Lete Vm. st. 41 («wnto« xvl, st. 144«) Ljubljana, ponedeljek, ZL oktobra 193$ Cena 2 Din .^aniuiKu. . j....,jx"h. knaXljeva ullca ù. — reiefon St. 3122. 3123, 8124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: LJubljana, Selen« burgova ui. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ullca 8t. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6t. loa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Ponedeljska Izdaja „življenje In svet'4 Uredništvo: Ljubljana: Kna/ljeva ulica 5. Telefom St. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3120. Ponedeljska bdaja »Jutra« izhaja vsa v ponedeljek zjutraj. •— Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-clh dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva tiL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarifa V v UOLITUE U HHRODHI SKUPSCINI Za predsednika je bil s 171 glasovi izvoljen Stevan čiric - Minister Komnenovič je dobil 136 glasov - Senat je izvolil za predsednika zopet dr. Tomašica Beograd, 20. oktobra, p. Po določilih ustave sta se danes dopoldne sestali obe zbornici Narodnega predstavništva k novemu zasedanju. Prvi njun akt je bil, da sta si izvolili nove funkcionarje, ker .je z včerajšnjim dnem potekla poslovna doba za dosedanji predsedstvi, kakor tudi za vse stalne odbore Narodne skupščine in senata. Ravno zaradi volitev je za današnji seji obeh zbornic, .zlasti pa za sejo Narodne skupščine, vladalo izredno zanimanje ne le med iparlamentarci, marveč tudi med občinstvom. Prvič namreč po letu 1926 se je zgodilo, da sta bili za volitve v Narodni •■skupščini postavljeni dve listi ne da bi 'bilo že v naprej jasno, katera bo zmagala. Obe skupini sta razvili živahno agitacijo in sta res dosegli, da sta od vseh 313 poslancev, kolikor jih brez poslancev opozicije šteje sedanja skupščina, izostala samo poslanca Galogaža in Djordje Brankovič ki sta bolana. Vseh ostalih 311 poslancev je seji prisostvovalo, tako da je bila skupščinska dvorana polna kakor le redkokdaj. Tudi na galerijah je bilo toliko sveta kakor ga zlepa ne pomnijo. Razdane so bile prav vse vstopnice, pa še vedno so se zglašali nešteti, ki bi radi prisostvovali seji, od katerih pa se je le redkim posrečilo priti na galerijo. Polno zasedena je bila diplomatska loža, na- ravnost prenapolnjena pa novinarska loža, v katero so se poleg poročevalce^ domačih listov zgnetli tudi vsi v Beogradu navzoči porcčevaJci inozemskih agentur in inozemskih listov. Enako polnoštevilna je bila udeležba na seji senata. Zbrali so se <=koro vsi senatorji, prostori na galerijah pa so bili tudi oddani do zadnjega. Kakor je bilo že včeraj objavljeno, je bila v senatu postavljena le ena kandidatna lista z dosedanjim predsednikom dr. Ljubomirom Tomašičem na čelu. Po poslovniku so se volitve kljub temu morale vršiti po listkih. Od 79 oddanih glasov jih je dobil dr. Tomašič 67, 12 listkov pa je bilo priznanih. V Narodni skupščini pa sta bili postavljeni dve listi. Prvo je vložil »Poslanski klub skupščinske večine«, drugo pa opozicijski klubi. Prva skupina je kandidirala za predsednika ministra za telesno vzgojo Mirka Komnenoviča, ostale skupine pa dosedanjega skupščinskega predsednika Stevana čiriča. Izvoljen je bil čirič, ki je prejel 171 glasov. Za Komnenoviča je bilo oddanih 136 glasov, 4 glasovnice pa so bile prazne. Obe zbornici sta si izvolili nato še podpredsednika in tajnika, s čemer sta izvršili svoje konstituiranje. V smislu poslovnika bosta prihodnji seji Narodne skupščine in senata sklicani pismeno po predhodnem sporazumu z vlado. Seja Narodne skupščine Seja Narodne skupščine se je pričela kmalu po 9. uri. Narodni poslanec Voja Cvrkič je predlagal za starostnega predsednika nar. posi. Stevana Jankoviča, predsednika kluba skupščinske večine. Starostni predsednik, ki je bil po letih najstarejši med vsemi prisotnimi poslanci, je takoj prevzel svoje mesto ter otvoril sejo. Najprej je pozval poslance, da skupno z njim vzkliknejo »Slava«! blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Poslanci so se dvignili s sedežev in se enodušno odzvali pozivu starostnega predsednika, ki je nato med drugim izvajal: »Blagopokojni kralj Aleksander je bil moder vladar. Ljubil je svojo državo in svoj narod, narod pa je ljubil njega. Usoda je hotela, da mu je zločinska roka vzela življenje. A še tedaj, ko so bili že šteti utripi njegovega junaškega srca, nam je sporočil svojo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo«! »Čuvali jo bomo« so se hkratu odzvali vsi poslanci, starostni predsednik pa je nadaljeval: »Veliki vladar nam je zapustil dedščino, ki jo moramo čuvati. Zapustil nam je sveto naročilo, ki pomeni edinstvo naše države. Kralj Aleksander je bil zelo moder vladar. S svojo dalekovidno politiko je vodil naš narod in ustvarjal velika dela. Ko je prišel čas, je s svojo junaško vojsko osvobodil še nesvobodne brate in ustvaril veliko Jugoslavijo. Naša in vsega našega naroda dolžnost je, da se vselej in ob vsaki prilike spominjamo Velikega kralja (Slava mu!). Sreča je za naš narod, da nam je ostal njegov naslednik, naš mladi kralj, v katerega z zaupanjem in ljubeznijo gleda ves narod.« Volitve Starostni predsednik je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., ki mu je zbornica priredila velike ovacije. Nato je predsednik prešel na dnevni red, to ie na volitve novih funkcijonarjev. Za zapisnikarja današnje seje so bili na predsednikov predlog izvoljeni Ante Kovač, Miloje So-kič, Mustafa Muhalič in Ljubica Dimitrije-vic. Po žrebu so bili izbrani še skrutina-torji in čuvarji volilnih žar. V desetminutni pavzi, ki jo je odobril predsednik, so bile med poslanci razdeljene glasovnice. Ko je predsednik sejo zopet otvoril so se takoj začele volitve. Tajniki so jx> abecednem redu klicali narodne poslance, ki so po vrsti stopali pred predsedniško mizo in oddajali svoje glasovnice, posebej za predsednika, za jwdpreds^d" nika in za tajnike. Glasovanje je trajalo tričetrt ure, nakar je predsednik sejo zopet prekinil in so skrutinatorji odšli štet glasove ter ugotavljat izid volitev. Volilni rezultat Bilo je ravno poldne ko so se skrutinatorji vrnili v dvorano in je starostni pred. sednik zopet otvoril sejo. Razglasil je na. slednji volilni rezultat: Za predsednika je bilo oddanih 311 gla. sovnict dosedanji predsednik Stevan čirič je dobil 171 glasov, minister Mirko Komnenovič 136, štiri glasovnice pa so bile prazne. Za predsednika Narodne skupščine je torej ponovno izvoljen Stevan čiric. Konec zasedanja DN Sankcijski odbor DN je imel v soboto zvečer svojo zaključno sejo — Splošno mnenje je, da do praktičnega izvajanja sankcij sploh ne bo prišle Ženeva, 20. oktobra, d. Snoči ob pol 20. se je sestal k zaključni seji odbor DN za sankcije. V odboru je zastopanih vseh 51 članic Društva narodov. Najprej je bil sprejet predlog o zapori italijanskega izvoza. Proti predlogu so nastopili zastopniki Avstrije, Madžarske in Albanije, pridržke pa so prijavili tudi zastopniki Španije, Perzije in nekaterih južno-ameriških držav. Dalie je bil formuliran sklep, da se v Italijo ne smejo izvažati konji, mezgi in druge transportne živali, kavčuk, bauksit, aluminij, železo in železne rude. krom, mangan, nikelj, titan in njihove rude. Sledila je razprava o pomoči onim državam, ki bi zaradi izvajanja sankcij utrpele škodo pri svojem uvozu ali izvozu. Sklenjeno je bilo delati na to, da se za te države naide v drugih državah nadomestilo za eventualno izgubljeni italijanski trg. Sprejeta je bila tudi resolucija. naj se po možnosti zniža trgovski promet z onimi državami, ki se ne bi pridružile izvajanju sankcij. S tem je bilo zakliučeno delo sankcij-skega odbora in z njim tudi sedanje zasedanje skupščine Društva narodov. V bodoče bo sklepal o izvajanju sankcij odbor osemnajstorice, ki pa se bo sestal še1« 31. t. m., tako da ie praktično izvajanje sankcij do takrat odgodeno. Z ozirom na včerajšnje vesti iz Rima, Pariza in Londona pa vlada splošno optimistično prepričanje ,da do izvajanja sankcij sploh ne bo prišlo. Pri razpravi o sankcijah se je pokazalo, da so v teoriji sicer vse države razen Avstrije, Madžarske in Albanije za sankcije, da pa je veliko vprašanje, ali bi jih tudi res izvajale, ako bi do tega prišlo. Mnogi so v tem pogledu zelo skeptični in menijo, da bi se solidarnost članic Društva narodov v praksi mnogo slabše obnesla kakor se je v teoriji. Zato bo po njihovem mnenju silne koristi za ugled in avtoriteto Društva narodov, ako do te praktične preizkušnje ne pride. Italijanski ukrep" proti sankcijam Rini. 20. oktobra, d. V Italiji so izvedene obsežne priprave za ukrepe proti gospodarskim sankcijam. Listi objavljajo redno pozive, naj ljudje oddajo zlato v Banco d' Italia. Nadalje objavljajo, da bodo devizni predpisi izvajani z največjo stroao-stjo in da todo objavljena v strašilen zgled imena aretiranih in kaznovanih ljudi zaradi njihovih nrpptopkov. Razen tega si je fašistična stranka postavila eno izmed svojih glavnih nalog pobijanje draginje. Za podpredsednika je bilo oddanih 311 glasovnic. Dobili so Fran Markič 166, dr. Josip Kežek 166 in Radosav Vučetic 162 glasov. Ti trije so izvoljeni. Od ostanih so dobili Dragjša Cvetkovič 146, dr. Veko., slav Miletic 146, in Zafer beg Kulenovič 139 glasov. En glas je bil oddan za Vojo Lazičaj ostale glasovnice so bile prazne. Tudi pri volitvah tajnikov so bili oddani glasovi vseh navzočih poslancev. Izvoljeni so bili Ante Kovač s 169, Voja Nenadič s 166, Mustafa Mulalič s 163, Aleksander Lazarevic s 160 in dr. Drago Damič s 146 glasovi. Dalje so dobili Miloje Sokič 135, Novica Popovič 135, dr. Andrej Veble 133, Milan Bajdak 133 in Dragomir Stojadino. vič 133 glasov. Praznih je bilo 7 glasovic, ostali glasovi so se cepili. Zaključek seje Narodna skupščina je sprejela izid glasovanja z velikim aplavzom. Starostni predsednik je takoj nato pozval novoizvoljene funkcionarje, da zavzamejo svoja mesta. Ko je prišel za predsedniško mizo predsednik Čiric mu je starostni predsednik čestital, skupščina pa ga je pozdravila z novim aplavzom. Predsednik Čirič se je v svojem imenu in v imenu drugih izvoljenih funkcionarjev zahvalil za zaupanje ter poudaril, da bo vodil predsedniške jx>sle strogo objektivno in nepristransko. Zahvalil se je tudi sivolasemu starostnemu predsedniku, ki je kljub svojim visokim letom tako spretno in dostojanstveno vodil sejo. Nato je zaključil sejo z naslednjimi besedami: »Po členu 26 zakona o poslovnem redu Narodne skupščine bom obvestil g. predsednika vlade o izvolitvi predsedstva Narodne skupščine. G. predsednik vlade mi bo v zmislu istega člena poslovnega reda sporočil, zdaj se bo zasedanje Narodne skupščine s kraljevim ukazom zopet pričelo. Današnja seja je s tem zaključena, prihodnjo bom sklical pismeno«. Seja se je končala ob 12.20. Seja senata Istočasno s sejo Narodne skupščine se je vršda tudi seja senata, čim «o se senatorji ob 9. dopoldne desiali, je senator Miljutin Dragovič ugotovil, da je med ve e mi navzočimi po letih najstarejši senator Ivan Hribar in da naj zato On prevzame starostno predsedstvo. To se je tudi zgodilo. Starostni predsednik Ivan Hribar je otvoril sejo ia 6e najprej pokLonil spominu velikega kralja. Rekel med drugim: »Lanska inavgunacija nove poslovme dobe senata je bila v času, ko smo vsi bili pod vtiisom ogabnega uiwrseljskega zločina. Vsa država je bila tedaj odeta v črno žalost. Naša srca so se krčila spričo nepričakovane in nenadomestljive izgube. Ko danes petič pristopamo k volitvi svojega predsedstva, globoko čutimo v srcih, da ni več pri življenju onega, ki je to visoko zakonodajno institucijo poklical v življenje.