SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leU 4 (Id., aa jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfitvo in ekspedleija v ,.Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 295.
V Ljubljani, v četrtek 27. decembra 1894.
Letnilt XXII
Deželni zbori.
Danes so se otvorili deželni zbori češki, spodnje-in gorenje-avstrijski, štajerski in moravski, šlezijski in goriški, jutri se prične deželni zbor kranjski, sploh se preseli pozornost javnega mnenja z Dunaja v prestolnice posameznih kronovin. Gotovo pa je, da bodo vtisi zadnjega državno-zborskega zasedanja vplivali tudi na zasedanje posameznih deželnih zborov. Napadala in branila se bo koalicija, in kritikoval sedanji politični zistem. Take rasprave bodo politična stran sedanjega zasedanja deželnih zborov. Bojimo se, da se bo s temi razpravami po deželnih zborih izgubilo veliko časa, omlatilo mnogo prazne slame, ker vsa stvar ne bo imela nikakih dejanjikih vspe-hov. — Poleg tega se bodo v deželnih zborih gotovo tudi razpravljala načela, po katerih naj se izvede volilna preosnova. Take razprave se nam zde umestne, kajti prav je, da se tudi zastopniki posameznih kronovin izrečejo v tem prevažnem vprašanju. V tem oziru menimo, da bo v deželnem zboru kranjskem vladalo soglasje mej slovenskima strankama. Vsaj tako smemo sklepati po obojnih izjavah naših zastopnikov v državnem zboru.
Glede koalicije bojimo se, da se bode preveč govorilo skozi okno z ozirom na prihodnje deželno-zborske volitve. Vsaj tako smemo sklepati od strani naših domačih političnih nasprotnikov, ako smo prav umevali namen shoda zanpnih mož narodno-napredne, od takrat .narodne" stranke.
S tem pa bo preostajalo le malo časa za pozitivno, narodnogospodarsko delo v prospeh posameznih kronovin. Omejiti se bodo morali poslauci le na to, da bodo rešili deželni proračun in vravnali vsakoletne tekoče stvari. Ne bodo pa imeli časa, da bi se lotili kakih temeljitih del za zboljšanje razmer kmetskega stanu. Omenili bi samo nekaterih stvarij, n. pr. podpore za snovanje denarnih zavodov v prid kmetskega stanu, deželnih zavarovalnic, zakonitih
načrtov o kmetskih domovih, njih nerazdeljivosti, o vr&vnavi zakonitih določil gledč dedščine itd. itd. Tu smo le namignili nekaj stvarij, o katerih vemo, da bi se sicer ne vresničile takoj, o katerih vseh nima odločilno sklepati naš deželni zbor, pač pa so vredne, da se z njimi bavijo poslanci, ki po večini zastopajo kmetski stan. Pri pozitivnem delu stopajo v ozadje strasti, osebni napadi in neplodnost razgovorov. Pri takih za narodno gospodarstvo naše dežele prekoristnih delih bi radi videli delovati slovenske poslance složne v deželnem zboru kranjskem. Za tako delo jim bo gotovo narod slovenski hvaležen.
O drugih deželnih zborih, koder bivajo Slovenci, je pač slovenskemu listu težko pisati, ker razven goriškega žalibog vsled krivičnega volilnega reda skoro nič ne morejo zastopniki Slovencev vplivati na delovanje deželnih zastopov.
Katoliška stranka na Ogerskem.
Na, kaUlUtk«m. ehVStf <V	BehJtngratfU
se je bila napovedala osnova katoliške stranke na Ogerskem. Taka stranka je sedaj gotovo potrebna v deželi, v koji je liberalizem zadnji čas dosegel take vspehe. Baš ti vspehi so pa ogerske politike vspodbudili k odločnejšemu delovanju, jeli so spoznavati, kako napak je bilo, da so toliko let s svojo nemarnostjo podpirali liberalno vladanje na Ogerskem. Da je katoliška stranka takoj po vpeljavi dua-lizma stopila v življenje, gotovo bi stvari ne bile prišle tako daleč.
Pač je sedaj pozno za osnovo take stranke, a prepozno pa ni. Baš sedaj je čas za to ugoden. Poprej bi bil marsikdo dvomil, da je liberalizem zares tako sovražen katoliški cerkvi, ker se jej je včasih celo laskal, sedaj pa prebivalstvo lahko vidi prave namere liberalizma.
Čas je pa tudi zaradi tega ugoden, ker se liberalizem baš sedaj začenja krhati, kakor vidimo pri
sedanji ministerski krizi. Zgubil je zaupanje na višjem mestu. Razni dogodki so pokazali, kako dvomljiva je lojalnost ogerskih liberalcev. Pri tacih razmerah katoliška stranka ne bode imela neugodnega položaja.
Te dni se je po listih objavil program nove katoliške stranke. Prva točka katoliški stranki bode, delati seveda z vsemi silami na to, da se premeni že potrjeni cerkvenopolitični zakoni, zlasti da se odpravi civilni zakon. Katoliška stranka je prepričana, da so interesi katoličanstva identični z interesi domovine. Katoliška stranka bode torej nadaljevala boj proticerkveni politiki, zastopala bode katoliške interese in načela, ohranjevala zvestobo do vladarja, zagovarjala pragmatično sankcijo, nagodbo z Avstrijo in sploh državnopravno podlago.
Katoliška stranka bode pravična proti vsem narodnostnim, spoštovala bode njih pravice, ozirala s na njih pravične zahteve. Obsojevala bode vsako n< zakonito in posilno postopanje	— -r'--''
Ziaraal tega,-te kdo go/T svčj materni jezik, njej slovstvo in kulturo, še ni slab patrijot.
Zahtevala bode avtonomijo in pravico za kat liško cerkev, biti pa tudi hoče pravična drugim veram. Zahtevala bode s strani države posebno skrb in varstvo za ubožnejše razrede prebivalstva. Zahtevala bode, da sa priznavajo pravice, katere je Bog podelil človeku že pri rojstvu, pravice svobode osebe, njegove življenjske zmožnosti in pridobivanja ter naravne pravice rodbine.
