Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	j
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja:	o
Za celo leto 12 gld., za pol le.a (! gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.	i
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo lu ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol H. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74.
Htev. lir
V Ljubljani, v sredo 25. maja 1898.
Letni lc XXVI.
Iiitroiiiziiciju prevzv. kneza in
nadškof.t goriškega.
(Izv. poročilo.)
»Habemus pontillcem« vsklikali smo veselega srca, ko je minulo nedeljo dolgo osirotelo metro-politsko stolico zasedel novi metropolit. Že v sa-boto večer je slovesno zvonenje, umetalni ognji na goriškem gradu in sosebno krasno razsvitljena Sv. gora oznanjala vernemu ljudstvu, da bode drugi dan slovesno umeščen je novega nadpastirja.
Nedelja bil je krasen dan. Ob poživljajočem solnčnem svitu hitelo je ljudstvo v Gorico, da prvikrat zazre obraz svojega novega višjega pastirja. Ulice, po katerih je šel slavnostni sprevod, bile so natlačene vernega ljudstva. Vsem se je na prvi hip prikupila prevzvišenega ljubeznjiva oseba, lliše bile so lepo okrašene. Le malokatera hiša znanih nestrpnežev bila je brez okrasja.
Ob 8l/j vstopil je v knezonadškolijsko palačo metropolitanski kapitel ter prevzvišenega v spremstvu mil. nadškofa Glavine in škofa Sterka spro-vedel v semeniško kapelo. V semeniški kapeli je daroval tiho sv. mašo mil. stolni prošt; po sveti maši je prevzv. oblekel pontifikalna oblačila. Razvila se je krasna procesija, katere so se udeležile šole, bratovščine, zavodi, katoliške družbo ter posvetna in samostanska duhovščina. Pogrešali smo slov. »Slogino šolo«, katero sc je pri sestavljanju sporeda žal popolnoma prezrlo. Med prepevanjem psalmov »Benedictus« in »Laudate Dotninum de coelis« vil sc je sprevod po Travniku in Raštelju proti stolnici. Ljudstvo jc povsodi kleče prejemalo višjepastirski blagoslov. Prodajalnice so bile zaprte, le nekateri v Raštelji so imeli svoje »botege« na stežaj odprte, kakor da je navadni tržni dan.
Pred stolnico je stala stotnija vojakov ter oddelek veterancev z zastavo, ki so primerno po-
zdravili došlega kneza in nadškofa. Pred vratmi stolne cerkve pa so čakali prevzvišenega načelniki vojaških, političnih, sodnijskih in drugih uradov, ki so se s svojimi uradniki poklonili novemu nadpastirju ter pozneje prisostvovali ponti-fikalni sv. maši.
V	cerkvi sta pričakovala prevzvišenega mil. monsg. škofa Glavina in Šterk, na koru pa so zapeli »Ecce sacerdos magnus«. Mil. stolni prošt je zapel »Te Deum«, na kar se je prevzvišeni podal pred altar najsvetejšega Rešnjega Telesa.
Knezonadškofijski tajnik je prebral bulo, s katero je prevzv. monsg. Jakob Missia imenovan knezom in nadškofom goriškim. Prevzvišeni jo na to zasedel metropolilsko stolico, osirotelo celih 14 mesecev. Hvala Bogu, vzdihnil je marsikdo, ko smo imeli zopet škofa.
V	koru prisostvovali so slovesnosti oba mil. škofa-gosta ter tržaški namestnik eksc gro! Goess. Na odličnih sedežih so bili eksc. grof Franc Co-ronini, grof Karol Coronini, grof Bagner in eks. baron Thoemmel.
Mil. stolni prošt je v latinskem nagovoru do novega nadpastirja izrazil veselje in udanost du-hovništva do novega nadpastirja. Oziraje se na mučenike — pokrovitelje škofije, kojih srebrni kipi stoje na velikem altarju, končal jo s srčno željo, naj bi njega Prevzvišenost dolgo let ostala med nami ko naš učenik in pastir.
Prevzvišeni jo odgovoril, da služba škofova je vedno, sosebno pa še v sedanjih časih težka, posebno ker se jih je toliko odtujilo krščanski veri in ne slušajo glasu sv. cerkve. Nisem prišel svojevoljno, zato upam, da bodem z božjo pomočjo, s posredovanjem Marije D. in sv. mučenikov — pa-tronov, mogel izvrševati težavno službo. Zaupam tudi na sodelovanje svojih duhovnih sobratov, ki
so poklicani z menoj širiti kraljestvo božje na zemlji. Oznanujte resnico z besedo in zgledom.
Vsi no glede na narodnost in čast morajo vzajemno delovati v čast božjo in osrečitev duš: vsi jedno srce in jedna duša, sinovi jednega Očeta, odkupljeni s krvjo Boga-človeka, vsi strem ljoči po isti sreči. V slogi male reči rastejo, po neslogi največje razpadajo. Gospod je zadnji večer molil: da bili vsi jedno, zato delujte združeni z menoj v presv. Srcu Jezusovem. V ta namen, tako je končal prevzvišeni, prosim blagoslova božjega ter pomoči presv. Devico in sv. mučenikov-patronov.
Na to se jc duhovščina poklonila svojemu novemu pastirju. Duhovščine so jc zbralo blizo 120.
Slovesnost je končala s pontilikalom, pri katerem se je pela Gounodova maša.
Ob 2. uri popoludne bil je v knezoškofijskem dvorcu slavnostni obed "za 35 oseb. Med obedom je svirala goriška mestna godba.
Prvo napitnico jo napravil prevzvišeni nad-pastir. Poudarjal je, da ni prišel po lastnem nagibu, da sc jo branil težavne službe radi starosti, kakor tudi radi težavnih razmer. Vse to jc obrazložil tudi prcsvitlemu cesarju, ko mu je razodel, da ga hoče povzdigniti na to stolico. Ker pa jo bila volja presvitlega vladarja, moral jo biti pokoren vladarju. Temu se je pridružila volja svetega očeta, ki je potrdil cesarjevo izvolitev. Proslavljajoč vladarja svete cerkve, ki tako modro in hrabro vlada sveto cerkev, pozval je vse navzoče, da napijejo svetemu očetu in presvitlemu cesarju.
Prevzvišeni je napil tudi na njegovi desnici sedečemu namestniku, kot zastopniku presvitlega vladarja, izražajoč željo, da bi država in cerkev sporazumno delovala v blagor narodov.
Odgovoril mu je namestnik ekscelenca grof

LISTEK.
Knezoškofu dr. Antonu Jegliču.
(Dalje.)
Bratje Slovenci! Bratje našemu srcu mili in predragi, ki niste samo jedenkrat pokazali svoje iskrene, svoje požrtovalne ljubezni napram nam, drugim Jugoslovanom! Ljubijo na3 vsi Slovani, jedni bolj, drugi manj, temu ne moro oporekati nikdo, a vi ste dokazali najsrčnejšo ljubezen do našega naroda v Bosni, doprinašate velikanskih in uprav heroičnih žrtev za nas. Prav mnogo vas je v našej Bosni v vsaki službi, v vsakej časti, toda vsakdo je na svojem mestu, mož poštenjak, značaj, veren in udan sv. veri in cerkvi, veren in udan domovini in cesarju svojemu. To bi se moglo trditi gotovo o vsakem Slovencu in to je vaša splošno znana hvala, slava, dika in čast. Koren, izvor vsem tem vzvišenim vrlinam je ona ž i v a vera, katera prešinja Slovenca, je ona prava krščanska vzgoja, katero si je pridobil od pobožnih svojih roditeljev in prevrlih dušnih pastirjev. Kateremu pa žalibog to nedostaje, ta je izvržek svojega naroda, on je bič za ljudi, med katerimi
živi, on je samo na sramoto sicer dobremu svojemu narodu. Dokler bodete torej kakor doslej pravi in pošteni katoličani, toliko časa bodete dika mili materi Sloveniji, koristni člani v človeški družbi, pravi bratje in dobrotniki svojih rojakov.
Glejte, bratje, kako drag kamen izgubljamo mi, glejte, kakega vi dobivate ! Pa da naj bi ne bilo naše srce žalostno pri toliki izgubi, pri tako težkem udarcu ? Toda kolikor smo mi žalostni, v toliko morate biti vi veseli. Mila nam dežela Slovenska, vaša domovina, je porodila to dete, ga vzgojila, izobrazila, a ne za vas, temveč za nas. Previdnost božja ga je premestila v našo deželo, kjer je razvijal polnih 16 let neumorno delavnost svojo na obsežnem polju vere in prosvete, na slavo Stvarnika, v zveličanje neumrljivih duš in v večji časni blagor naroda našega. Kako naj so vam na tej ljubezni dovolj zahvalimo ? A vi si mislite s svojim pesnikom :
Zemlja vaša, zemlja naša Jeden rod krepak goji;
V	naših žilah kri je vaša,
V	vaših pa je naša kri.