« Predsednik Hribar je nadalje izjavil, da se ne more otresti misi., da danes posled-njič govori s predsedniškega mesta. Zato prosi senat, naj ga posluša, ko mu srčna potrebe narekuje, da še enkrat izrazi svoja patriotska čustva in vroče želje za snečo in veličino naše ljubljene domovine. V lepem, od vsega senata 6 pozornostjo poslušanem in s ponovnim aplavzom sprejetem govoru je starostni predsednik nato or sal svoje poglede na današnjo politično situacijo in na vlogo senata v njem. Pozival je senat, naj čuva 6vK>je ustavne pravice, ker je to v interesu države in njenega napredka. Zahteval je reformo davčne politike ter stalnost državnih nameščencev. Oboje odgovarja nujni potrebi države. Govoril je pri tej pruliki tudi o znižanju uradniških prejemkov ter končno poudaril potrebo, da bi se sestavil čvrst program za vse gospodarsko delo; ta program bi se moral uzakoniti itn bi moral biti obvezen za vse vlade 'in vse skupščine. Zaključil je z besedami: »Le na gospodarskih osnovah se bo gradila naša velika država v kateri se morajo zbirati okrog prestola našega ljubljenega kralja v dobrih in slabih časih vsi pripadniki našega naroda. Le tako bo mogel Nj. Vel. kralj 'Peter II., ko bo dovršena njegova duševna in srčna vzgoja, ki je poverjena njegovii veliki materi Nj. Vel. kraljici Mariji, (velike ovacije za Nj. Vel. kralja in kraljico). oživotvoriti veliko zamisel svojega blagopokojineaa očeta, da bodo vsi Srbi. Hrvatje im Slovenci za vse Pase složen narod velike, napredne države. Bog čuvaj našega mladega kralja k Volitve Zaključne besede starostnega predsednika so izzvale velike ovacije kralju in kraljevskemu domu. Takoj nato je pred. sednik odredil próh,od na dnevni red. Izvoljeni so bili zapisnikarji današnje seje ter izžrebani skrutinatorji. Volilni postopek je bil enalt kakor v Narodni skup. ščini. Vsi senatorji so bili klicani po abecednem redu in s,p oddajali glasovnice v volilne žare. Ker ni bilo dveih list, je bil tudi skrutinij zelo kratek in predsednik je mogel že po kratki paivzi razglasiti naslednji rezultat volitev: Za predsednika je bilo oddanih 79 glasov, ©nako število za podpredsednike, za tajnike pa 78 glasov. Izv0ijßni s0 bili za predsednika dr. Ljubomir Tomašič s 67 glasovi, za podpredsednike dr. Miroslav Ploj s 66 in dr. Uroš Krulj 65 glasovi, za tajnike pa Miljutin Dragovič s 65, dr. Djuro Kotur s 66 in Vas0 Glušač s 66 glasovi. Ostale glasovnice so bile prazne. Med odobravanjem m aplavzom vse zbornice je 6tarostni predsednik Hribar čestital izvoljenemu predsedniku «It. To-mašiču in drugim izvoljenim funkcionarjem. Novi predsednik je takoj prevzel svoje mesto ter se najprej toplo zahvalil za izvolitev in zaupanje. Obljubil je, da bo tudi v bodoče strogo objektivno vodil seje senata. Poudarjal }e, da pomeni izid današnjih volitev kontinuiteto v liniji, ki ji je ostal senat zvest že vsa leta, odkar obstoja in deluje. Naša zbornica se hoče tudi v bodoče držati svojih preizkušenih osnovnih političnih načel. Nujn„o Potreb no je, da nastopa senat vedno komioaktnn in v složnem Sodelovanja. Predsednik dr. Tomašič je zaključil z, vzklikoma Nj. Vel. kralju Petru II., ki so mu vsi senatorji stoje priredili ponovne velike ovacije. Končno je predsednik sporočil, da bo pbvestil vlado o konstituiranju senata in da bo prihodnjo sejo sklical pismeno, čim prejme od predsednika vlade obvestilo, kdaj se bo zasedanje Narodnega predstavništva otvarilo s kraljevim u.kazom. Ob 10.20 je predsednik sejo zaključil. Predsednik vlade o volitvah Beograd, 20. oktobra, a. Po glasovanju za predsedstvo Narodne skupščine je dal dr. Milan Stojadinovič. predsednik vlade in minister zunanjih zadev, na prošnjo novinarjev izjavo,- v kateri jim je kratko odgovoril : »O volitvah predsedstva Narodne skupščine sem imel ondan priliko pojasniti v klubu stališče kraljevske vlade. Tej svoji izjavi nimam ničesar dodati, ne vzeti«. V svojem govoru v klubu vladnih poslancev je bil predsednik vlade izjavil, da smatra vlada volitev predsednika Narodne skupščine in senata za interno zadevo obeh zbornic. Iz parlamentarnih klubov Beograd, 20. oktobra, p. Če ravno v prihodnjih dneh ne bo seje Narodne skupščine in eenaa, so vendar skoro vsi poslanci in senatorji ostali še danes v Beogradu. Jugo-slovenski nezavisni poslanski klub, ki šteje sedaj 51 članov, je imel nocoj prijateljski t sestanek. Jutni dopoldne se bo na poziv predsednika kluba vladnih poslance»* vršil v skuj»črnskih prostorih sestanek vseh onih j>oslan-cev, ki se priznavajo za pristaše JRZ. Predsedstvo kluba vladnih poslancev je prejelo danes z ozirom na znano afeno zaradi pisma posi. Grajska pismeno obvestilo, da so neresnične trditve ki jih >e poslanec Gajšek navajal v svojem pismu. Niti on. niti jxwl. dr. Klar nista prišla brez svoje vednosti in svojega privoljenja v spisek poslancev, ki so prijavili svoj izstop iz večinskega kluba. Sporočilo predsedstvu vladnegia kluba so podpisali nor. posi. dr. Lovrenčič. Jan-žekov-ič, Pleekovič, Kočevar, dr. Jančič. dr. Režek, Lenarčič, K^man Mravlie rn Gor-njak. Predsednik čsL parlamenta Bradač umrl Praga, 20. oktobra. AA. ČTK pojoča, da je danes po dolgi bolezni umrl y 54. letu starosti g. Bogomir Bradač, predsednik narodne skupščine in bivši minister za narodno obrambo- Pokojni Bradač je bil eden izmed najuglednejših članov agrarne stranke. ★ Bohumir Bradač se je rodil 31. maja 1881. v Židovicah pri Libnu. Absolviral je strokovno gospodarsko šolo v Jičinu in nato se je kot izredni slušatelj vpisal na praško univerzo. 2e v mladih letih se je posvetil politiki. Postal je župan v domači vasi, vodilni funkcionar pri kmečkih posojilnicah pri zadrugah in končno leta 1911 član dunajskega parlamenta. Bil je takrat star šele 30 let. V poslednjih letih monarhije je bil ©dem izmed najbolj vnetih sodelavcev takratnega predsednika organizacije češkoslovaških poslancev Františka Staneka. Leta 1920. je bil izvoljen za p«slanca v svobodni čsL parlament kot zastopnik češke agnarn« stranke. Odtlej je bil stalno član češkoslovaškega parlamenta. Pokazal je velike sposobnosti kot posredovalec med političnimi nasprotniki in to zlasti kot referent za proračun ministrstva za narodno obrambo." Leta 1929. je bil v drugem Udržalovem kabinetu minister za kmetijstvo. Ta resor je vodil vse do oktobra leta 1932. V vi adi Malypetra je prevzel resor ministra narod~j ne obrambe. To ministrstvo je vodil vs. do junija t L, ko mu je v tretjem Malype-trovem kabinetu sledil njegov politični somišljenik Mahnič, on sam pa je postal preet-sednik parlamenta. Nj. Vel. knez Pavle v Londonu London. 20. oktobra p. Nocoj ob 18.15 je prispel Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle s svojim spremstvom v London. Na postaji so ga slovesno sprejeli zatopniki angleškega dvora in vlade. Match Àljehin : Euwe Rotterdam, 20. oktobra. Sedma partija se je končala z zmago Aljehina. V francoski otvoritvi je Aljehin kot beli presenetil Euweja z novo potezo. Ta se je sicer dobro branil, je pa v končnici zaradi napake naglo izgubil. Stanje je sedaj: Aljehin 4, Euwe 1, remis 2. Smrt zaslužnega generala Beograd, 20. oktobra, p. Davi je umri v Beogradu divizijski general v P- in bivši vojni minister Miloš Vasič, eden izmed najuglednejših starejših oficirjev naée vojske. Umrl je Po kratki bolezni zaradi prehlada, ki ga je dobil pred osmimi dnevi pri zadušnici za pokojnega viteškega krailja Uedmitelja. Pokojni general Vaisič je bil vojni minister že L 1900 in. je od tega časa Zavzemal mnoga najuglednejša mesta v naši državi. Udeležil se je tudi svetovne vojne ter je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu. Bil je ko_ mandant armij v vseh balkanskih vojnah in tudi v svetovni. Odlikovan j« bil za svoje zasluge z najvišjimi našimi odlikovanji, kakor tudi z odlikovanji prijateljskih in zavezniških držav. Burno žensko zborovanje v Zagrebu Zagreb, 20. oktobra o- V dvorani bivšega Hrvatskega Sokola je bilo danes zborovanje žensk, ki so manifestirale za žensko volilno pravici v javnih zaistopih. Udeležilo se ga je okoli 2000 žensk. Govornice so naglašale, da med slovanskimi državami samo pri nas in v B^-gariji nimajo ženske volilne pravice. Zborovanje je bilo precej burno ter je imel navzoči poilicijski komisar precej pobila s pomirje-vanjam razjarjenih žensk, ki sp napadle tudi nekega moškega zaradi neumestnih med/klicev. Malo je manjkalo, da ga niso linča.le. Ko so ga policisti peljali iz dvorane. so ga ženske opljuvale. Njegovi tovariši, ki jih je biilp več v dvorani, se ga niso upali braniti. Zensike so na svojem shodu manifestirale tudi za mir. Po shodu so skusale demonstrirati budi na »lici, čim Pa so se pokazali policijski stražniki, so se razibežaile. Položaj na frontah Boji so prenehali na severu zaradi umika Abesincev, na jugu zaradi silnega deževja — Angleške vesti o pomanjkanju discipline med Abesinci London, 20. oktobra. AA. Reuter poroča: Čeprav italijanska severna vojska še ni prešla spet v napad, se Poznava- da se je ras Sejum umaknil na nove postojanke 60 km južno od Ma. kale. Iz tega se vidi, da bodo Makale branili najbrž le slabi oddelki abesinske vojske. Poročajo o mnogoštevilnih po. letih italijanskih letal nad Tigrejo pa tudi nad Amharo vse tja do znaminite. ga Tanskega jezera. Na južmi ogadenski fronti traja hudo deževje in čete generala Grazianija zaradi tega ne prodirajo dalje. Pač pa je italijansko letalstvo zelo aktivno. Abesinci nadaljujeio na severu gverilsko voino i«i nanadaio izpostavi iene italijanske oddelke, vendar na se t^koj zor»et umakneio v eore. čim nrideio Italijani v napad. Italijanska novel j^va dobivajo informacije, da so čete rasa Sejuma precej oslabljene zaradi deser« tacij. Na severni fronti je nastala nekaka nevtralna zona, široka skoro 100 km, med italijanskimi in abesins^imi linijami. Tam ne operira nikaka vojska in ta trenutek tam sploh vojne ni. Vpliv abesinske vlade na krajevne poglavarje je znatno oslabel. Ras Gukša ne prikriva svojega strahu za usodo svojih sorodnikov, ki so ostali v Makal. Rasa Gukšo in njegove čete so Italijani dodelili neki askarski divizi ii. Vesti iz Addis Abebe potrjujejo, da pri mobiliziran ju abesmskih plemen ni opažati posebne discipline. Danes so morali poslati večje oddelke discipliniranih a besi n « ki h iz prestolnice proti rvlx>rv~>nirn w»-?q5Vv»r« +nlnam- ki groze, h<->do pobile vse .