Katoliška stranka bode simpatizovala z agrarnim gibanjem, dokler se vrši na krščanski podlagi. Ker je posestvo podlaga blagostanja največ rodbin, zato je pa varstvo posesti pogoj narodnega obstanka in razvoja. Katoliška stranka želi, da se zemlja ohrani narod«. Katoliška stranka želi primerno organizacijo kmetijskega stanu v zadrugah. Treba je pa varovati tudi delavca in pospeševati njegovo blagostanje.
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XCIV.
Pordenone, Conegliano, Ospedaletto, Vicenca, Verona, Mantuva spominjali so me tolikih stvarij. Iz prvega kraja bil je nadarjen mladenič, ki mi je bil prijatelj in je umrl v bojih na Ruskem; Conegliano bil je kraj, kamor so bili odvedli An-gelico, kakor sta mi pravila čuvaja v svinčenicah; v Ospedalettu bila je omožena, a tedaj ni živela več, angeljsko lepa nesrečna stvar, kojo sem čislal vže prej in jo Se. V vseh teh krajih vzbujali so se mi več ali manj prijetni spomini, in v Mantovi bolj ko v katerem si bodi drugem mestu. Zdelo se mi je, kakor bi bilo včeraj, ko sem bil tu z Ljudovitom 1. 1815. zdelo se mi je, kakor bi bilo včeraj, ko sem bil tu s Porrom 1. 1820. Iste ulice, isti trgi, ista poslopja, a taki družbeni razločki 1 Toliko znancev mi je bila pobrala smrt! toliko bilo jih je pregnanih! rod odrašenih, koje sem videl otroke! In nisem smel hiteti v to ali v ono
hišo! nisem mogel govoriti o tem ali onem z nikomur !
In da je bila žalost popolna, v Mantovi imela sva se ločiti s Maroncellijem. Zelo žalostna sva Se prenočila tam oba. Bil sem razburjen, kakor človek, ki ima prihodnji dan sliSati svojo obsodbo na smrt.
Zjutraj izmil sem si obraz in pogledal se v zrcalo, se li Se pozna, da sem jokal. Delal sem se kolikor mogoče mirnega in veselega, molil sem kratko molitvico, a da povem resnico, zelo raztresen ; in ko sem sliSal, da Maroncelli vže prestavlja svoje palice in govori s postrežnikom, Sel sem k njemu ter ga objel. Oba kazala sva se polna poguma ob tej ločitvi; govorila sva sicer malo ginjena, a z jakim glasom. Zandarmerijski častnik, ki gaje imel spremljati do meje Romanje, je doSel; bilo je treba odpotovati; nisva vedela, kaj bi si povedala; objem, poljub, še en objem. Zlezel je na voz, izginil je; jaz pa sem ostal sam kakor uničen.
Vrnil sem se v svojo sobo, padel na kolena in molil za ubozega reveža, ki je ločen od svojega prijatelja, in prijel me je jok in ihtenje.
Poznal sem mnogo izbornih ljudij, a nobenega ne tako ljubeznivega, kakor je bil Maroncelli ; no-

benega bolj izobraženega v vsakem oziru, nobenega, ki bi bil bolj prost vsake prenagljivosti, bolj trdnega prepričanja, da krepost obstoji v neprestanem ska-zovanju potrpežljivosti, plemenitosti in razuma. Ah, tovariš moj v tolikih letih bolesti, Bog Te blagoslovi, kjer živiš in daj Ti prijateljev, ki so mi enaki v ljubezni in me presezajo v dobroti!
XCV.
Isto jutro odpotovali smo i mi iz Mantove skozi Brešijo. Tu je bil prost drugi sojenik, Andrej Tonelli. Nesrečni ta mož je izvedel, da je izgubil tam mater in obupne njegove solze trgale so mi srce.
Ako sem bil prav potrt, sem se vender smejal pri naslednjem prizoru.
Na mizi v gostilni bilo je glediško naznanilo. Vzel sem je ter bral: »Frančiška Riminjska«, opera vglasbena itd.
»Cegava je ta opera?« dejal sem natakarju.
»Kdo jo je spisal in zložil, ne vem«, odgovoril je, a kar je glavna reč, ona je ista »Frančiška Riminjska*, katero poznajo vsi ljudje.
»Vsi! Motite se. Jaz, ki sem prišel z Nemškega, kako morem jaz poznati vaSe Frančiške«.
Natakar (bil je mlad fant svojeglavnega obraza, čisto breSijanskega) gledal me je zaničljivo.
S poljedelstvom se bavečim stanovom mora po« magati družba in država. Bank ne potrebujemo, temveč društvenih in državnih zavodov, da se posest in delavec ne izročita na milost in nemilost kapitala.
Ker pa brez kapitala in industrije, brez bogastva in bogatinov ni mogoč razvoj narodnega go-spodarstva, ni katoliška stranka sovražna kapitalu in veliki industriji, temveč le zahteva, da se omejuje na svoj poklic in malih in slabših ne izpodriva, jim ne jemlje možnosti do obstanka. Katoliška stranka želi gospodarski razvoj, t kateri bi lahko vsak po svojih premoženjskih razmerah deloval za blagor države in domovine in blagor vseh.
Katoliška stranka želi reformo uprave, da dobimo realno zastopstvo in realno kontrolo in da se napravi stalnost v upravi. Prijatelji ustave in cerkvene svobode pa bi ne mogli privoliti, da bi se centralni vladi dala večja moč v roke in jej s tem dala moč za kake izgrede. Centralna oblast tudi ondu ni dosti dobrega storila, kjer je imela pravico za imenovanja. Katoliška stranka temveč želi, da se na zgodovinski podlagi razvije nekako zastopstvo koristi.
Katoliška stranka je za razširjenje in pravičnejšo razdelitev volilne pravice iu za strožje postopanje proti podkupovanjem pri volitvah.