Res, da loči nas usoda, A v jedinstvu prvi smo ; Res po meji dva naroda, Al' en rod po krvi smo!
ker
Vedno zvesti in uilani Bili smo in bomo mi, Vi Slovani, mi Slovani Hodimo na veke vsi!
Nas je jednom jedna majka draga rodila, Jednim nas je, Bog joj plati, mlijekom dojila.
Zato čujte tudi našega srca glas :
Oj Slovenci, bračo mila, čujte našu r'ječ : Razdružit nas ne te sila baš nijedna več !
ker so nas tako čvrste vezi resnične ljubezni, bratske ljubezni, požrtovalno ljubezni nerazrušljivo spojile.
Sprejmite torej vsaj bratski poljub, srčno hvalo, ker že jezik no more izraziti tega, kar srce pri tem čuti. Toda ne ! Nekaj jc, s čimur smo vam vendar precej veliko zahvalo vrnili.
Ko se je postavil tu prvi temelj cerkveni hierarhiji, je bilo treba za ta mučni posel in za vrejevanje zamotanih cerkvenih odnošajev na novo osvojeni deželi krepkih in izvenredno sposobnih močij. In Bog jih je našel v svojo slavo in v zveličanje svojega ljudstva. Kakoršen jo bil prvi tukajšnji nadpastir, mož posebne previdnosti Božje, tako je bil sestavljen tudi kapitelj, njegova desna roka, in to ne morebiti po žrebu ali po izvolitvi kakega človeka, temveč izbrala ga jc zopet po
Goess v izbranih besedah. Izrazil je nado, da bo-deta cerkev in država v jedinosti delovali za blagor narodov. Za to jamči oseba prevzv. metropo-lita, kateremu napija.
Tudi naš deželni glavar eksc. grof Fran Co-ronini je izrazil veselje dežele, ki je vsprejela takega nadpastirja v svojo sredo. Prepričan je, da bode prevzvišeni blagodejno vplival na nravni in gospodarski napredek naše dežele.
Zvečer bili so stolni trg, stolne in druge bližnje ulice krasno razsvitljene. Lepo razsvitljena je bila deželna hiša, palača grofice Coronini, zavod »Contavalle« na Gradu. Tudi semenišče je bilo lepo razsvitljeno ter so bogoslovci priredili tudi krasne umetalne ognje.
Tako je končala slovesnost. Sedaj imamo zopet višjega pastirja. Želimo le, da nam ga Bog ohrani mnoga leta zdravega v dušni in gmotni prid obeh narodnostij v deželi. Bog obvari, Bog ohrani nadpastirja Jakoba!
Avstrijska delegacija.
Včeraj je avstrijska delegacija nadaljevala debato o proračunu ministerstva za vnanje posle.
Grof S t ii r g k h izraža zadovoljstvo, da še obstaja trodržavna zveza in je Avstrija v prijateljskih razmerah z Rusijo. — Prepotreben pa je tudi notranji mir, sprava med narodi. Bodočnost Avstrije je odvisna od rešitve notranje krize.
Del. Ilaase izjavi, da se sicer ne strinja z notranjo politiko, a bode glasoval za proračun-Govornik priporoča, naj Avstrija v soglasju z Rusijo in Nemčijo išče trgovišč za avstrijsko industrijo.
Del. Kramar naglaša, da trodržavna zveza v zadnjem času ni igrala posebne vloge in koristi zveznih držav na Balkanu niso jednake. Vprašanje je torej: Katero korist ima Avstrija od zveze z Nemčijo ? Avstrija je že sama za-se mogočen faktor miru, ako v sporazumu z Rusijo postopa na Balkanu. Nam se ni treba vsiljevati ne Nemčiji, ne Rusiji. (Pohvala na desnici.) Naša država ima že po svoji legi vso pravico do obstanka in vpliva na svetovno politiko. Mi hočemo, da je trodržavna zveza podlaga miru, toda odločno ugovarjamo, da se ta zveza presoja z jednostranskega narodnega (nemškega) stališča. Govornik obsoja pretirani kapitalizem, špekulacijo, vsled katere trpi solidnost avstrijskih izdelkov in trgovine. Tudi razmere z Ogersko se morajo predrugačiti.
Govornik odločno obsoja delegata Axmanna in Schiickerja, ki sta govorila o zatiranju Nemcev in prosila grofa Goluchouskega pomoči. — Vi Nemci, pravi govornik, pritiskate nas vse ob steno. Noben pameten človek ne more verjeti, da jezikovni naredbi pode Nemce iz domovine. Mi Čehi hočemo jednake pravice z Nemci; če morajo naši uradniki znati nemški jezik, zakaj pa vaši ne češkega. Ako se jezikovno vprašanje reši po želji nemških radikalcev, gotovo to ne bode na srečo državi, v kateri hočejo in morajo vsi narodi imeti svoje pravice.
Del. Pergelt naglaša, da avstrijska industrija propada, akoravno se trudi za nova trgo-višča. Kramaru odgovarja, da je trodržavna zveza
sebna previdnost Božja. Kakor oni vir v zemeljskem raju, iz katerega so prihajale štiri reke, tekoče na vse štiri strani neba, in namakale zemljo rajskega vrta, da tem bujneje raste in cvete, tako so tudi tu prvi štirje možje z glavarjem svojim in s frančiškani namakali to zemljo, s trnjem, dračjem in ljuliko obrasteno, ne sicer s hladno vodo, temveč z znanjem, pobožnostjo in apostolskim delovanjem. Nadahnjeni so bili z duhom in nazori štirih evangelistov, le s to razliko, da so na njih bolj odsevale lastnosti onega učenca, katerega je Jezus najbolje ljubil : zlasti njegov visoki izlet, njegov bistri in prešinljivi sokolov pogled v skrivnosti in nauke Jezusove, potem gorka ljubezen do Učitelja svojega in do njegovih pravovernih učencev. Ono evangelsko gorečnost, ono ljubezen do Jezusa so zajemali iz srca svojega voditelja in pastirja, na njegovih prsih se hranili in se za službo Božjo ogrevali, a vsi skupaj so zopet ves ta žar ljubezni in ponižnosti zajemali od onega, ki je prišel na ta svet, da razširi po tej zemlji ogenj božje ljubezni, da vsako srce užge, ogreje in razžari.
(Dalje prih.)
že 20 let garancija miru. Ta zveza pa se ne sme presojati z narodnega stališča ; sicer pa jo Avstrija tudi z Rusijo v prijateljskih razmerah. Govornik po svoji navadi vso krivdo notranje krize zavrača na Čehe ter ugovarja, da bi se nemški uradniki morali učiti češčine. (Predsednik govornika pozove k stvari). Norčuje se iz češkega državnega prava ter pravi, da se Nemci nikdar ne bodo odrekli svojim pravicam. (Predsednik zopet opozarja govornika, da naj govori o proračunu)
Del. P a c a k odgovarja predgovorniku : Mi hočemo Avstrijo, ki je pravična vsem narodom, vi hočete le nemško. Mi hočemo pravično spravo in nikdar ne dopustimo, da se odloči proti nam nemški stranki na korist.
Odgovarjal je še A x m a n n, da antisemitje ustrajajo v zvezi z ostalimi Nemci v boju za pravice, katerih Nemcem nihče ne krati. (Mož naj bi raje molčal. Op. por.)
Po raznih stvarnih popravkih naglaša poročevalec D u m b a, da so vsi govorniki govorili za proračun, ker so vsi izražali zaupanje ministru za vnanje posle. Narodnostni prepir pa gotovo ne spada v delegacijo. Govorniki z raznih siranij naj bi se bili raje prijateljsko razgovarjali o spravi. Poročevalec pravi, da želi narodnostno spravo v Avstriji, pa tudi pravično nagodbo z Ogersko.
Nato je bil proračun za 1. 1899 vsprejet, istotako dodatna kredita za 1. 189? in 1898.
Del. B a r vv i n s k i poroča o okupacijskem kreditu ; del. Bulat priporoča železnico Bugojno-Aržan-Split.
Fin. minister K a 11 a y naglaša, da je pač najboljša zveza Bosne s Splitom, da pa so ovire, katere treba odstraniti. Del. Axmannu odgovarja na neko interpelacijo, da hoče bosanska uprava deželo povzdigniti v duševnem in gmotnem oziru ter svetu dokazati, da Avstrija dobro upravlja tuje dežele.
Poročevalec Barvvinski ministru Kal!ayu izreče zahvalo, češ, da so pritožbe o bosanski upravi pretirane. Proračun za Bosno in Hercegovino je bil vsprejet.