^vropce v Addia AbehL Moški so spravili svet na rob prepada ženske zahtevajo volilno pravico in polno enakopravnost Ljubljana, 20. oktobra Kakor po vseh drugih večjih krajih oržave, so na pobudo ženskega pokreta tudi žene v Ljubljani dopoldne priredile zborova. nje, da manite^iirajo svojo staro zahtevo po volilni pravici. V mesini zbornici so se Sbraie zastopnice najrazličnejših slojev in y*-edstavnice skoraj vseh ženskih organi, zacij od blizu in daleč, da je bila dvorana natrpana do kraja. Izostale so vkljub povabilu samo pripadnice katoliško usmerjenih ženskih zvez. Enaka bremena, različne pravice Zborovanje je otvonia predsednica ženskega pokreta Cirila štebijeva, znana pubucistka Angela Vodetova pa je kot glavna poročevalka v obširnem govoru utemeljevala, zakaj žene zahtevajo volilno pravico- Borba za žensko volilno pra. vico datira že izza velike francoske revolucije, v modernem času pa, ko je zaradi gospodarskega razvoja morala večina žen v službe delavnice in tovarne, je dobil ta klic še več naturne opore in moči. Bremena, ki jih mora nositi žena zlasti dandanes so dostikrat mnogo težja od bremen, ki so naložena možu. Poročena žena, ki dela ves dan v službi, opravlja pogosto. kr;i t doma še vsa gospodinjska dela in nosi vso pezo materinskih skrbi. Žena, ki ima brezposelnega moža, mora v številnih primerih sama skrbeti za vzdrže.. vanje družine, če bi nekdo sestavil statistiko o tem. komu pripada težje delo po javnih službah, bi prav gotovo izpadla v prilog žene Pomisliti je treba samo na poštne uradnicei na učiteljice po enoraz-redmeah in na druge javne namešJenke. Trditev, da na vodilnih mestih žene od. povedo, niti malo ne drži _ saj takšnih most vob^e mma.io. Vse to velja v še večji meri Za kmečko ženo. ki ne vodi le go-yr> od i n.tekih poslov, ampak se mora brigati pogostokrat za vse gospodarstvo. Žena hoče ščititi družino in otroke ! Vsaka žena, ki dela, plačuje državi razne vrste davkov in prav gotovo ni žene na svetuj ki je ne bi zanimalo, kam gre ta denar, ki ga pogostokrat tako težko utrpi. Zato pa tudi nihče nima pravice braniti ji, da bi soodločevala o upo. rabi svojega težko prisluženega prispevka za skupnost. Enak je položaj obrtnice, trgovke, delavke, služkinje. Padanje do.. hodkov; posledica finančne politike, ki skuša kriti budžetni primanjkljaj z odtrgo. vanjem plač, je najhuje prizadelo ženo. Ko bi žena soodločevala. bi v takih uredbah prav gotovo bolj ščitila družino in otroka. Potrebo po soodločanju v političnem življenju so zadnja leta občutile zlasti javne namešienke. Prav tako ne more pustiti ženo brezbrižno prosvetna politika, ki po šolah in po službah uvaja omejeno število za ženske. Najbolj pa mora zanimati široke množice žen socialna politi, k a, kjer je cela vrsta vprašanj, ki čakajo zadovoljive rešitve, od katere je v mnogo-čem odvisen položaj zlasti žene iz vseh delovnih panog Ni dovolj, da imamo mo. dorne zakone o varstvu matere in otroka in zaščiti matere-delavke. če se pa zakoni ne izvršujejo, če so bolnišnice prenatrpa. nc z bolniki in če nimamo zavetišč za obroke, za ogrožena dekleta itd. Danes se snujeio pri nas novi zakoni, ki ureiajo ženin odnos do moža družine in družbe, a ker se to delo vrši brez njenega sodelovanja je razumljivo, daje pogostokrat prikrajšana žena pa zahtevajo politične pravice tudi iz načelnega vidika, ker zahtevajo državljansko enakopravnost vseh liudi. Volilna pravica bo ženi sredstvo za dosego tega smotra- Moški so spravili svet na rob propada Obširno je nato govornica navajala ugovore, ki se upirajo izvedbi ženske volilne pravice. Največkrat čujemo pripombo. da ženska vobče ni sposobna za politično delo. zlasti še za državno gospodarstvo in finance. V resnici pa so ravno vodilni moški spravili svet na rob propada s svojo učeno gospodarsko politiko, ki ji je poglaviten smoter osebni dobiček Prav tako pravijo, da žena še ni zrela za politično življenje. Seveda se ne da reči. da je vsaka žena zrela za politično udejstvo. vanje, toda ali je zrel vsak moški Nekateri spet poudarjajo, da so žene premalo realne in preveč čustvene, a če bi bilo nekaj več čuvstva tam, kjer se odloča usoda naroda in družbe, tedaj bi prav gotovo zrasla namesto različnih parad in banke, tov zavetišča za otroke in onemogle ljudi. Najmočnejši argument nasprotnikov -pa je. da ženska ni vojak in da torej nima besede v politiki. A prav izkušnje zadnje svetovne vojne se pokazale, da žena v zaledju ni nič manj izpostavljen* trplieniu. stradanju in mrazu, žena siceT res ni vojak, a je roditelji ca življenja, ki ne rodi zato. da era pokole topovi, temveč zato, da ga ohrani. Ko bi imele že^^e odločilno moč. tedaj ne bi z brezdušnim , cinizmom žrtvovale miliionov človeških I življenj. Nekateri so v skrbeh, da ženska ni dorasla diplomatski službi A ka>o težka je ta služba, je ored kratkim nove. dal guverner Addis Abebe s svoio naturno pametjo. Ne modern razumeti ie deial. kako v ženevi še zmerom razmišljalo. kdo je napadalec. Ni čudno, če .noraio r^ Zvezi narodov šele u srotoli ti. da je voda mokra in da je sladkor sladak in če potem takšne ugotovitve proglaša io ^ot velike državniške zma.ee. — In v<=a1 t=>>i državni modriiani. ki otaneio na^p milijone in milijone, bi bile prav lahko tudi ženske- Med redke države, kjer žene še nim?io volilne pravice, spada tudi Jugoslavija. Vo- lilna pravica je v nekaterih okolščinah sicer prav problematične vrednosti in mnogi, ki jo imajo, bi bili včasih prav zadovoljni, ko bi se ji lahko odrekli. Takšne volilne pravice žene ne marajo in odklanjajo volitve, ki imajo edin; namen da diktatorjem ohranjajo videz demokracije. Zato zahtevajo, da so volitve tajne, volilna pravica pa da je splošna in enaka, tako da lahko volijo vsi državljani brez ozira na premoženje, izobrazbo in spol. Prav tako zahteva žena zase pasivno kakor aktivno volilno pravico. Žene ne marajo biti državljani druge vrste, zato se bodo v strnjeni fronti združile v borbi za svoje pravice. Isto plačilo za isto delo ! Izvajanja Vodetove so poslušalke ponovno prekinjale z burnim odobravanjem, prav tako navdušeno pa je pritrjevalo številno moško občinstvo, ki je bilo napolnilo vso galerijo. Nato je govorila zastopnica delavskih žen ga. Rojntkova iz Celja, ki je pozdravila enotni nastop vseh žen od entelektualke do delavke in poudarjala, da pomeni borba za dosego volilne pravice delavski ženi eno izmed sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev: za skrajšanje delovnega časa, za zvišanje mezd, za izboljšanje socialne zakonodaje, za izvajanje politike v korist delovnega ljudstvo. Neka statistika je pred kratkim dokazala, da je naše socialno zavarovanje prihranilo par milijonov s tem, da je znižalo podpore delavkam - porodnicam. Delavske žene zahtevajo, da se z zakonom uveljavi enaka mezda za enako delo. Govornica se je dotaknila še nekaterih perečih vprašanj socialne politike in stanovanjske stiske, ki duši delovne družine, ter se izjavila za uzakonitev splava iz socialnih razlogov. Na koncu je poudarila, da bi vstop žene v javno življenie pomenil najboljše jamstvo za ohranitev svetovnega miru. ki si ga nihče ne želi bolj kakor delavske množice. Krivičen šolski sistem V imenu ženske akademske mladine je govorila visokošolka gdč. Vrhovčeva, ki je wmg&MBä elitni kino matica --tel. 21-24. GRETA GARBO je uspela GRETA GARBO je osvojila Ljubljano GRETA GARBO je božanska V VELEFILMU PISANI PAJČOLAN Film, ki ga morate videti, ker je senzacija za vse ljubitelje lepote. NAJVEČJI USPEH LETOŠNJE SEZONE. ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. ::: Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11. do pol 13. Tragedija kapetana Jereba Ponesrečil se je na dan četrte obletnice poroke v živih barvah naslikala bedo študentke in šolane ženske mladine in se pridružila klicu po enakih političnih pravicah za ženo, ki so utemeljene na etični osnovi socialne pravičnosti. Študentke se prebijajo do svojega življenjskega smotra pogostokrat v največji bedi, brez dostojnega stanovanja, brez menze, brez podpor, na koncu pa se še izkaže, da je bil njihov študij samo priprava za večletno brezposelnost. Kako krivičen je ženi že naš šolski sistem sam, najbolj zgovorno priča dejstvo, da je bilo n. pr. letos sprejetih v prvi letnik učiteljišča v Ljubljani 25 fantov, med katerimi ni nobenega odličnjaka, in 10 deklet, katerih sprejem je bil vezan na pogoj, da imajo odliko V organizaciji naše poštne službe velja načelo, da sme biti med akademsko izobraženimi uradniki samo 10% žen, a na mestih, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, 25% . V imenu akademsko izobraženih žen jc ga. dr. Grossmanova v kratkih, a jasnih izvajanjih obrazložila pravni položaj žene v naši državi. Živahne proteste med poslušalstvom je izzvala njena konsta-tacija, da jc naša žena v vprašanju volilne pravice izenačena z onimi moškimi, ki jih je zaradi tega, ker so bili obsojeni zaradi težjih kaznivih dejanj, ker so preklicani, prezadolženi ali pa brez častnih pravic, odvzeta volilna pravica. Na koncu je v imenu mater in gospodinj izpregovorila še predsednica banovinske sekcije Jugosloven-ske ženske zveze ga Govekarjeva, ki je svoj govor zaključila z Masarvkovo besedo, da bodi žena kulturno, pravno in politično možu enakopravna. Predsednica ga. Štebijeva je pred zaključkom zborovanja stavila na glasovanje še naslednjo resolucijo: Združene žene v Sloveniji, zbrane na zborovanju v Ljubljani dne 20. oktobra 1935, zahtevamo, da se v novi volilni zakon sprejme splošna, enaka, tajna aktivna in pasivna volilna pravica za žene, in sicer za narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva. Resolucija je bila med živahnim odobravanjem soglasno sprejeta. Beograd, 20. oktobra. V svojem poročilu o pogrebu kapetana Frana Jereba poroča »Vreme« naslednje podrobnosti o njegovi tragični smrti: V četrtek 17. t. m. so se vršile v Zagrebu vežbe za obrambo prebivalstva pred letalskim napadom. Ko so vaje bile že končane, so se letalske eskadriije vračale na letališče, a nekaterim letalom je bilo noročeno, da poletijo še nad Veliko Gorico, da tam opravijo enak napad. Eden izmed pilotov na teh letalih je bil letal-, ski kapetan druge stopnje Franjo Jereb z opazovalcem artiljeriskim podporočnikom Cvijičem. Vodil je eskadnljo. In je med poletom zapovedal eskadrilji, naj se spusti na zagrebško letališče, je kapetan Jereb naglo okrenil letalo, da bi poletel v pravcu proti Veliki Gorici. Ker pa je bil okret preoster, je letalo treščilo na tla Kapetan Jereb je padel iz njega, udaril z glavo ob neki kamen in obležal na mestu mrtev. Opazovalec podporočnik Cvijic je sicer ostal živ, vendar z zlomljenima nogama. Nato nadaljuje »Vreme«: Na dan svoje smrti je hotel pokojni kapetan Jereb ravno praznoval štiriletnico svoje i' poroke. Gospa je bila doma že pripravila ' gostijo in je mizo okrasila s cvetjem, da bi ljubljenega moža po izvršenem letalskem napadu na Zagreb primerno sprejela. Na žalost je namesto moža prispel z avtomobilom neki letalski častnik. Gospa ga je pogledala malo preplašeno. Častnik, ki je to opazil, je sporočil obzirno, da se jc primerila majhna nezgoda in da se bo soprog zaradi tega nekoliko zakasnil. Gospa je v tem vstaia izza mize, z njo je bila tudi neka prijateljica. Podala se je v drugo sobo. Tisti trenutek je letalski častnik šepnil prijateljici, da je kapetan Jereb mrtev. Čeprav je te besede izgovoril čisto tiho, jih je gospa Jerebova s pozornim sluhom čula, prihitela nazaj v sobo in se zgrudila med cvetjem, s katerim je bila okrasila sobo in mizo za praznovanje štiriletnice poroke. Onesvestila se je in je ležala v nezavesti pozno v noč. Zdravniki so se silno trudili, da so jo ponoči spet obudili k zavesti. Zdaj leži v zdravilišču in njeno živčno stanje je še vedno hudo. Pokojni kapetan Jereb je imel šele 30 let. (Bil je, kakor smo poročali sin uglednega konjiškega notarja Rada Jereba). Preden je stopil v letalsko službo, je bil v kraljevi gardi. Bil je na glasu odličnega pilota. Nov hram prosvete v Mostah. 