Program stranke je obširen in dober. Pred vsem je primeren, da se na njem ustanovi nova za vlado sposobna stranka. Dosedaj na Ogerskem razven liberalne stranke ni druge za vlado sposobne stranke, ker nobena ne stoji na sedanjem državnopravnem stališču. Drugače bode pa potem, če se osnuje močna katoliška narodna stranka, ki bode imela za-slombo v narodu in zaupanje vladarjevo. Zato se nadejamo, da je osnova take stranke začetek boljših časov za Ogersko.	_
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 20. decembra.
V hrvatskem saboru se je začela generalua debata o proračunu v ponedeljek. Prvi je govoril referent dr. Egersdorfer, ki ta posel opravlja že več let na zadovoljstvo današnje vlade, ali gotovo ne na hipvatBkega, kar dokazujejo njegove izjave v izvešču o letošnjem j»ror»cffo», oiu^ujcui referent je gotovo izmed vseh poslancev, kar jih sedi v hrvatskem saboru, najbolje podučen v tajne oger-skega finančnega ministra, kajti on dobiva podatke od te strani glede naših davkov in dohodkov. Ko bi se predrznil izjaviti o tem ravnanju, kakoršno je v resnici, gotovo to ne bi bilo drago niti ogerskej niti našej vladi. Ve se sieer mnogo o tej manipulaciji, saj je že dr. Frank odkril mnogo krivic, ki se gode hrvatskemu narodu, ali vsega vendar ne vemo in ne smemo znati, kajti potem bi morda vendar le tudi današnji saborski večini odzvonilo. Zatega del je moral prebrisani govornik upotrebiti mnogo fiktivnih računov za Hrvatsko, češ, kako sijajno se množ6 naši dohodki, in to je plod naše zveze z Ogersko, kt je v novejšem času tako divno uredila svoje financije. To je verjetno za Ogersko, ali ni tudi za Hrvatsko. V prvem redu se množe dohodki Hrvatske po zem-
»Kako jo morate poznati? Gospod, tu ne govorimo o Frančiškah, tu se govori o jedini Frančiški Riminjski. To je žaloigra gospoda Sil-vija Pellica. Tu so napravili iz nje opero, pre-naredivši jo malo, a nič ne de, vedno je ista.
»Ah! Silvijo Pellico? Zdi se mi, da sem vže slišal njegovo ime. Ni li to oni ptiček, ki je bil obsojen na smrt in potem v težko ječo, temu bo kacih osem do devet let.
Da bi ne bil napravil te šale! Pogledal je okrog, potem mene, pokazal mi 32 lepih belih zob in ko bi ne bil slišal klicanja, še ubil bi me bil.
Odšel je godrnjaje: »oni ptiček*. A predno sem odpotoval, zvedel je, kedo da sem. Ni mogel več ni vprašati, ni odgovarjati, ni streči, ni hoditi. Ni vedel druzega, nego gledal me je, mel si roke in govoril z vsemi, nepazivši na to, kar so zahtevali : »Da gospod«, da tako da je bil videti, kakor bi kihal.
Dva dni pozneje, 9. dne septembra, prišel sem s komisarjem v Milan. Ko sem se bližal temu mestu, videl sem kupolo stolne cerkve, šel zopet skozi Loreto, kjer je bil moj najljubši in najpogostejši sprehod, ko sem zopet šel skozi vzhodna vrata in bil na glavnem trgu, ko sem zopet videl one hiše, cerkve, ceste, čutil sem najsladkejše in najmučnejše občutke: silna želja, ostati nekoliko
ljiščnem odškodovanju. Ali pri tem se godi Hrvatski velika krivica, kajti zemljiščno odškodovanje je že zdavnej plačano ter je na Hrvatskem preostal še presežek od teh dohodkov. A kaj je storil sabor hrvatski pred nekimi leti ? Ta presežek je izročil Mažarom, ki so ga potem razdelili tako, da je neznaten del po postotkih dobila Hrvatska večidel pa Ogerska, ki ui imela nobene pravice do njega. Da še huje se je sklenilo. Da bodo dohodki rasli še dalje, naj se pobira davek od zemljiščnega odškodovanja še za naprej 80 let, če tudi je že plačan in tako bode Ogerska dobivala iz Hrvatske po krivici od teh dohodkov svojih 56 postotkov, ki jej niso nikdar pripadali. Kaj se na ta način ne pomaga Ogerska z našimi dohodki, kar so dokazovali že toliki domoljubi, in le bistroumni vseučiliščni profesor trdi protivno. Ravno tako krivično se okoriščuje Ogerska s hrvatskimi dohodki od točarine, ki po jasnej postavi pripada le hrvatskim občinam in nobenemu drugemu. Tudi od tega dohodka si prisvaja Ogerska 56 postotkov, občinam pa naklada ogromne težavne poslove takozvanega prenesenega delokroga. A kje so dohodki od železnic, od katerih ne dobiva Hrvatska niti novčica, in vendar reprezentirajo vse proge hrvatske vrednost do 100 milijonov, kateri so vzeti večidel iz hrvatske zemlje. O tem je pozabil izvestiti ta glasoviti referent sabor, ki je ostali njegov govor sprejel z odobravanjem. Tako se pri nas branijo narodno-gospodarske zadeve ter se pri tem še hvali naš protivnik, ki pri vsakej priložnosti gleda, kako bi z našo zvezo okoristil na našo škodo. Ko se je eden opozicijonalnih govornikov potožil, da se na hrvatskem vseučilišču profesorji odtujujejo od svoje zadače, pa da se preveč bavijo s politiko, odgovorili so ^Narodne Noviue", da izvešče proračunskega referenta velja za več ur predavanja, nego jih zgubi dotičnik s svojo odsotnostjo. Nam se zdi to prav neverjetno, kajti učiti neigtino, raladeži prikrivati resnico, gotovo ne more biti zadača vseučiliščnega profesorja.