Del. \Valterskirchen poroča o proračunu vojnega ministerstva.
Del. Bielohlau ek želi znižanje troškov za armado.
Delegat Kaftan meni, če že ni mogoče znižati vojnih troškov, naj se vojna uprava vsaj ozira na opravičene želje prebivalstva v narodnem in gospodarskem oziru.
Delegat Tschernigg želi, da bi se vojaške vaje po možnosti omejile in da bi vojna uprava kupovala naravnost od kmetov brez prekupoev.
Obravnava se na to pretrga; danes je delegacija zopet zborovala.
Jubilejni patrijotizem.
Slovenci smo res skromen narod. Kadar se gre za kako stvar, ki očividno koristi temu ali onemu avstrijskemu narodu, naj bo potem Slovencem v korist ali kvar, tedaj je treba zastopnikom onega interesovanega naroda Slovencem le reči in zatrjevati, da je stvar z avstrijskim patri-jotizmom zvezana in da mora biti vsak patrijot za-njo. Slovenci smo takoj pripravljeni iti v ogenj, ako se spomni besede »avstrijski patrijotizem«. Tako je opravičeno že staro karakteristično mnenje o slovenskem narodu, daje najlojalnejši med vsemi v Avstriji, kar je pel že stari Koseski: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba blo-vencev ne gane.«
Da, Slovenci smo res domoljubni, tako, da celo včasih zatajimo sebe in trpimo škodo, da ustrežemo navidezno patrijotizmu, toda samo navidezno, kajti naši sonarodi avstrijski nas dobro poznajo in nas pod firmo avstrijskega patrijo-tizma za svoje sebične, nam škodljive namene izrabljajo. Slovenec ni vitka upogljiva jelka, ki se vije na vse strani, temveč on je hrast orjak. In kakor se orjaka navzlic njegovi trdnosti lahko po zvitosti vrže, tako se tudi Slovenec da in se je že mnogokrat dal, slepo verujoč in zanašajoč se na vsakega, ki mu je lepo govoril — zapeljati, da je delal ne za to, kar je menil storiti, temveč za sebične namene druzih.
Lepo je res biti patrijotičen. Tu tiči še mnogo idealizma. Patrijotizem je še jeden tistih stebrov, ki so se ohranili človeštvu v prid od — vere, ki je že davno zapustila visoke dvore, kjer se ljud-
stvo vlada. Da je patrijotizem res v tesni zvezi z vero, je mnenja tudi neverni — kakor se vidi iz njegove pisave — pisatelj v »Zeit«, kjer pravi: »Sie sind ja innig ver\vandt, Religion und Vater-landsliebe.« (»Zeit« št. 189. Habsburg.) Kajti patrijotizem je nesebičen (seveda pravi) in nesebičnost ima prvo in glavno zaslombo v veri. Patrijotizem je steber vsake države, naj bo v kakšni obliki hoče, in pogoj njenega obstanka. Kdor hoče obstoj države, katere državljan je, mora biti patrijot. A najboljši, najtrdnejši patrijot je veren človek. In naša cerkev nam tudi izrecno zapoveduje, biti domoljubnim. Zakaj so torej Slovenci tako domoljubni, zakaj so že toliko krvi prelili za Avstrijo? — Ker so koreniti in trdni verniki. — Kakor sem omenil že zgoraj, so bili Slovenci vsi-kdar vzgled avstrijskega patrijotizma.
Dočim se Slovenci tako tesno držijo krila Avstrije, kaj počno pa drugi avstrijski narodi?
O Italijanih v Trstu, Gorici in Istri sploh ne govorim. Oni so ogromna večina proti-avstrijski v besede polnem pomenu. To je tako jasno kakor beli dan in škoda o tem besede tratiti z dokazovanjem. Oni so najgnilejši del života na telesu Avstrije, oni so rak-rana.
Med Nemci pa stoji stvar po Bvojem načinu. Odkar je vstala tam v kotiču Češke firma Wolf et L<omp. in začela nositi novo robo na trg avstrijskega parlamentarizma in med ljudstvo — namreč pruski nacijonalizem avstrijski, odtlej je nemški narod napravil čudovit obrat v tem oziru. Wolf jo v parlamentu ne jedenkrat jasno in nedvomno povedal naravnost, da on in vsi, ki gredo za njim in se ogrevajo za njegove ideje, niso za obstoj Avstrije, temveč komaj čakajo, da razpade in da se oni združijo s Prusijo. V avstrijskem parlamentu so se čule take besede o Avstriji, da se v nobenem parlamentu na svetu in v nobeni zbornici sploh še niso take besede čule — namreč popolnoma lastno domovino zasra-m u j o č e.
Žalostno. Oni delujejo na to, da razpade Avstrija. In to delo je v jubilejnem letu v polnem cvetju!
In zdaj vprašam: Ali so Nemci opravičeni tako delati?
V Avstriji prevladuje faktično nemški jezik. V uradih, v šoli, v parlamentu itd. ima nemški jezik prvo mesto. Po svetu se še vedno govori o nemški Avstriji. Nemcem se ne godi prav nikjer krivica. Oni so celo krivični nasproti njih sonaro-dom — Slovanom. Nemci imajo vedno avstrijsko vlado na svoji strani, kedar se gre za njih narodne interese, naj se ta naklonjenost očito ali skrito javlja. Vse to imajo Nemci v Avstriji.
Oni pa so proti Avstriji! Kaj pa mi Slovenci ? Koliko krvi so Slovenci že prelili za Avstrijo ? Več nego Nemci, dasi smo majhen narod. Kdo je odbijal Turke ? In novejši čas kako so Slovenci hrabro bili se v več bitkah, da so morali priznati vladajoči kralji njih hrabrost. In Slovenec še danes nima miru.
Kaj storijo Slovenci na Primorskem za Avstrijo? Vse. Ako bi Slovencev ne bilo, davnej bi že bilo Primorje italijanskega kralja. A Slovenci se borijo za svojo domovino, da je občudovati njih vztrajnost.
In kaj jim je plačilo ? Plačilo jim je, da se Slovenec, ki zakliče »živela Avstrija!« prebode z bajonetom, — da se jim prepove klicati »živel avstrijski cesar Fran Josip I.« in »Avstrija«, dočim se nasprotno veleizdajski Italijani protežirajo, se jim vse dovoli in se jih o vsaki priliki v obrambo jemlje — od koga ? — od avstrijske vlade.
In kaj imamo še Slovenci v plačilo za svojo lojalnost in domoljubje? — Ni nimamo niti jednega celega slovenskega gimnazija na celem Slovenskem. Slovenski jezik je tujec v mnogih uradih na slovenskih tleh med slovenskim ljudstvom ! In ako pridejo slovenski sinovi na visoke šole na Dunaj ali v Gradec, tedaj se jim odreka pravica do jednakopravnosti z drugimi narodnostmi.
Mi pa Slovenci ob vsaki priliki povdarjamo in se navdušujemo za Avstrijo, nikdar še ni bilo čuti protiavstrijske besede iz ust Slovenca. Vedno in povsodi pobijamo vsako protidržavno besedo in se ogrevamo za Avstrijo.
Toda prav je tako! Slovenci, ne pustimo, da bi triumfovali naši protiavstrijski nasprotniki, češ, pa — smo jih le pripravili do tega,
da pustijo svoje navdušenje za Avslrijo. Avstrija je vzvišena nad takimi prusaškimi divjaki, je država, ki se ne more od vsakega pobalina oblatiti, ona jo nad vsemi takimi vzvišena.
Mi smo za Avstrijo. To povdarjali smo vedno, to povdarjamo še posebno letošnje leto, ko se ima pokazati, da Avstrija še ni umrla. Slovenci smo sicer — skoro bi rekel — zadnji v Avstriji, dasi bi morali biti z drugimi jednaki, o Slovencih se ne čuje veliko ali nič oh teh jubilejnih svečanostih, — v jubilejni razstavi se sploh ni Slovencev vrednih spoznalo, da bi se jih spomnilo, da so tudi oni delali za napredek zadnjih 50 let v Avstriji
—	navzlic vsemu temu se navdušujemo za Avstrijo, ne za tako, kakor je sedaj, temuč za ono idealno Avstrijo, ki je polna harmonije in lepe vzajemnosti med narodi, v kateri so ne bodo pritoževali ne Nemci, ne Slovani, ne Italijani, ne delavci in ne delodajalci, ne rokodelci, ne kmetje, ampak v kateri je vzoren red in stroga pravičnost in dobrodejna ljubezen.