4 Svečana otvoritev meščanske šole Frana Levstika Ljubljana, 2u. oktobra Moste, naše največje pieomtistje, so sc danes odele v praznično lice. Z vseh hiš «o plapolale zastave v pozdrav številnim gostom, ki s,p prišdij, da prisostvujejo Pomembnemu dogodku: slavnostni otvoritvi nove moderne meščanske šole v Bazoviški ulici poleg Kemične tovarne. Tudi šola sama je bua vsa v zelenju in zastavah, ozaljšana kakor mlada nevesta. Ob 10. So se pričeli zbirati predstavniki pblastev, društev in korporacij, pnšio je pa tudi na stotine ljudi iz Most in bliž. nje okolice. Med drugimi s« prisostvovali silavnostni otvoritvi prosvetni šef pr0f. Breznik kot zastopnik g. bana banski svetnik g. Kette v zastopstvu sresKega načelnika, moščanski župan Pavčič z vsem občinskim pdiboram, ljubljanski župan dr. Ravnihar in mnogi drugi. Zbor je iskreno pozdravil župan Pavčič, ki je v uvodu povdarjal, da je danes ob otvoritvi meščanske šole, posvečene pisatelju Franu Levstiku, za Moste zgodvinski dan, saj je s tem neizmerno pnüobiio v kulturnem in socialnem pogie du. Otvoritev nove šole je bila nujng potrebna, saj se je dozdaj vpisalo že 250 učencev Zahvala velja občinskemu odboru, ki je imel toliko razumevanja in ljubezni za to zgradbo, prav tako moščan ■skim obrtnikom, ki So pokazali svoje soli. dno znanje, in delavstvu, ki je storilo, kar je bilo v njegovih močeh. Prepričan je, da &o vsi Moščani s tem dedom Zadovoljni, a srečni OoOo tudi starši, saj t>o morati dozdaj posnjati ^troite daleč v Ljub. ljauo aii jih pa splon uiso mogli dati šolati. Zdaj je Pa tudi levnejšim slojem oaprta pot do boljših časov in do boujše-ga k nulla, šola sict-r še ni poP^lnoona dograjena, venuar ze ustreza svojemu ua-menu, a ko bo vse deio končano, bo to neavomno eden najiepsin prosvetnih hramov v Sdoveniji. Občina je gradila ta zavod iz rednih dohodkov, ki seveda v bodoče ne bodo zadostovali in zato apelira ua zastopniKa g. bana ili mestue občine, pod katero Moste pridejo, naj podpro to akcij^ prosvetni šef prof. Breznik je podčrtal pomen in važnost meščanskih šol za narodovo prosveto in za kulturno delo med narodom, čestital je Moščan,pm k iniciativnosti in pogumnemu koraku. Zupan dr. Kavnihar je poudarja-t, ila je mošcanska občina ob priključitvi k Ljubljani zapustila lepo dedščino. LJubljana potrebuje mnogo sol, žal pa se od leta 1911, ko je bila zgrajena šo>a na Pruiah, v Ljubljani do lani ni zgradiia niti ena šola razen Dt-'zigrajske. Zjasti je občina zanemarjala gradbo meščanskih šol in v tem pogle. du ji Moste nedvomnp prednjačijo- G. župan je iskreno čestital k lepi napravi. V imenu učiteljstva meščanske šole aa Viču je čestital ravnatelj Fakin, potem pa banski svetnik g. Kette, naglašujoč, da 6e obenem poslavlja 11. Sledila je prigodna dekJamacija učenke IL razreda Ulrike če-chakove, nato pa je direktor nove meščanske š*>le g. Mesojedec kratko podal zgo-dovinp šole. se spomnil blagoPokojnega Viteškega kralja in prosil šentpetnskega župnika g. Petriča, naj blagoslovi novi hram prosvete. Moščanski pevci so zapeli himno ».Bože pravde*, župnik Petrič Je p,->dčrtal Pomen slavnostnega dne, navajajoč: misijonska nedelja bodi za Moste simbol. Kakor zbirajo misijonarji sredstva, v tu jini za zgradbo šol in cerkva, se trudijo in širijo kultur0, vero in pmi.ko med pogane, tako so Moščani podobni misijonarjem, saj «o tudi Sami z ogromnimi napori zerradili prelepi hram prosvete. Izrazil je svoje priznanje občinskemu /ylborn z županom Pavčičem na čelu. Naj se razlije nad šolo božji blagoslov. Po obredih so zapeli pevci dramilko: morje«-! Zupan g. Pavčič je izročil ključe nove ga zaveda ravnatelju k. Mesojedcu, ki je odprl vrata in povabil zbrane Koste, da si offledajo stavbo tudi znotraj, župnik g. Petrič je na.to blagoslovil vsak razred in vsako sobo Posebej. O^stje si z velikim zanimanjem ogledali šolo, ki je MISLITE NA ZIMO N NABAVITE SI rnu(fix Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20 res med najlepšimi v dTavski banovin), tako Po svoji arhitekturi, opremi in notranjosti Krasne, svetle zra#ae in čiste So učilnice, da tv>do učencem v veselje, zavodu pa vedno v ponos. Po ogledu je bila zaku&ka v bližnji restavraciji pri Lasanu, kjer je spet spregovoril župan g. Pavčič, apedirajoč na žuipana Ravnfharja, naj tudi mestna občina pokaže razumevanje za trud Mošča-nov. G. župan je obljubil, da bo st^yril, kar je pač v njegovi moči. Starosta moščan skega Sokola g. Toni je v Izvrstno zasnovanem gr>voni imesel neka.terre re-miniscence o borbi za štr>lo. poudaril njen pomen za mladino in delavstvo v tej in dustrijski četrti in se tudi toplo zavzel za moščanske reveže, «a.j je znano, da ta kraj s «vojo cvetočo industrijo tudi obenem okoliš največje bede. Govorili so še župnik Petrič in druci, nato so se pa gostje raizšli v prijetni zavesti, da so Moste boEratejše za dograjen nov braim kuL ture in prosvete. Zbor Korošcev v Celju Uspel koroški večer in skupščina delegatov Celje, 20. oktobra. V soboto, na predvečer skupščine Kluba koroških Slovencev je bil v nabito polnih gornjih prostorih Narodnega doma v Celju lep družabni večer. Predsednik kluba g. dr. Julij Fellacher iz Ljubljane je v pozdravnem govoru očrtal koroško vprašanje in položaj slovenskih Korošcev v Avstriji. Godalni kvartet Glasbene Matice celjske je izvajal dve glasbi, nato pa moški zbor Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane učinkovito zapel več koroških narodnih. Dijakinje celjske gimnazije so so z zelo posrečeno simbolno skladbo izvajale ritmični nastop po pesmi »'n mav čez i žaro«. Izvajanje je spremljal barito-nist g- Močan. Celjski člani kluba so iz. vajali Juračev odrski prizor »Srečanje«'. Oficielni del je zaključil izredno ljubek plesni in pevski nastop male M. Golobiče,. ve in Brede Rajkove. Pozneje so pari v zilskih narodnih nošah izvajali koroško ohcet. Presrčna proslava je trajala do prvih jutranjih ur- Danes dopoldne je bila v mali dvorani Narodnega doma VH. redna letna skupščina naših Korošcev. Navzočih je bilo 88 delegatov, ki so zastopali nad 400 članov. Predsednik g. dr. Fellacher se je spomnil tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja in počrtal fatalno zvezo med 9. in 10. oktobrom. Kadar se bomo spomi, njali žalostne obletnice koroškega plebi, scita, se bomo spominjali tudi obletnice kraljeve smrti! Nj. Vel. kralju Petru I. in Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu sta bili poslani vdanostni, predsedniku vlade, no. tranjemu ministru im banu dravske banovine pozdravne brzojavke, častnima članoma Francu Grafenauerju in msgr. Ksaverju Mešku ter Družbi sv. Cirila in Metoda in zlatomašniku duhovnemu svetniku Francu Krajgerju pismeni pozdravi, navzočega častnega člana vladnega svetnika g- E. Lileka pa je predsednik posebej toplo pozdravil. Predsednik se je zahvalil tisku za veliko naklonjenost in pozdrave. Nato je prečit al pismene in brzojavne pozdrave. Spomnil se je tudi v pretekli poslovni dobi umrlih članov, med drugim senatorja dr. Rožiča in podpolkovnika Lavriča. Tragično je, da na Koroškem umirajo v najlepših letih naši najboljši ljudje, od katerih je narod še mnogo pri. čakoval. Tako so v zadnji poslovni dobi kluba umrli boroveiiski zdravnik dr. Stanko Jug, bivša voditeljica gospodinjskih tečajev na Koroškem gospa Marija Aubholzerjeva, rojena Krištofova. dekana Držanič in Hribar ter župnik PšeničaSk. Sodnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Bavdek je pozdravil občni zbor v imenu CMD, vladni svetnik g. Lüek pav imenu Ljudskega vseušilišča. Iz izčrpnih poročil tajnika, blagajnika in zastopnikov klubovih pododborov in odsekov je büo rasrsrtdno ogromno delo. ki ga je klub kljub težkim prilikam opravil v organizatomem in propagandnem pogledu. Iz poročila o položaju na Koroškem se je posebno odražala neiskrenost državnega naroda na Koroškem nasproti pošteni in lojalni slovenski manjšini. M je ostala po 15 letih obljub brez svojega šolstva ponižana in obupana. Skupščina je izvolila dosedanji odbor z malimi spremembami. Zborovanje je pokazalo, da je Klub koroških Slovencev s svojim resnim in solidnim delom sicer ena najmanj vidnih, a najdelavnejših in najbolj upoštevanih kulturnih organizacij, M uživa simpatije povsod ne glede na stan in prepričanje. Maribor preko nedelje Maribor, 20. oktobra Sokoli zvestim bratom ob slovesu Včeraj v soboto zvečer je bila v okusno okrašenih prostorih telovadnice tukajšnje inženjenske podoficirske šole prisrčna od-hodnica, ki jo j® priredilo sokolsko društvo Maribor I zvestim in zavednim bratom Sokolom, članom omenjenega soKolskega društva, ki zapuščajo te dni Man,bor. So to mestni poveljnik general S. Hadžič, poveljnik inž. podoficirske šole general Božo 1'utniko-vič, poveljnik tukajšnjega 32 topniškega polka podpolkovnik Mihajlo Radovanovif ter požrtvovalni društveni prosvetar dr. Cerkve-nič. Ob tej pr liki so člani vzorno delavnega sokolskega dTUŠtva Maribor I popolnoma zasedbi telovadnico, v priključenih prostorih, namenjenih za gledališke predstave, pa so se zbrali številni predstavniki posameznih nacionalnih organizacij, pn. katerih so odhajajoči odličniki vneto sodelovali, oziroma njihove namene goreče oodpirali. Prisrčne uvodne pozdravne besede je spregovoril zaslužni in neumorn starosta sokolskega društva Maribor Idr. L. Pivko, potem ko je uvodoma zapelo pevsko društvo »Jadran« pod vodstvom prof. Vrabca otvoritveno pesem. Sledil je slikovit spored poelovilneaa večera. Mala Sokoličica Račiče-va je prisrčno deklamirala. dijak črtali? je podal odlomke pomembnih izrekov blagopokojnega kralja