni, ki je ravnala Katarinine , lase. ''Nezgoda nima hvala
-	(bogu nobenih nevarnih posle-. die."
i Kaitarina se je vsem zaMnva-
-	lila za ivnemo, s katero so jo : is»kali, posebno Ani, zakaj ona t je bila eHfina ženska od celega
-	ikomorništva, ki se ni obotav-
>	ljala iti na težavno pot iz tople hiše go»pe Čogildkove, ko je
r novica o pogrešeni kmežnji in 1 o mogoči nesreči prestrašila i dvorjanstvo, hleloma v resnici, i deloma le navidez. Ana je i sprejela molče Katarinino za-
■	hvalo in ji> je podala roko, i katere se je oklenila. Sedli
-	/sta skuipaj v iste sani. Lam-t berti j«u je spremil ido hišnega
>	praga.
"Kdaj vas (bom zopet virfe-
-	la?" je zašepetala Katarina pri
•	slovesu.
; _Dalj* prihodnjič.
>	Ob priliki kak« vMalloa, batrinj« In . pri vaaalam omizju, apamnlta aa na
narmtita atavba "»LOV« N »K I NA-: MONI DOM". Vaak najmanjil dar , tfabrodolal. •
LISTNICA UREDNIŠTVA. I Andy Pirich, Kane, Pa. —
Ujetnikom v laškem ujetništvu lallikfe pošljete (denar. Obrnite se na poštni urad v vaši fblMžini.
Radovednež, Cleveland. —
' Nadšikof Cosmo Gordon Lang^ je .^Ikot po rodu in je iprotes-
■	tantOvsike vere. Tnditev, da bi bil katoliškega veroizipoveldja, je napačna. Toliko resnici na ljubo. .
Rud. Erbesnik, Cleveland.
Glede .pouka na piano za vašo hčer in druge deklice se obrnite na naslov: 6117 St. Clair a ve., kjer dobite več pojasnila'.
Naprodaj je pohištvo in drva
za kurjavo; velika peč se pro-Jdla po nizlki četni zaradi odhoda iz mesita. Oglasite se tatkoj na 5481 Hamilton ave., zgoraj.
NA FARME! NA FARME! Bodite neodvisni?
Ven na zdrav zrak in poda-Ijašanje življenja. Ne na divji »svet, kjei* morate ruvati korenine in se trufdlti leta predno zalčnete pridelovati, marveč na obdelane farme, kjer takoj pričnete s priilelkom in živ-ljein(jeni. iM|i imamo'lepo obdelane farme vsake vrste s poslopji vred blizu v Ohio in Pennstylvaniji. Pišite takoj j>o opis in cenik in ali se želite naseliti v Ohio ali Pennsylva-niji. Garantiram, fcla il>o Vsak zadovoljen. Vzamem sam vsakega na farmo. Pohitite, 'd'a zberete najlx>!jše in pišite hitro v svojem jeziku ali pridite naravnost v nas urad, kjer vam pokažemo pridelke. P. SELAK, Hurdle Land Company 3349 E- 55th St. Cieveland O.
(33).
tični odbor, Idia se ziberejo v četrtelc ob & uri zvečer v že prej odldčenih prostorih.
KUPUJEMO
Liberty bomde, za katere plačamo gotov (denar. Vprašajte na 808 lAmerican Trust Building, Odlprto od 9. zjutraj do 6-zveče,r.	(37)
Naprodaj je hiša za dve družini, nizka cena $4250. Hiša je na 61. cesti folizu Superior ave. 5 velSkih sob za vsako družino, lot 62x140 čevljev. Vprašajte na 933 E. 79th St.
(34)
1 1 1 a' ■ ■
Naprodaj je dobro idoČa mlekarna, ki se proda z vsem
mldkanskim. orodjem vred, voz, ikon j, avtomobil truck, steklenice in stroji. Proda se jako poceni. Oglasite se na 1380 E. 47th St.	(37)
►	SPOMLADANSKI < i IZPAHKI	<
I to običajno v zvezi z bolečimi, < • pekočim! in srbečimi občutki na j
koii, ki upliTajo zelo neprijetno na \ bolnika. Včasih »e teh izpahkov ( I kar prenašati na mora. Kar pri (
tam iaiita. je. da bi vam kmalu I odleglo. Vzemite v takih slučajih < 1 kako uspalno mazilo. Mi vemo že , L iz skulnja, da je
►	rr-—r—h
[ O evera's
1 LJ Sktn Ointment4
i <
I ' (Savarovo Mazilo za kožna bo- < , lezni) izvrstno zdravilo pri takih (
izpahldh na koži, ker vam hladi I kožo in manjfta srbenje. Izvrstno ( i mazilo zopar lilaje, krasta, ffarie, <
spahka, luskine in razna dn&e I bolečina na koŽL Cena 60c. I » Na prodaj r vssh lekarnah. {
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
■
Vogal St. Clair ave. in 61. ce sta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise, V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
Oženite se.