Ako je vladi kaj na tem, da si no odreže veje pod seboj, ako ji je za obstoj Avstrije, tedaj naj pride do spoznanja, da oni ne bodo rešili Avstrije, katere ona vedno in povsodi podpira, temuč oni, kateri so vedno v krivici in ozadju. Naj ne posluša »Neue Freie Presse«, ki s sladkimi medenimi usti hvali in slavi cesarja in Avstrijo, zatrjuje hlapčevsko-lizunsko svojo udanost in lojalnost, dočim nosi v srcu sovraštvo do vsega, kar je opora in steber Avstrije in monarhije. Skrajni čas je že, da se iztrga jezik, poln sladkega otrova tej strupeni židovski zalegi. — Naj spozna vlada, da tak, ki pravi: Der Patriotisinus kann — die dumpfen Empfindungen der Menge abgerechnet
—	heute nur mehr als Blume der Miirchenglau-bensseligkeit der Romantik fortbestehen. Ganz \vie die Religion. Sie sind ja innig vervvandt, Religion und Vaterlandsliebe.« (»Zoit«, Nr. 1S9. Alfr. Gold, Habshurg.) t. j. nemški nacijonalec ali pa žid, ali pa oboje, — kar je najbrže, — ne bo Avstriji v oporo, temuč tak je nevarnejši, nego oni, ki vpije naravnost: Proč z Avstrijo !
Kdor ne priznava resničnosti vere, ta ne bo nikdar dober patrijot. Tega mnenja jc bil tudi Washington. In tako pridemo do zaključka, da ako bo vlada v tem tiru pot nadaljevala, ako bo pustila, da se bo pridigal raz katedre univerz in srednjih in ljudskih šol materijalizem, tedaj ne bo imela Avstrija vesele bodočnosti.
Kajti vera more in mora biti jedino ona vez, ki drži ljudstva in narode skupaj, vera mora biti tudi jedino merilo za socijalno reformo, katere je Avstrija tudi krvavo potrebna.
Mi želimo kot Slovenci, stari zvesti sinovi Avstrije, da Avstrija, naša mati, ozdravi in da se okrepi v pravičnosti in ljubezni vseh njenih narodov in stanov ljudstva. To jo naša želja k jubilej u !_ _ I. Š-
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. maja.
O položaju. Dne 1. junija snide se avstr. državni zbor, da nadaljuje svoje »delo«, to je porabi zopet nekaj dragega časa in denarja za brezplodno jezikovno razpravo. O kakem vspehu v tem oziru pač ni govoriti, kajti nemška obstrukcija si je tekom sedanjih počitnic priskrbela zopet nekaj gradiva, s katerim bo lahko dalje časa ovirala in preprečevala vsako pozitivno delo. Vladi je to seveda le predobro znano in dobro ve, cla se bo tudi v prihodnjih dneh izjalovil vsak poskus za sporazumljenje mej nasprotnimi si parlamentarnimi strankami, ki pa je neobhodno potrebno za mirno in redno parlamentarno delo. Ni čuda toraj, ako se že sedaj pečajo razni krogi z mislijo, da bo naš državni zbor zaključen že v drugi polovici meseca junija in bo toraj zboroval komaj kakih 14 dnij. S tem je tudi v neposredni zvezi včerajšnja izjava ogerskega ministerskega predsednika barona BaniTyja. Ta mož je včeraj v poslanski zbornici razvil poslovni načrt za prihodnje dni. Napovedal je več novih zakonskih načrtov, potem pa izjavil, da na rešitev nagoclbenega vprašanja v letošnjem letu ni misliti. Pred mesecem septembrom sploh ne more biti govora o kakem pričetku tozadevnega pogajanja. S temi besedami baron Banffy ni povedal nič novega, kajti danes pač ne more biti več mnogo takih mož, ki bi mogli trditi kaj nasprotnega.
Nagodbene predloge imajo to dobro lastnost, da jih vlada lahko umakne, kadar vidi, da ni nobene nade za njih rešitev. Te dobre lastnosti zdi se, se bo poslužila sedaj tudi Thunova vlada. Budimpeštanski listi vedo namreč poročati, da se vlada ne strinja popolnoma s predlogami, ki jih je izdelalo prejšnje ministerstvo. Vsled tega misli groi Thun resno na podaljšanje nagodbenega pro-vizorija in sicer, kakor se z neke strani zatrjuje, do leta 1903. Baron Banfly tej misli ni posebno prijazen, vsaj na videz ne, in pravi, da s provi-zorijem ne sme več stopiti pred budimpeštanski parlament. Ti listi poročajo tudi, da je baron Banffy svetoval grofu Thunu, naj se dožene vsaj del nagodbenih predlog in naj bi v to svrho preklical jezikovne naredbe. Grof Thun je baje na to odgovoril, da tega ne more storiti in da toraj no preostaja ničesar druzega, nego poseči po na-godbenem provizoriju. Tako toraj poročajo ogerski isti, ki so včasih v marsikateri zadevi bolje in-iormovani, kakor vlada sama. Gotovo je le to dosedaj, da so Mažari prav nič ne bodo branili pro-vizorija in da v sedanjih razmerah grot Thun ne bo mogel najti nobene druge poti nego pot § 14 in nagodbenega provizorija.
Graškl dogodki v delegaciji. Delegat Hochenburger s tovariši so izlili minuli ponedeljek ves svoj žolč nad vojnim ministrom Krieg-hammerjem radi premnogih »krivico, ki jih je provzročila vojaška uprava graškemu mestu in njegovemu prebivalstvu. Imenovani boritelj za »zatirano« Nemštvo je interpeloval vojnega ministra radi degradovanja večjega števila reservnih častnikov, ki so se vdeležili in sodelovali pri lanskih pouličnih demonstracijah, radi prepovedi vojaške godbe, dokler sc občinstvo zopet no sprijazni z godbo bosanskega polka, in konečno vpletel je vmes tudi zadnji »udarec« imenovanje grofa Gleis pacha predsednikom nadsodišča. Vprašal jo ministra, ali so mu znane sedanjo izredne razmere v Gradcu, provzročene po naštetih dogodkih, ali jo voljan premestiti še letos bosniški pulk v kako drugo mesto ter preklicati naredbo glede degradovanja reservnih častnikov, ako pa to ne, pa vsaj odrediti, da se ti reservni častniki kot prostaki no pridele slovanskim in hrvatskim polkom, llea, trdo je prijel vitez Hochenburger vojnega ministra in mož je najbrže prepričan, da so vse njegove želje izpolnijo še preje, predno pride iz Budimpešte v svojo rezidenco. Menimo, da si bo vojna uprava pač dobro premislila, predno se uda na celi črti zahtevam nemških kričačev.
Kriza v Franciji. Včeraj nam je sporočil brzojav, da je kolonijalni minister Lebon podal ostavko, vendar pa ostane na dosedanjem mestu do prihodnjega ministerskega sveta, v katerem so bo razpravljalo o položaju, ki je navstal po novih volitvah v parlament. V smislu večletno parlamentarne navade bo tudi sedaj Meline vložil ostavko celcga kabineta. Vsprejem demisije pa je odvisen od tega, kako si bo tolmačil sedanji položaj predsednik francoske republiko Faure in kako bo utemeljeval sklep kabineta ministerski predsednik Meline. Mlajši elementi, to je radikalci in nekateri republikanci, ki so sedaj v pomnoženem številu prišli v zbornico, se že vesele, da bodo prišli na krmilo njih voditelji, mej temi Ha notaux, Barthou, Leygues, Poincare in drugi, ker so trdno prepričani, da Meline,ev kabinet ni več mogoč.
Nemiri v Italiji so sedaj vsaj navidezno udušeni, akoravno v lačni in sestradani množici še vedno vre in se pripravlja na nov izbruh. Naj-nevarneje rogovileže ima vlada še pod ključem, toda to ne moro trajati vedno in kdo ve, kako se ti prej ali slej maščujejo nad vladnimi funkci-jonarji. Razpustila je vlada tudi vsa socijalistična in kajpada tudi več katoliških društev. Toda tudi to ji ne bo mnogo pomagalo, kajti revolucijo-narni elementi se zbirajo lahko tudi brez društev. Poleg drugih zameril se je pa vladi tudi milanski kardinal Ferrari, češ da je povodom nemirov na-vlašč ostavil Milan. Govorilo se je tudi, da mu vlada odtegne vsled tega državne dohodke. To poročilo se sedaj z neko strani dementuje, ker je Vatikan pomiril splošno razburjenost s tem, cla je sklenil kardinala Ferrari ja pozvati v Rim in ga nadomestiti v Milanu s kako drugo močjo. S tem pa seveda še ni rečeno, da jo Vatikan prepričan o njegovi krivdi, katere ga clolži vlada, pač pa jo sklenil v pomirjenje duhov uvesti na-
tančno preiskavo ter na podlagi te podati javnosti resnično sliko. — Konečno vladni krogi poročajo, cla je bilo povodom nemirov v Milanu ubitih le kakih 90 oseb, aretovanih pada jo le okolu 1000 razgrajačev. Koliko jo resnice na tem vladnem »popravku«, si lahko mislimo.