Za referentom govorilo je več opozicijonalnih govornikov, ki so razpravljali različna vprašanja. Tako je pobijal dr. Ružič prav temeljito izvešče proračunsko, ter dokazoval, da je bila Hrvatska od neke-daj samostaln^ v financijah, kar bi morala tudi zdaj zahtevati, kajti drugačS zgubi še to samostalnost, ki jo ima. Dr. Jakčin pa je kritiziral naše šolstvo od ljudskih šol do vseučilišča ter priznal, da se na tem polju mnogo dela in tudi napreduje, ali da ima tudi takih zadev, ki bi se morale le počasi izvajati, ne pa prenagljeno, ka se je v novejšem času le prepogosto godilo. Dr. Mile Starčevič je govoril proti sedanji slabi upravi, ki stoji velike svote, ali je pri vsem tem za narod neprijazna, kajti glavna naloga ji je skrbeti povsodi, da se sedanja vlada vzdrži na krmilu, pri tem pa se zanemarja gmotno stanje hrvatskega naroda.
Najtemeljiteje pa je govoril do zdaj poslanec dr. Amruš. On se je ozrl na vse, kar je vredno, da se razpravlja v saboru. Čast in dostojanstvo naroda, financijalna samostalnost, duševni napredek, državljanska svoboda, mir in sloga med prebivalci na Hrvat-
časa v Milanu in tu zopet objeti one prijatelje, katere bi še našel; neizmerna žalost, ko sem se spomnil onih, katere sem zapustil na Spielbergu, onih, ki so se skrivali po tujem, in onih, ki so bili umrli; srčna hvaležnost, ko sem se spominjal ljubezni, katero so mi bili skazovali v obče Mi-lančani: kaka jeza zoper one, ki so me bili črnili, mej tem sem jaz vedno blago ž njimi postopal in jih cenil.
Obstali smo »pri lepih Benetkah«.
Tu sem bil tolikokrat na veselih prijateljskih shodih, tu sem bil obiskal toliko znamenitih ptujcev; tu mi je bila čestiti stara gospa svetovala zastonj, naj grem ž njo v Toskano, ker je videla, ako ostanem v Milanu, naprej nezgode, ki so me zadele. Ah, ginljivi spomini! Oh preteklost, kako si napolnjena z nesrečo in trpljenjem in vender, kako hitro si prešla!
Natakarji v gostilni so takoj zvedeli, kedo da sem. Glas se je hitro razširil in proti večeru videl sem jih mnogo, ki so obstajali na trgu in gledali po oknih. Jeden (ne vem, kedo da je bil) zdel se mi je, kakor bi me bil spoznal in pozdravil me je, dvignivši obe roki.
Ah, kje sta bila sinova Porrova, moja sinova? Zakaj jih nisem videl?
(Dalje slčdi.)
skero, svoboda tiska, o vsem tem je razpravljal spretni govornik tako trezno, pa tudi temeljito, da mu je zadonela na zvršetku govora burna pohvala od vseh stranij. Govornik je pogodil v svojem govoru pravi način, kako se imajo taka vprašanja razpravljati. Dolžan ni ostal nobenemu prigovoru, a trezen je bil v vsem, kar je najboljši dokaz, da ga je opomenil predsednik samo enkrat, pa še takrat ga ni trebal, zatorej je tudi govornik protestiral proti pristranskemu ravnanju njegovemu.
Čisto drugače pa sta se glasila govora dveh vladnih privržencev, namreč poslanca Milekiča in dr. Pliveriča. Prvi, poznat po svojih činih kot župan mesta Mitrovice in zagrizen Srb, hvali na pretege današnje stanje v zemlji, kjer se bo kmalu eedil sam med, če ostane le še nekaj časa sedanja vlada, ki mora pa v prvem redu skrbeti za Srbe, premda jih že zdaj povsodi njeguje, kjer jih le more. Naj-bolji dokaz je sam Milekie, ki zapoveda ta ravna v Mitrovici po svoji volji tudi proti jasnej postavi. Niti on niti kdo njegovih se ne more pritožiti, da se ne gleda dovolj ravno na grškoiztočue na Hrvatskem. Prvi doglavnik banov je Srb, predsednik sabora je Srb in koliko drugih dostojanstev je še v njihovih rokah. Mora se zares že zvedljivo vprašati, kaj še hočejo imeti ti nezadovoljneži.
Govornik Pliverie pa je mlatil svojo staro slamo v hrvatskej drža»i, ki pa vendar ni samostalna država, o krasnih fnaneijalnib vspehih, ki bi mogli biti pa še lepši, ko bi mogla Hrvatska biti zares samostalna, o hrvatskem uradnem jeziku, ki po jasnej postavi mora biti na vsem teritoriju Hrvatske jedini v porabi, ali se zdaj ta postava ne da strogo izvesti, ker za to hrvatski narod ni dosta jak, pa bi mogel še to zgubiti, kar ima, ko bi strogo zahteval od Mažarov, da se drž6 tudi oni nagodbe, kakor se je morajo držati Hrvati sami. Probujanje hrvatstva v Istri in Dalmaciji govorniku tudi ni aktuelne važnosti za Hrvate v kraljevini, ker jim Dalmatinci in Istrijanci se morejo nič pomoči, dokler ne priznajo nagodbe, ki je jediui izvor vseh pogodnostij, katere more Hrvatska imeti, ali pa tudi ne. Ves ta govor se drži onega gesla pytijskega proročišča : ibis rebis non morieris in bello, z različnim naglaskom, pa tudi z različnim tolmačenjem. V celem govoru se vidi želja govornika, da se odnošaji v našej domovini vrede zares na temelju nagodbe, a z druge strani prizna, da je zdaj to že nemogoče, ker so Hrvati preveč popustili ter se prodali Mažarom v roke, kar je popolna resnica. Ali isti govornik ni toliko pogumen, da bi povedal golo resnico vladni stranki, kako je zašla na kriva pota, ker je Mažarom izročila že toliko zadev naše domovine, da so se proglasili že za naše prokuratorje. Resnico povedati je težko, posebno tamkaj, kjer je zamera gotova, ali neodviseu, značajen mož je ne zamolči, nego pride ž njo na dan, kajti to zahteva domovinska dolžnost vsakega domoljuba, a v prvem redu pa še posebno narodnega poslanca.