Uedinitelia. Prisrčna je bila deklamacija Sokolice Anice Straserje-ve. izbrane besede je govorila o vtisih veličastnega letošnjega sokolskega izleta v Sofiji sestra Kranjčeva, vznešene besede je -io«,1 «a'očo se »tarosta mariborske sokolske župe dr. Gorišek v toolo občutenih izvajanjih je izrekH poslovilne besede dr. M. Vauhnik. ki ie sporočil navzočim. da so vse strelskp družine mariborskega okrožja izvolile generala s. Putniko-vi?a za fastnega člana ter izročil svoie-ria četnemu članu krasno diplomo, ob zaključku pa se je vsem iskreno zahvalil v za nosnih besedah general S. Hadžič. V presledkih so sodelovali vrV Jadranaši z ubranimi ter izbranimi spevi. pod vod«,1 vom odličnega zborovodje prof Vrahra. Včerai-žnji poslovilni večer ie bil prisrčen dokaz priiatelw»tva in sot-olske zvest^he. k? so je bili deležni od Maribora poslavljajoči se sokolski bratje Požarni alarm Točno 3 nrnute po 10. uri je bilo dano znamenje k požarnemu alarmu, vAiitom le- sen skim gasilskim vajam mariborskega gasilstva. V trenutku so brzeli mariborski gasilci proti mestu fingi ranega požara, proti mariborskemu gradu. Mariborska gasilska armada ee je zgrnila v naslednjem redu: poveljniškemu vozu je sledil voz s turbino, sledila je Magvrusova lesiva, nato velika turbina, priklopna turbina, podežels^ voz, Kruppov voz in reševalni voz. V akcijo je stopilo 39 aktivnih gasilcev, položenih je bilo 12 cevi, razvili so tri lestve. V četrt ure je bil mariborski grad, ki je bil zaradi uporabe dimnih bomb ves v dimu, pogašen. Sledili so raporti predsedniku, nakar je sledil defilé, s čimer so bile vaje zaključene. Tudi današnje vaje so izkazale preiskuše-no st-rumnost in tehnično izvežbanost mariborskega gasilstva. Mraibordii policijski nslužbenci so priredili odhodnico 6v»jemu šefu policijskemu predstojniku S. Radoševiru, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Sremsko Mitrovico in višjemu policijskemu komisarju Antičeviču. ki je postavljen za šefa mestne policije v Dubrovniku. Ob prisrčnih poslovilnih besedah, ki so se spregovorile na tem poslovilnem večeru v prostorih tukajšnje Nabavijalne zadruge. se je odražala tovariška odkritost in pisrčna vez iskrenosti, ki je spajala odhajajoča slavljenca s podrejenimi policijskimi uslužbenci. Rdeči petelin v Drarski dolini Plameni so objeli gospodarsko poslopje posestnika Matevža Jesenika v Rušah. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, revno tako svinjak. Tudi ostrešje na stanovanjskem poslopju je zgorelo. Gasilci so z gašenjem preprečili, da ogenj ni prešel na sosednje strehe. To in ono V Braunšvajgu je prišlo do velikega pretepa med fanti in je obležal v mlaki krvi ter s 4 vbodi 21-letni delavec Stefan Kiep. Že tretjič je pobegnila od doma 9-letna hčerka mestnega uslužbenca Rozika Šauperl s Koroške ceste. Pred dnevi ie šla v šolo in se ni več vrnila. — Vandali so posekali posestniku Janezu Potočniku nri Sv. Miki* •vižu pri Mariboru 800 dinaTjev vredna drevesa v gozdu. Vrš jo se poizvedbe. INSERIRAJTE V „JUTRU* Ljubljana zmagovita na obeh frontah Ilirija in Primorfe Sta svoja včerajšnja nasprotnika, Gradjanskega in Haška, premagala z enakim rezultatom 2 :1 (1:1) — V tablici ljubljansko • zagrebške skupine vodi Primorje Včerajšnja nedelja je tudi tekmovanje v državnem prvenstvu pomaknila Za korak bližje koncu. Na sporedu je bila popolna zasedba v vseh petih skupinah, pri nas pa je veljalo vse zanimanje našima dvema moštvoma, ki sta igrali domaj odnosno v Za;/rebu. Na igrišču Primerja je Ilirija sprejala v goste zagrebške purgerje ter jim s te. snion rezultatom odnesla obe piki. Belo-zelenim je zmaga prišla zelo prav, saj so si z njo situacijo precej popravili in so se pomaknili s poslednjega na predzadnje mesto. Iz Zagreba pa je prispela vest o tesni zmagi črno belih, ki je tembolj učinkovita ker so morali na neprijetna zagrebška tla kar s štirimi nadomestki- Ta rezultat je nemara pokvaril marsikak račun, dal Pa je obenem satisfakcijo moštvu in klubu za nekam čudno postopamo, ki ga je ubral savez proti obema. Moštvo črno-belih ie dokazalo svojo borbenost, ki si jo je pridob:lo v dveletnem tekmovanju v državni ligi in je povsem ^emen.tiralo oficielno vrženo trditev, da prihaja do uspehov z nedovljenimi sredstvi. Po dolgem je Ljubljana lahko zadovoljna. Porazila je Zagreb na dveh fron, tah in s tem dokazala, da je v enaki meri sposobna udeležiti se v našem najmočnej.. šem tekmovanju Naj naši moštvi odigrata še preostale tekme v takem stilu, pa bo moral vsaj savez zopet predrugačiti pogoje za tekmovanje v ligi. Saj da bi pustil dve naši moštvi naprej, o tem menda ne more biti govora? Z včerajšnjima tekmama je prispelo skupinsko tekmovanje točno do srede in v tem stadiju položaj nikakor ni jasen. Hašk se nahaja na poslednjem mestu, prvo so zasedli čmo.beli. med njima pa sta sa.mo dve točki razlike. Vmes sta Gradjanski in Ilirija s samo eno točko razlike navzgor in navzdol. Preostale tri nedelje bodo torei zelo napete, ker bo od. ločevala vsaka pika, morda vsak zgoditek. Do nadaljnjega pa velja ta tablica: Primorje Gradjanski Ilirija Hašk 3 3 3 1 1 1 1 5:4 4 9:5 3 5:9 3 9:10 2 Ilirija : Gradjanski 2:1 (1:1) Ilirija: Fx>žič — Berglez, Luce — Un-te.rriter Sočan, Lah II — Ice, Lah I, Pi-kič( Grinta! Jug. Gradjanski: Bratulič — Rajkovič Cur-lin — Jud, Premrl, Sinkovič — Ladjare. vič., Novasel, Bokor, Antolkovič, Žalomt. Gradjanski je orišel v Ljubljano dva. krat po vrsti, k temu je zadnja tekma zapustila še precej neprijetnih vtisov, pa ni bilo pravega zanimanja za to srečanje, ki je včasih privabljalo na igrišče rekordno število gledalcev. Malo je bilo tudi nestanovitno vreme prireditvi v kvar. Komaj dobrih 1000 ljudi je bilo zbranih na igrišču. Tekma je bila, kakor so po večini vse tekme) ki jih prištevamo k državnemu prvenstvu, tipično prvenstvena. Po nemali zaslugi sodnika, ki je bil tokrat še dovolj energičen in je tudi piskal na obe strani enako, je ostala borba v mejah dovoljenega, toda glede taktike se sredstva niso po. sebno izbirala, in tako je ostalo o pravem nogometu bore malo kaj videti. V prvem polčasu sta bili moštvi precej izenačena protivnika. Gradjanski je imel nekaj več povezanosti in je s kombinacijami v polju pridobival precej upešne.lše na terenu, tudi v startu so bili nekoliko bolj okretni. Zato pa so imeli napadalno vrsto-, v kateri ni bilo strelca dočim so bili domači, ki sicer niso imeli pretiranih šans pred golom, vendar v poslednjih potezah precej bolj odločni. Ta odločnost jim je tudi vrgla zasluženo izenačenje. Začetkom drugega polčasa se je položaj bistveno spremenil- že po par minutah je sodnik izključil dva igralca: Gradjan. skemu čurlina, Iliriji pa Pikica- Močnejše so bili vsekakor prizadeti domači, ker je bil pri purgerjih čurlin gotovo najslabši (mož v moštvu, če že ne sploh na polju, doiim so bili belo .zel eni oropani gonilne sile v napadu. Kmalu so se pokazale posledice: purgerji so poslali Premrla v ob-ramboj Ladjareviča n,a mesto srednjega krilca in moštvo je delalo, kakor bi bilo nedotaknjeno, nasprotno pa so belo-ze-leni bili kaj kmalu potisnjeni v obrambo, ker ni bil napad več sposoben držati niti za trenotek situacije v rokah. Poleg tega je močno popustila srednja vrsta, v kolikor se ni potegnila nazaj v ožjo obrambo, in tako so se gostje dali zapeljati v tisti samozavesten in nevaren položaj večnega napadanja, v katerem so razen vratarja vsa igralci v nasprotnikovi polovici- Vsak nasprotnikov prodor utegne prinesti ne., varnost^ iz takega nenadnega prenosa si. tuacije je tudi rezultiral zmagonosni gol za belo-zelene. Potem so šli belo-zeleni, seveda, saj je manjkalo le par minut do konca, vsi v obrambo in zavlačevali, kar je bilo edino na mestu in v čemur so povsem uspeli. Zagrebčani so tokrat pokazali še manj kot zadnjič Bili so oslabljeni in se je vsaj v obrambi čutilo, da ni Hügla zraven. Rajkovič je imel toliko več posla, bil je tudi zelo zanesljiv. Ko se mu je pridružil Premrl, je bila obrambo mnogo sigur. nejša Bratulič je zlasti pri kotih. dru. gega posla ni imel mnogo, uspešno od. bijal, drugi gol pa je precej na njegovi vesti. V srednji vrsti so imeli gostje naj. močnejšo formacijo, tudi Ladjarevič ni bil slab half, ko je nadomestoval Premrla. Napad pa je imel dva dobra igralca, ža-lonta in Ladjareviča, dokler je bil v napadu, Bokor je poleg slabih spojk precej visel. i>eto - zeleni kljub zmagi niso povsem zadovoljili. Imeli so lep del igre v rokah, v prvem polčasu so se borili vztrajno in vspe-šno, žilavo so bili vsi pri stvari. Namesto nepotrebnih kombinacij v polju so uporabljali mnogo bolj koristne prenose preko kril V tem so bili pred svojim nasprotnikom. Toda pri vsem so igrali ves čas zelo defenzivno. Stranska krilca sta bila večinoma drugi par branilcev, na sredi je bil pravi krilec samo Sočan, odporen in borben, ali vsega sam tudi ni zmogel. V obrambi se Brglcz spočetka ni dobra počutil na desnem mestu, v drugem delu igre se je preccj popravil in tvoril z Lucetom zanesljiv branilski par. Rožič je parkrat tvegano rešil že obupne stvari s tem, da je nasprotniku snemal žoge z nog. Napad je bil, dokler je bil kompleten, trd in vedno pri stvari, dela! je precej premišljeno, čeprav ni imel od defenzivne srednje vrste prave podpore. Po Pikičevi izločitvi pa se je zdrobil. V vodstvo je prišel Gradjanski že v 12. min. prvega polčasa iz lepega napada po desni strani, izenačil je po preteku desetih minut Jug z razantnim strelom iz čiste situacije. To stanje je trajalo vse do pet minut pred koncem, ko je Lah izkoristil hiter prenos po desni strani napada in s težko bombo postavil rezultat. G. Goranič iz Beograda je imel igro v rokah in je sodil precej dobro ter objektivno. Primorje : Hašk 2:1 (1:1) Zagreb, 20. oktobra. Prvič je danes Primorje doseglo zmago na zagrebških tleh. Ta uspeh mu moramo šteti v temvečjo zaslugo, ker so črno-beli nastopili s štirimi rezervami, ki pa so dobro nadomestile suspendirane igrače. Ber-tonceljal. in Slamiča ter Bertonclja II., ki je pri vojakih. Čeprav je bil Hašk večji del igre v premoči je vendarle zmaga Primorja zaslužena, ker so se vsi igrači borili s srcem in požrtvovalnostjo. To se že vidi iz izjave, ki jo je dal kapetan Primorja Hasel dopisniku »Jutra« in v kateri je dejal: Se nikoli v svojem življenju nisem bil tako vesel kakor danes, ker so se vsi igrači od začetka do konca borili skrajno požrtvovalno. Prvič smo zmagali v Zagrebu, sigurno in popolnoma zasluženo. Primorje: Logar - Hasl, Petrič - Kukanja, Zavrl Boncelj, - Janežič Pupo, Jež, Vrhovnik, Uršič. Hašk : Grims - Slivak, Matijevič - Kunst, Gajer, Golac - Sram, Horvat - Leitner, Vi-dovič. Hašk je bil začetkoma prvega polčasa v premoči ter je forsiral nizko igro. Primorje pa se je branilo z lepim startom, s katerim je nadomeščalo tehniko. V 8 min. Izsili Hašk po nevarni situaciji pred golom gostov korner, ki pa ostane brez uspeha. V 14 min. ulovi Logar žogo, vendar se ta odbije od njega in Fink doseže iz neposredne bližine vodstvo. 