Ljubljanske demonstracije pred sodiščem.
(Konec.)
Zagovornik dr. Šusteršič: Velikanski aparat, cel arzenal, ki se je povzročil zaradi one sicer popolnoma postavno demonstracije, jo napravil malenkosten efekt, ki nam ga podaja ta dolga, v dejanskih ozirih tako revna glavna razprava. Omejiti so hočem le na par bosedij. Ne morem si kaj, da ne bi pri ti priliki protestoval proti tako lahkotnemu vlaganju tožb proti dobrim ljudem, kajti nobenega ne veseli tukaj za prazen nič po krivdi drugih sedeti par dnij. Ne bom raziskoval razlogov, zakaj se jo vso to vprizorilo, toda čutim se poklicanega izraziti v imenu vsega občinstva ogorčenost nad obtožbami, ki nimajo nobenega pametnega temelja. Za tožbo mogle so se dobiti edino le priče, kakor ltazberger, ki se med drugim posebno rad bavi z denarnimi tružicami, četudi pod sv. razpelom, ali priča Kos, ki se v gostilni včasih zmoti tako, da vtakne nož v žep in ga vrno še le, ko ga je gospodinja pošteno oklo-futala. Državni pravilnik vilo slabo pozna, če misli, da se je z onimi listki naganjalo k nenrav-nomu dejanju. Zato se naj ne čudi, če bo § 305 padel v vodo. Lekan je hud socijalni demokrat in iz dna srca črti to preklicane kršč. socijalfste. Priča Kiršman je Miklavca le slišal reči: »lleil«. To pa smo reči po mojem mnenju \sak, naj bo Nemec ali Slovence. Ko sem pričo vprašal, če more pod prisego potrditi inkriminirane besede, je rekel: Ne. Pripomnim še, da Miklavc oni dan sploh niti ni bil v Ljubljani, ampak je prišel šele z gorenjskim vlakom domu, in našel na mizi listek, ter tako prišel na to idejo. Potem pa da je šel kot po navadi, v kavarno. Kje cla je dobil listek, to sploh ni relativno. Državni pravdnik verjame najnezanesljivejšim pričam več, jaz pa verodostojnim. Sploh pa se popolnoma vjema. Priča Smalc je izjavil včeraj odločno, da ni čul be-sedij: »Pojdimo noter in bomo vse ven zmetali!« Drž. pravdnik ga je opozoril, cla se je prvotno tako izjavil. Jaz pa pravim, cla se čudim, jako čudim, kako cla so mogle priti one besede v sodni zapisnik! Burger, počen Nemec, mu dajo najlepšo spričevalo. Ko je Miklavc premišljal, kako bi prišel do vrčka pive, primejo ga olikane nemške roke in ga »lifrajo« ven. Zakaj cla državno pravdnistvo ni eruiralo onih surovežev, ki so tako nečastno delali z našim dobrim someščanom, in jih položilo na obtožno klop, tega nikakor ne razumim. Da se tucli zoper tiskovni zakon Milavc ni pregrešil, so dokazali moji predniki. O Mittermayerju ve drž. pravdništvo, cla je za redarjema letel; da bi to bilo prepovedano, tega mu sicer jasno besedilo zakona povedati noče. Potem se mu in-kriminujejo besede: »Škandal, cla so delavca aretira!« Ali ni govoril čiste resnico? Sploh pa nobeden ne more o tem povedati kaj gotovega in le Kerin redar je izjavil, da je slišal eno — »štimo«. — Torej je tucli ta obtožba res prav klasična. Prestopil pa je državni pravdnik zakon s tem, cla je priklopil obtožbi, ker jo je moral sicer restringirati, danes nov faktum. Kaznovati se obtoženca ne more, ker ni nič zakrivil.
Zagovornik dr. T e k a v č i č pravi, cla mu leži marsikaka trpka beseda na jeziku, toda on se hoče postaviti na strogo stvarno stališče. Potem pojasni slučaja Zargi, Cankar, pove, cla prvi sploh nima nobenega političnega prepričanja in cla se mu no morejo tedaj politični motivi predbacivati, Cankar, da je reven dijak, kije zašel v »Zvezdo«, nesrečno naletel, tako cla je, videč sabljo nad glavo, postal trd in se ni mogel umakniti. Če pa je zahteval pojasnila, je v to opravičen. Predlaga, da se — če žo ne oprosti — Zargiju naloži majhna kazen, Cankar pa popolnoma oprosti.
Zagovornik dr. i' i r c pojasni pred vsem do-godbo pred 20. februvarjem. Ni prav, cla se dijake spravlja v zvezo z demonstracijo samo za to, ker so po običajnem krogu uganjali burke z listki, ki so jih našli. Dijaki so po izpovedbi samega župana obljubili precej časa pred kritično nedeljo, da se izgredov ne veleležo, in res ni bilo v »Zvezdi«
napom.nanega dne videti nobenega akademika. Sploh pa vsa tako stroga preiskava ni mogla po noben, priči povedati kaj pozitivnega. Oni so torej nedolžni m se naj oproste popolnoma.
Zagovornik dr.Papežv kratkih, jedernatih besedah pojasni slučaj glede svojega klijenta Je-nne. On, da je opravičeno stal tam, od koder ga je redar podil. Priče, da so povedale zelo nejed-nako. Drž. pravdništvo meni, da se izpovedbe vje-majo, on (dr. Papež) pa je drugačnih mislij, kajti kombinacije drž. pravdništva imajo svojstvo, da jim nihče verjel ne bo. Njegov pijani klijent se ni, če ne veliko manj, toliko pa saj ni pregrešil kot tisto razsodno, olikano kazinsko občinstvo Naj se tedaj oprosti, ali pa le malo kaznuje.
Dnevne novice.
v Ljubi j an i, 25. maja.
(Knezoškof v bogoslovnem semenišču.) Sinoči je prišel presvetli knezoškof dr. J e g 1 i č v semenišče, kjer jo razveselil zbrane bogoslovce z lepim ogovorom, spodbujajoč jih, naj se z vsemi močmi pripravljajo za svoj lepi poklic, naj vztrajno napredujejo v krepostih, naj neumorno goje lepo vedo bogoslovno in poleg nje tudi druge vede, da bodo pozneje tem vspešneje delovali v duhov nem pastirstvu za Boga, za cerkev in narod. Poklonili so se potem Presvitlemu vsi bogoslovci, za vsacega je imel prijazno bodrilno besedo. -Knezoškof si je potem ogledal zavod, vzlasti novo predelane prostore, pohvalil v laskavih besedah vodstvo ter ostavil zavod z zagotovilom, da bo večkrat in z veseljem vanj zahajal.
(Zahvala.) Prevzvišeni metrcpolit knez in nad-škof goriški se je na čestitko stolnega kapiteljna ljubljanskega ob njegovem vstoličenju zahvalil brzojavno z nastopnimi besedami: Reverendissimo Capitulo gratias quam maximas pro amoris sen-sibus iterum iterumque mihi e.\pressis ; vredništvu »Slovenca« pa je doposlal sledečo brzojavno zahvalo, z željo, da se objavi: Za voščila, došla mi iz škofije ljubljanske o priliki mojega vmeščenja, izrekam vsem gospodom svojo najiskrenejšo zahvalo.
(Mtsečni shod) sacerdot. sodal Sanctissimi Cor-dis bo dne 26. maja v St. Vidu pri Ljubljani ob 1. uri popoludne.
(Nadzorovanje.) Poveljnik 12. brigade v Celovcu, gen.-major Ferd. De Sommerain, se je v ponedeljek pripeljal v Ljubljano, kjer je nadzoroval 2. bataljon pešpolka št. 17 in kader nad. bataljona.