Razprava o proračunu bode sklenjena brž ko ne v soboto, ko se sabor razide na božične počitnice ter se suide zopet okoli polovice januvarija.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. decembra.
Kriza na Ogerskem. Ministerski predsednik Wekerle je priporočal cesarju celo vrsto oseb, da se ž njimi posvetuje o sestavi nove vlade. Kakor se poroča, je priporočal barona Banfija, Deziderja Perczela, Kolomana pl. Tiszo, grofa Teodorja An-drassyja, barona Podmaniczkega, dr. Maksa Falka, dr. Ignacija Dar&nyija, grofa Julija Szaparyja, predsednika gospodski zbornice Silavyja, grofa Kir&lija, barona Bala Orczyja, barona Kolomana Kemenyja, grofa Tassiha Festeticza, grofa Apponija, Avrelija Desseffyja in grofa Fereinanda Zichyja. Poleg tega bode pa cesar še več drugih oseb vsprejel v avdi-jenci. Nekateri krogi delajo na to, da bi se spojili vladna in narodna stranka proti skrajni levici. Skrajnolevičarski listi se zaradi tega že jeze in napovedujejo najhujši boj proti novi vladi.
Ourko — feldmaršal. Imenovanje Gurkovo generalnim feldmaršalom ni zmatrati za kdo kako odlikovanje. V dotičnem carskem ukazn se odločno naglaša, da se mu je to odlikovanje dalo le za zasluge v rusko-turški vojski. 0 kacih Gurkovih zaslugah v poznejših službah ni v tem ukazu niti besedice. To pač jasno kaže, da car zlasti ž njegovim delovanjem ua Poljskem ni bil zadovoljen. Car tudi Gurku ni naravnost poslal nobenega pisma, kakor
je pri odlikovanjih visocih oseb navada, temveč je poslal samo ukaz vojaški upravi, v katerem se od-rejuje njegovo odpuščenje iz službe in povišanje v generalnega feldmaršala. Pričakovati je, da za ruske Poljake nastopijo bol|ši časi, kajti tudi ruski listi že mnogo prijazneje pišejo o Poljakih.
I>reyfu8. Vojno sodišče je obsodilo stotnika Dreyfusa v dosmrtno pregnanstvo in zgubo vojaškh častij, ker je izdal važne akte iz vojnega minister stva tuji vladi. Ker je bila obravnava tajna, niso znane podrobnosti vse stvari. Nekateri francoski listi s to kaznijo niso zadovoljni in žele, da se za take zločine zopet vpelje smrtna kazen.
Francoska zbornioa je v soboto imela zopet burno sejo. Ko je šlo za obnovljenje pogodbe z južno železnico in je vlada zahtevala nujnost, bilo bi kmalu prišlo do ministerske krize. Samo štiri glasove večine je dobila vlada. Poslanca Cavaignac in Jaures sta razkrivala razne zlorabe pri tej želez niči. Pojasnovala sta, kako se slepari, da država nikdar ne dobi obresti od posojil, ki jih je tej že leznici dovolila. Vlada se je v soboto obdržala le s svojimi glasovi.
Vojna mej Kitajci in Japonci. Angleški kapitan Younghushaud misli, da Japoncem zimsko vojevanje ne bode posebno težavno. Vojna nprava jih je preskrbela z dobro obleko. V Mandžuriji je sedaj res nad 30 stopinj mraza, toda ta mraz ni posebno občutljiv, ker je suh. Pota so pa v teh krajih dosti boljša po zimi nego po letu. Vsa trgovina vrši se v teh krajih po zimi. Ker na potu ni več nobenih utrdb, misli angleški kapitan, da bodo Japonci drugi mesec že v Pekingu, ako se tačas morda ne sklene mir . Japonci mislijo baje popol noma uničiti kitajsko državo, toda to se pa jim ne bode posrečilo po mnenju lega angleškega pozna valca tamošnjih razmer. — Po nekem poročilu so se pa jeli puntati mohamedanci v Mongoliji, kar bi sedaj bilo za Kitajce jako neprijetno. Mohamedanski rodovi so vojevitejši, nego so Kitajci sami. Najbrž pa Kitajci proti tem rodovom ne bodo pošiljali vojakov, dokler se ne pobotajo z Japonci.
Cerkveni letopis.
Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z za padno.
VII.
Spis ta narašča pod peresom. Izprva s-mo hoteli le to poročati, kar so zanesljivi listi pisali o najnovejšem .poskusu" sv. očeta, da bi zbližali iztočne cerkve z rimsko. Pozneje, kakor smo že omenili, se je oglasil neki Muhnič v .Narodu", trdeč, da smo mi „po dogmah židovsko-liberalne koalicije" pri-svojali si v „8 a m o v er s k i h" rečeh sodbo, obsodili sv. stolico in s tem pokazali, da ne spoštujemo sedanjega sv. očeta.
Te trditve .Narodovega" „konfusionsratha" so tako bedaste in neosnavane, da ne bi niti odgovarjali, ko ne bi vedeli, da mnogi „Narodovi" či-tatelji prisezajo na svoje glasilo.
Kar se tiče pravoslavne cerkve, je že davnej dokazano, da ni samo razkolna, ampak tudi krivo-verska, ker v pravoslavni cerkvi so protikatoliški nauki, na pr.: Da rimski papež ni poglavar vse cerkve Kristusove, da sv. Duh izhaja samo od Očeta, da ni vic itd. Znani dr. Solovjev sicer piše v svoji knjigi „L& Russie et 1' Eglise universelle, da je rusko ljudstva sv. vero v bistvu čisto ohranilo, iu da le ruski bogoslovci uče v svojih šolah tri proti-katoliške nauke. Toda vprašamo, zakaj pa se to dovoljuje, da verouČitelji trosijo krivoverske nauke med ljudstvo, ako jih pravoslavna cerkev ni potrdila? Sicer pa mnogi, med njimi dr. Markovič, dokazujejo da so v grško razkolni cerkvi protikatoliški nauki, kateri se morajo zapisati ua rovaš iztočni cerkvi sami, ker si vidne cerkve ne moremo misliti brez hijerarhije, najmanje pa brez skupnega vidnega poglavarja, ki je namestnik Kristusov in naslednik sv. Petra.