1 : 0 za Haška Sledi nekaj napadov Primorja. V 17. min. brani golman Haška nevaren strel Janeži-ča. Primorje izsili dva kornerja, Hassl je zopet pridno na delu im zaustavlja napade Haškovcev. Sledi zopet korner proti Hašku. toda brez uspeha. Desna stran primorjan-skega napada je zelo aktivna. Na Vrhov-nikov pas izenači Uršič v 25. min. z izredno ostrim strelom. 1 : 1 Igra se zelo poživi ter sledijo nevarni napadi Primorja. V 30. min. brani Logar nevaren strel Šrama. V 35 min. je Vrhovnik v čisti poziciji, toda strelja mimo gola. V 37. min. bije Šram oster strel, ki ga pa Logar v padcu brani. Logar ostane nekaj trenutkov na tleh, toda njegova blesura ni bila težka. V 43. min. bi Hašk kmalu po Petričevi napaki prišel do vodstva, toda Logar v zadnjem trenutku odbije v korner. V prvem polčasu se je sicer opažala premoč domačih, ki pa niso znali izkoristiti lepih situacij. Izredno dobro je branil Hasst, ki je moral pomagati tudi Petriču, ki Je prvič nastopil v liginem moštvu Primorja. Logar je nekajkrat pogumno interveniral. Le^škoda, da ni držal žoge, ki je prinesla prvi gol Hašku. V halfiniji je dal dobro igro Boncelj. V napadu je bil Janežič aktiven vendar pa ima napako, da se ne drži svojega mesta. Hašk je predvedel svojo znano igro nizkih pasov. V obrambi je bil odličen Slivak. V krilski vrsti se je uspešno udejstvoval internacionalec Gayer. Napad pa ni bil pred golom odločen, vendar pa tudi pri-morjanska obramba ni dopustila nobenega napadalca Haška do čistega strela. V drugi polovici zaustavi sodnik v 5. min napad Primorja zaradi ofsidea. V 7. min. poda Uršič Ježu, ta podaljša do Ja-nežiča, ki sigurno strelja v levi kot. 2 : 1 za Primorje Publika je mirna. Hask ne more izrabiti svoje premoči. V 10. minuti izsili Primorje korner, ki ostane neizkoriščen. V 18. min. je Vidovič sam pred golom, a strelja preko. Igra se zopetz večinoma pred golom Primorja. Toda Haškovci ne znajo zabiti gola. Kmalu nato strelja Slivak prosti strel preko zida Primorjašev, pa tudi preko gola. V 19. min. pelje Janežič žogo do nasprotnega gola, lepo centrira, žogo dobi Uršič, ki poda Ježu. a ta strelja preko gola. Publika žvižga sodniku, češ da ni piskal roke v kazenskem prostoru Primorja. V 26. min. piska sodnik nepravilen foul proti Primorju, ki pa nima uspeha. V 30. min. brani Logar s pestmi močno bombo Gayerja. Del publike že 10 minut pred koncem zapušča igrišče, ker ni nobenega izgleda. da bi Hašk saj izravnal. Primorjaši prenesejo igro na Ha?kovo stran ter se borijo kakor levi. V 40. min. sigurna šansa za Primorje ostane neizkoriščena zaradi of sia Uršiča. V 43. min. diktirani prosti strel proti Primorju odbije Logar. Železničar : čakovecki SK 2:1 (2:0) Cakovec, 20. oktobra V prvenstvenem tekmovanju mariborskega prvega razreda se je danes vršila v čakovcu pomembna tekma nied obema kandidatoma za naslov prvaka. Današnio tekmo, ki je bila izredno napeta, je oviralo slalio vreme, ves čas je namreč močno deževalo Tekmo je odločila boljša kon-dicija Železničarjev, ki so ugajali zlasti v prvem polčasu. V drugem poICasu so bili domačini premočni njih napad pa ni znal izkoristiti zrelih prilik. Pri Železničarju se je zlasti odlikoval vratar Mahajnc. ki je držal več težkih strelov V napadu ie bila desna stran boljša od leve. hranilca sta bila ves ča? dobra in sta izdatno podpirala napad Pri doma činih je bila zelo dot>ra ožja ohramlri in kiilska vrsta dočim napad ni mogel razviti običajne igre, ker ga je oviral težak teren. lekmi je prisostvovalo tudi 150 kibicev iz Maribora, ki so vneto podpirali svo|<-moštvo. Goli so padli v 20 minuti prvega polčasa po Lešniku, v 37 minuti je Türk zvišal na 2:0 — oba sola sta bik zelo efektna — a v 29. minuti je prišel Cako vec poceni do častnega gola, bil je avlo gol Ronjaka. Sodil je g. Schneller iz Ljubljane objektivno in strogo- Rapid : Celje 5:0 (0:0) Maribor, 2{j. oktobra Za današnjo prijateljsko tekmo, ki se je vršila na Rapidovem igrišču je bilo izredno malo zanimanja in je prisostvovalo le okrog 100 gledalcev. Rapid je bil ves čas tekme absoluten gospodar na igrišču ter ie tudi zasluženo zmagal. Izdatnejšo zmago je preprečila obramba Celjanov, edina močnejša formacija v moštvu. Celjski napad je bil izredno slab in se Je omejeval samo na prodore, ki pa niso uspeli. Rapid se ni posebno trudil in le proti koncu tekme so igrači malo bolj pritisnili ter zaporedoma dosegli pet golov. Sodil je g. Bizjak. V predtekmi je rezerva Maribora porazila v prijateljski tekmi rezervo Rapida 3:1. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ilirija rez.: VSK Planinac (Škofja Loka) 5:0 Predtekma srečanju Ilirija: Gradjanski. Prvenstvo II. razreda: Slovan: Sloga 2:1. Korotan: Grafika Reka: Jadran 1:0, Mars: Svoboda prekinjena zaradi neredov pri stanju 3:0 /a Mars. Prvenstvo juniorjev: Mars: Reka2:0, Svoboda: Ilirija 2:0, Primorje: Mladika 6:0, Hermes: Jadran 1:0, Korotan: Slavi-ja 3:0. HI. razred: Slavija: Mladika 1:0, Brod: Moste 4:2. Celje: Olimp : Jugoslavija 2 : 1 (0 : 1). Drugorazredna prvenstvena tekma, pri kateri je Olimp po težki borbi zmagal. Olimp je zabil gole v 18. in 42. min. drugega polčasa. častni gol za Jugoslavijo je padel v 15. min. prvega polčasa. Sodil je dobro g. Veble. Šoštanj: Šoštanj ni nastopil v prvenstveni tekmi proti Žalcu ter zgubi tekmo 3 : 0 par forfait. Zagreb : Slavija (Varaždin): Sparta 7 : 2 (3 : 1). S to zmago je varaždinska Slavija postala prvak zagrebškega podsaveza. Dunaj: Rapid: Favoritner AC 5:1 (4:0), Vienna: FAC 1:0 (0:0). Sportklub: Austria 2:0 (1:0), Liberias: Hakoah 5:0 (2:0), Ad-mira: FC Wien 3:0 (1:0), Wacker: WAC 2:0 (0:0). Praga: Plzen: Kladno 4:2. Sparta: Viktorija Plzen 4:2. Moravska Slavija: FC Za-tec 4:2. Teplitzer FC: D FC 3:0, Nachod: Kolin 7:2. Navija: Židenice 2:1, Bratisla va: Proslejov 3 2. Rim: Triestina: Alessandria 0:0, Roma: Ambrosiana 0:0. Juventus: Bologna 0:0, Brescia: Genova 0:0, Torino: Milano 1;0, Igrači Primorja so se borili s srcem in so potisnili na koncu drugega polčasa Haàka popolnoma v obrambo. Logar pa je redke strele branil v odličnem stilu. V obrambi se je zelo odlikoval Hassl. V krilski vrsti Primorja je bil v drugem polčasu najboljši Kukanja. Janežič v napadu je bil dobro razpoložen. V napadu sta poleg njega bila dobra Pupo in posebno Jež. Uršič sili preveč v ospredje in zaradi tega v of side. Sodnik g. Stakič je bil objektiven. Primorje se ni moralo boriti samo proti Hašku, temveč tudi proti stranskima sodnikoma, ki sta črno bele oškodovala. Concordia : Grafitar (Osijek) 5:2 (2:0) Slavija (Osijek) : KrajiSnik 3:0 (1:0) Slavija (Sarajevo) : Hajduk (Sarajevo) 3:0 (3:0) Hajduk (Split) : Osvit 5:0 (3:0) BSK : Vojvodina (Novi Sad) 4:0 (2:1) Jugoslavija : Gradjanski (Niš) 5 : 1 Sparta (Zemun) : ŽAK (Vel. Kikinda) 3 : 1 Pokusite. gospoda tokrat BRANDY MEDICINA!. POKORNY A * Lixerji Horny Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? D* Lavalov volilni uspeh Pariz, 20. oktobra. AA. Pri nadomeet-iih senatnih volitvah je pred'sednik vlade g. Lavai zmagal v okrožju Puy-de.Dóme. Mlad po letih, zrel po grehih Ljubljana, 20. oktobra Po nerodnem naključju je ljubljanska policija aretirala te dni mladega bosanskega pustolovca, ki ga že dobro leto iščejo oblasti zaradi nekega roparskega napada v Prijedoru. Predsinočnjim je med ostalimi popotniki, ki so v Ljubljani slučajno ostali brez strehe, prenočeval v De. lavskem domu na Bleiweisovi cesti tudi 18 letni delavec brez posla Dragutin Sarič iz Prijedora. Prenočeval je skupno z nekim natakarjem iz Ljubljane, ki je, kakor določa red v hiši, shranil svoji dve srajci v skladišču. Ko ju je zjutraj hotel dvigniti, ju ni bilo več. Stanovalci so uprizorili majhno preiskavo in dognali, da je srajci ukradel mladi Dragutin. Medtem je bila o stvari obveščena policija, in dasi je natakar izrazil željo, naj ga ne prega_ njajo, je stražnik Bosanca vzel s seboj. Na policiji so pobrskali po predalih in pri tem je prišlo na dan, da ima Dragutin vkljub svojim deviškim letom precej živahno preteklost za seboj. Dragutin Sarič je menda prvikrat ugledal Ljubljano, ko je jeseni leta 1933. kot 15Jleten otrok prignal s skupino svojih rojakov čredo puranov k nam. Ko je bila kupčija opravljena, so se njegovi tovariši vrnili v Bosno. Dragutinu pa se je naše mesto tako prikupilo, da se je odločil, ostati tu. 2ivel je, kakor je pač dano ta. kimle mladim za delo ne kdo o ve kaj raz_ položenim, v vseh mogočih trikih izvežba. nim Bosancem. Ko ga je čez malo časa policija aretirala, so iz Ljubljane pisali v Prijedor, da poizvedo, kako je ž njim., Prijedorski komisariat je odgovoril, da je 15-letni fant >,opasan kockar i kradljivac.« Na to obvestilo je naša policija Dragutina izgnala, a Ljubljana mu je v tem kratkem času tako prirasla k srcu, da jo je čez nekaj dni spet ubral iz domačega kraja na_ zaj. Sredi marca lani so ga vnovič prijeli na Bleiweisovi cesti, ga zaradi nedovoljenega povratka izročili sodišču, nato pa ga vnovič izgnali. Takrat je Dragutin nekaj delj časa ostal doma. dokler se ni včeraj spet srečal s policajem v Delavskem domu. Medtem pa se je njegov akt na krimi. nalnem oddelku pomnožil še za nekaj težkih listov. Dne 13- septembra lani _ torej v času, ko je Dragutin dihal zrak domačega mesta — je bil v hiši trgovca Stjepana Pilotina v Prijedoru izvršen drzen roparski napad. Vlomilec je pristavil k hiši bogatega trgovca lestev, zlezel skozi okno v stanovanje v prvem nadstropju in začel stikati za plenom. Gospo, darja je zdramil nenadni šum, in ko se je srečal s tatom, je ta planil vanj, da bi ga pobil. Filetta ie bil v resnici nevarno ranjen, lažje poškodbe pa je odnesla tudi njegova žena Anka. Razbojniški napadalec je ušel, prijedorska policija pa je po kratkih poizvedbah razkrila, da ni mogel dejanja zakriviti nihče drug, kakor znana triperesna deteljica iz Prijedora: 26 letni Branko Djujič, 25 letni Ernest Paš er in mali Sarič. Trgovec Filetin je takoj po izvršenem napadu razpisal na_ grado 20.000 Din tistemu, ki izsledi napadalca. Djujiča je prijedorska policija že aretirala! zdaj bo pa še prijatelj Sarič, ki je bdi vkljiub svojim pičlim letom prav podjeten in zaslužen član njegove trojke, poromal za njim- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Ff°3flZ JOSCfOVC grenel ce Registrirano od ministrstva ca aoc. politiko ln nar. sdravje S. br. 15.485 od 25. v. 1935. Vremenski pregled Dobili smo končno teden dini prave jeseni, namreč jeseni z meglo, ki si brez nje prehoda v zimo v naših krajih kar misliti ne moremo- S tem se je zaključila perioda zapoznelega poletja, ki 6e je držala letos nenavadno dol&p. na-klanjajoč nam čiste, izredno topJe in 6olnčne dneve. Domala v vsej Evropi še traja pretoplo vreme za ta čas, bodisi srednji, južni kot Severni predicai, vsi se veselijo, da se nam je zima odmaknila tako