(Gospodinjska šola.) V ponedeljek, dne 16. t. m. končal se je prvi večerni kurz v »gospodinjski šoli«, ob jednem pa otvoril drugi. Mnogo-brojno prisotni odbor društva poslovil se je od učenk prvega kurza s primernim nagovorom. Govornik je naglašal, da smo otvarjali prvi kurz pred dvema mescema z nekako notranjo nemirnostjo, ker smo bili negotovi, kako se obnese ta naprava pri nas Bili smo brez skušnje, storili smo s šolo korak v temno, negotovo bodočnost. — Prvi večerni kurz se je obnesel vrlo dobro; učenke so kazale veliko marljivost in veselje, dosegli so se lepi vspehi. Med učiteljskim osobjem in učenkami vladalo je ves čas soglasje in medsebojno zaupanje. Govornik se je obračal nadalje do učenk prvega kurza, ki zapuščajo zavod, vspodbujevaje jih, da to, kar so se naučile, tudi praktično doma vporabljajo. Ne domišljajo naj si pa nikar, da so se v dvamesečnem kurzu vsega naučile. V tako kratkem času more dati šola le najpotrebneje, kar potrebuje gospodinja in mati v priprosti družini. Nadaljna učilnica gospodinji pa je praktično življenje s svojimi raznovrstnimi potrebami. Sicer pa naj učenke ohranijo šolo v prijetnem spominu, razširjajo o nji dober glas in kadar ta ali ona potrebuje kakega sveta, naj le pride zopet pogledat in vprašat v šolo, kjer bode vedno dobrodošla in se ji bode po mogočnosti ustreglo. Učenke drugega tečaja, ki stopajo danes prvič k šolskemu ognjišču, poživlja govornik, da izrabijo čas dobro ter v marljivosti posnemajo učenke prvega tečaja. S tem nagovorom sklenil se je prvi in ob jednem otvoril drugi kurz na na večerni gospodinjski šoli. Popolnjeno učiteljsko osobje društvene šole je sledeče: gospa J. Moosova (vodstvo), gdč. A. Ravniharjeva (kuhanje, pranje, likanje in šivanje), gdč. M. Maroutova (predavanje o uravnavi doma, gospodinjskem ra-
čunstvu itd.) in g. primarij dr. V. Gregorič (predavanje o higijeniji stanovanja, hrani, o najnavad-nejših boleznih ter njih domačih lekih ter prvi pomoči pri nezgodah, ki so pripete v družinah.) — liazven tega nadzorujejo dame iz odbora šolski pouk. - O delovanju odbo-rovem iz zadnjih dveh mesecev javljamo, da so se najeli jako udobni šolski prcstori v novi Go-rupovi hiši na Rimski cesti. Ti prostori se bodo za šolo umestno uravnali in se jesenski pouk na gospodinjski šoli prične že v novih prostorih. Odbor se resno bavi, da otvori že koncem letošnjega leta dnevno kuharsko šolo, ki bo zadoščala tudi večjim zahtevam imovitejsih slojev. O uravnavi to dnevne gospodinjske šole in o pogojih za vsprejem bode se že pravočasno poročalo. Odbor se vsem požrtvovalnim prijateljem gospodinjske šole, osobito pa damam iz slovenskih meščanskih krogov ljubljanskih, za dosedanjo blagonaklonje-nost zahvaljuje ter prosi, da se te simpatije ohranijo za prihodnjost. Imena članov in drugih podpornikov bode odbor kmalu pričel objavljati. Dosedaj mu še ni bilo mogoče zaradi preobilih drugih poslov, kar naj se blagohotno na znanje vzame. Konečno se odbor zahvaljuje slovenskim časnikom osobito ljubljanskim, ki našo objave drage volje sprejemajo, ali na kak drug način delujejo na korist gospodinjske šole. Ne moremo pa zamolčati svojega globokega obžalovanja, da je pred nekaj časa objavila celjska »Domovina« neko navidezno reklamo za našo šolo, ob jednem pa — sramotila slovensko delavsko ženstvo neke ljubljanske tovarne. Odločno zabranjujemo, da se diskredituje gospodinjska večerna šola s tem, da se vporablja kot sredstvo v sramotenje ženskega delavstva. - V Ljubljani, 20. maja 1898. - Za odbor »Gospodinjske šole«, Ana Lah, predsednica.
(V St. Vidu pri Ljubljani) bode binkoštne praznike (t. j. 29., 30. in 31. t. m.) razstava risarskih izdelkov učencev ondotne obrtno nadaljevalne šole. - Odprta bo vsak dan dopoludne od 8.—12. ure, popoludne pa od 3.-5. ure. Vabijo se osobito obrtniki in posebej še mizarji, da si ogledajo to zanimivo razstavo.
(Plačilo) v znesku 20 gld. je od dež. vlade dobil Fr. Iludobivnik s Suhe, ker je 16. okt. m. 1. rešil iz vode Marijo Kokalj.
(Za praznik sv. Cirila in Metoda.) Prevzvišeni nadškof dr. Strossmayer je izdal posebno okrožnico, v kateri pozivlje duhovščino in ljudstvo svoje škofije, da svečano praznuje praznik sv. Cirila in Metoda. V svoji okrožnici odreja vladika Strossmayer, ker peti julij ne pade letos na nedeljo, da se prenese praznik sv. Cirila in Metoda na prvo nedeljo po petem juliju. Tedaj pa
se naj po vsej škofiji najsvečaneje obhaja ta dan. —
(Z Dunaja) Slov. akademiki na Dunaju so sklenili postaviti skromen pomnik na Klostemeu-burški postaji ponesrečenemu juristu Jakobu Z a j c u ter prosijo za blagohotni prispevek. Adresa : Slovenij a, Dunaj VIII. Lederergasse 20, I.
(V Lovranu) v Istri je umrl dne 10. t. m. odlični rodoljub, previden s sv. zakramenti za umirajoče, gospod Pio pl. Peršič, morski kapitan in lovranski posestnik. Večni mu pokoj !
(Imenovanje.) Sodni avskultant Vekoslav Ma-šera je imenovan sodnim pristavom in je kot tak nameščen na okrajno sodišče v Podgrad v Istri. Sodni praktikant g. A. Justi je premeščen na okr. sodišče v Buzet.
(Maščevalnost tržaških Judov.) Iz Trsta: Res je, židje hočejo pokazati, da so oni gospodarji na svetu. Zezla, katero jim je izročilo nepremišljeno krščansko ljudstvo, ne dajo več iz rok in da ga trdno drže. to pokažejo, — v gorje nežidovskemu prebivalstvu te zemlje — ob vsaki najmanjši priliki, z jedno besedo : strahovati hočejo ves svet prav po svoji volji. Ker je tržaško namestništvo izdalo ukaz, da se kruh ne sme prodajati čez 20 kr. kilo najfineje vrste, se hočejo judje nekako maščevati na tem ukazu. Že več dni je opazovati, kako krivonosi izsesevalci stikajo v Trstu skupaj glave po vogalih cest in pred kavarnami in kdor ima količkaj dober instinkt, mora izpoznati, da se nekaj pripravlja. In zares, v judovskih glavah se je zberal oblak, črn in strelonoson in jel je polagoma tudi že bruhati. Judje so izmislili sredstvo,
s katerim naj bi ukrotili ne samo prebivalstvo, marveč celo cesarskega namestnika,' ki je izdal dotični ukaz, ki krivonoscem ni po volji. Jeli so šuntati na eni strani pekovske mojstre da odtrgajo svojim pomočnikom od plače 2 t- j- poprečno po 40 nvč. na dan in s tem povzročijo nov pekovski štrajk, po drugi strani pa že kanijo napraviti v Trstu »občinske pekarne«. Zloba te nakane je očividna ! Žid hoče strahovati in gospodariti sam! Židje si mislijo »n morda tudi za trdno pričakujejo, da vprizore pekovski štrajk, mej tem pa v hitrosti, saj za to imajo že vse pripravljeno, ustanove »občinske« pekarne m vanje pozovejo delavce iz sestradane Ital.je, kateri bodo delali na pol zastonj Kaj ložje nego to! »Občinske« pekarne bodo tako rekoč »judovske pekarne«, ker imajo pri občini prvo besedo v Trstu že tako izključno judje. Domači delavci, po večini Slovenci, pridejo ob kruh a tudi pekovski mojstri po večini kristjani, bodo šh rakom žvižgat. Saj to hoče jud, da dobi kristjana, čegar vero smrtno sovraži, pod svoje stopalo in da ga ošabno izkoristi do zadnje mrvice do zadnje kaplje krvi. Vprašanje je, ako pa tržaški krsčanslu peki ne izprevidijo nevarnosti, v katero jih zavaja Žid in mu prečrtajo še pravočasno račune. To bi bilo v interesu tržaške javnosti, pa tudi v interesu krščanske stvari, katero neodnosno izpodkopava Žid, srčno želeti. Iz tega slučaja pa se zopet eklatantno kaže, kedo je pravi sovražnik človeštva in na kak način najpredrzneje izzivajo judje skrajne posledice njihove krvoločnosti. Vsaka stvar ima svoj konec in imeti ga mora tudi krutost židovskega gospodarstva na svetu -
(Deputacija z otoka Črna pri tržaškem namestniku.) Jedino, kar morejo storiti v svojih go-spodarsko-političnih zadevah istrski Slovani, je to da se podajejo osebno do c. kr. namestnika v Trstu in mu osebno potožijo vso bedo in nadloge ki tarejo istrskega kmeta. Tako je bila minoli' torek zopet deputacija iz Istre pri Nj. ekscelenci c. kr. namestniku in sicer iz mesteca Čresa. Deputacija je poklonila namestniku spomenico v ka-terej so označene vse tožne razmere slovanskega naroda v Istri in še posebno nekaterih stanovnikov v Cresu. Namestnik je deputacijo milostno sprejel m obljubil proučiti želje in potrebe ljudstva ter ukreniti potrebno. Deputacija je bila tudi pri gospodarskem svetniku Puciču, katerega so prosili za blažje izvajanje gozdnega zakona na otoku Cresu. Svetnik je obljubil, da se na licu mesta prepriča o potrebah ljudstva na otoku. - Lepe besede, lepe obljube, da bi le ne ostale samo -besede!