Isto dokazuje dr. Markovič iz ruskega katekizma ki sta ga potrdila dva cerkvena zbora, odobrili iztočni patrijarhi iu ga uvedli v semenišča. To je potrdila tudi .Istina-, glasilo pravoslavnih bogoslovnih profesorjev v Zadru.
Kedar pa so se papeži s iztočno cerkvijo pogajali glede zjedinjenja, stavili 8o vedno kot prvi pogoj, da morajo priznati gori naštete verske resnice, katere uči in veruje katoliška cerkev. In to zahtevajo sedanji sv. oče, to bodo zahtevali vsi papeži, kedar bode sploh govor o zjedinjenju. Resnica
je le jedna, in ta mora zmagati, a ne polovičarstvo. Druga je z obredi, katere jim sv. oče radi pusie, ako niso v nasprotju z verskimi resnicami. To so nedavno storili vsem zjedinjenim grško-iztočnim cerkvam. In kar se tiče .optimizma" v Rimu, v tem soglašamo z mnogimi, ki poznajo „bizautizem in cezaropapizem" v Srbiji in Rusiji. Tako je pisal zagrebški .Obzor" , ki velja kot politično glasilo biskupa Stros8mayerja, v št. 249. t. I.. „V obče se čini, da v Rimu u tom pogledu (glede zjedinjenja pravoslavnih Slovavov) vlada suviše optimističko mnienje. U Francozkoj izlazi list pod naslovom „Revne des eglises d' Orient". Prije nekoga vremena donio je taj list viest, da je mladi talijanski svečenik Vanuteili bio poslan u Rusiju, da na licu mjesta vidi, u koliko napreduje u toj matici pravo-slavlja misao o sjedinjenju pravoslavne sa katoličkom cerkvom. On je več prije putovao po naSim stranama. Preporukom pokojnoga patriarha Angjeliča putovao je po fruškogorskim pravoslavnim mouastirima, te je napisao o tom i knjigu pod naslovom .Sur la riva de la Dauubio", u kojoj vrlo simpatično opisuje svoje doživljaje u tim monastirima, nu po svemu se vidi, da je on vrio veliki optimista, kad govori o pojavama, što po njegovu mnienju govore za to, da se je nadati, da bi sada pokušaji o sjedinjenju istočne i zapadne cerkve bili okrunjeni uspjehom
Tako je on u Rimu vrlo optimistički prikazao i svoja opažanja i svoje prigovore sa uvaženim ličnostima u Rusiji <
Dalje piše omenjeni list. da je predsednik svete sinode Pobjedonoscev objavil uradno izjavo, v kateri popravlja optimistitško tolmačenje svojega razgovora z Vanutellijem v mogočem zjedinjenju iztočne z zapadno cerkvijo. Imenovani francoski list je po besedi- prinesel to izjavo, iz katere se razvidi, da Vanuteili še večji optimist, kakor znani Tordini, kar se tiče poročila o pojavih glede zjedinjenja pravoslavnih Slovanov. Pobjedonoscev naglaša, da ga Vanuteili zaradi nezadostnega znanja francoščine ni dobro razumel. Pobjedonoscev je izrečno priznal, da bi se v verskem (dogmatskem) oziru lahko našel način zjedinjenja, ali kar se tiče papeževega primata, v tem pogledu ne bode nikdar prišlo do sporazumka. Z nekako emfazo končuje napominano izjavo: »Mais le primate du pape—jamais.c
Mi konstalujemo, a ob jednem obžalujemo, da je tako in da tako ostane, dokler je ruski car absolutni vladar in je državno in cerkveno vladanje združeno v jedni osebi. Zato moramo vsa poročila o zbližanju obeh cerkev, ki sta po zgodovini in razvoju dva velika sveta, presojati z veliko rezervo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. decembra.
(Kranjski deželni zbor) ima jutri prvo sejo. Pred otvoritvijo bode ob 10. uri v stolnici slovesna služba božja.
(Osebne vesti.) Minister za notranje stvari je ministerstvu prideljenega okr. komisarja Gustava Kulavica imenoval ministerijalnim podtajnikom.
■ Začasni vladni koncipist pri deželni vladi kranjski Karol Ekel je imenovan drfinitivnim.
(Slovensko gledališče.) Danes zvečer se bode prvikrat pela romantiško-komiška opera v štirih dejanjih .Marta ali semenj v Richmondu". Spisal Friedrich, uglasbil Fr. pl. Flotow, preložil Funtek.
(Iz Glasbene Matice.) Odbor .Glasbene Matice" je vže razposlal društvenikom letos izdane društvene muzikalije in sicer A. Foesterjev mešan zbor Ljubica" in P. Hug. Sattnerja 7 moških zborov. Hkrati poživlja odbor tem potom vse p. n. društve-nike, ki morda še niso sprejeli navedenih skladb, naj blagovolijo to naznaniti odboru ter naj ga obvestijo o eventuelnem svojem norem bivališču, oziroma o jravem svojem naslovu.
(Wolfovega slovensko • nemškega slovarja) je izšel šestnajsti sešitek, ki prinaša besede od .pri-gimbati" do .razgldsiti".
(Občinske volitve v Ribnici.) Zadnje dni so se >ri nas vršile občinske volitve. Naša č. duhovščina se je letos tudi voliter vdeležila. V tretjem razredu so zmagali trški okoličani. Tržani so prodrli samo z jednim kandidatom. V drugem razredu so voljeni 3 Ribničanje, v prvem razredu kandidati uradnikov in trgovcev. Od č. g. duhovnikov ni prišel nihče v odbor. Izvoljeni gospodje in njihovi volilci in so po zmagi izpili nekaj butelj boljšega vina, akoravno
bi bili bolj pametno naredili, da bi bili one uovea prihrauili za .GrUsskindel".