Palljitc ««m EN DOLAR In ml Tam pol-Ucm* iaaitovwijaki kaUUi • FOTOGRAFU AMI imeni I« nukTi mnogo deklet In udov,ki hoCe|4lMett poltenega mafa. VI l«bko direktno oiftete nJim. Ml amo »ane-•IJUl In smo t tem poslu ie f»t let, polnite na* dolar la *i*gote pridete a tem do ZAKONSKB HKBČ».
Pišite na:
Cosmopolitan Club, BOX 45«,	VENICE, CAL.
I Milili!	I	■ .............
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
ta pm pravilih plačamo do jggrs^ leo potagiMto dfonav van
4%
Skialrss4 8MfSt, y»nw<t mmi Hsns . Sep^ier *»d A4dwvn
Oženite »e!
Fofljil« M«, te Mi rta p*ili«ao aajn*. ▼•ill imtt*TaaJald katatec ■ inoal, aaa-Uvi te aldnMi bum*« U#lk d.kl.t te
dor, ki C«Mi« lakM F«4taa* te t«i»o.
Poiljit« aoc m 17
Relliblo Club M. 14. B*x 4m Ln Aaitte. CaL
r»>f, ia--n, g
priporočam avojo veiuio zalogo vsakovrstnega mesa. Kakor v«ako leto imam tudi letos za ivelikonOniče praznike najboljie vrste želodce, šunke, gnjati, plečeta, suho pečenko, vol^vske jezike, izvrstne domaČe suhe klobase, kakor tudi jetmice in krvavice. Vse blago je domače nasoljeno in pre-kajeno z najboljšim okusom. Imam v zalogi vedno sveže meso, najboljše vrste teletino in prasetino. Vse meso po najnižjih cenah. Se priporočam za obilen poset vsem Slovencem in Hrvatom.
ANTON OGRINC,
6124 Glass ave. SVOJI K SVOJIM! Naročila se pripeljejo na (136)	dom.
Svoji k svojim je lepa "beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokaiete, če vložite svoj denar v slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvo.
___(X15O
S<>ba se odda v najem za eno
osebo, brez hrane. Vprašajte 1044 E. 61 st St., -zadaj (33)
NAZNANILO.
Društvo Eldinost je sklenilo na zadnji seji, da se ne udeleži ndbenih (političnih priprav, shokflov ali drugih slavnostij, pa najsibo ta ali ona stranka. Za (podporna društva, ki napravijo kakoršnjokoli sl^vnost je društvo Eldinost vedno na razpolago.
(34)	Dr. Edinost.
Delo dobi priletna ženska, da
bi varovala enega ptirdka. O-g'l'asi naj 'se po 5. uri zvdčer. 857 Rudy&rd Rid. Collinwood. _(33)(
Slovenka dobi Icfobro »n stalno delo v reslavrantu za stražnico. Vprašajte pri M. Som, 6034 St. Clair ave.	(36)
Delo dobi slovenski bartender .l«i zna nekoliko angleško.! Vprašajte na 513 E.
iSt. (34)j ----
t Denar ^pos^jeji^tiv-
binvstvo his po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiia se vam postavi na vsalk lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite 0-sebno po 6. u-rt zvečer. Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40)
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo, čemu imeti dlenar doma? Ala ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5%» obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave. _(X151)
Narodaj je hiša za dve družini.
Proda se tudi Overland avto-moby po nizki ceni. Vprašajte na 394 E. i65tlh St. Collinwood, O.	(33)
Front soba se oddži za enega ali dva fanta, električna luč, gorka voda in kopališče. 1364 E. 65th St., čez Suiperior. (36)
PRODAM
gramofon, veliko šitevilo plošč, nekaj oblek, veliko uro za na omaro, zidarsloo orodje, en kovček ter mizo. Fozve se na 14517 Saranac Rd. po 5. uri zveičer.	(33)
Dekle dobi delo v restavrantu.