(Manere tržaškega »Piccola«.) Tržaško, povprečno za vsako duševno življenje skoro do cela nedovzetno ljudstvo, se najrajše naslaja na kakih pustolovskih časniških frazah, na poročilih s policije in kazenskega sodišča in na škandalih z ulice. To slabost ve židovski »Piccolo« pa še prav vrlo podpirati z raznimi izmišljotinami o dogodkih, katerih sploh ni bilo, in o najneznatnejših neumnostih, ki se zgode na ulici, kakor če zadene kak paglavec v vrč kake okoličanke in jej zlije po tleh mleko in druge take gluposti. Najrajše pa se bavi s »črno kroniko tržaško«, v kateri brodi s pravo slastjo že menda za to, ker se v teh poročilih omenja le malo kedaj kak za svoje tolsto življenje se boječi jud, marveč sami kristjani in največ delavci in posli. Samo ob sebi umevno je, da list, ki napolnjuje svoja predala s škandaloznimi in smešnimi poročili z ulice in policije, degra-duje sam sebe toliko bolj, ker tako gradivo glasno govori o praznoti glav listovih urednikov, ki ne premorejo kake sveže in visoke misli. Toda kakor rečeno, v Trstu se ne misli in za tako ljudstvo je pač dobro, kar je." »Piccolo« je radi tega tudi pravi evangelij tržaškega prebivalstva, kar se prav razločno vidi po vsaki izdaji tega lista. — Gorje Slovencem, ako bi morali posnemati kaj tacega!
(Spomenica dalmatinskih zastopnikov.) Kakor poroča »Naša Sloga«, so izročili zastopniki hrvatski iz Dalmacije ministerskemu predsedniku spomenico, v katerej opisujejo nepovoljno stanje Dalmacije. Do tega koraka je privedlo zastopnike Dalmacije prepričanje, da parlamentarnim potom ni moči priti do razprave o bedi in narodni ne-volji Dalmacije zaradi slabih letinj in nesrečne vinske klavzule. Temu vzgledu naj bi sledili zastopniki tudi drugih slovanskih pokrajin, katerih
težnje ne morejo pred državni zbor zaradi zlob nega oviranja parlamentarnega dela od strani proti-slovanskih hujskačev.
Društva.
(Pevsko društvo »Glas« v Sodra-žici) priredi povodom blagoslovljenja zastave ljudsko slavnost z naslednjim programom: Dne 29. maja ob 9. uri zvečer po trgu mirozov z bak-ljado in podoknica kumici. 1. Dne 30. maja ob 5. uri zjutraj budnica. 2. Sprejemanje došlib društev in gostov v Sodražici, eventuelno na kolodvoru Ribnica. 3. Ob polu 11. uri se zbero udeleženci pri »Fajdigu«. 4 Ob 11. uri sveta maša v župni cerkvi, pri kateri poje društvo »Glas«.
5.	Po sveti maši blagoslov zastave v šotoru pred cerkvijo. Blagoslovil bode zastavo preč. gosp. Fr. Dolinar, dekan ribniški, kumica ji bode preblag. gospa Albina Višnikarjeva. Slavnostnega zabijanja žebljev se udeleže: blagoslovitelj, kumica, župan sodražki, zastopniki vseh društev in povabljenci.
6.	Ob polu 1. uri banket v dvorani gospoda Iv. Fajdiga. Pri banketu svira godba. Kuvert banketu 1 gld. za osebo. Udeleženci banketa naj blagovolijo udeležbo naznati vsaj do 26. maja društvenemu odboru 7. Ob polu 4. uri ljudska veselica na vrtu gospe M. Šega, v slučaju slabega vremena v dvorani gospoda Iv. Fajdiga. Vspored: 1. Tittl: »Slovanske pesmi«, ouvertura, svira godba. 2. Slavnostni govor. Govori g. stud. iur. Ivan Lov-renčič. 3. »Naš prapor«, pevskemu društvu »Glas« zložil g. A. Foerster, op. 68. besede spisal gosp. F. Neubauer. 4 Iv. pl. Zaje: »Zadnji čas Zrinj skega«, svira godba. 5. Fr. Gerbič: »Slovanski brod«. 6. Vjekoslav Klaic: »Svračapje«. 7. Dr. Benjamin Ipavec: »Domovini«, svira godba. 8. P. Hugolin Sattner: »Za dom med bojni grom«. — Vstopnina za osebo 20 kr. — Društva in depu tacije so vstopnine proste. — Pri vseh slavnosti h svira si. novomeška godba.
Telefonična in brzojavna poročila.
Gradeo, 25. maja. Tukajšnja „Tages-post" objavlja danes dopis iz Ljubljane o slovesnostih pri vsprejemu in vstoličenju novega škofa ljubljanskega, ki je poln neresnic in tendencijoznega zavijanja. Dopisnik napada škofa, napada duhovne, ki poučujejo kršč. nauk na nemških šolah, češ da so otrokom tuji, napada „Slovenca", češ da oznanjuje kar križarsko vojsko proti nemštvu (!)
Dunaj, 25. maja. Poslanca Hofman in Hochenburger sta dobila nalog od nemško-nacijonalne stranke, takoj v prvi seji državnega zbora spraviti na dnevni red razgovor o imenovanju grofa Gleispacha za predsednika nadsodišča v Gradcu.
Budimpešta, 25. maja. Na 25. in 26. t. m. napovedani obedi na čast delegatom se radi smrti nadvojvode Leopolda ne vrše.
Budimpešta, 25. maja. Grof Thun je bil danes jedno uro pri cesarju v avdijenci. Ministra' Kaizl in Barnreither sta došla, da se nadaljujejo razgovori glede nagodbe, ki pride v dunajskem parlamentu še le jeseni v razpravo.
Budimpešta, 25. maja. V avstrijski delegaciji so nadaljevali razpravo o rednih troških za vojno. Delegata Thurnherr in Kienmann sta izražala željo, naj se vojakom zboljša hrana za večerjo. Kienmann je po-sebe opozarjal na rastoče troške za vojno, ki niso v nobeni primeri z davčno močjo narodov. Del. Kotulinsky je hvalil vojaštvo, ki se odlikuje v vojski po svoji hrabrosti, v miru pa po svojem taktu.
Praga, 25. maja. Iz raznih krajev dežele dohajajo poročila o grozni nevihti minule dni. Na več mestih je udarila strela v bivališča ter ubila več oseb in provzročila velikov škodo. Najhuje je bilo v severnem delu Oeške.
Levov, 25. maja. Zaradi draginje in pomanjkanja dela je prišlo v Pfemislu do velikih izgredov. Pri neki tovarni je bilo odpuščenih 600 delavcev. Ti in še drugi so se jeli zbirati po ulicah ter so silili v proda-jalnice in pekarne, vzlasti židovske, ter tam vzeli, kar so dobili. Ker policija ni zadostovala, je vojaštvo moralo napraviti mir.
Rim, 25. maja. Zaradi štedenja letos ne bo nobenih večjih vojaških vaj.
Milan, 25. maja. Kardinal Ferrari se še ni povrnil v Milan.
Carigrad, 25. maja. Knez Ferdinand je dospel danes zjutraj iz Aten.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Španjski admiral Cervera se po poročilih iz Amerike še vedno nahaja v zalivu Santiago, kamor je dospel pred nekaj dnevi. Ta poročila pa tudi dostavljajo, da si ameriški admiral Sampson resno prizadeva, zajeti nasprotnika v imenovanem zalivu. Iz Key\vesta se je včeraj celo poročalo, da je Sampson s svojim in Schevevim brodovjem že odplul proti jugu in da morajo ladije admirala Scheva sedaj že biti na svojem mestu. Ako je temu tako, potem ne more biti več daleč čas, ko se resno spoprimeta nasprotnika v kubanskih vodah. O resničnosti tega poročila se pa seveda resno dvomi v poučenih krogih, kajti ako je admiral Cervera že iz zaliva Santiago, bi mu bil admiral Schey le odprl pot v bavanski zaliv.