(Iz Metlike), 23. t. m. smo imeli v tukajšnji čitalnici volitev predsednika in odbornikov. Za predsednika je bil izvoljen g. Auton Navratil; tajnik je g. Jože Križnar; blagajnik g. Ervin Burdych; odborniki so: gg. Franc Dovgan, Franc Guštin star., dr. Peter Košeniua, Božič; namestnik : g. Ignacij Premer.
(Ogenj.) Iz Gor i j na Sveti dan 1894. — Na Sveti dau zjutraj, ravno, ko se je v Spod. Gorjah začela pridiga, zavpije nekdo, da v Gorjah gori. Možaki hitro zapuste cerkev in lete gasit. Gorelo je pa le v GrapČi pri Mlinarju, kjer je zgorela žaga in mala hišica na žagi, v kateri je prebival reven dninar in gostač. Bil je tudi pri sv. maši v Spod. Gorjah in ko prihiti domu, najde vse svoje imetje v pepelu. Pogorelo jim je vse in tudi obleka, kar jo niso imeli na sebi. Revež je res usmiljenja vreden in dobro delo bo storil, kdor mu bo v imenu novorojenega Zveličarja kaj podaril. Kako se je vuelo, se ne more dognati. Mogoče po neprevidnosti, ali po kaki nesreči. Ogenj so hitro pogasili, ker so strehe pod snegom in je na vse strani obilno vode. Gorjanska požarna bramba je bila ta dau prvikrat v ognju in se je dobro skazala. Ako bi kdo pogorelcem k&| podaril, naj pošlje naravnost podpisanemu-	J. Ažman, župnik.
(Umrl) je v Gradcu umirovljeni postni oficijal g. Jos. Pavlica v 91. letu, a v Celovcu ondotni umirovljeni c. kr. okrajni glavar g. Peter K a nič v 87. letu. Pokojnik, slovenske krvi, bil je poslednji Korošec v frankobrodskem parlamentu.
(Ogenj.) Dne 20. t. m. je pogorela poslopje Jožefa Koleuca na Brezovici pri Trebelnem. Škode je do 900 gld. Nesrečo je baje provzročil štirileten otrok. — Due 18. t. m. je pogorel hlev Marije Goršič v Kriškivasi v črnomaljskem okraju. Škode je 150 gld. Zapalila sta domača otroka.
(Iz KoJane.) V nedeljo 16. t. m. ustanovili so košanski faraui svojo kmetijsko podružnico, ki šteje 48 udov. V odbor so voljeni nastopni gg.: Načelnik košanski nadučitelj Josip Rustja; odborniki: Leopold Dekleva, Matija Ambrožič, Jakob Valenčič, J. Kaluža in preč. gospod Anton Jemee, ekspozit na Suhoriji.
(Delavska zavarovalnica za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo.) Načelnikom tega zavoda je bil 20. t. m. izvoljen Leopold Brunner, ravnatelj predilnice v Ajdovščini; njegov namestnik je inže ner Karol Cozzi
Telegrami.
Deželni zbori.
Praga, 27. decembra. V deželnem zboru je naglašal vrhovni deželni maršal, da se vsi narodi pripravljajo, da ob petdesetletnici vladanja cesarjevega pokažejo svojo ljubezen in udanost vladarju. Češka pri tem ne bode zadnja. (Navdušeni, burni pritrjevalni klici v obeh deželnih jezikih.) Vsak poslanec gotovo čuti potrebo, da se češki deželni zbor kaže soglasen z drugimi narodi v tej stvari. Deželni zbor naj naroči deželnemu odboru, da pripravi predlogo za napravo človekoljubnega zavoda. Govor vrhovnega deželnega maršala poskušali so poslanci stoje in burno odobravajoč ga večkrat prekinili. Deželni maršal je končal svoj govor s trikratnim hoch in slavoklicem, kar so vsi navzoči navdušeno ponovili.
Dunaj, 27. decembra. Otvorili so se z z navadnimi ceremonijami in s slavaklici cesarju deželni zbori dolenje- in gorenje-avstrij-ski, češki, moravski, sleški in štajerski.
Kriza na Ogerskem.
Dunaj, 27. decembra. Cesar je včeraj za več dni odpotoval v Budimpešto.
Budimpešta, 27. decembra. Gospodska zbornica ima jutri sejo.
BudimpeSta, 27. decembra. Cesar je zjutraj semkaj prišel. 0 pol desetih dopoldne je vsprejel Wekerla, v kratki avdijenci, potem pa kneza primasa Vaszaryja, kardinala Schlaucha, varuha krone Szlavyja.
Vojska mej Kitajoi in Japonci.
Shanghai, 26. decembra. Japonci zahtevajo v mirovnih pogojih, da Kitajci ž njimi sklenejo zvezo proti Evropi; da odpro
Kitaj japonski trgovini in da puste Japoncem da preustrojijo njih vojno in mornarico.
Jokohama, 27. decembra. Vstajniki na Koreji so vzeli mesto Haj-ču, pregnali guvernerja in postavili jednega svojih glavarjev za guvernerja. Zažgali so tri mesta na jugu dežele.
Tokohama, 25. decembra. Včeraj se je otvoril parlament. Prestolni govor naglaša zmage japonskih vojakov, ki vzlic mrazu in drugim težavam neprestano prodirajo v sovražnikovo deželo. Odnošaji Japana z drugimi vlastmi so prijateljski. Pogodbe z nekaterimi državami so se že premenile po želji Japana. z drugimi se pa o tem vrše pogajanja, ki ugodno napredujejo. Japan ima trdno voljo dalje stopati po potu civilizacije. Prestolni govor izraža željo, da se parlament ozira na notranje in vnanje razmere dežele in napravi popolno sporazumijenje mej vlado in narodom.
Tokohama, 27. decembra. V bitvi v Haj-Čingu dne 19. t. m. sta bila ubita dva častnika in 52 mož. ranjenih pa 12 častnikov in 556 mož. Korejska vlada misli od Japana dobiti 5 milijonov telov na posodo.