Dobra plača in stanovanje za dekle, ki žna slovensko ali angle š>ko. Oglasite ali pišite na 104 No. Howard St., Akron, Ohio. Bell Phone 6795 Main.
(32)
mi ni,t witi, 1 ■»■■>■■— .i. ■■
POZOR f
Dve lepo urejeni sobi se (oddajo v najem za štiri fante. VhoH vsaka soba za sebe. 1084 E. 64th St_ (33)
GOTOV DENAR
vam plačamo za vaše Liberty bonde. Prinesite jih v naš 'urad. Odprto od 9. ure zjutraj do 6. ure zveč. 6p5 Society for
Savings.	(X26)
— ........ ■ ■■ ■ - * '"■
oddasta v najem za štiri fan-
64th »St.	_(32)
Se mora hitro prodati.
Fanma naprodaj, 63 akrov,. 40 milj ddf Oevelanda proti Madison, Ohio, 5 milj južno od Madisona. Dobra zemlja, hiša z 12 sobami, nov velik hlev, vorficNvod v hiši in v hlevu. Dvoje Jhišic za kokoši, 16x40 in 20x16. Vse potrebno-orodje, tskeidenj, lepa drevesnica, 70 jabolčnih Idlreves. Lep-go>zdi5 akrov, nad 2000 javo-rovih dreves, dobri pašniki, potok teče skozi zemljišče, 20 akrov preorane zemlje. Letp svinjak. Vse zemljišče zafen-cano, mreža v dobrem stanju. Cena viseniu samo $3500. Plača se takoj $1500. Za podrob-, nosti vprašajte na 5611 Till-V man ave. po 6. uri zv>e£ec-\ Vzemite Dk?itroit karo do 54. cesite. N. Paligora, Cleveland, Ohio. ,	.(41)
ALI JE SILA?
Večkrat se pripeti, da imate kak posdben opravek in d'a ste malo bolj opravljeni, a pozabili ste vaše obleke poslati k Frank's Dry Cleaning, da jih sčistimo in likamo. Ni še zamujeno, pokličite nas po telefonu in pridemo iskat, ali pa sami prinesite.
Mi vam lahlkio obletkt sčistimo in likamo v enem dnevu, ako je sila- Franks Dry Gean-ing Co. je edina slovenska čistilnica za obleke, ki ima svojo popolno delaivnioo doma, to je vaša ganancija za najboljše dJelo v najkrajšem času. 'Naši uslužbenci so Slovenci.
Čistimo, likamo, barvamo in popratvljamo obleke:. The Franks Dry Cleaning Co.
1361 E. 55th St. Central 5694—Rosedale 5694 (\Ved.X12)
Iščem žensko za hišna opravila. Ce ima katere otroke, se sprejme vseeno. Oglasite se\ A. MJarcu«, 4018 St. Clair\ ave.	(32)
y	•
Zaupno zdravilo dela, čudeže.
Skona že trideset let se Trinerjeva zdravHa rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, 'ker zaupnost izdelovatelja zaslutži popolno zaupanje in ičislanje od strani številnih odjemalcev. 'Maio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri- , nerjevih lekx>v priznala brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiikk> vec •plačati za potrebščine, srn tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato >pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar voc plačajo za nje-
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
. torej trna tako zaupanje in vspeh med svetom, (ker učini, da bol z-gubi svoje stališče. Izmed vSeh bolezind jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoldtu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine dirdbovja vse nabrane nep»otrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvairin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninide; ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zaSasanJosti, nepre-bavnosti, .glavobola, pofhglavobcfla, nervoznosti,- navadne slaboče, kakor tudi v žek>dicfntih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte ob premembi žitja ali rudarje ali druge 'delavce, ko de"lajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j"e v vseh lekarna/h.
• TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v .kpren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protima, ali revma-tizma, n'e vragi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in ^lrugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoio. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prij'ettno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla im st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseffo lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Mfedal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
. MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So.*Ashland Ave. 1 Chicago, 111.
" s" ■	' , . \ . ■ '