ljubeznivo, saj se je celo v najsevernejši Rusiji uveljavila šele v drugi polovici tega tedna s snegom in hudim mrazom. T../Ia to se je pričelo šele v zadnjem času. Da naši snežniki še nimajo snega, dasi prehajamo že v zadnjo tretjino oktobra, tudi to je ja-ko nenavadno, vsekakor odsev letošnjih izredno ugodnih torf-inskih odnošajev. Naše vreme Zadnjih 14 dni je pod go-S'Podistvom visokega zračnega tlaka, krep. flcega anticikIonskega pasu, ki (^ega. od azorskega maksima če z Francija ter srednjo Evropo tja v južno Rusijo- Ta anticiklon siki pas nam je naklanjal lepo suho vreme in enako vsej južni polovici našega kontinenta. Toda popolnoma zjasniti se vendarle ni mpglo, zakaj južno od Alp, nad zgornjo Italijo. Genovskim zfCivom ter Jadranskim morjem se je ves čati ev_ ropski sredini. Pod vplivom tega toka So se držali oblaki zlasti v bližini Alp ter ponekod dajali celo kaj malega dežja. alasti initerasantna je bila situacija prošlo nedelj^. Takrat je barometer nenadoma prav Znatno poskočil» znamenje, da se je bil anticiklon nad nami še ojačil; toda v našem južnem sosedstvu se je hkrati ojačila plitva ere. dozamska depresija ter puhnila čez nas vlažen južni tok, ki nam je naklonil dežja, v veliko začudenje marsikoga, ki mu je barometer edini vremenski svetovalec. Anticiklone Iti pas je kakor krepka bari-jera ščitil južno polovico kontinenta, da niso mogle nadenj depresije, ki so se slej ko prej plodite z oceana proti sibirski obali, pa so jo morale ubirati po severnih potih, čez severno Skandinavijo in Finsko. Njihov vpliv naših krajev ni več dosezaiL Ena takih depresij je vrgla v severno Rusijo mogočen pluisek polarnega zraka ter povzročila, da se je tem_ peratura tamkaj Znižala celo že do —15°C, kar je že kar spodobna zima. Da je tudi sneg že vrglo, je seveda samo ob sebi umljivo. Brž nato se je pojavila močnejša depresija, ki se je jela širiti od Skandinavije pr0ti srednji Evropi. V petek je pričefl barometer hitro padati in v soboto smo že bili v ob. močju cikUona tudi južno od Alp, dasi seveda še'e v obrobnem dehi. Bliža se nam- tedaj poslabšanje vremena, z njo pa bržkone tudi ohladitev. Zavod za zgodovino love Nemčije Berlin, 20. oktobra. AA. Danes so odprli na svečan način državni zavod za zgodovin^ nove Nemčije. Novi zavod bo proučeval : 1) zgodovino prodirania zapadnjaških idej v Nemčijo od leta 1798 do 1848, 2) zodovino nacionalnih gibanj v devet_ najstem stoletju, 3) zgodovino neonske filozofije v ID. stoletju, in 4) zgodovino židovskega problema v Nemčiji po frauooski (revoluciji. TEDEN DNI FILMA Dva prizora iz velefilma „Bengali", ki pride v kratkem v Ljubljano wmmmm « Ne boj se ljubezni ! V nizu prvovrstnih filmov, ki si jih je pridobil Elitni kino Matica za tekočo sezono je nedvomno eden najboljših opereta »Ne boj se ljubezni« z Liano Haidovo v glavni vlogi. Razen nje nastpajo v opereti še Adolf Wolbriick, ki je letos eden najbolj upoštevanih operetnih junakov in je zbudil zlasti obilo priznanja v »Maškaradi«. Nadalje igrajo R. A. Robert, Jesie Vihrog in Teo Lingen. Opereta je »komedija zmešnjav« in zamenjav. Del dejanja je kriminalen, vse skozi pa je delo veselo, prepleteno z glasbo in petjem. Vrtinec Francoska filmska produkc-ija je dosegla v zadnjem času zavidanja vredno višino, žal pa je prišlo k nam le nekaj filmov in še ti niso bili najboljši. Pač pa se nam obeta v najkrajšem času v Elitnem kinu Matici premiera filmske drame, ki je ena najboljših kar jih je dal francoski film v tej sezoni. Ljubljenci francoske publike Jean Gallante, Jeanne Boitel in Francoise Ro&aV igrajo vsi v tem filmu. Navedimo kratko vsebino: Strašno je vse to, kar se je zgodilo in-ženjerju Clairu. Komaj se je oženil in preživel medene tedne, se mu je primerila avtomobilska nesreča, pri kateri ni ostal samo pohabljen, ampak tudi v zakonu popoln slabič. Žena ga požrtvovalno neguje in mu prisega, da bo ostala vedno pri njem, da ga bo zmerom ljubila. Toda zgodi se to. kar je moralo priti. Inženjerjeva žena se spozna z zaročencem svoje prijateljice Paillette- On, Robert, je mlad, lep in močan športnik, zmeraj korekten in pazljiv in nič se ne bi bilo primerilo, če ne bi bilo pomladi, ki je kriva, da polje kri vse boli vroče po žilah. Pogosto se vidita in drug za drugim hrepenita. Po pomoti, ko se je skrival za zaveso in čakal svojo nevesto, jo je Robert objel in poljubil. To je bilo za oba usodno. Nekega dne je bila velika vojaška pa- Madžarski princ Windischgrätz pripravlja knjigo, ki obeta senzacionalna razkritja Madžarski princ Ludovik Windisch-grätz, nekdanji vojni minister za prehrano v enj zadnjih avstro-ogrskih vad in eden glavnih protagonistov v znani kriminalni aferi ponarejanja francoskih frankov pred desetimi leti, se je po pomilostitvi, katero enu je poskrbel sedanji predsednik madžarske vlade Görnbös, podal v Berlin, kjer se je priključil narodnim socialistom. Tam pripravlja zdaj knjigo, v kateri bo. kakor poročajo dunajski listi, pojasnil vse ozadje skrivnostne afere ponarejanja francoskih frankov. Madžarski aristokrat, ki je baje popolnoma obubožal, se hoče s to publikacijo oprati pred javnostjo in skuša dokazati, da je b'l v fal/ifikatorski aferi samo nedolžno orodje. Görnbös sam je svojčas v posebnem odboru izjavil, da je »Windischgrätz vze] krivdo nase samo zaradi tega, da bj obvaroval škode državo in madžarski narod«. Ker pa je svojčas bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen dal izjavo, kj bistveno nasprotuje sedanjemu stališču min. predsednika Gömbösa, se Windisch-grätz trudi, da bi pojasnil dozdevno na-sprotstvo obeh stališč. Grof Bethlen je princu baje svojčas obljubil, da bo dobil za svoj trud odškodnino v znesku četrt milijona švicarskih frankov. Pozneje pa je utajil obveznost in prav zaradi tega obeta prinčeva knjiga senzacionalna razkritja. Ta razkritja seveda ne bodo desavuirala samo bivše madžarske vlade, marveč zasledujejo še neki drugi cilj, namreč diskre-ditrranje svoječasnega nemškega demokratskega režima, ko je bil še Stres&mann minister. Windischgrätz namreč trdi, da se je misel falsificirania francoskih frankov in tudi angleških funtov porodila v glavi kneza Löwensteina.. Dr. Stresemann je poveril državnega tajnika Maltzahna in legacijskega svetnika Griimmerta z nalogo študija tehnične strani možnosti ponarejanja denarja Polkovnik Bauer, Luden-dorffova desna roka, je bil baje tisti, ki je sprožil misel, naj bi se stvar spravila v tek. On je tudi peljal Wiin disc tigra t za s ponarejenim potnim listom v neko kel-morajnsko tvornico za papir. Vprašanje papirja za ponarejanje bankovcev ie bilo namreč najbol j težavno, ker ima za bankovce vsaka država poseben papir, ki se da izdelovati samo s posebnimi precizij-skimi stroji. Windischgrätz piše o tem obisku takole: Seznanili smo se z nekim Schultzejem in smo se z njim sestali ponoči v neki ob-skurni beznici. kamor smo prišlj vsak posebej. Schulze nam je kmalu pojasnil, da Cvetho Golar: Kako je hudič pomladil graščakinfo Po ruski pravljici Svoj čas je živel kovač, ki je imel šestletnega sina. prebrisanega iin spretnega dečka. Nekega jutra gre oče v cerkev, stopi pred podobo poslednje sodbe, kjer je bil naslikan hudič naravnost strahovito. Bil je črn ko oglje in je imel rogove in dolg rep. In kovač pravi: »Takšnegale hudiča si pa dam napraviti tudi jaz v kovačnici.« Vzame slikarja^ ki mu je naslikal na vrata njegove kovačnice čisto takega hudiča, kakor ga je videl v cerkvi. Od takrat je kovač zmeraj, kadar je stopil v kovačnico, pogledal hudiča in rekel: Dobro jutro, sosed!« Potem je napravil v peči ogenj in šel na delo. Tako je živel kovač deset let v najftepši prijaznosti s hudičem, dokler ni zbolel in umrl. Za njim je prevzel njegovo oblast sin ki pa ni tako spoštoval hudiča kakor njegov oče. Kadar je s tonil zjutraj v kovačnico, ni pozdravil hudiča, temveč ie namesto prijaznih besed vzel največje kladivo, ki ie slonelo v kotu in ie udaril z njim hudiča trikrat po čelu. Potem je šel na delo. Kadar je bila nedelja ali nrazni k. ie šel v cerkev in prižeal svečo rvred svetnikom če pa je šel mimo hudiča, mu je pljunil v obraz. Tako po minila tn leta, in mladi kovač je vsako iutro obdelal hiv^a s kladivom po glavi ali pa a tudi rad in je bil z niim tako zadovoljen- da ne morem povedati. Večkrat sra celo ni bilo v kovačnico in je preousti-1 vse delo vajencu, češ. bo že sam naredil! Leoeea dne kovača ni bilo doma in ie bil hudič sam v kovačnici. Kar se wi-oelje mimo grap^k'nia. Hudič pogleda skozi vrata in zakriči: »Le k meni. gosoa! Tukai je nekaj rvosebnega! Iz starih ljudi delamo mlade!« Graščakinja skoči iz kočije in kakor blisk je bila v kovačnici. »Kaj vpiješ9 Ali re* 'ahko storiš, kar si rekel?« vpraša hudiča. rada. Inženjerjeva žena strašno rada posluša godbo in Robert ima stanovanje v hiši, kjer bo šel sprevod mimo. Vsa družba se je dogovorila, da bo gledala parado z Robertovih oken. Inženjerjeva žena je prišla prva. drugi pa niso mogli priti, ker so tile ulice zaprte. Dolgo sta se gledala, in Robert, čeprav je bil znan osvo-jevalec žensk, se je ni upal dotakniti. Toda naposled je padel zid med-njima. Podlegla je mlademu človeku, ker ji mož ni mosel dati tega, kar je iskala. Toda mož je vse zvedel. Prilezel je do Robertovega stanovanja. Samo spogledala sta se moža. Ko se je inženjer vrnil domov, se je ustrelil. Vrtinec je dosegel svoj višek, l'oda spomin na smrt bo ostal neprestano kakor trn med obema zaljubljencema in nikoli ne bo njuna sreča popolna. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri 21. oktobra, ponedeljek: »Direktor čampa«. Red C 22. oktobra, torek; Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri 21. oktobra, ponedeljek: Zaprto. 22. oktobra^ torek: »Pepelka Angelina« Red B je odkril nov postopek za izdelovanje papirja za tiskanje bankovcev. Bil sem silno radoveden, pravi Windischgrätz, ko smo v temna noöj stopili iz avtomobila z namenom, da si ogledamo Schult-zejevo »tvornico«. Schultze je bil svojčas u.služben v petrograjski tvornioi za tiskanje ruskih bankovcev, bil je torej strokovnjak. Ustavili smo se pred hišo z močno ograjo. Schultze je povedal geslo, nakar so se odprla maj j na vrata Tavoli smo skozi ozke hodnike, morali smo prehoditi cele vrste stopnic dokler nismo naposled prišli v podzemsko klet, ki je bila vsa be-tonirana. Tam so delali bivši oficirji, ki so bili zapriseženi, da ne smejo nikomur izdati tajne svoje zaposlitve. Delali smo tihe opazke, ko je Schultze nenadoma odprl cmaro v betonskem zidu. Vzel je iz nje veliko polo papirja, nas pozval, naj jo otipamo in dejal: »To je tisti paniT«. Na vprašanje, če ni v kakovosti nobene razlike, je odvrnil, da rabijo Francozi za izdelovanje svojega papirja za bankovce neko rastlino iz Indokine, toda on, Schultze, je odkril izvrstno nadomestilo. Primerjali smo vzorec z originalom in celo leča je pokazala, da ni med obema vrstama papirja prav nobene razl'ke. To je bil uvod v madžarsko falsifika-torsko akcijo. Kakšen kriminalni škandal se je izcimil jz tega. čitatelji »Jutra« gotovo še pomnijo. V zvezi s falsifikatorji so prišli na zatožno klop razni aristokrati, dalje vojaški škof pater Zadravec in budim-peštanskd polic'jski ravnatelj Nadossv. Nekatere so obsodili, drugi so tiho izginili s površja vsa i za nekaj ča-a. falsifjkatorsk« afera pa je imela v mednarodni javnosti velikanski odmev. »Zakaj sem se pa učil.