Pariz, 26. decembra. Včeraj je predsednik Perrier vsprejel v avdijenciji ruskega generala Ortkova, ki mu je prišel naznanit nastop novega carja. Avdijenca je bila jako slovesna. Orthov je v imenu carjevem se zahvalil za sočutje, ki jo je skazal narod francoski povodom carjeve smrti. Perrier je pa naglašal, da Francozi ravno tako prisrčno novemu carju vse dobro žele, kakor so odkritosrčno žalovali za njegovim očetom.
Peterburg, 27. decembra. Car je imenoval velikega kneza Sergeja predsednikom odbora za postavljenje spomenika carju Aleksandru III.
Peterburg, 27. decembra. S carjevim ukazom je bivši veleposlanik Suvalov imenovan genei^iiin gubernatorjem in vojaškim poveljnikom v Varšavi.
Rim, 27. decembra, časopisa „Oorrespon-danee de Rome" izdatelja. Darcourta so danes iz Italije iztirali.
Berolin, 26. decembra. Včeraj po noči trčila sta na železnici Karlshofen-Badenfelde dva vlaka vkupe. 1 oseba je mrtva, 3 težko in 6 lahko ranjenih.
Amsterdam, 26. decembra. V Rotter-danu je vihar napravil milijon škode. Od 135 ladij v Schweningenu zasidranih, jih je 25 zgubljenih, 50 pa poškodovanih. Okrog Briella je mnogo živine potonilo. Otok Harken je popolnoma poplavljen. Ker je Issel pri Haasbrechtu pretrgal jez, je skočila lokomotiva tramvaja s strojevodjo in kurjačem v reko. Oba sta se s plavanjem rešila. Ljudij pa ni veliko utonilo.
Vremensko sporočilo.
a <* a	Cas	Stanje		■ Veter	Vreme	> S a a ■C Z 9
opazovanja		zrikoia.r. t mm	toplomer. po Celzija			•g« g S <* a
26	7. u. zjut. i. n. pop. 9. a. sveč.	748-7 747 5 746'9	—10-4 -50 -8-6	brezv. sl. vzh.	megla jasno n	000
Srednja temperatura — 8'0', za 5-2° pod normalom.
V najem se daje
lepo, prostorno, več sob obsegajoče
stanovanje.
Za prodajalnico in rokodelstvo prikladno. V kraju z lepo okolico blizu Kranja. Z zdravim zrakom in izvrstno studenčino, blizu župnijske cerkve. Če bi najemnik želel, ob euem dobi nekaj rodovitnega polja z vsemi poljskimi shrambami. — Več se izvO pri upravništvu tega lista.	649 3—1
ed 24 do 40 let stara se sprejme takoj v veliko trafiko in prodajaluico s špecerijskim blagom pri J. Modic-u v Novi Vasi pri Rakeku.
Pogoji se zvedo pri dotičnem.	650 2-1
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
i, sinem u
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 9
Ibaldu pl. Trnk6czy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
HS
£
.si
-S-C §
Ao a
0	IZ g 3 rt "K
1	_ •*» pH L.
m ®
.C>8 §
«'» N CB= rti Ki t-
.25 a ^
<3g! ?
o £ £ £ *
5 >
l-H 05 u
•a
N
Za otroške bolezni,
za kakere jo tako pogostem potrebno kisline ima-joeih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
GLAVNO SKLADIŠTE IJEVE_
MATIfiNL..
Gigsfi
W --------
najčistji. KISELInE
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva, in jo torai zapisujeio pri želodčni kislini, ikrofeljnlh, krvioata, otoku ilez itd., in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svitnika Loschnerja monogra-IV.	fija o Giesshiibl-Puchsteinu.) 51 48
e lužni
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
(gostilniško in kavarniško)
na tDreiiikovem vrhu' na Rožniku pri Ljubljani
oddaja	na račun, oziroma
v najem takoj ali za spomlad. 645 3-3
Franc Drenik
Kongresni trg št. 14 II.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ___gg" po pošti, -gg_
Ubald pl. TrnkiJczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
■vKurjeočcsno tinkturo.-««
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo
_______ kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogan in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. —■ Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajSa bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
V zalogi so vsi mediolnl£no-farmaoevtl6nl preparati, posebnosti itd., dijetettčna sredstva, homeopatlčna zdravila, medlolnična mila,
dliave itd. itd..
katere razpošiljajo v vse kraje sveta lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko.	292 33
Poštne p o š i 1 j a t v e obratno.
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je ^ mej dobrimi stvarmi najboljša: +
kemično cisti higijenični	^
g kranjski ukvr S J
iz planinskih zelišč	+
J. K 1 a u e r ■ j a , J
trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. ■ Isti, specijaliteta prve vrste,	f
je nedosežen gledu dobrote in vpliva blagodejno na prebavne T organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno ^ gospodinjstvo.	a
Dobiva se pri izdfilovatelju J. Klauerj-u, trgovcu „pri vogla", T v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), ^ kakor tudi v kavarnah.	616 ^5—13 ^
D u n a j s k a borza.
Dn6 27. deoembra.
Skupni državni dolg ▼ notah.....100 gld. 10 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100
Avstrijska zlata renta 4#......124
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99
Ogerska zlata renta 4%.......123
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1041
Kreditne delnice, 160 gld......401
London vista ..........123
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60
20 mark........................12
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........46
C. kr. cekini......................5
10
20 30 95 ■iO
80 „ 72 «/,. 13 , 84 „ 25 r 84 .
Dni 23. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,	, južne železnice 3% .
n	•, južne železnice b% .
,	, dolenjskih železnic 4%
150 gld. 75			kr.
162		75	
196		50	
98		20	
143		—	
132		60	
107		—	
111		25	
67		—	
98		70	
223		—	
166		—	
130		50	
98	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
201 gld. 25 kr.
14J » - » 18 . -• . 23 70 72 50 26 180 3481 S 30 106 92 104 165 182
50 70 60 75 69 75
50
87 %„
ST Wakup in prodaja
f vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. ; Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„ffl E R C !J B"
Wollzeil8 it. 10 Dunaj, Miriahilferstrasie 74 B.
W Pojasnila "Sat v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (g 1 avnlo.