Ameriški in njim prijazni listi se sedaj marljivo pečajo z vprašanjem, kako dolgo bodo španjske ladije še izhajale s svojo zalogo premoga. Natančno imajo že proračunjeno, kedaj jim poide vse kurivo in kedaj se izpraznijo skladišča na Kubi in Portorico. To delajo najbrže le radi tega, da admiral Sampson ne izgubi popolno vsega poguma in se tolaži z bližnjo bodočnostjo, ko so mu bodo Španjci radi udali tudi brez boja.
Konečno dohaja iz Port de Paix, kakih 120 kilometrov od Monte Christi na vzhodu ležečega kraja na Ilaiti, senzačno poročilo, da so minulo nedeljo zopet čuli gromenje topov. Seveda jc to ravno taka ameriška raca, kakor z »gromenjem« dne 8. t. m., katerega ni nihče čul.
Madrid, 25. maja. Vojvoda Alutova Rio je imenovan zunanjim ministrom.
Madrid, 25. maja. Mej Španijo in Francosko se vrše resni dogovori glede Filipinov. Govori se, da bi bila španjska vlada pripravljena prepustiti Filipine Francozom in da tudi prebivalstvo na Filipinih se tega ne brani, ker ne marajo priti pod amerikansko oblast.
New-York, 25. maja. Tu prevladuje mnenje, da se Leon Castillo mnogo prizadeva za odstop Filipin Franciji, da tako ne pridejo v ameriške roke.
Washington, 25. maja. V reprezen-tantni zbornici se je stavil predlog, naj se dovoli 39 milijonov dolarjev kredita za napravo večjega števila novih vojnih ladij.
Washington, 25. maja. General Miles meni, da je treba za operacijo na Kubi najmanj 85.000 mož, ker se ni zanašati na podporo kubanskih vstašev. — Vlada namerava najeti še kakih 100.000 prostovoljcev.
Washington, 25. maja. Z ozirom na velike financijelne težkoče, ki so združene z nabavo vojnih ladij za ekspedieijo na Manilo, je sklenila vlada s silo se polastiti trgovinskih ladij, ako bi se lastniki ne zadovoljili s primerno odškodnino.
Jleliisine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga ">t; (10) 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani.
Betljova ooata štev. 1, poleg mesarskoga mosta.
JKT Telefon štev. OS.
Svilnati damasti 75 kr.
do gld. 14'65 meter — istotako tudi črna, bela in harvena Hennebergova svila od 4"> kr. do gld. 14 Ho meter — v najbolj modemih tkaninah, barvali in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. —
Vzoroi obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj. Curlh. 65 .S 5
I nirS) *o:
23. maja. Jožefa Oblak, delavca hči, 2 meseca. Vodmat St. BI, hvdrocephalus. — Stanko Dolenec, mizarja siu, 14 dui, Radeckega cesta i, črevesni katar.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 30«-2 in.
a n O	čav opazovanja	Stanj« barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	** 1 % ■ 4 " " s S » »
24 9 zvečer		728 -i		sr. jutr.	Hel. lasno	
25	7. zjutraj 2. popol.	7283 728 1	13 9 180	sr. jzati.	oblačno n	05
Srednt* včerajšnja temperatura 13 ',( za r2° pod norm»loni.
VABILO
k
izvanrednemu občnemu zboru
konsumnega društva pri D. M. v Polji,
ki bo
dnč 5. junija 1898 ob 4. uri popoldne
v prostorih društvene prodajalnice v Slapah št. 49.
Dnevni red:
1.	Volitev štirih odbornikov.
2.	Volitev treh namestnikov.
3.	Volitev jednega člana pregledovalnega odseka in jednega namestnika.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi 374 i-i	odbor.
Prostorni, praktično urejeni, posebno za fijakarje in razvaževalce tovorov prikladni
hlevi za 15 konj
v V (Kimat n
dajo se takoj v najem. Poizve se natančneje pri	367 3-3
Ad. Hauptmann-u, Sv. Petra cesta 41 43.
32a spomlad in slav Seno do 60/
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in oele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 31
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratenoe in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor : mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, oinka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnloe. me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje iu kegljo za kegljanje itd. itd. itd.


za gospode in dečke 10-9
Udelk ' prvih avstrijskih, nemških, italijanskih iu
anslršlith tovarn priporoča v največji iiberi in po najivžjih cenah velespogtovaojem
O . s. 11 , V >1 A IV IV,
Mestni trg štev 8.
Sgilpga, SslobTAlsov c. kr. priviletjov. ^jjjp^ tovarn za klobuke
W. Cli Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec.
Klobuki se Izdelujejo natančno po označeni j&i	meri in obliki in se prevzemajo tudi stari klo-
^j^^mvrn^	bnki v barvanje in oblikovanje.
^oooe^aooooeoooeeooeoooeč
Otvoritev urarskega obrta.
XV
tf
s
>x
Naznanjam si. občinstvu, da sem z dnem 21. t. m. utvoril pod tvrdko
9,«Taiil£o Klopčič"
Prešernave ulice štev. 4, zraven frančiškanskega samostana
dobro urejeno

©
urarsko obrt.
%
/<
%
V zalogi bodem imel raznovrstne žepne in stenske ure,
kakor tudi veliko lzber zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. — Na podlagi velikolelnega delovanja v tej stroki in v zvezi z zanesljivimi tovarnami mi bode mogoče moje cenjene odjemnike v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti. Ob jednem si dovoljujem opozarjati, da imam
vrli ko iaber birmanskih daril.
Za prav obila naročila se najtopleje priporoča
369 4-2	Janko Klopčič, urar.
Popravila točno in dobro!
ft Ckslilira m
fl A
Usojamo si uljudno naznaniti, da smo prevzeli od ry gospoda Odo P a m e r - j a skladišče pive na Marije Ji
v
I


M
Terezije cesti štev. 2 ter bomo ondi svoje sloveče
pivo v sodih in steklenicah
m
u prodajali r»o cenah, v primeri z izvrstnostjo blaga prav 'Iv jjj nizkih. '	'	fl
u Pripomnimo, da bode gosp. Odo Famer še dalje U hd ostal voditelj skladišča ter v naši službi. Prizadevali si y bomo vedno, da častitim svojim kupcem postrežemo U | a dobro in točno.
u V prijetni nadi, da nas občinstvo razveseljuje z obilih J nimi naročili, se priporoča z vsem spoštovanjem
jfj| Knez Adoll Josip Schwarzenbergova pivovarna Protivica. ^
^ V Ljubljani, meseca maja 1898.	372 10-2
Povodom intronizacije novega vladike ljubljanskega
natisnila je Katoliška T i s k a r 11 a na karton v barvotisku
Zakristijske ^tablice:
"RfJ
&
Pro antistite n ostro Antonio Bonaventura.
Dobivajo se v Katoliški, tiskarni in Katoliški bukvami v Ljubljani komad po 20 kr., s poštnino 21} kr.
m^
W ftO J. .."p


I"'
...J
v
A V / -
W / v v.
IV .(,«


.e? t?


Redka prilika za izredno jagoden maknp?
Dovoljujem si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prodajam vso svojo zalogo
juvelov, zlata in sreSra,
mej temi tudi zadnje novosti,
počenši z 11. majem
za kupno ceno in tudi pod to.
Velespoštovanjem
cZ cffiapscfi,
jnvelir v Ljubljani.
349 5
I > u n a i s k a borz

Dne 25. maja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dol? v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4"/0......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 Kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 rnark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
G. kr. cekini...........
101 gld. P5			kr.
101		80	
121		05	
109		50	
120		95	
99		15	
911		—	
357	n	50	
120		50	
58		85	
	n	77	n
9		631	
44		40	
o	-	65	n
Dne 24. maja.
4°/0 državne srečke I. 1S54, 250 gld. 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld.
Državne srečke 1. 1864. 100 gld 4n/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 .
Posojilo goriškega mesla......
4°'0 kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke4°/, Prijoritetne obveznice državne železnice . »	» južne železnice 3"/„
>	» južne železnice 6°/0
»	» dolenjskih železnic4°/0
163 gld. 50 kr.
160 „ - „ 198 99 138 129 109 112 99
98 219 181 126
99
35 75 50 50 •50
70 50 10 40 50
Kreditne srečke, 100 gld.....
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
Sf. Genois srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 g!, st.i Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
	200 gld.		—	kr,
[§	171	_	—	
t.	20		25	
	27	n	--	n
	84		25	
			50	
	59		—	
	22	»	—	n
	158		50	
	3500		—	„
	439		—	n
	70		50	„
	114		—	
	363		95	
	181		50	
	127	n	75	n
Nakup in prodaja TMEf, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube. pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka - Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična doln' a družba
Z

_iv m. n
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

ii^ž~PojasniIa"2>^tSi v vseli gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursmli vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti JtiT n a 1 o ž <? n i h (rlavuic. "fiB