« reče ta in jo zasmehljivo pogleda. »Če bi ne znal, bi ne kričal!« »Koliko pa to velja?« ga vpraša graščakinja. »Samo pet sto rubljev!« »Tu imaš denar, napravi me zopet mlado ! « Hudič vzame denar in pošlje kočija. ža v vas ter mu reče: »Hitro teci po dve vedri mileka!« Nato zgrabi hudič graščakinjo z ve-kimi kleščami, jo zmaši v peč in sežge, da so ostale same kosti. Ko prinese ko-čijaž mleko- ga vlije hudič v velik sod, zbere kosti po pepelu in jih vrže v mleko. Potem vse dobro premeša, zažene meh. da je pihal v žerjavico in je začelo mleko vreti in kipeti. In glej, v treh minutah se že vzdigne graščakinja, mlada in lepa ter sveža iz soda. Sede v kočijo in se pelje domov. Ko pride k svojemu možu, jo ta gleda, strmi vanjo, ne da bi jo spoznal. »Kaj me zijaš?« mu reče žena. »Ha-ha-ha, no- le glej me, kako sem mlada in lepa! Ampak zdaj nočem več starega moža. zato se kar napravi in se pelji h kovaču, da te napravi mladega. . drugače te nočem več poznati.« Gospod se ni mogel upirati in je moral naravnost v kovačnico. Med tem se je kovač vrnil, a ne naj-J de več učenca v kovačnici. Išče ga po j vseh kotih, misleč, da se mu je skril, kliče ga- ali o njem ni duha ne sluha. Zato gre sam na delo. Takrat pa se pripelje gospod pred kovačnico in zavpije : »Mojster, gospod mojster, napravi me spet mladega!« Kovač se začudi in pravi: Iz akvaristove torbe O žarookicah in drugo Ko korakamo v sedanjih časih ob jarkih in potokih( nahajamo še povsod tudi majhne ribe, kar je v vinotoku bolj redko- Vzrok temu je mila in topla iesen z zmernimi padavinami. Vode, zlasti na močvirnih tleh, so razmeroma zelo tople in dovolj je še listja na vodnih rastlinah, ki tvorijo zatočišča neštetim majhnim živalim, s katerimi se ribe hranijo. Pri Babni gorici v jezeru, ki zbira vodice) pritekajoče s hribovja okoli Škofljice, vlovimo prav lahko zelo čedne in živahne ribice, ki jih žal bolj redko opazimo v akvarijih, kakor so: vitke zelenike, temnoprogaste pi-sanke in nagle rdečeokice. Sicer so pa vse ostale ribice na razpolago in raznovrstne za akvarije prikladne rastline- Odlično črno prst za barske rastline pa dobi akvarist na poti, ki se odA'aja od Tržaške ceste čez Bevke proti Kominu. Na južnem podnožju bevškega holrna je barsko okno z bistro vodo> poleg okna pa njiva s prstjo ob Ižanski cesti in na Rakovi jelši. Črna je kakor saie, drobna kakor moka. vržeš jo lahko v akvarij, ne da bi se pri tem voda le za spoznanje skalila. Zanimanje za akvaristovstvo narašča čedalje bolj, zlasti se zanimajo akvaristi za tujezemske, manj pa za domače ribe. Tujezemskim gotovo ni odrekati lepote, žai je pa večini njih treba ogrevati vodo. Ker je električna struja, ki jo pa v vodovno tako bogato obdarjeni Sloveniji večinoma pridobivamo po premogUj predraga, je priporočati ogrevalnike s parafinom, za silo zadostujejo tudi moke, kakor jih rabimo ob listopadnih praznikih na počivališčih naših pokojnikov. Debelejšo desko pod akvarijem izrežemo v sredini, akvarij pa postavimo na dva kosa otesanega lesa. Pločevinasto dno akvarija se na 10 stopinj ogreje in toplota se dvigne v 50 lit. ° kvari ju po preteku ure za eno rtooin kv Pri toplovodnicah naj ne pade toplota iz pod 17 stopinj, 15 stopinj je pa skrajna meja, dasi preneso nekatere ribice, vendar le za prav kratko dobo, tudi nižjo toploto. Kar se tiče kakovosti tujezemk, srečujemo po akvarijih vedno iste živalce, kar velja v splošnem tudi Za ostale evropske dežele. So pa zlasti v Nemčiji akvaristi, ki si omišljajo vedno nove vrste. Tudi pri nas se že živahno povprašuje po novih ribicah, zlasti po krasnih morskih, in treba bo skrbeti, da bodo kupcem na razpolago tudi morski akvariji. Podjetni ljudje bi pa mogli tedaj, ko se bo akvaristovstvo še bolj razširilo po Jugoslaviji, preko Soluna in Sušaka dobavljati akvaristom redkejše tuzemke z vsega sveta. Oglejmo si neko bolj redko ribico, prikladno za morski akvarij. V skupino ža_ rookic spada, imenujemo jo pa pritlikavo žaraokico (Plotoblepharon ,palpebratus), ki zraste kvečjemu do 9 cm. Trup je podoben pezdirkovemu, samo da je hrbtna plavut malo daljša- Glava je topa, žel v asta, oči so velike, gobček velik in poševen. Halja je temnoruiava. plavuti črnk aste, glava in skržni pokrovi so pa kakor z bar. žunom oblečeni, sicer se pa prelivata na temni halji trupa svetlomodra in vijoličasta barva. Koreni prsnih plavuti in rob skržnih pokrovov so modrobelkasto obrobljeni. Pobočnici sta navzgor vzbočeni in zelo očitni. Znano je, da proizvajajo ribe v globinah morja svetlobo, žarookice pa niso globok orske ribej tenweò toplovodne, iz Sundjskóh otokov, živete v plitvinah. Tik ob spodnjem robu očesc se nahajajo podolgovate zaokrožene pege, ki žare kakor kresnice, samo da bolj intenzivno, ponoči in podnevi. Svetloba, ki jo pege izžarjajo, je stalna, riba jo pa lahko prekine s kožnimi, vekam podobnimi krpami. Kakor povzamemo že iz opisa barv, so žarookice nočre ribe, s svetlobo pa privabljajo manjže živalce- Malajci uporabljajo te ribice za vabo. öe so jim pa žarookice premajhne, pritrde rra večji kos vabe žareče pege, ki jih izrežejo žarooSd-cam. ker se pege, dasi oddvojene od cxrga-nizma, svetijo še po več ur, pri pritlikavi žarookici celo vso noč. Upa jmo, da nam bo v dogiednem času omogočeno opazovati v strokovno izdelanih morskih akvarijih tudi taka zanimiva bitja iz kraljestva morske faune in flora Pred zgodnjo zimo? Razna meteorološka znamenja kažejo, da bomo letos dobili rano zimo. Velik Pomen pripisujejo dejstvu, da « « m Poljskem že zdaj pojavili tropi vočkorv. Zveri vznemirjajo posebno ljudi oh želez, niški progi Va.ršava-MV**kva. Prebivalstvo teh krajev je Zaradi tega prosilo vl&do za vojaško Pomoč. Drobiž z vseh strani Unicikel, to je vozilo z mm kolesom, je izumil neki Nelson iz Los Angelesa. S tem vozilom se lahko voziš po 100 km na uro. Njegovo uporabnost preiskuje državna komisija- * Rockfeller je, kakor je znano, pred kratkim obhajal V6. rojstni dan. Ta dan mu je neka ameriška zavarovalnica, pri kateci je bil življensko zavarovan za 5 milijonom dolarjev. dala vso zavarovalnino. Po pravilih te zavarovalnice se namreč vsak zavarovanec, ki doseže tako starost, razglasi za mrtvega in se mu izplača vsa zavarovalnina., Sloviti milijonar je prvi človek, ki ga je zar varovalnica morala razglasiti za mrtvega. * Na kliniki v Budimpešti so operirali debelega človeka, ki je tehtal 176 kg. Z operacijo so mu vzeli 46 kg. Možak je še pred dvema letoma tehtal komaj 76 kg, pa se je od tistega časa iz neznanih vzrokov zače& debeliti. * V Benetkah je 1618 hiš v nevarnosti, dtt se porušijo, ker jim je voda poškodovala temelje. Iz njih se mora v najkrajšem časa izseliti 8540 ljudi- * Belgija ima po najnovejša stsGstitki 8,275.000 prebivalcev, od teh govori 4,800.000 flamščino, ostaR po so Francozi. ★ Cene živilom na drobno v Nemčiji so nasproti lanskemu letu narasle za 10 odstotkov. Uprava plzenjskih pivovarn je sklenäa» da odslej ne bo več dajala brezplačnega piva obiskovalcem, kakor je bila doslej že stara navada. To se zgodi zaradi tega, ker so se številni gostje preveč napili in delali nerodnosti in nemir. * Na Nemškem varčujejo. Da bi manjšali rabo lesa in s tem uvoz, izdelujejo zdaj škatle za cigare iz lepenke in nič Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika »Kaj pa mislite, gospod? Kako naj vas spet pomladim?« »To že sam veš,« mu reče gospod ves nejevoljen. »Prav ničesar ne vem!« »Lažeš, lopov! Če si mojo staro predelal da je zdaj čisto mlada, moraš tudi mene, sicer ti bo slaba predla.« »Vaše gospe še svoj živ dan nisem videl-« se brani kovač. »To mi je vse eno,« vpije gospod. Tvoj učenec jo pozna; če je to zmogel on, boé tudi ti. ki si star mojster! Torej le hitro na delo, drugače bo tale pela!« In zavih ti nad njim palico. Kovač je torej moral gospoda predelati, pa kako! Še svoj živ dan ni tega delal, še sanjalo se mu ni. Zato je skrivaj vprašal kočijaža, kaj in^ kako je učenec napravil z graščakovo ženo. Koči jaž mil vse pove in kovač si misli: »Če pojde. pojde! Ravno tako bom naredili kakor oni. Če se mi posreči, je prav, ako pa ne, naj vzame vse zlodej!« In res gre na delo. Najprej sleče gospoda, ga prime z velikimi kleščami in porine v peč. Zažene meh in začne pihati v žerjavico, da je ostal sam pepel ; in kosti od graščaka. Zbere vse skupaj, ' vrže v mleko in začne mešati z železnim drogom. Čaka in čaka nestmno gleda, kdaj bo mladi gospod skočil iz soda. Mine ura. mineta dve uri. ali nič se ne &ane. Gleda v sod, ali vse je mirno, in o gosipodu ni sledu. Kovaču stopi mrzel pot na čelo. Graščakinja pa pošilja svoje služabnike k njemu in ga prigania, nai se po_ žuri , in v enomer vprašuje, ali ne bo go«r>od že skorai eotov ? Kovač ie ve« v cVrh^ "»n se izgovarja- češ da so gospod graščak na- ročili, naj jih temeljito popravi m pomladi. Ali nazadnje je bila gospa ne« strpna in je prišla sama gledat. Ko vidi, da je kovač njenega moža samo se» zgaL ne da bi £a pomladil, se je strašno razjezila. Poklicala je svoje zvesta sluge in jim ukazala, naj zgrabijo ko. vača in peljejo na vislice. In glejte, služabniki vdero v kovaž. nico- primejo kovača, ga zvežejo in v4e-čejo, da bi ga obesili. Takrat pa se prikaže hudič, preoblečen v vajenca, in vpraša mojstra: »Kam pa vas peljejo gospod?« »Obesiti me hočejo, ker nisem pomladil gospoda,« reče kovač žalostna. »In samo ti sa lčriv, ker si pomla/iH gospo- mene pa nisi naučil.« Hudič se zasmeje in reče: »Prav se vam godi! Prisezite, da ne boste od sedaj nič teč s kladivom tolkli po glavi ubogega hudička, M je doma na vratih. Ako ga boste spoštljivo pozdravljali, kakor vaš oče, pa bo gospod v trenutku oživel in bo mlad in čil.« Kovač je seveda prisegel in se zaklel, da ne bo nikoli več vzdignil kladiva zoper hudiča temveč da ga bo zmeraj jako spoštoval. Hitro kot veter steče hudič v kovačnico. udari po sodu, in že se -vzdigne iz njeea gosood. mlad in zdrav. Vrneta se k služabnikom. » Stojte, ne obesite kovača, tu Je vaš gospod!« Z velikimi cerimonijami so potem odvezali kovača, priklanjali so se mu in ga nro?ili, naj ne bo hud. Graščak pa se je vrnil k svoji ženi in sta živela še dolgo srečno in zado. voHno. Živita menda še danes tam za hribom, seveda, če še nista umrla. Uremje Davorin Flavt jen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Üskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inseratnl del je odgovoren Aloja Novak. — Val s WuMJanL